111ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
PROBLEMI IN DISKUSIJA
Vozi me vlak v daljave
V diskusiji o Bri‘inskih spomenikih (dalje: BS), Liburniji in Karantaniji sta dr. Igor Grdina in dr. Peter
[tih prispevala nova kratka prispevka (Igor Grdina, The Importance of Being Pleterski. – Zgodovinski
~asopis 53, 1999, 106–110; Peter [tih, Za zaklju~ek. – Zgodovinski ~asopis 53, 1999, 110), ki sta
namenjena mojim izvajanjem (Andrej Pleterski, Lepi, grdi, zli. O metodah, Liburniji, Karantaniji, vojvod-
skem stolu, Konverziji in Bri‘inskih spomenikih. – Zgodovinski ~asopis 52, 1998, 215–277). Tokrat se
bom potrudil, da bom ustregel dr. Grdini v njegovi ‘elji po okolju prijazni jedrnatosti. Obravnaval bom
samo neosebni del njegove diskusije.
1. Dr. Grdina si ‘eli nedvo(u)mne dokaze za nastanek korenin BS v Molzbichlskem samostanu ter za
odra‘anje njihove (so)uporabe v ‘enski samostanski skupnosti. BS niso opremljeni z avtorskim podpi-
som ter krajem in datumom nastanka. Kljub temu si raziskovalci s pomo~jo strukturnih primerjav prizade-
vajo ~imve~ izvedeti tudi o tem. Svoja strukturna opa‘anja, ki so argumenti k mojim tezam, sem objavil na
treh mestih (A. Pleterski, prav tam, 244 ss; isti, Mitska stvarnost koro{kih kne‘jih kamnov. – Zgodo-
vinski ~asopis 50, 1996, 525 ss; isti, Arheologija in nastanek Bri‘inskih spomenikov. – [v:] Zbornik
Bri‘inski spomeniki, Dela 2. razreda SAZU 45, Ljubljana 1996, 27 ss). Vse te objave so dr. Grdini
poznane. Zakaj iz njih ni izlu{~il moje argumentacije, pa ve sam. Dodatno argumentacijo je mogo~e sedaj
najti tudi v najnovej{i monografiji o Domicijanu (Hans-Dietrich Kahl, Der Millstätter Domitian. Abklopfen
einer problematischen Klosterüberlieferung zur Missionierung der Alpenslawen Oberkärntens. – Vorträ-
ge und Forschungen / Konstanzer Arbeitskreis für Mittelalterliche Geschichte: Sonderband 46, Stuttgart
1999). Kratko poro~ilo o knjigi z opozorili na zanimiva mesta je v tem zvezku Zgodovinskega ~asopisa.
2. Da se izogneva nejasnostim o “celoti”, “organski celoti” BS, prosim dr. Grdino, naj se izjasni o
naslednjem vpra{anju: ali je vsebino BS napisal naenkrat en avtor, ali pa se je zlagoma razvijala iz razli~nih
sestavin? Sam zagovarjam slednje. ^e tudi dr. Grdina, sva si v tej to~ki enotna. Potem mu bo morda tudi
bolj sprejemljiva moja trditev, da so prva besedila v slovanskem jeziku, korenine BS, nastala med 772 in
789 v samostanu v Molzbichlu. ^e obstaja {e katero slovansko besedilo, ki ima starej{e slovanske
korenine, naj ga dr. Grdina navede z argumenti za datacijo in bom trditev takoj umaknil, saj ni bila
postavljena v obliki dogme. Z njo tudi nisem hotel zanikati teoreti~ne mo`nosti, da je neznano kdo ̀ e pred
tem lahko pisal v slovanskem jeziku. Vendar dokaza za to {e nimamo in dotlej so korenine BS najstarej{e.
Navajanje meniha Hrabra ni nikakr{en protiargument. @ivel je namre~ {ele v za~etku 10. stoletja. Njegov
spis je propagandne narave, v obrambo cirilice, glagolice niti ne omenja. Ne podaja nobene absolutne
kronologije, ampak le relativno. Imamo le ~as pred pokristjanjenjem in po njem. O spremembi med enim
in drugim pravi: “Poprej Slovani namre~ niso imeli pisave, temve~ so s ~rtami in zarezami brali in
vede`evali, kajti bili so pogani. Ko pa so se pokristjanili, so z gr{kimi in latinskimi pismenkami sku{ali
pisati svoj jezik, seveda brez trdnih pravil.” (Janko Juran~i~, Biografije ali `itja srbskih vladarjev in
arhiepiskopov. – Knji`nica Kondor 156, Ljubljana 1975, 21 ss). Dr. Grdino opozarjam na nekatere
podrobnosti, ki so u{le njegovi pozornosti, Hrabru pa so bile tedaj {e povsem samoumevne. V poganski
dobi Slovani niso imeli ~rkovne pisave, ampak so uporabljali ~rtice. [ele ko so se pokristjanili, so za~eli
uporabljati ~rke, ~rtice jim zapisovanja jezika namre~ niso omogo~ale! Razliko lahko ponazorim s prime-
rom rova{a. Na njem so ~rtice, ki npr. pomenijo koli~ino nekega blaga. To koli~ino seveda lahko na rova{
zapi{emo in preberemo, vendar v tehniki ideograma (= grafi~no znamenje, ki navadno v obliki risbe
ponazarja pojem kot celoto – Slovar slovenskega knji`nega jezika II. – Ljubljana 1975, 12). Tak ideogram,
~e ga pozna, lahko glasno prebere vsakdo v svojem jeziku. To je v ~asu slovanskega poganstva zadosto-
valo, saj so svojo vero lahko izra`ali z ideogrami razli~nih vrst, sveta besedila pa prena{ali ustno. Nasprot-
no pa je kr{~anstvo religija, ki v tem pogledu temelji na pisnem besedilu. Brez Svetega pisma si ga sploh
112 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
ne moremo predstavljati. Poznavanje in uporaba ~rk sta neobhodni. In {ele z njihovo pomo~jo so lahko
Slovani zapisali svoj jezik. Spis meniha Hrabra zato obratno tistemu, kar v njem vidi dr. Grdina, dokazuje,
da v poganskem obdobju Slovani niso pisali svojega jezika. ^e Hrabru verjamemo, in tudi dr. Grdina
mu, ker ga sicer ne bi vklju~il v argumentacijo, potem lahko prva slovanska besedila pri~akujemo {ele pri
pokristjanjenih Slovanih. Pri tem je mnogo bolj verjetno, da se je to zgodilo v zvezi s pokristjanjevanjem
slovanskih ozemelj, kot pa, da bi tako za~el pisati slovanski posameznik, ki se je podal v tujino in se tam
pokristjanil. In prvi Slovani, ki so jih za~eli pokristjanjevati, so bili od sredine 8. st. dalje tisti v pore~ju
Maine ter tisti v vzhodnih Alpah. ^e temu pri{tejemo {e zelo slab uspeh misijona pri prvih v vsej drugi
polovici 8. st. (prim.: A. Pleterski, Arheologija in nastanek Bri`inskih spomenikov. – [v:] Zbornik
Bri`inski spomeniki, Dela 2. razreda SAZU 45, Ljubljana 1996, 31), potem je zelo majhna verjetnost, da
ne bi mogle korenine BS ohraniti prvenstva.
3. Nespo{tovanje svetega ve~era in Irene Wiehl, redovnice. Ta to~ka je povezana s trditvama dr. Grdine,
da Andrej Pleterski pri Wiehlovi ni na{el mesta, na katerem bi ona preklicala svojo ugotovitev o nemeni{kem
zna~aju BS, in {e malo dalje, V BS ni niti enega samega mesta, ki bi ga bilo treba obvezno razlagati z
njihovim domnevnim samostanskim zna~ajem ali izvorom (I. Grdina, prav tam, 107). Kot svoj argu-
ment proti samostanskemu zna~aju greha nespo{tovanja svetega ve~era dr. Grdina navaja okolnost, da je
naveden v vrsti med dvema grehoma (nespo{tovanje nedelje in posta), ki sta po njegovem izrazito “lai~na”.
Njegovo opa`anje bi morda imelo te`o, ~e bi obstajali posebni lai~ni in posebni samostanski grehi, ampak
takega strukturiranja dr. Grdina ni z ni~imer utemeljil. In po mojem mnenju ga tudi ne more. Mdr. bi npr.
moral dokazati, da redovnikom in redovnicam ni potrebno spo{tovati posta in nedelje. Obstajajo grehi za
vse ter – zaradi dodatnih, stro`jih pravil samostanske skupnosti – {e “samostanski” grehi. Torej je mo`no
razlo~evanje “za vse – dodatni samostanski”, ne pa “lai~ni – samostanski”.
Kaj pi{e Irene Wiehl? Najprej – Da aber Fris I nicht den Typus einer Mönchsbeichte darstellt, muß für
svet? ve~er? ein erweiterter Sinn angenommen werden: ’Vorabend eines Festtags, der mit einem Gottes-
dienst gefeiert wird’ (I. Wiehl, Untersuchungen zum Wortschatz der Freisinger Denkmäler. Christliche
Terminologie. – Slavistische Beiträge 78, München 1974, 47) in pozneje v kon~ni sintezi – Auffallend ist
der geringe Einfluß des Lateinischen auf Fris I. Dafür versammelt es fast alle Eigenbildungen, die
meistens hapax legomena sind. Es erhebt sich die Frage, ob dieser Tatbestand den religiösen Wortschatz
von Fris I als volkstümlich zu charakterisieren berechtigt (prav tam, 121). Ponavljam, da pri Wiehlovi
nikjer nisem na{el utemeljitve za njeno trditev, da Fris I nicht den Typus einer Mönchsbeichte darstellt.
Tudi dr. Grdina, kljub moji izrecni pro{nji, njene utemeljitve ne navaja. Zato sem {e vedno prepri~an, da gre
za preprosto predpostavko. In ~e se nazadnje sama spra{uje Es erhebt sich die Frage, ob dieser Tatbestand
den religiösen Wortschatz von Fris I als volkstümlich zu charakterisieren berechtigt, si to lahko razlo`im
samo z opustitvijo za~etne predpostavke. “Volkstümlich” namre~ pomeni, da pripada vsemu ljudstvu. In
Wiehlova na koncu v to pri BS I podvomi, kar pomeni, da njegovo religiozno besedi{~e verjetneje pripada
skupini izbrancev. Zato tudi trditev dr. Grdine, da Andrej Pleterski pri Wiehlovi ni na{el mesta, na katerem
bi ona preklicala svojo ugotovitev o nemeni{kem zna~aju BS, ne dr`i.
Kako je z grehom nespo{tovanja svetega ve~era? Ivan Grafenauer je za ta greh z ob{irno utemeljitvijo
ugotovil, da to ni bila ob~a dol‘nost, ampak predpis za samostansko dru‘ino (I. Grafenauer, Karolin{ka
kateheza ter izvor Bri‘inskih spomenikov in ^ina nad? ispovêdaja{tiim? se. – Razprave znanstvenega
dru{tva v Ljubljani 13, Ljubljana 1936, 70). Tudi Klaus Detlef Olof je pri{el v svoji analizi seznamov
grehov do ugotovitev: Die drei Lasterkataloge stehen in einer eigenen Entwicklungsreihe, die sowohl
starke frühchristliche monastische Traditionen als auch eine Ost-West-Aufspaltung in eine Acht- bzw.
Siebenlasterlehre (Cassian vs. Gregor d. Gr.) erkennen läßt. Dabei erlaubt die unterschiedliche Realisie-
rung der begrifflichen Füllung in FD I und III gegenüber FD II Rückschlüsse auf die jeweils angespro-
chene Pönitentengruppe (Gemeinde, Nonnen und Mönche bzw. Novizinnen und Novizen) (K. D. Olof,
Zu den Katalogen in den Freisinger Denkmälern. – [v:] Zbornik Bri‘inski spomeniki, Dela 2. razreda
SAZU 45, Ljubljana 1996, 89) ... Diese systematisch erweiterten und ausgedeutenten Begriffsreihen als
Abschluß der Beichtformeln weisen somit einen hohen Grad an Theologisierung auf, was zumindest im
Falle von FD I auch durch die Spezifizierung des Verwendungsbereichs, nämlich den Einsatz als Kloster-
beichte, gestützt wird. Auf diesen konkreten Zweck deutet jedenfalls der Katalog der verletzten Mönchsp-
flichten in FD I 18-20 hin (“sei es, weil ich den Sonntag nicht beachtet habe, noch die heilige Vesper, noch
meine Fasten”), der mit einer offenen, auch ungenannte Sünden einschließenden Formel endet, die für die
113ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
vernachlässigten Eltern, Brüder und Nächsten steht, wie sie vor allem in den fränkischen Katalogen der
Kirchen- und Christenpflichten genannt werden (Lorscher Beichte). Wenn wir es im letzteren Fall mit
einer aus der Klosterpraxis zu erklärenden beabsichtigten redaktionellen Erweiterung zu tun haben...
(prav tam, 90). Olof torej enako razlo‘i spo{tovanje svetega ve~era kot meni{ko dol‘nost in celo meni, da
je BS I samostanska spoved. Dr. Grdina ni analiziral argumentov I. Grafenauerja in K. D. Olofa, {e manj
jih je spodbil. Enako ni spodbil argumentov, ki so Irene Wiehl pripeljali do dvoma o ljudskem zna~aju
religioznega besedi{~a BS I. Prav tako, kljub moji pro{nji, ni pojasnil, kdo so kristjani ozna~eni s “sinki”,
ki niso duhovniki in lai{ki verniki, ter jih posredno sam na{teva (prim.: I. Grdina, O Bri‘inskih spome-
nikih in okoli njih ali “To ni ve~ naklju~je!”. – Zgodovinski ~asopis 51, 1997, 122, drugi odstavek od
spodaj). Zato {e naprej utemeljeno menim, da v BS so mesta, ki jih je treba razlagati z njihovim domnevnim
samostanskim zna~ajem ali izvorom.
Je iz BS mogo~e sklepati o redovnicah? Dr. Grdina vidi morebitno mo‘nost v sklicevanju na “vse
pravi~ne device” in “vse svete device”. Ker pa sklepa, da gre za “vse” samo v teolo{kem smislu, meni, da
ne morejo pomeniti redovnic. Iz prikaza razvoja spovednega uvoda, ki ga je sestavil I. Grafenauer, je
razvidno, da so med boga in spovednika kmalu za~enjali vrivati tudi elemente povsem konkretnega
prostora, v katerem so spoved opravljali (prim.: I. Grafenauer, prav tam, 55). Zato menim, da je bolje
po~akati, kaj bodo o “vseh pravi~nih devicah” in “vseh svetih devicah” {e dognali teologi. Vendar s tem
argumentov ne zmanjka. Kot smo videli v prej{njem odstavku, povezuje BS z redovnicami ‘e K. D. Olof.
Njegovih argumentov dr. Grdina ni niti raz~lenil, niti zavrgel. Nadalje sedaj pi{e o redovnicah v Millstattu
H.-D. Kahl (prav tam, 72), ki prav tako vzpostavlja njihov kontekst z BS. Tudi z njegovimi argumenti se
bo moral dr. Grdina {e soo~iti.
Dober argument vidim v koncu BS I, kjer je navedeno, kdo se obra~a na boga: Confitentibus tibi
Domine famulis ac famulabus tuis remitte peccata (BS I : 36–37). “Tui” se seveda nana{a na gospoda
boga. Povedano v tretji osebi gre torej za “famuli ac famulae Domini”, slu`abnike in slu`abnice gospoda
boga, ali v zvezi z levim prilastkom – za bo`je slu`abnike in slu`abnice. In to niso navadni verniki,
druga~no tolma~enje bi bilo v nasprotju z dikcijo virov. Izjemna oblika famulabus namesto slovni~no
obi~ajne “famulis” je bila izbrana namerno, da je pri{el do izraza ̀ enski spol vernic. Podobni izjemi sta tudi
zvezi dis et deabus ter filiis et filiabus (prim.: Rudof Ju`ni~ in Silvo Kopriva, Latinska slovnica. –
Ljubljana, 1952, §16: 2). Zato tu vidim zelo konkretno sled uporabe BS tudi v `enski samostanski
skupnosti. In ker se je dr. Grdina sam zavzel za to, da “bo`ji slu`abnik” v BS pomeni duhovnika, se bo, kot
upam, strinjal z razlago, da so “bo`je slu`abnice” redovnice.
4. V svoji razpravi (Lepi, grdi, zli...) sem dr. Grdini postavil tudi vpra{anja, ki so raztresena po
poglavjih, ki niso bila namenjena posebej njemu. Tam so zato, ker so povezana s tamkaj{njo tematiko,
malo pa tudi zato, da bi preveril, kako natan~no bere spise, s katerimi polemizira. – Dr. Grdina ni odgovoril
na nobeno od njih.
Za razliko od dr. Grdine, se je dr. [tih odlo~il, da izstopi iz diskusijskega vlaka. Svoje obto‘be, da sem
priredil vir svoji interpretaciji, ni dokazal. Ker pa mi je ustno priznal, da se je pri tem zmotil, je s pri~ujo~o
zabele‘ko tudi zame ta zadeva kon~ana. V svojem zaklju~nem prispevku ni podal nobenega novega
argumenta v prid svojim tezam, prav tako ni spodbil nobenega mojega v prid mojim izvajanjem. Zato so
{e vedno veljavne naslednje osnovne teze, kot jih v nadaljevanju navajam.
Do za~etka 9. st. je ob Karantaniji v vzhodnih Alpah obstajala tudi slovanska kne‘evina Liburnija.
V Liburniji so nastale korenine Bri‘inskih spomenikov.
Modestova skupina duhovnikov je posvetila sredi 8. st. dve cekvi, eno Karantancem, drugo “ad
Undrimas” v Liburniji.
Karantanski kne‘ji kamen je prvotno stal sredi Sve{kega polja, kjer je z dvema rimskima miljnikoma
in sedanjim zahodnim sede‘em vojvodskega stola tvoril kultno-juridi~no celoto. Vojvodski stol v sedanji
podobi je habsbur{ka novotvorba iz 14. stoletja.
A n d r e j  P l e t e r s k i