Pedagoški tečaj v Mariboru. W*mB&$M M«ia mm&mmm littl -*«i* \ f n* *mH" : « ^ j <\ -•H Zanimanje za nove smernice šolskega pouka in ustroj novodobnega šolstva sta bila vzrok, da sem se udeležil pedagoškega te= čaja, ki ga je priredila Pedagoška centrala v Mariboru — prav tako 'kot sem prisostvo^ val enakemu tečaju o Veliki noči v Ljublja« ni. Udeležil sem se ga pa zlasti zato, da pre* sodim, ali bi se ne dalo v vsakih velikih po* čitnicah ali pa tudi med šolskim letom pri= rediti enakega tečaja tudi v Ljubljanii. Mariborski pedagoški tečaj se je pričel v ponedeljek dne 23. avgusta zjutraj in se je končal z zaključnim popoldanskim pre= davanjem dne 26. avgusta. Predavanja so trajala štiri dni in so bila vsak dan dopoldne in popoldne. Kakor se za potovanje vreme vedno rado skisa, tako je tudi v nedeljo 22. avgusta začelo deževati prav v trenutku, ko se je iačel vlak premikati z glaarnega kolodvora v Ljubljani. Deževalo je vedno huje. kolikor bolj smo se približevali Mariboru. Med vož= njo je vstopilo več tovarišic, ki so se tudi peljale na pedagoški tečaj — s katerimi sem se pa spoznal šele drugi dan. V Maribor smo prispeli ne'kaj minut pred 6. uro. Lilo je kakor iz škafa in v duhu sem se zahvaljeval svoji ženi, ki mi je pri odhodu od doma obesila na roko površnik. Odšel sem takoj na žensko učiteljišče, kjer ima svoje prostore Pedagoška centrala. Ondi sta pričakovala tovarišice tov. Haber^ man in Martinc. Tov. Haberman mi je od= kazal sobo v nižji gozdarski šoli, kjer nas je stanovalo več tovarišev po prav zmerni ceni. Drugi dan, v ponedeljek, sem odšel v Narodni dom. Skoro sem ostrmel Glavna dvorana je bila do zadi^jega prostora zase* dena. Ker so postavili vanjo tudi mize, sem prisedel k tisti, kjer so sedeli tovariši in to* varišice iz južnega dela Dravske banovine. Bili smo štirje. Seveda ni manjkal tudi pov= sod navzoči tov. Mervič iz Novega mesta. Tečaj je otvoril tov. Osterc, ki je po= udarjal veselje nad številnim obiskom ;n zanimanjem učiteljstva za novodobno šolstvo, nakar sem kot odposlanec JUU, sekcije Ljtibljana pozdravil prisotne slušatelje in preilavatelje tudi jaz. Nato nam je tovariš Osterc predstavil prvoboritelja za reformo češko= slovaškega šolstva univ. profesorja dr Vaclava Pfihodo, ki je v češčini odzdravil, poudarjajoč svoje veselje nad medseboinimi sti'ki na pedagoškem polju, se zahvaiil za po= zdrav in sprejem ter obenem poudaril, c'a bo predaval v nemščini, ker večina posiuš.'.l;cv češčine ni zmožna. Dr. Pfihoda je nato predaval o razvoju češkoslovaškega šolstva ter uvodoma po= udarjal, da se je to šolstvo razvilo zgodovinsko enako drugemu evropskemu šolstvu. Poudarjal je, da je vsak življenjaki nazor od kristjanstva preko renesanse, humaniz^ ma in preporoda imel svoj pomen v razvoju človeštva v tem, da se ni omejil le na ozein^ Ije postanka tega življenjskega nazora, ampak je zavalovil preko vsega izobraženega sveta in postal tako svetoven — torej internacio* nalen Vsak tak življenjski nazor je imel tudi svojemu idealu izobrazbe prikrojeno šolstvo, ki je bilo vedno le faza življenja in se razširilo po vsem izobraženem svetu ter tudi bilo svetovno-internacionalno. V novejšem času že pred vojno, zlasti po nji, so nastale velike izpremembe v pe= dagoških teorijah Predvsem je tu velik razvoj psihologije, ki je nastala iz stare splošne psihologije. Iz nje je vzniknila sčasuma individualna in diferencialna psiliologija, ki sta napravili pravo revolucijo v prejšnrh za^ starelih nazorih psihologije. Saj so pa na= stale izpremembe tudi v gospodarskem položaju človeške družbe, ki teži vedno bolj v kolektivno smer. Ves ta razvoj je pa imel tudi na novodobno šolstvo velik vpliv, ker hoče v prvi vrsti individualizirati, jemati pa ozir tudi na splošnost. Podal je nato karakteristiko starega šol= stva, ki je bilo urejeno ponekod že od 6. leta dalje različno po stanu staršev in ga je pri= merjal z novodobnim šolstvom, katerc.'a vo« dilna misel je ustvariti enotno šolo s pravilno diferenciacijo in konsolidirati pouk v smeri samodelavnosti in kolektivizma, do česar so prišli razni pedagogi s 'kazuističnimi metodami opazovanja otrok — s takozvano psihološko analizo. To novodobno gibanje se je začelo najpreje v Združenih državah amerikanskih, kmalu pa tudi po drugih, tako da je ves ta pokret novodobnega šolstva postal tudi svetoven — internacionalen *in s tem tudi naš. Način teh novodobnih metod je trajen: 1. s paralelnimi razredi, 2. z metodo delavnih skupin in 3. z individualnim poukom. Predavatelj je omenjal nato predhodnike novodobnega šolstva v prošlosti in njih pobornike v novejših časih med drugimi Kersohensteinerja, Laya in Blonskega z njegovo produktivno šolo. Omenjal je po» tem metode produktivne šole, in sicer: 1. metodo problemov, 2. metodo projektov, 3 metodo individualnega pouka. Omenjal nadalje razne pobornike tega pouka, in sicer Sarcha (Serča), Beurka (Borka), Jutarda, Segana (Segena) in gospo Montessorijevo in njih šole. Nadalje je omenil, v čem tiči princip individualnega pouka in posnel iz tega vrste novodobnega šolstva, ki so: 1. enotna šola, 2. šola diferenciacije, 3. konsolidacije, 4. sa* modelavnosti, 5. individualizacije in 6. ko« lektivizacije. Opisal je nato razvoj češkoslovaškega šolstva z dvema mejnikoma letnico 1918, ko se je začela tam porajati misel enotne šole, ki sta jo propagirala dr. Voita Beneš in Ulehla. Dr. Voita Beneš, brat češkoslovaške^ ga zunanjega ministra, je bil 7 let v Združenih državah amerikanskih. Ulehla je pa spisal po vojni knjigo o enotni šoli, ki je polagoma pridobivala tla tudi na Češkoslovaškem, kjer so poleg državnih šol nastale razne poskusne šole, katerih eno je ustanovil Bakule s 13 učenci, ki so mu sledili iz nekega zavoda in z njim vred slabo živeli, dokler ni njih uči* telj kupil s pomočjo podpore neke Ameri^ čanke gradu Krnsko, kjer je sprejel same ruske pedagoge za učitelje Po preteku ene« ga leta je ta poskusna šola prenehala. Druga poskusna šola je bila prosta delovna šola v Kladnem, prvotno v komunističnem smislu, sedaj v demokratičnem. Tu poučuje učiteljstvo po šoli projektov. Leto 1928. pa pomeni preokret v češko« slovaški šolski reformi. Ob desetletnici osvoboditve izpod rok tujega jarma je učiteljstvo premerilo 'korak napredka 10 letnega delovanja v šolstvu in opazilo, da ta korak ni velik. Predsednik češkoslovaške republike Masaryk pa izpregovori svojo besedo vedno o pravem času. Tako jo je tudi ob tej priliki. Na njegovo pobudo je organizovalo uči= teljstvo takozvani pedagoški teden, kjer je bilo govora o dvojnem: o enotni šoli in vi* s6ki šoli: Školi visokih studii pedagogickib. Za to reformo se je ponudilo 300 učiteljev. Šola ima sedaj dve stopnji: Od 6. do 11. leta 'I. stopnja reformne šole. Od 11 do 15. leta II. stopnja ali komeniji. Komeniji so bili v začetku v Pragi, Humpolcu in Zlini, ki se nahajajo sedaj v III. šolskem letu svojega razvoja. Danes ima Češkoslovaška 15 komenijev in 3 reformne šole I. stopnje. V letu 1929. sta bili ustanovljeni dve pe* dagoški visoki š&li, na katerih poučujejo uču telji sami. Ena v Pragi, ena v Brnu. Letos pa mislijo ustanoviti šc eno v Bratislavi, na katerih je studij dosedaj enoleten. V ndkaj letih bo pa dveleten. (Nadaljevanje sledi.)