St. SO	BfIa,jr»i%>or», dne 6. junija 1907.	Teoaj XJLI.
List ljudstvu v pouk in zabavo.
Naši državni poslanci.
Slovenska^ javnost sedaj veliko ¡razpravlja o tem, ali naj slovenski državni poslapci na Dunaju skupno postopajo, brez razlike na svoje krščansko ali liberalno prepričanje, ali pa se naj ločijo z ozirom na svoje prepričanje.
Kolikor vemo, se v tem oziru še ni izrekla niti Slovenska kmečka zveza niti na njenem programu izvoljeni poslanci, ampak se to stori še le prihlodnji teden. Kaj se bo ukrenilo, nam ni znano, toda to je gotovo, da naši poslanci ne bodo zatajili glasnih točk svojega programa nikjdar in nikjer. Več ne vemo in kar bi več.rekli, bilo bi samo ugibanje. >
Bolj jasno začrtano pot imajo poslanci štajerske liberalne stranke po glavnem zboru svojih zaupnikov dne 26. maja v Celju. Bistveni odlomek iz dotičnega sklepa Narodne stranke se glasi:
„Poslancem se nujno priporoča, v narodnopolitičnih vprašanjih postopati složno z vsemi slovenskimi poslanci. Glede ostalega dela se poslancema samima prepusti, v kateri parlamentarni skupini se odločita delovati, za izvrševanje svojega programa, ne priporoča se jima pa, brezpogojno vstopiti v dr. Sušteršičev k 1 u b."
Liberalna poslanca imata torej samo dvojno navodilo, n e vstopiti v „dr. Sušteršičev" klub brez pogojev in delovati (samo!) v narodnopolitičnih rečeh skupno z drugimi poslanci!
Sicer ni nobenega Sušteršičevega kluba in ga tudi ne bo, vendar mi razumemo mlado stranko tudi v njenih neumnih izrazih. S Sušteršič^vim klubom misli se klub, ki bi se osnoval na krščansklo-demokra-tični (ljudski) podlagi. V tak- klub torej liberalna stranka ne priporoča stopiti svojim poslancem. Sicer je za slepilo pridjana beseda „brezpogojno", a ravno s tem je izraženo, da v istini ne priporoča svojim poslancem vstopa v tak klub. Le tv narodnopolitičnih rečeh naj bi Roblek in Ježovnik postopala složno' z vsemi slovenskimi poslanci.
Naj padeta Roblek in Ježovnik na katero plat koli, nikjer ne bosta mnogo koristila in gotovo se ne bo noben klub pulil za nja, vendar pa nastane vprašanje, kam se bosta torej obrnila, če se jima ne priporoča vstopiti v krščansko-demokratski klub?
Na to vprašanje nam jfe odgovorilo u r a !d n o glasilo Narodne stranke že dne 11. aprila: „Tudi za štajerske Slovence utegne biti izvolitev Hribarja (li-
beralnega župana ljubljanskega) velikega pomena. Neodvisni narodni poslanci iz Štajerske bodo g o-t o v o radi iskaji prijateljski stik s tem odličnim možem."
Ne izrecno, a med vrstami je dovolj jasno povedano: Roblek in Ježovnik se priklopita kranjskemu liberalnemu županu Hribarju! To je že d o 1 g o č a-s a dogovorjena stvar! Za to je le gola komedija nekaterih liberalnih listov in liberalcev, ki zagovarjajo še vedno skupen klub. Sami ne bi radi odklonili skupnega kluba, za to sedaj pišejo za skupen klub, da bi ga odklonili krščanski poslanci ter prevzeli s tem vso odgovornost za neslogo v državnem zboru. Toda naši liberalci so v svoji mladi neizkušenosti in neumnosti izdali cel načrt ter razkrinkali liberalno hinavstvo.
Mi pribijamo torej, da predno so govorili poslanci Slovenske kmečke zveze, so štajerski liberalci že dovolj jasno odklonili skupno nastopanje vseh slovenskih državnih poslancev. Kaj bodo poslanci Slovenske kmečke zveze storili v očigled tega dejstva, ne vemo. In če se sloga ne doseže, nosi odgovornost za neslogo le liberalna stranika.
Grdo je pa od Robleka in Ježovnika, če se vdinjata Hribarju, ki se je brez ovinkov izrekel za razporoko in prosto šolo in ki je kot meščanski zastopnik vedno odločen nasprotnik kmečkih teženj. Ce Roblek in Ježovnik to storita, potem nesramno izdata svoje ¡volilce, katerim sta se predstavljala kot krščanska in kmečka kandidata!
Mednarodno kmetijsko zborovanje na Dunaju.
(Izvirno poročilo slovenskega udeleženca).
Ni treba, da bi bil človek kmetovalec, če se hoče zanimati za kmečko vprašanje. Treba je le, da ima srce na pravem mestu in v' glavi toliko pameti, da dobi prepričanje o važnosti žalibog še tako malo spoštovanega kmečkega stanu.
Dandajnes je pa hvala Bogu vendar se v tem oziru toliko zboljšalo, da se javnost prav marljivo peča s kmečkim vprašanjem.
To je kazal naš kongres (zborovanje).
Izstopim na Dunaju na južnem kolodvoru zgodaj v jutro dne 21. majnika v družbi starega znanca zadružničarja od poklica, in vrlega zastopnika goz-
darske višje šole v Brucku. Zmenili smo se, da se ob 10. vidimo v parlamentu, v državni zbornici, kjer se je vršilo zborovanje, pri slovesni otvoritvi kongresa;
Toda ¡videli se nismo, akora,vno smo bili vsi navzoči; bilo nas je pač preveč, kakih 8000 udeležencev.
Vse evropske države so bile zastopane v velikem številu, posebno je bilo velikjo Francozov, Nemcev iz nemškega cesarstva in Švicarjev. Druge iz-venevropske države so pa poslale svoje zastopnike. Videl si jih iz Egipta, Kitajskega, Perzije, Japonske, Cile, Meksike, Argentinije, Zedinjenih ameriških držav itd.
Kakor nekaki predpomen je kongres zboroval v naši državni zbornici, kajti od splošne volitve sem dobi naše državno zastopstvo bolj agrarično lice in dal Bog, da bi, kar se je 21 ^ majnika tam sklenilo, poslanci, ki so bili sedaj izvoljeni, v prid ubogega kmeta in cele domovine v zakonsko obvezno obliko spravili.
Oni, ki najbolj ovirajo razvoj Avstrije, Madžari, so se tudi že pri' prvi slovesni seji po enem svojih zastopnikpv kar oglasili in se1 pritožili, da se Madžarska imenuje v zvezi z Avstrijo. No, ta jih je čulll Splošno ogorčenje se je pokazalo pri vseh udeležencih in burno so zborovalci ploskali, ko je predsednik Auersperg izjavil, „naj pa bo Madžarska sama!"
Poleg mene je stal sospod, kateremu se je poznalo, da je Madžar. Ta me je pri splošnem ugovarjanju oziroma ploskanju vprašal, je ta manifestacija proti ali za Madžare. Odrezal sem se mu kratko:' „Seveda proti Madžarom!" Nato jo je odpihal.
Celi načrt t<iga kongresa ali shbda je bil kaj mnogovrsten in obsežen. Poročalo se je v 11. odsekih o vseh poljedelskih vprašanjih, priredili so se poučni izleti in ni manjkalo tudi krasnih svečanosti na čast zborovalcev iz celega sveta.
Za danes omenim samo, kaj se je v teh 11. odsekih obravnavalo: 1. odsek je razpravljal o gospodarskih vprašanjih, tičočih se vseh, n/arodov. 2. odsek pečal se je z zavodi, v katerih se podučuje kmetijstvo in gozdarstvo ter s poskuševališči. 3. pečal se je z rastlinstvom, pridelki in poljedelskimi orodji in stroji. 4. z živinorejo in živinozdravništvom. 5. z delovanjem v poboljšek kmetijstva, n. pr. osuševanje travnikov, skrb za planinske pašnike itd. 6. z industrijo v zvezi s poljedelstvom. 7. z boleznimi, povzročenimi po živalskih in rastlinskih škodljivcih. 8. pečal se je z gozdarstvom. 9. pečal se je z ribarstvom.
lahko vztraja le, če najde dovolj podpore pri rodoljubih. Da sem opozoril na potrebo tega velevažnega društva, ki je zacvetelo v kratki dobi svojega delovanja, da bi pridobil ljubav vseh zbranih za to naravnost požrtvovalno delo, je edino namen tega mojega uvoda današnjemu predavanju, v katerem hočem v kratkih potezah se dotakniti lokalne zgodovine, v kolikor uvažuje ta Slovence najsibode v družabnem, slovstvenem, gospodarskem ali političnem oziru.
Najstarejša zgodovina Mariborskega mesta.
Nikakor ni mogoče, da bi podal v jednem predavanju natanko zgodovino Slovenstva v Mariboru. Snovi je precej, zlasti če uvažuješ vse okoliše, ki so v tesni zvezi s Slovenstvom. Zadostit jejo naj le krat-ike črtice, ki pa ne morejo biti povsem popolne, ker ne združiš lahko te različne snovi v edno celoto tako, kakor snovi o skupnem narodnem razvoju. Poleg tega so pa tudi viri redki in često pomanjkljivi, tako da ne zadoščajo za vsako posamezno dobo, niti ne podajo celotne slike.
Iz najstarejše dobe mesta Maribora ne moremo govoriti o podrobnostih, zlasti kar se tiče slovenskih zadev. Omenimole, da so stanovali v prvotni tiobi okoli Maribora- kfeltsko-germanski in llirsko-panonski nar-rodi, katere je podvrgel Rimljan; o teh pričajo rimske starine, katere so našli v mestni okolici. Pravljica celo pripoveduje o nekem starem mestu onstran Drave med Radvapjem, Windenavom in glavno cesto, ki se je neki pogreznilo. Za rimljanskih cesarjev še ni pra^-vega sledu o tem mestu. Naravna lega pač govori za to, da so najbrže ostajali že Rimljani tifdi tukaj med postojankama Petovijem in severni» Sofco. Rimsko carstvo je padlo; zapustilo je mnogo sleda svoje visoke kultur» tudi v teh krajih. Narodi, ki so bivali
Podlistek. Maribor in Slovenstvo.
(Zgodovinske črtice.)
Predaval na občnem zborovanju „Zgodovinskega društva" v Mariboru dne 25. novembra 1906 profesor dr. Karol Verstovšek.
Važnost zgodovine in pomen „Zgodovinskega društva".
Edino zgodovina nam ohrani marsikatere važne pojave, katere bi nam kot narodu odrekli politični nasprotniki. Ta pričuje često za nas tudi v slučajih, v katerih nas ne branijo niti gosposka niti vladni organi. V takih prilikah je le zgodovina tolažnica, ki nam daje pogum in opravičuje naše zahteve, ki jih stavimo vedno v prospeh in procvit svojega jezika, v blagor gospodarskega razvoja svojega domačina, v povzdigo splošne izobrazbe in omike slovenskega ljudstva.
Prava zgodovina tudi biča brez razločka krivice, ki se gode vsakemu narodu, ter jih razkriva svetu; poleg tega pa opozarja na vedno dejstvo, da moč ali sila prevladuje, da mogočnež zapoveduje sla-bejšemu po svojem lastnem nagibu, ne zmene se za pravico.
Velike važnosti je torej iskati povsod podatkov, ki govore za domače razmere, ki zagovarjajo slovensko ljudstvo in to tem bolj, ker je narodnostni prepir preslepil že tako preiskovalce, da zamolče vse, kar je le ugodnega za našo preteklost, narobe pa obširno razpravljajo le podatke minolih dob in sedanjosti, s katerimi lahko smešijo slovenski rod in mu podka-pajo ugled celo v obliki učenih zgodovinskih razi»-karanj.
Slavna gospoda, da te moje opazke niso nikakor pretirane, veste sami, ki ste se le nekoliko bavili z zgodovinskimi študijami; treba je le pogledati učenih • kfojig zgodovinskih, da se do cela prepričašf o ukovitem zgodovinopisju slovanskem. Vsega slišiš dovolj v šolah, še preveč, slovenske ali slovanske zgodovine ne pozna niti srednješolec. Temu so pač najbolj krive razmere.
Te zahtevajo od nas tem večje obrambe. Pomagati si moramo sami in se braniti, da ohranimo za vedno priče svoje, (da pazimo, da ne ugonobi ali pokvari naših virov krivična roka.
Slomšek je bil pač velik rodoljub. Vse strani slovenskega življa je obsegal njegov velikanski duh. Tudi v našem smislu je on začel orati ledino. Spodbujal je svoje župnike, da pišejo spominske knjige, kajti zgodovina mu je bila vir vseh pravic in dolžnosti, voditeljica bodočih časov za narode, posamezne kraje in rodbine. Slomšekov glas je bil zares že tedaj tem bolj upravičen, ker se ni nikdo zmenil za svetinje slovenskega naroda spodnještajerskega.
Zabredli smo tako daleč, da ne omenjajo nemški pisatelji, zgodovinarji, ki spisujejo zemljepisje in pa zgodovfho Štajersko, niti najvažnejših, dogodkov, s katerimi so v tesui zvezi Slovenci.
Ti zatajujejo zlasti slovenska imena, dočim nam slične nemške knjige celo iz joželinske dobe iz srede in konca 18. stoletja navajajo pri vsaki malenkosti tudi slovenske izraze. Pri tem pa moramo pomisliti na razloček med slovenščino na Štajerskem in pa sedanjim razvitim jezikom! Razmere so torej postale druge in sicer skrajne, ki zahtevajo marljivih študij in preiskovanja domače zgodovine.
To lepo nalogo je prevzelo vele važno Zgodovinsko društvo /.a slovenski Spodnji Stajer, ki pa
10. z vinorejo in kletarstvom. Zadnji 11. odsek pa je obravnaval sadjarstvo, vrtnarstvo in uporabo sadja in zelenjave.
Vsi poročevalci so svoja poročila vložili tiskane skupnemu odboru in je smel vsaki samo 20 minut o svojem poročilu govoriti; razpravljalo se je pa potem o vsakem poročilu. Udeleženci dobili smo vse tiskane referate ter sploh vsa objavljenja za 20 K.
Glavni namen tega mednarodnega zborovanja je bil ta, da so odlični strokovnjaki celega sveta prišli v osebno dotiko in medsebojni razgovor.
Prihodnjič vam hočem še več o tem kongresu pisati. Ponosen sem pa, da mi je bila dana prilika se tega gotovo velepomenljivega zborovanja vdeležiti in želim to, kar sem tam slišal in kar bodlem zdaj doma še v poročilih čital, blagim poljedelcem bodisi ustno ali pismeno podati.
Politični ogled.
—	Novi državni zbor. Sedaj se zopet poroča, da bo sklican državni zbor na dan 17. junija.
—	Deželni odbornik Ilobič namerava odložiti deželnozborski mandat To bi bil hud udarec za nas Slovence, ker bi poten na Robičevo mesto prišel namestnik baron Rokitansky in bi Slovenci izgubili sedež v deželnem odboru. Za to up|ajo in želijo vsi do-bromisleči Slovenci, da bi g. Robič še vendar obdržal deželno odborništvo. Narodna stranka sama že čuti, kakor se da spoznati iz njenih glasil, kako politično budalost je naredila, da je strmoglavila zaslužnega profesorja Robiča na korist nezmožnega mesarja Ježovnika, ki svojemu narodu ne bo nikdar nič hasnil, ampak mu samo na ugledu škodoval. G. Robič naj bo uverjen, da še kljub zadnji volitvi uživa zaupanje večine ljudstva, kajti pri zadnji volitvi se v njegovem okraju ni pokazala ljudska volja, ampak skrajno nasilstvo pod vodstvom u'öiteljstVa, ki je pokazalo grdo nehvaležnost nasproti svojemu najboljšemu prijatelju.
—	Sestanek slovenskih državnih poslancev. Dne 4. maja so se sešli .v Ljubljani poslanci Slovenske ljudske stranke iz Kranjskega, Slovenske kmečke zveze iz Štajerskega in Sloge iz Goriške ter soglasno sklenili, da bodejo v državnem zboru solidarno (jed-notno) nastopali. Konečno se je izvolil posebni izvršilni odbor, ki je dobil osobito nalog, stopiti radi osnovanja državnozborskega kluba v stik z drugimi jugoslovanskimi poslanci.
—	Ženske in volilna pravica. Pri nas Slovencih še danes marsikoga osupne, če bi mu rekli, da imajo tudi ženske pravico, da oddajo svoj volilni glas. Toda kar je pri nas tuje, je drhgje mnogokrat navada; kar se nam zdi nekaj nesmiselnega in nemogočega, je drugje že davno vpeljana stvar. V Avstraliji imajo ženske ravno tako pravico voliti in biti izvoljene, kakor moški. In res sedi v avstralski državni zbornici več ženskih poslancev. V Združenih državah severoamerikanskih volijo in so izvoljene kot poslanci tudi ženske v različne deželne zbore. V Evropi doslej še nismo imeli države, v kateri bi ženske volile in bile izvoljene v kak javen zastop, kakor so državni ali deželni zbor. V tem oziru je storila prvi korak Finska. Finska dežela je ena izmed mnogih pokrajin Rusije in stoji napram osrednji ruski vladi v sličnem razmerju kakor Štajerska napram avstrijski vladi. In deželni zbor te pokrajine je bil pred kratkim izvoljen prvič na podlagi splošne in eniake volilne pravice ta-
ko za moške kakor za ženske. Finski deželni zbor se .je sešel minuli petek k svoji prvi seji. Med poslanci je tudi dosti žensk, ki sede pomešano med svojimi moškimi tovariši, h kateri stranki pač pripadajo.
—	Zveza krščanskih nemških strank. Konzervativni posanci so sklenili stopiti v zvezo z krščanskimi socialci. Ta zveza bo torej štela 90 poslancev (66 krščanskih socialcev in 80 konzervativcev) in bo najmočnejša stranka v državnem zboru.
—	Zmaga krščanskih strank med Nemci. Židovsko časopisje hoče omalovaževati, vspehe nemških krščanskih socialcev pri zadnjih državnozborskih volitvah, a nemška krščanska struja je daleko presegla socialno demokracijo, da o poraženih liberalcih niti ne govorimo, slovanske krščanske struje pa bodo le še krepko pomnožile vrste za pravo socialno delo vnetih mož. Na Dunaju so krščanski socialci dobili 157.000 glasov, in 20 mandatov, socialni demokrati 127.000 glasov in 10 mandatov, liberalci so na Dunaju vjeli samo tri mandate. Za Veliko svetovno mesto Dunaj, ki ima mogočno organizirano socialno demokracijo, je to velikanski. vspeh. V Berolinu n. pr. je socialna demokracija pri zadnjih volitvah pobrala razun enega vse mandate. Notranje dunajsko mesto so v prejšnjem državnem zboru zastopali židovski liberalci VVrabetz, Noske, Ofner in Kopp. Od teh mandatov so si krščanski socialci priborili tri mandate, in le en mandat obsežnega dela je dobil liberalec. Celo v dunajskem Leopoldovem mestu, katero je dosedaj zastopal liberalec dr. Vogler, je stranka priborila en mandat, drugi novi mandat v tem mestu je z največjim trudom ostal v posesti Židov. Prej so imeli krščanski socialci na Dunaju 12 mandatov, sedaj so jih dobili 20! V vseh 21 kmečkih občinah na Nižje Avstrijskem so krščanski socialci zmagali s tolikimi večinami, da na kako izpremembo posestnega stanja niti misliti ni! V mestih izven Dunaja na Nižjeavstrijskem doslej krščanski socialci niso imeli poslancev. Sedaj so krščanski socialci priborili tri nižjeavstrijske mestne mandate in le en mandat so si s socialdemokraško pomočjo mogli ohraniti liberalci. Na Tirolskem so nemški krščanski socialci priborili si 13 mandatov, na Štajerskem 2 in po en mandat na Koroškem, Morav-skem in Češkem, tako da je sedaj nemška krščansko-socialna stranka najmočnejša nemška stranka v Avstriji!
—	Mnenje o naši armadi. Nemški list „Voss. Zeitung" objavlja članek, ki izjavlja o naši armadi sledeče: V razvoju avstrijske armade se je pojavilo usodno nazadovanje. Stotnije imajo 60, k večjemu 80 mož, za nove topove pa manjka moštva, zlasti pa je zaostala mornarica daleč za italijansko. Pripravlja se evropska vojska, sovražnik bo stal o bmeji; kaj se zgodi potem?
—	Nižje Avstrijsko. Nižjeavstrijski deželni zbor, ki je sedaj sklican na kratko zasedanje, je obravnaval minoli teden o lovski postavi. Krščansko socialna stranka se je pri tem kfepkb potegovala za kmeta.
—	Volitve v Galiciji. Izmed 106 galiških poslancev jih je izvoljenih dosedaj 80 in sicer 14 konservativcev, 2 demokrata, 13 narodnih demokratov, 3 napredni demokrati, 4 socialni demokrati, 14 pristašev Poljske Ljudske Stranke, 9 pristašev poljskega centra, 2 Starorusina, 8 Ukrajincev, 4 radikalni Rusini, 2 Zionista (Žida), 4 divjaki in 1 rusinski socialist.
—	Socialdemokrati in krnet. V Strašnicah na Češkem je bilo 17. maja zborovanje socialdemokratov. Pred otvoritvijo zborovanja je začelo goreti v bližini neko kmečko poslopje. Socialdemokrati pa niso šli ga-
že za Rimljanov pri nas, so se morali umakniti mogočnemu navalu v 5. in 6. stoletju. Slovane so potisnili iz severovzhoda proti jugu in zahodu barbarski j azijatski narodi.
Izmed teh Slovanov so se naselili, kakor je to znano, po naših krajih Slovenci, kjer so ostali deloma do danes. Do 13. stoletja nam kažejo listine jasno, da je bilo v mariborskem okrožju plemstvo, znana so imena: Braclav, Ljudomir, Rato itd., in prebivalstvo slovenskega pokolenja. To plemstvo in prebivalstvo v skupnih naselbinah se je vedno bolj zgubljalo, oziroma se odtujevalo okoliškemu ljudstvu inl to vsled vpliva vladajočih hiš. Znano je, da so ti slovenski kraji imeli le kratek čas svoje, slovenske kneze, prišli so ti v oblast bavarsko in pa pod vpliv frankovsko-nemških vladarjev.
Ravno ti, akvilejski patriarhat in solnograški nadškofje, so pripravljali pot germanskemu vplivu v te kraje, ki je pritiskal odvsihdob z vso silo na domače ljudstvo. Naseljevali so po Gornjem Štajerskem svoje nemške naselnike, pa tudi na Spodnjem Štajerskem, zlasti v skupnih naselbinah, kakor je bila že tudi Maribor.
Od 13. stoletja nahajamo to naselbino že skoro čisto nemško, — mnogo je bilo naseljencev Židov — dasi je bila okolica vedno le slovenska. To nemško prebivalstvo se je v mestu dolgo držalo; le dolgotrajne vojne srednjega veka in razne nezgode so očistile te vrste; Slovenci iz okolice so se začeli naseljevati v mestu, kakor nam pričajo imena mostjanov teh dob že v 15. stoletju: Rojko, Kamiftan i. dr. Oko-. i Slovenci so dali vse čase mestu dovolj zaroda, • vla pod vplivom mesta, ki je dobilo znane svoje pra-vce, so se ponemčili vsikdar naseljenci. To je torej m a pesem do današnjega dne, kakor še sedaj priča d' etretjinka rodovinskih slovenskih in čeških imen.
Zanimiva; je statistika prebivalstva koncem 18. stoletja. Bilo jo do 282 rodovin v mestu; med temi jo
sit. Njihovo glasilo „Pravo Lidu" piše k temu: le naj pogori agrarcem (kmetom) vse s slamo in rezanco v glavi vred.
—	Socialdemokrati bodo imeli v prihodnjem državnem zboru 87 poslancev. Tukaj se vidi, kake uspehe je doseglo organizirano delavstvo. Kmetje, posnemajte socialdemokrate in organizirajte se v močno stranko v našo Kmečko zvezo!
—	Zmaga katoliškega centruma na Bavarskem. Iz Monakovega poročajo od 1. t. m.: Pri deželno-zborskih volitvah si je katoliški centrum priboril doslej 99 poslancev, liberalci samo 25, socialdemokrati ¿0, liberalni bauernbundlerji 19.
„ , T Al?SMiJl in indija. Zopet se bo uresničil rek: Kdor drugim jamo koplje,;sam vanjo pade. Angleška je nanujskala Japonsko k vojski proti Ruski in jo pri
MPiraIa'/la 0Slabi svo-i° »ajmočnejšo tekmo-
r	PfRCizinagali' zmaSal ie rumen člo-
vek belega. Dosedaj je rumeno pleme imelo vednfl strah pred Delim, o katerem je mislilo, da je nepremagljivo. V zadnji rusko-japonski vojski so videli, da temu ni tako. Rumeni človek se je zato začel gibati in se skuša otresti belega gospodama. Tudi Angleška poseduje celo deželo Indijo, tako veliko, kiakor cela Lvropa, v kateri žive večinoma rumenokožci. ii so dobili sedaj pogum in začeli so vzdigovati glave da bi se otresli Anglije. Tako bomo imeli bržkone v kratkem v Indiji veliko vojsko, v kateri se bodo bonu Indijci za svojo neodvisnost.
—	Norveški kralj in kraljica sta se te dni mudila v Parizu. Kralj je obiskal predsednika francoske Ijudovljade Fallieresa. Na jesen vrne Fallieres obisk na Norveškem.
~ Japonci in Američani. Ruski list „Dalnij Vostok" piše, da se je takoj po japonsko-kitajski vojski n!a Japonskem ustanovilo politično društvo, katerega namen je bil, pripraviti ljudstvo za vojsko z Rusijo. To društvo -.piše list - je izdajalo časnike, brošure in njegovi govorniki so hodili po domovini ter so vzbujali med ljudstvom sovrašttvo do Rusov. Na ta način so utrjevali v narodu prepričanje, da je rusko-japonska vojska neobhodno potrebna. Tisto navdušenje, s katerim so se borili japonski vojaki in častniki v rusko-japonski vojski, je jasno dokazalo, |rta je desetletno delovanje društva „Tajro" prineslo obilo sadu. Sedaj — nadaljuje list — iz časnika „Osaka Majnici simbun" smo izvedeli, da se je na Japonskem ustanovilo enako društvo, ali s tem razločkom, da je njegovo delovanje naperjeno zoper ameriške Zedinjene države. Društvo ima naslov: „Tajbej dosikaj." Četudi jafponska vlada še ni storila nobenih korakov proti zadnjemu činu washingtonske vlade, je japonska inteligenca že dala svoj odgovor s tem, da je ustanovila omenjeno društvo.
—	Pnnt francoskih vinogradnikov. Kako da skrbi brezverska socialistična stranka za nižje sloje, posebno za kmeta vinogradnika,, kaže sedajni punt vinogradnikov, ki so zažugali vladi, da ne plačajo več davkov, če se ne skrbi za njihov pridelek — vino. Na Francoskem posebno cvete pod židovsko de-mokraško vlado pančanje vina. Vsled tega ne morejo prodati vinogradniki svojega vina, ali pa le po zelo nizki ceni. Kako velike važnosti je tam pridelovanje vina, kaže to, da se prideluje od 86 okrajev na Francoskem v 77 okrajih vino, ki prinaša na leto 1200 milijonov frankov. Temu puntu se je dosedaj pridružilo skoro en milijon vinogradnikov, zato se bo vlada morala ozirati na njih zahteve.
bilo le 102 mariborskih, toda 180 tujih; med tujimi je bilo 33 iz Slov. gor. in bližnje okolice, 9 kranjskih, 17 čeških; iz Nemčije jih je bilo 21 itd. Med domačimi, torej 102 rodovi, pa nahajamo zopet mnogo slovenskega pokolenja, kakor pričajo imena: Zupanič, Vračko, Jakobič, Brecl, Sinko i. dr.
Natančnejša zgodovina mesta Maribora nas danes ne zanima; povdarjati pačmoramo, da ima mesto, ki je imelo zlasti razvito trgovino, lepo preteklost zlasti iz srednjega veka. Vendar Slovenci kot taki nimajo prave zveze z dogodki tega kraja. Nas zanimajo le Slovenci v mestu samem, njihov pomen na slovstvenem in političnem polju za ves slovenski« Stajer.
Maribor središče štajerskega slovenstva.
Plodonosno dobo mariborskih Slovencevrdoločamo po raznih važnih vplivih,, ki so se pojavljali s tako silo, da lahko trdimo, da je bil Maribor v neki dobi 19. stoletja nekako središče vsega delovanja ne le za Spodnji Stajer, temveč sploh na Slovensklem. Za Sp. Stajer si še to prvenstvo prisvaj^amo lahko z vso pravico.
>
V prvi vrsti utemeljujemo, to prikazen s primerno lego mesta samega, ki je najbližje Slovenskim goricam, ki so rodile toliko veleumov, in pa blizu Gradca, kjer so se zbirali v 18. stoletju dijaki zlasti iz mariborskega okrožja in duhovniki iz toh pokrajin, ki so "bile pod sekovskim škofijstvom.
Nadalje je1 vplivala na posebni razvoj Slovencev V tem mestu stara, slavna gimnazija, tiskarstvo, pozneje preselitev lavantinske škofije v Maribor ; vsi ti faktorji so zares pripomogli, da j» vodilo mariborsko Slovenstvo Štajerske Slovence in j» od dobo probujo Bflfiolovalo in dalo politično smer.
(D&ij« prikoJnjiS.)
Razne novice.
*	Duhovske vesti. Prestavljeni so šč.. gg.: Ivan Zaje, kaplan v Ribnici na Pohorju, v Skale; Iran Ogradi, kaplan v Skalah, k Sv. Barbari v Halozah; Franc Mandeliček, kaplan pri Sv. Juriju ob Ščav-nici, v Ribnico na Pohorju.
*	Imenovan je za vojaškega kaplana II. vrste v rezervi č. g. Franc Letonja, kaplan t Vitanju.
*	Obrambno društvo za duhovnike lavantinske škofije ima v sredo dne 12. junija 1907 ob 4. uri po-poludne svoj ustanovni shod. Vsi duhovniki so na ta shod prav uljudno povabljeni.
*	Imenovan je za nadoficijala. pri sodniji v Ormožu oficijal g. Tvan L u b e c v Laškem.
*	Iz finančne službe. Finančni komisar g. Fr. Ferenčak v Šmarju pri Jelšah je stopil v pokoj. Nadpaznik finančne straže g. Ernest Clajnko je premeščen iz Laškega trga k Sv. Juriju ob Sčavnici, na njegovo mesto pa pride nadglednik g. F. StrucI. Prestavljeni so nadpazniki: Vinc. Kunej iz, Konji« v Ptuj, Ivan Pašon iz Ptuja v Konjice, Anton Fabian iz Brucka v Maribor, Jakob Kosič iz Zeltwega v Maribor, Fried. Stieglitz iz Maribora v Ormož, Fr. Oe-plak iz Leobna v Maribor in Jožef Volavšek iz Celja v Radgono.
*	Iz davčne službe. Davčni preglednik _g. 'Ant. Štepic v Kozjem je prestavljen kot davčni oficijal k glavni davkariji v Maribor. Davčni pristav g. Franc. Schuscha je prestavljen iz Konjic v Celje. Davčni oficijal g. 'Alojzij Knez je imenovan za preglednika in prastavljeii iz Maribora v Vorau.
*	Resnicoljubna „Domovina" nesramno laže, da se je "dr. Benkovič udeležil nemške „Siegesfeier" v Hrastniku. Resnicoljubna „Domovina", globoko! si padla, da upaSi razširjati že tako gorostasne laži.
*	Duhovniška domovina" — ali kaj? Debelo smo gledali, ko pravi „Domovina" v svoji 61. 8t* da bi trebalo odgojiti na Prekmurskem — narodnih du-.
hovnikov! Kaj pa hočete ž njimi? Ti vendar po mnenju „Domovine" in njenega celjskega bratca ko-vajo ljudstvo v verige sužnosti in ga pehajo v temo in nazad^ijaštvo in kar je še več tako lepih niipred-njaških izrazov! Ali pa se je že morebiti „Domovini" sanjalo, da se je ravno duhovnik Gomilšek — že ko bogoslovec — veliko trudil po označenem načinu za probujo Prefcmurcev, in vendar je Gomilšek eden izmed duhovnikov, ki ga slovensko naprednjaštvo najbolj sovraži. Ko bi hoteli biti hudobni, bi svetovali, naj gredo na Prekmursko tisti celjski in žalski na predni piskači, ki so več kot tri mesece kričali: Duhovniki se ne smejo vtikati v politiko! Tam bi bila lepa priložnost, streti „stoletno tiranstvo klerikaliz-ma", o katerem kvasi „Domovina."
*	Dr. Beitkoviču očita „Domovina" zvezo s hrastniškimi Nemci. Ni treba še povdarjati, da je ta stvar popolnoma iz trte izvita, kajti Kmečka, zveza se je v dr. Benkovičevem volilnem okraju pokazala tako močna,, organizirana in disciplinirlatia, da ne potrebuje pomoči hrastniških Nemcev. Ako pa so nekateri hrastniški Nemci raje glasovali za Benkoviča. nego za Roša, potem pač dr. Benkovič ne more nič za to.
*	Iz števila štajerčijanskih glasov hoče „Domovina" sklepati na — naprednost ali nazadnjaštvo okrajev, oziroma na narodno delovanje laži liberalne stranke in Kmečke zveze. „Domovina", počasi! Kjer je nemškutarija, volila z narodno. stranko, ni mogla na svoje kandidate združiti mnogo glasov. Posebno bi bilo zanimivo vedeti, kam so zginili glasovi nem-čurske stranke na Polzeli, Dobrni, v celjski okolici in Skofji vasi, kjer se vendar nemškutarija tako strastno bori za nadvlado v občinskimi odborih.) Naj nam somišljeniki iz omenjenih občin poročajo o tej čudni prikazni pri zadnjih državnozborskih volitvah.
*	General naprednjakov dr. Kukovec so se zahvalili na shodu Narodne stranke v Celju vsem tistim, ki so „nesebično" delali v ogromnem volilnem boju. Kislo so se pri tem držali tisti, ki niso delali nesebično za napredek. Tem bi g. doktor tudi smeli izreči zahvalo, saj je nemara takimi bilo veliko več kakor pa nesebičnih. Nebroj sodčekov piva in — nesebičnost! Hm, ja!
*	Mirno pot, dela hoče sedaj nastopiti laži-Na-rodna stranka. Dobro, da vemo! Po tolikem divjanju in razbijanju je zmanjkalo gonilne sile sv podobi okroglih! sodčekov piva in sedaj je stranka prisiljena, nastopiti mirno pot! Pa vaje na piščalke in raglje bodo vendar še redno! Kaj ne?
*	Jasni se! Na shodu Narodne stranke dne 26. maja v Celju je dr. Kukjovec govoril vendar enkrat jasneje ter naznanil v navzočnosti državnega poslan ca Robleka, da io boj Narodne stranke proti k 1 e r i-k a 1 i z m u samoobsebi razumljiv. Ker vs'ak liberalec razume pod besedo „boj klerikjalizmu" vse, kar je proti katoliški veri in cerkvi, bosta se tudi Roblek in Ježovnik morala bojevati proti katoliški veri in cerkvi. Ali se sedaj odpirajo onim oči, ki so do zadnjega hvalili „pobožnost" Robleka in Je-žovnika ?
*	Neodkritosrčnost Robleka in Ježovnika. V
celem volilnem boju sta zatrjevala Roblek in Ježovnik ter rokovnjaške bande njihovih agitatorjev, da sta „neodvisna" in da ne pripadata nobeni stranki, tudi Narodni stranki ne. Že takrat smo) opozarjali, da je tako zatrjevanje le pesek v oči dobromislečih volil-cev. Sedaj so volitve minole, in Roblek in Ježovnik se kažeta kakoršna sta v istini, kot pristna liberalca ter udana pristaša laži-Narodne stranke. Dne 26. maja je imela Narodna stranka glavni zbor svojih zaupnikov, da se spomeni s svojimi poslanci. In kot poslanec Narodne stranko je bil navzoč Roblek, Ježovnik pa se je ponižno opravičil. Na. shodu so se dala obema poslancema tudi najvodSla od Narodne stranke, kako naj postopata v svojem delovanju. Neodvisni vo-lilci, glejte sedaj svoja neodvisna poslanca!
*	Žandarji za liberalne kandidate. Od mnogih strani slišimo, da so tuintam, posebno v Ježovnikovem volilnem okraju, tudi žahdarji posegli v volilni boj ter agitirali za liberalne kandidate. Prosimo somišljenike,, da nam resnično ter natančno (ime in postaja žandarja ter način agitacije) poročajo o tej stvari, katero potem izročimo državnim poslancem, da jo uporabijo v zbornici. Tožbe po časnikih ne pomagajo nič, ampak tukaj je treba krepkeje prijeti! Neprijetnosti zaradi takih poročil se ni treba nikomur bati!
*	Po volitvah nekaj ocvirkov. Pa je vendar dobro, včasih „cajtenge" v roke vzeti in brati. Kaj vse ne izve človek iz teh cajteng, posebno iz celjskih! V 25. štev. „Domovine" je najti članek: „Nazadnjaštvo pri Slovencih, napredovanje pri Nemcih." In v tem duhovitem članku se nahajajo celo klasična mesta. N. pr.: „Kjer je klerikalizem med Slovenci najbolj razvit, tam so Nemci najtrdnejši." Hvala lepa za pojasnilo! Dolgo ?em modroval, kaj bi ritegnil biti ta -preklicani klerikalizem; zdaj pa vem za gotovo, da mora biti to kaka tuja rastlina, ki je prišla s Kolumbom v Evropo in naposled še med Slovence. Ta rastlina ugaja prav posebno nemškim želodcem in za to so najti ravno tam najbolj tolsti in, krepki Nemci, kjer je med Slovenci največ klerikalizma. Bo „štimalo." Zakaj na Hrvatskem, kjer se je bolj udomačil tobak nego klerikalizem, res ni slišati toliko o Nemcih. Tobak jim ne gre tako v tek, kakor klerikalizem. So pač posebne živalice ti Nemci! — V istem članku še je jeden stavek, ena misel, za katero bi „Domovino" zavidal sam Goethe, ko bi še živel. Cujte: Kjer se šopiri duhovniška samovlada med • Slovenci, tam žanjejo vsled tega — Nemci. Da, Nemci žanjejo, kaj pada z
nemškimi srpi. Škoda, da nam „Domovina" še ne pove, kaj da žanjejo. Pa kaj drugega, kakor klerikalizem na njivah Slovencev, ker se od njega žive in debele. „Domovina" pove dalje svojim vernim čitateljem. kaj delajo sedaj po volitvah Zadraiveo Jakob. Tudi dobro, da človek poizve. Hudi so, grozno hudi so ta gospod, in so lahko hudi, ker so pogoreli kot kandidat v ptujsko-ormoškem volilmem okraju. Pa le počakajte vi nemarni in nezvesti učitelji. G. Zadravec so si vrezali šibo. Vsaki jo bo okusil, ,ki si ni vsaj dvoje podplatov obrabil za njihovo agitacijo. „Domovina" ive dosti in piše dosti. Torej obrnimo jo in berimo da!ie. Že zopet nekaj zanimivega, zelo' zanimivega. Izvalite poslušati: Kako je dr. Korošec zmagal? Sa-prlot, tega pa ne izpustim, to moram vedeti tudi jaz. Zmagal je, to je pribito. Pa kako? To so skrivnosti in ostanejo uvek skrivnosti. Zakaj, le mislite: Pri Sv. Florijanu še dne 4. maja niti eden volilec ni bil za Korošca. Vsi so marveč godrnjali, vsi mrmrali, ko so omenjenega dne videli Korošca pred seboj. To ni laž! „Domovina" je bila zraven in ona že ve, kaj vidi in sliši. Toda 10 dni pozneje, t. j. 14. maja voli Sv. Flo-rijan Korošca! Na Žurmajnov shod v Pristavi so odposlali Florijanski volilci brzojavko, ki se je blizu tako-le glasila: Naj čuje zemlja in nebo, kar danes mi prisegamo: za Žurmana smo vneti vsi, Korošec s palco jih dobi. In vendar, kako prekanjeno: Samo trije so držali to sveto prisego, samo trije, vsi drugi pa so volili Korošca. Pa kaj se boste čudili. Poslušajte „Domovino", pa vam postane vse jasno. Domači župnik je volileem lagal, lagal celo iz prižnice in te ogromne laži so izdale toliko in še več klakor vse laži „Domovine" in vsi agitatorji liberalnega kandidata skupaj. Da„ tudi lagati ne zna vsaki enako dobro! Povedati pa moram „Domovini", da sem se za ta preklicani Sv. Florijan že od nekdaj zanimal in za to sem se obrnil tudi sedaj kar naravnost do svojega prijatelji pri Sv„ Florijanu, da mi blagovoli natančno pojasniti zlasti o postopanju župnika za časa volitve. In kaj sem zvedel? Župnik je deloval zares za Korošca in še kako čudno! Skpfiati in na mizo postaviti je dal veliko skledo leče, primeroma toliko, da bi si je lahko vsatc volilec vsaj eno žlico zagrabil. In povabil je vse župljane moškega spola, češ, pridite, dam vam leče jesti. In prišli so in jedli so — namreč ono lečo. A ni bila sama leča. Župnik ji je dal primešati marsikaj čudovitega. Tako n. pr.: pet dek tistega blata, ki si je ga Ivušec iz škricesv svoje suknje postrgal, ko se je bil iz Colskega jarka izvlekel, nadalje: tri kaplje krokodilskih solz, tistih namreč, ki jih je neki liberalec rog. okraja prinesel seboj iz svojega potovanja po Afriki; tri pedi korajže ravno istega liberalca, ki mu je preostala po bitki pri piramidah z afrikanskimi komari. In to godlo so jedli volilci in — postali so hipoma vneti za Korošca. Da, znati se mora, pa gre vse. Tudi drugi duhovniki v rogaškem volilnem okraju so delhli po istem receptu. Da jim stvar ni čisto tako dobro iztekla,, kakor župniku pri Sv. Florijanu, tega krivo bilo je le to, ker ni bilo moči dobiti onega blata od Kušečevih šktricev. Pet kil ga je namreč Kušec prodal celjskim dohtarjem, ki ga mislijo rabiti kot sredstvo zoper klerikalizem! Brrr!
*	Za dijaško kuhinjo v Mariboru so darovali sledeči p. n. dobrotniki in dobrotnice: posojilnica v Šmarju 80 K; Lovro Horvat za kruh sv. Antona 4 K; Lotmeržani za kruh sv. Antona 2 K; za kruh sv. Antona Gossman 1 K; gospa Roškar, posestnica, 4 K; nabrali gostje v Sv. Martilm (dr. Kac) 23 K; konkurenti 18 K; Cižek Jože, dekans 10 K; N. 50 K; Kociper Rudolf, kaplan, 4K. Vsem dobrotnikom in do-brotnicam stotero Bo™ plati!
*	„Družbi sv. Cirila in Metoda" v Ljubljani so od dne 1. do 30. aprila 1907 poslali prispevke in darila p. n. gg. in društva: Gornje-saviniskv posojilnica v Mozirju 20 K: posojilnica v B rež i «ah 30 K; Pevec Rudolf, Mozirje, 20 K; Toplan Fran Ptuj, vsled povišanja plače dar 1 K; Vurnik, Ptuj, vsled povišanja plače dar 1 K; Anton Gcdec, Lembab, nabral 6 K; Alb. Avsenek Maribor, blagajnik moške podružnice za Maribor pošilja članarino za 1906, 106 K; prispevek posojilnice 200 K: darilo prof. Vreže 20 K; darilo H. Sluica 2 K; kaplana Volčiča 2 K; kaplana Korošaka 2 K; in različne druge dohodke 45 K 90 v, skupaj 377 K 90 v. Ženska podružnica v Mariboru po Mariji Poljanec udnine 156 K; depozitni urad v Ljubljani volilo po župniku Žičkarju 280 K 61 v; Ferakovič, Ptuj, nabrano svoto v Mahoričevi gostilni 8 K; hranilnica in posojilnica Šmarje 100 K; Radovan Brenčič, dijak v Celju, nabral na gostiji g. Cvahte-ta'z gdč. Al. Gručeficevo 120 K.
in hujskače pustijo celo pri miru, akoprav so v resnici ti lopovi storili desetkrat večjo hudobijo, nego si jo moramo misliti. Kdo vraga neki plačuje orožnike za to iskanje? Bomo poizvedeli! Nemčurski psi hodijo brez nagobčnikov okolu in teh orožništvo, oziroma možje postave ne vidijo, bolje nevarni so seveda ljudje, kateri so baje hodili agitirat za dobro stvar in zastrupili s tem ljudstvo, da ni hotelo voliti nemšku-tarskega kandidata Kresnika. Tristo medvedov, g. urednik, kaj bo z nami? Albin Grundner, sin znanega mlinarjevega Tonča v Poljčanah, si je baje raztrgal več podplatov, da M izsledil kakšne hudobije, pa dosedaj še ne ve, kedo je več kriv, ker so baje ob času volite<v imeli vsi, tudi on, polne žepe agita-cijskih listov, katere so brezplačno volileem delili'. Volilci so se pa zmotili in so rajše Pišeka volili. Listi za Kresnika so baje imeli neki čuden duh iz Tonče-vega mlina in par drugih hiš. Ste nas razumeli, polj-čanski strici?!
m Sv. Jakob v Slov. gor. V sredo dne 291. maja smo spremili k večnemu počitku pridno mladenko Ljudomilo J a g e r, ki je po dolgoletnem bolejianju v najlepših letih umrla. Veliko ljudi jo je spremljalo k večnemu počitku, na domu in na grobu so se ji zapele mile žalostinke. Počivaj v miru!
m Sv. Benedikt v Slov. gor. Na podlagi par. 19 tisk. zak. prosim, da sprejmete na dopis pod naslovom: „Sv. Benedikt v Slov. gor." v št. 29 Vašega lista v prihodnji številki pod istini naslovom sledeči popravek: 1. Ni' res, da se je tudi pri nas od strani učiteljsiva za Mursa neutrudno agitfrajo, poudarjajoč, da je Roškar nazadnjak. Res pa je, da se pretežna .večina tuk. učiteljstva v volitvelio borbo niti vtikala ni; za agitacijo enega posameznika pa skupno učiteljstvo ni odgovorno. 2. Res je, da sem upeljal za tek. šolsko leto dve samo nemški tiskovini, to pa prisiljen, ker novifi tiskovin s slovensko-nemškim tekstom začetkom šolsk. leta (o veliki noči) ni bilo dobiti, kar dokažem z dopisi. Odličnim spoštovanjem Blenk. nadučitelj. — K temu pripomnimo, da je bila dotična notica podpisana z imenom šolskega ogleda g. Roškarja, ki pa je izjjavil, da on ni tega pisal in tudi ne pisati dal. Pismo damo na razpolago g. Roškjarju in g. nadučitelju, da najdeta do-pisnika-goljufa. Zajedno prekličemo neosnovan napad na g. nadučitelja.
m lz slovenjebistriškega okraja. Vsled zelo neugodnega vremena se pred nekaj tedni napovedano ustlanovno zborovanje čebelarskega društva za naš okraj ni moglo vršiti. Predaval je takrat le g. Juran-čič na Spod. Polskavi in v Laporji o umni čebeloreji. Društvo se pa ustanovi v nedeljo dne 16. junija po večernicaih v Laporji. Vabimo čebelarje in tudi one, ki hočejo čebelarji postati, da se udeležijo ustanovnega shoda mnogobrojno. Imena Hajšek, Kurbos i. dr. nam jamčijo, da bo shod čebelarjev vi Laporji zanimiv. Čebelarji, 16. t. m. vsi v Laporje!
m Sovjak. Umrl je 741etni (veteran Jožef Kocuvan. Služil je kot podčastnik 7 let podi slavnim Ra-deckijem. Prehodil je tudi pokrajine* onstran obširnega morja. Potem se je vrnil domov, ¡kjer je bil spreten gospodar in celih 21 let občinski predstojnik. Zadnji čas je preživel zadovoljno kot prevžitkar pri svojem najmlajšem sinu Francetu. N. v. m. p.!
m Sv. Jakob v Slov. gor. Slov. izobraževalno društvo priredi v nedeljo dne 9. t. m. veselico na svojem novem društvenem prostoru. Pred veselico bo občni zbor, na katerem poda odbor polletno poročilo društv. delovanja Nato bo važno predavanje. Po igri sledi šaljivi srečo-lov, pošta itd. Prijatelji društva, pridite 1
Ptujski okraj.
Mariborski okraj.
m Poroka. Adalbert Koser, e. kr. poštni oficijant, se je poročil dne 28. m. m. z gospodično Ano Ver č k o, hčerko veleposestnika in trgovca v Breznu.
m Lelteršperg pri Mariboru. Naš občinski za-stop, na čelu mu hlapec meščanov Lopitsch (beri Lo-pič) je postavil za kandidata nekega upokojenega uradnika Senekovvitscha, ki ima tukaj kos vinograda in sedi v občinskem odboru. Kako priljubljen pa je Senekovič, pokazal je 1!. maj. Roškar je dobil 98 glasov, Senekovič 55, Kukovec 63. Naši gospodje pri volilni komisiji so se skoro jokali, ko so sliSali te številke. V občini, ki ga je postavila, pa tako sramotno propasti, to je bridko, kljub temu, da je naša občina popolnoma pod komando mestjanov. Saj imamo v odboru osem mestjanov in štiri domačine, ki pa morajo samo kimati k temu, kar mestjani rečejo.-
m Poljčane. Poljčanski orožniki z vso skrbjo zasledujejo agitatorje za Pišeka. Ne vemo. kdo jim je dal povelje in nalogo k takemu skrbnemu stikanju in iskanju po agitatoričnili hudodelnikih, 111 značilno je to, da samo Kmečke zveze, — nemškutarske agitatorje
p Nadžupnik Korošec je tudi tako srečen, da ga ubija zadnji „Narodni List." Prej je to nalogo opravljal „Stajerc", zdaj so mu pa vzeli to obrt celjski dohtarji. Torej nadžupnik Korošec je oni veliki grešnik, ki ni hotel poročati državnemu poslancu dr. Korošcu o toči dne 17. maja v križevski fari. Strašen človek, le kamenje nanj! Toda državni poslanec dr. Korošec nam kaže pismo, katero je dobil od g. nadžupnika Korošca in v katerem mu natanko poroča o škodi v vseh občinah svojei župnije ter toplo priporoča vse župljane brez razlike političnega mišljenja v podporo! Toda vkljub temu „Narodni List" svojega obrekovanja ne bo preklical, iker sta on in častivredna. „Domovina" za poštenost v političnem življenju!
p Ptuj. Člani deželnega /gledališča ljubljanskega so dne 28. in 29. maja gostovali na Ptuju, kjer so predstavljali z ros velikim uspehom dramo „Elga" in veseloigro „Na letovišču." Ker imamo na Ptuju le red-kokedaj kako večjo predstavo, smo imenovani igri pozdravili s tem večjim veseljem, ker smo tu gledali in slišali res izborne igralce. Igralci so rešili svojo nalogo nad vse mojstrsko; žal, da igri niste bili tako obiskani, kakor bi bilo želeti* — Mirno teče zopet Drava naprej; a dne 23. maja je vršelo in šumelo po Ptuju, kakor bi se hotela Drava obrniti in teči navzgor: ožja volitev med vsenemcem Malikom in krščanskim socialcem Kremserjem je bila silno živahna. Ornig in njegovi zvesti so bili sicer nasprotniki Malikpvi, ker je ta vsenemec ptuiskim Nemcem brez ovinkov povedal, da je strašilo „Stajerc" sramota za vse nemštvo; a pred ožjo volitvijo'so si segli vsi nasprotniki v roke, samo da bi vrgli moža krščanskega mišljenja in prepričanja, kandidata Kremserja; letali so po mestu in tirali zadnjega hlapca na volišče. Na Bregu se je zgodilo toliko nepostavnosti (silili so volileem že napisane volilne listke v roke itd.), da je
kršč. soc. strankino vodstvo že vložilo priziv. Vsled strahovitega pritiska je, zmagal brezverski Malik. Nekateri Nemci so pričeli strahovito gonjo proti onim, ki niso hoteli voliti kričača Malika: odpuščajo sta-novnike v hišah' itd. V Ptuju je sedaj hujše kakor na Turškem. — Dtne 4 junija je trčil v voz. v katerem se je peljal g. dr. Stuliee, kolesar Bračič. trgovski uslužbenec pri Leposchu, s tako silo, da je padel in se je na trebuh ti močno poškodoval: pretresel si je tudi možgane. Bračič se je vozil vselej jako hitro, in je tudi temu pripisovati vsa nesreča. — Staryjevi in Ornigovi pomočniki štrajkajo, gotovo ne zaradi predobrega plačila.
p Sv. Urban pri Ptuju. V odgovor ptujskemu „Štajercu", kateri me je blagovolil počastiti z napadom v dveh številkah, omenim, da se za te napade, Čeravno me z imenom ne imenuje, zmfenim ravno toliko, kakor za lanski sneg. Narodnjak, ki ga takšen list napada, je vsaj nekaj vreden. Ti pa. dopisnik ptujskega „Lažnjivca", si ne misli, da mi bo zaradi teh dopisov moj značaj skočil v hlače in se prelevil v nemškutarskega liberalca. Ce pa imaš; količkaj možkega ponosa, ne skrivaj se za kulisami, ne zmerjaj, kajti zmerjanje je le za fakinažo, ne pa za poštene dopisnike in liste. Podpiši se drugokrat dobesedno kakor jaz tvoj prijatelj. Ivan Novak, posestnik in trtnar.
p V Stoprcali se je vršila dne 2. junija, volitev novega načelnika krajnega šolskega sveta. Prvi šta-jerčevi general hodil je ves spehan od uda do uda in je nagovarjal, da bi ga volili. Izvoljen pa je bil Slovenec poštenja,k Štefan Fišer. Kolar vkljub svojim potom ni dobil nobenega glasa. Vrli' kmetje, le tako naprej!
p Rogaška Slatina. Cujte! Dimniki na naših strehah še trd,no stojijo. V. Žurman namreč ni bil poslancem izvoljen in ono mogočno streljanje je izostalo. Kam so kje skrili onih 20 kil smodnika? Ko so pa zmagoslavni Korošci streljali, se je kandidatovka same jeze jokala; ona je smela v volini boj poseči, drugim ženskam pa se je to v ..Domovini" v greh štelo. V. Žurman je ves zmešan. V zadnjem „Narodnem Listu" je v zahvali za tri mesece naprej: to se pravi, biti napreden! Vinko, pusti politiko. Ti le pot gladiš celjskim doktorčkom v naš okraj. Za doktarčki pa pridejo socialisti in takrat bo zopet Vidgaj imel prvo besedo, tudi „cvet kmetov": Kušec, Jurše, Tadina-Buc, Hernavs in kar je enakih. Te bodo takrat zapustili in se pridružili rudečkarjem, ki si hočejo vse razdeliti. Kakor kažejo zadnje volitve, sta v Slatini samo dva Slovenca. Kako se mora svobodno voliti, o tem pa bost'a začela naučne kurze imeti po vsej Avstriji direktor Mulli in Miglič. Hajl! Sicer pa slovensko ljudstvo prav malo porajta na Slatinčane. le 36 glasov je v veliki križevski nadžupniji vlovil šta-jerčijanski Droienig. Proč z nemškutarijo! — Nemški Slatinčani se nič ne zmenijo za Gospodove dneve: celo na Veliko Križevo so delavci kopali kanale v ve-likp pohujšanje vernega ljudstva. Zato pa je tako malo božjega blagoslova. — Dne 15. maja se je obesil na podstrešju pri trgovcu Boheimu učenec Milia Otav-nik. Vedno je pisal svojim starišem v Store, da se mu prav dobro godi. zato grdo obrekuje, kdor nasprotno trdi. Revežu se je gotovo pamet zmešala. Bog daj Slovencem in Nemcem pravo krščansko modrost !
p Sv. Florijan pod Bočom. „Narodni List" se vprašuje, kn,ko je to. da je g. dr. Korošec tukaj toliko glasov dobil, in se sklicuje na poročila o njegovem nameravanem zborovanju dne 4. maija. Na to vprašanje se čisto lahko odgovori. Poročila o imenovanem zborovanju so bila popolnoma lažnjiva. Že takrat so bili večinoma vsi za g. dr. Korošca. Ce je kdo mrmral, so bili to le Kušec in tisti, ki jih je on iz križovske nadžupnije s seboj pripeljal. Tz tega vi-|rtiš ti „Laži-List", kako resničen je stari pregovor: „Laž ima kratke noge."
p Sv. Tomaž blizo Ormoža. Posestnika Antona Klemenčiča, v Pršotincih 131etni sin je padel 13 metrov globoko. Fant je hodil na 'drevo po srake. Sreča ¡e, da je ostal živ in je upanje, da ostane pri življenju. Otroci, pazite in ne plazite za ptiči po visokih drevesih.
p Sv. Urban pri Ptujn. „Gosp. bralno društvo" priredi v nedelo dne 9. junija 1907 veselico z gledaliSčno igro, petjem in prosto zabavo. K obilni udeležbi uljudno vabi	Odbor.
p Kmetijsko bralno drnštvo v Rogoznici pri Ptuju priredi v nedeljo dne 9. junija t. 1. veselico na vrtu g. Franc Bračič-a, gostilničarja v Novi vasi. Veselica se vrši samo ob lepem vremenu. V slučaju slabega vremena se preloži ista na prihodnjo nedeljo dne 16. junija. Vspored: 1. Gledališka predstava „Dobrodošli, kdaj pojdete domu?" 2. Srečolov. 3 Gledališka predstava „Berite časnike!" 4. Prosta zabava s konfetijem, šaljivo pošto, šaljivim ribarenjem, godbo itd. Pri veselici svira znana Kocmutova godba 11 mož. Začetek ob 3. uri popoldan. Vstopnina 20 vin. za osebo. K obilni udeležbi vabi	Odbor.
Ljutomerski okraj.
1 Ljutomer. V nedeljo dne 26. majfi se je v Franc Jožefovi šoli vršil občni zbor Okrajne posojilnice. V nadzorno svetovalstvo so bili izvoljeni sledeči gg.: Božič Anton, Karba .ložef, Kukoveclvan, Skam-lee Ognjeslav, Mjarkovič Franc. Namestniki p'a gg.: Smodiš Jožef, Slavič Jožef, Lah Peter, Raklnša Ivan, Crček Ivan. Zapihal je topel jug; nekomu je bilo prav vroče. Zdaj pa na novo delo — za ljudstvo! V cenilno komisijo so prišli gg.: Alojzij Rajh, Franc Sršen in Ivan Kramperger.
1 Cven pri Ljutomeru. V 26. štev. „Narodnega Lista." je, mislim, nesramnost lažnjivih dopisunov iz
naše občine prišla, do vrhunca, ker neverjetno je. kake podle lažnjive domišljije da ti ljudje iztuhtajo. O prvi točki dopisunovega spisa mu dan; priložnost, svoje izraze sodnijsko zagovarjati, kar se pa tiče obravnave z Jos. Roškarjem in šolskim svetom, gotovo g. Rajh tistočasno kot načelnik ni bil nikakor primo-ran, iz lastnega plačevati. Svota se je vzel'a iz rez. fonda in je vknjižena, torej, dopisun, ne zanašaj se na 70 kron, ampak v odgovor ti naj bo, da je lopov-sko tako ničevno obrekovan je. Da je mlajši brati trgal lepake raz sten. je gola laž in odločno zahtevam, da se ta laž prekliče, sicer razglasim tega dopisuna kot nesramnega lažnjivca. TaJ;o so tudi druge točke podlo lažnjive, vendar jih ne smatram vredne spet posamezno navesti. Jakob1 Rajh. ekonom.
1 Od Mure. Velika nesreča zadela je letos prebivalce ob Muri. Že nad štiri tedne preplavlja nam velika povodenj naše najboljše travnike in razkaplje naše najrodovitnejše njive. Take dolgotrajne povod-nji ne pomnijo niti naši najstarejši ljudje. Na travnike nanaša paLnico in prodec, tako da ne bodemo imeli sena pa tudi ne otave; z njiv pa nosi ralilo zemljo z že nasajenimi sadeži krompirja in koruze; koliko zemlje pa je popolnoma razkopane, videlo se bode še le. ko povodenj preneha. Kaj bomo začeli? Kaj naj začnemo z našo živino, edini up, ki nam je donašal dosedaj dobiček? Kje naj vzamemo zemljo, da si popravimo naše njive? Kje krompir in koruzo, katero nam je odneslo? In kje krmo? Tako se s strahom žalostno povprašujemo. Sl:n*!ii je ogromna, in nujna pomoč silno potrebna. Prizadete pa so občine Mele-Sratovci, Radenci, Rihtarovci-Turjanci, Hrastje-Mota v gornjeradgonsklem, in Vučjaves, Bučceovci, Bunčani, Veržej, ter Krfcpje-Mota-Cven v ljutomerskem okraju. Naš novi poslanec g. Roškar si je prišel zadnjo soboto škodo ogledat in nabirat potrebnih podatkov, da nam izposljuje potrebno državno pomoč. Tudi c.s kr. okrajno glavarstvo ¡¡e začeto nekaj povpraševati, a kakor se vidi, se tem gospodom nič ne mudi. Znamenje, da ti gospodje pri našem glavarstvu pač nimajo srca za nas kmete trpine! Ce bi se pa šlo zoper kakega Slovenca, ali pa za prepoved kake nedolžne gledališke predstave, tedaj pa gre vse tele-grafičnim potom. Bog se nas usmili in nas reši takih uradnikov! Našega g. poslanca pa prosimo, naj ne
pozabi na nas!
1 Čebelarska podrnžnica za gornjeradgonski okraj bode imela dne 9. rožnika po večernic-^h poučno predavanje pri čebeljaku g. Alojzija Korošak pri Sv. Jurju ob Ščavnici. Predaval bode gosp. potovalni učitelj Ivan Jurančič. Vabimo vse cenj. ude in sploh vse čebelarje gornje-radgonskega okraja k obilni udeležbi. Upati je, da se bode društvo uspešno razvijalo, osobito, ker imamo sedaj pravila od c. kr. namest-niStva v Gradcu potrjena.
Slovenjgraški okraj.
s Čudno! Pred ožjo volitvijo je pisal celjski list „narodnih" piskačev, da bodo v okraju Soštanj-Slov. Gradec socialdemokrati volili Ježovnika. Znano je pa tudi, da so Nemci in nemškutarji šli enoglasno za „narodnega" Ježovnika. Torej socialdemokratom, Nemcem in nemškutarjem se ima zahvaliti Ježovnik za svoje poslanstvo.. In ravno v tem okraju ni bilo nemškutarskega kandidata! Res čudno! Ježovnik je pač spremenil svojo narodno dušo v — napredno, in v naprednem loncu se lahko kulia, različna zmes! Kako bo Ježovnik zastopal nasprotujoče si koristi svojih volilcev. nam je seveda uganka. Ježovniku pa tudi!
s Kdo je deželni odbornik Itobič? Glavno sredstvo pri agitaciji Narodne stranke je bila hudobna laž. Na podli način so agitatorji lagali ljudstvu, da je g. Robič penzioniran duhovnik. Zlasti na nepošten način se je: trosila vest med volilci, (da Robič hoče le še dve leti biti državni poslanec, po tem času dobi kot večletni poslanec veliko penzijo, katero bode moral plačati njegov okraj, če ga voli. Kmetje, le presodite sedaj vse te laži, saj-veste, da še nikdar ni dobil kateri župan, ali drugi, ki opravlja javne službe, nobene penzije. Najostudnejše je pa razširjanje laži, ti-, čoče se njegovega zasebnega življenje. Kmetje so vprašali zastopnike Kmečke zveze, če jfe res, da je Robič že 4, leta ločen od svoje žene, da živi v divjem zakonu itd. Vsakdo pozna Robičia in njegovo naravnost vzorno družbinsko življenje, družbinsko srečo, pošteno, dobro ženo, in vrle odrasle otroke! Gnusiti se mora človeku tako sredstvo! Toda vse te lepe lastnosti so'posneli agitatorji iz svojega laži lista — „Narodnega Lista"! Sram vas bodi!
s Zgodnja smrt. Dne 31. majnika je umrl v Dovžah 281etni vrli mladenič Mihael Gašper. Umrl je na vnetju pluč.Zapušča, žalostno mater, dva brata in dve sestri. Sveti mu večna luč!
s,Šmartno ob Paki. K dopisom v št. 29 „Slov. Gospodarja" moramo zabilježiti. s kakšnimi sredstvi se je, še tukaj agitiralo za Ježovnika in ruvalo proti Ro-biču.i Vošnjakov fant iz Šoštanja, je na liberalnem shodu pri Jurčku navzočim natvezil. kakšno plačo ima Robič kot profesor in da, akb izvolimo Robiča, bo moral kot profesor dobiti namestnika, katerega bodo morali kmetje plačati. Nekateri liberalni agitatorji so lagali, da ako bode Robič izvoljbn, bode „organist „vlekel" penzijon!Dalje so ljudem lagali, z namenom, da bi jih pri ljudstvu očrnili, da bodo g. kaplan, organist in še par drugih kaznovani z zaporom od 6 tednov do 6 mesecev, ker so neki delili neke listke. Nobeden omenjenih pa ni bil niti tožen, niti ni dobil nobenega poziva k sodnijski razpravi. Sram vas bodi, grdi lažfcjivci! Razvideli smo tudif kakšni suroveži
so pri Narodni stranki. Naši pristaši niso bili nikjer varni pred temi ljudmi. G. župnika in g. kaplana je nek pijan .človek po noči nesramno zmerjal. Radovedni smo, koliko pijače je dobil za ta čin. Ko so se vračali od Ježovnikovega zmagoslavja iz Velenja, je neka ženska pred kaplanijo klicala: živio Ježovnik mislec, da bode g. kaplana kar kap zadela. Posebno sta se za Ježovnika pehala kamnoseka Jožef Kolenc iz Gorenj in Alojz Super iz Sla,tin, katera se kaj rada smučeta okoli gg. duhovnikov, kadar je za oddati , kakšno kamnoseško delo pri cerkvah itd. Kiikotee je pa j postopalo glede volilne komisije pri ožji volitvi, bomo j še govorili na. drugem mestu. Vi pa, vrli paški zavedni vohlci, si dobro zapomnite vso liberalno delo in zvijače, posebno glavne kolovodje. Ne žalujte, vrli volilci čeprav smo propali, kajti prišel bo,dan povračila da bodete vrnili vse z obrestmi. Delujte neumorno za Kmečko zvezo m podučujte nevedneže. kažite jim liberalce v vsi njihovi nogoti in prišel bo čas, ko se bodemo mi veselili, liberalizem pa bo ležhl v prahu pred nami, strt in potepen.
' s Šmartno ob Paki. Da ni bilo na. volišču pre-dolgočasno, so nam liberalci skrbeli zla zabava Naši volilci so namreč zagledali v volilni sobi neko osebo moškega spola, ki je imela pri srajci rokave zavihane visoko čez laket, izpod čela pa so se, bliskali hudi pogledi. Nekateri so menili, da je gotovo kakšen Ježovnikov „ksel", ki je prišel kupovat teleta. Pozneje so sele spoznali, da je to zrtani Klinar iz Ročice — Ugibali so, zakaj ima tako zavihane rokave, pa jo je uganil eden rekoč: Tisto strašno pošast klerikalnega zmaja hoče zadaviti in ga pojužnati. Nastal je silen smeOi! Posebno zabavo so imeli s šoštanjskim Volkom kateri je na volišče za roko privlekel nekega človeka' Slišati je moral med velikanskim smehom takšne, da jih bode pomnil nekaj časa. Ker je pa hvaležnost lepa lastnost, zato se mi liberalcem za prijetno zabavo lepo zahvaljujemo.
s Skale. Minola je volitev, ki je za nas izpadla neugodno m sicer 85 glasov nasproti 152. Naše stališče je bilo skrajno neugodno. Združilo se je vse zoper nas. Vse je vodila ista misel: Boj kleiriknicem, proč z duhovni. Nič se jim ni zdelo presramotno, da le dosežejo svoj namen. Središče njihovega delovanja 'je bila gostilna pri Dolfu. Pregovor pravi, da k*jer si Bog hišo postavi, tam si vrag prostora išče. Tukaj je pa celo v cerkveni hiši našel kaj varno zavetje. Ves čas, kar se je razvijal volilni boj. so se tukaj zbirali najMijši kričači ter si mazali jezike in bistrili ,um z onim hudičevim oljem, zlasti obi nedeljah^ posebno o binkoštnih praznikih, ko se je bližala<ožja volitev. Ko je zvon farne cerkve klical vernike k službi božji, se je zbirala ta čudna zmes v cerkveni hiši. Med tem ko je organist prepeval v cerkvi slavo božjo, je njegova boljša polovica doma pridno stregla svojim pivcem. Kadar pa je ljudstvo zapustilo hišo božjo, se pa je začela agitacija. Tedaj so začeli razširjati razne laži, ter so opisovali Robiča kot najhujšega trinoga in hudodelca, ki hoče uvesti tlako in Bog ve kaj vse. To ti je bil volilni shod od ranega jutra do poznega večera. Najbolj so se odlikovali R. in V. od Sv. Brica in eden iz Plešivoa. Gorje pa onemu, ki bi Notel temu kaj ugovarjati. Ni bil več varen1 svojega življenja, še manj pa poštenja. Toliko laži, obrekovanja, pa tudi pohujšanja se je že težko kedaj izvršilo, kakor sedaj. Gospod Ježovnik naj ne bode preveč ponosen na svoje volilce. Ni čuda, da so se jeli trezno misleči ljudje izogibati te hiše, ker niso imeli miru pred temi rogovi-leži, posebno oni, kateri so se očitno pokazali kot pristaši Kmečke zveze. Da je tudi od domačih mnogo zabavljalo, kaže to, da se je reklo nekemu sinčku Ro-bičevega volilca, ko je prišel na binkoštno soboto po blagoslovljeno vodo, da naj le k Robiču gre po njo. Fantič jo je brez vode pobrisal domu. Prepričan sem. da bode cerkveno predstojništvo ustreglo želji poštenih župljanov ter odstranilo toliko pohujšanje iz cerkvene hiše.
s lirezno ob kor. žel. Dne 0. junija L 1. (3. nedeljo po binkoštih) bomo potegnili tukaj tri nove zvonove v stolp farne cerkve.
vs Mislinja. Med tem, ko, so bile priprave za ožjo volitev, so naši žandarji hodili po hišah Robiče-vih volilcev ter preiskovali s svojo znano strogostjo, kdo in kako se je pri njih agitiralo. Hodil je ž njimi tudi mislinjski župan. To je bila seveda izvrstna agitacija za Ježovnika. Smo to dobro zapazili in čutili pri volitvi. Za svojimi pivskimi bratci seveda niso nič stikali, dasi je nasprotna stranka uprizorila naj-strastnejšo in liajnasilnejšo agitacijo. Kdo pač se ne bi pri tem spomnil znanih besed: „Kaj vidiš smel v očesu svojega brata, bruna pa, ki je v tvojem očesu, ne zapaziš? Izderi najpoprej brun iz svojega očesa sin potem glej, da^izdereš smet iz očesa svojega brata." Poslanci. Vprašajte na Dunaju, ali je to res v smislu c. kr. vlade, da se mirnim državljanom pošiljajo žandarji za petami, če se poslužijo volilne pravice, strastni rogovileži pa smejo počenjati karkoli se jim zljubi!
s Bralno drnštvo v Skalah ima v nedeljo dne 9. junij» izvan redni občni «bor ob 3. uri pop ld»n (po večernicah) a sledečim vzpo redom: 1. Pozdrav in nagovor. 2. Volitev odbora. 3. Razni predlogi in nasveti. K mnogobrojni udeležbi uljudno vabi	Odbor.
Konjiški okraj.
k Namesto domov — v večnost. Alojzij Sepic, I sin ugledne rodbine iz Žabje Vasi pri Novem mestu,
trajno odsoten pri svojem stricu v Konjicah), si je zaželel. da pride o binkoštnih praznikih obiskat svoje roditelje. Sestra mu jo šla nasproti do Ljubljane. Pridejo prazniki, roditelja /doma čakata in čakata, a ni nobenega. Polastila se je starišev čudna nemirnost, kar pride v ponedeljek brzojavka, da je sin nagloma nevarno obolel. Kmalu za to brzojavko sledi druga: Sin je umrl. — Kakor izvemo, si je pokojjii Sepic dal pred kratkim izdreti zob. Vsletl izrednih okolnosti je sledilo vnetje mužgan. Sin je slutil nevarnost, zato je želel še enkrat videti svoje drage doma, a ta želja se mu ni izpolnila. Kratko pred nameravanim odhodom je nastopila kriza, ki se je končala s prera.no smrtjo. G. Sepic je bil 36 let star in zapušča ženo in petero nepreskrbljenih otročičev.
Celjski okraj.
c Kaplan Jančič v Žalcu je pri „Narodnem Listu" posebno priljubljen, menda zaradi preklicev, ki jih morajo priobčevati pristaši Narodne strairike. Ker se bori „Narodni List" za poštenosti v javnem življenju, za to prinaša v zadnji številki tudi laž njivo vest, da. je dr. Jančič s svojim kolegom dr. Korošcem agitiral na sejmu v Laškem kakor mešetar. Dr. Jančič in dr. Korošec na sejmu sploh nista bila skupaj in dr. Jančič ni na sejmu nič agitiral. Resnicoljubna „Domovina", naredi vendar enkrat tudi „Nar. Listu" pridigo, ker tako grdo laže.
c Napredni računarji znajo pa slvojo stvar slabo! V štev. 60 je „Domovina" dala Vodopiutzu celih 144 glasov. „Domovina", poglej v svojo 56. štev.! Tam jih ima pa 845! Računarji pri „Domovini" so hodili gotovo v šolo pri onih liberalnih učiteljih, ki se borijo za zmago napredne misli, pa pozabijo pri tem na zmago — pedagogike!
c Napredno suknjo je oblekel zopet — Rebek. Bil je skupni slovenski kandidat, in mnogi Odkritosrčni ljudje so — verjeli. Sedaj po volitvah se pa Narodna stranka lahko smeji taki lahkovernosti, saj so dr. Kukovec kot najnaprednejši vseh naprednjakov izrekli Rebeku zahvalo in priznanje, da se je trudil, pripeti venec zmage na zastavo napredka in neodvisnosti. Kot ključavničar je imel Rebek gotovo častno nalogo pripenjati venec z — žreblji. Tisti pa, ki so si izmislili, da naj bo Rebek kandidat, so Rebeku pripeli venec druge — blamažei, kajti ravno liberalni somišljeniki so ga, izdajalsko pustili na cedilu ter rajši delali proti Kmečki zvezi, nego proti Markhlu in za Rebeka.
c Ljudomili Fridrili je na shodu dne 26. maja govoril zopet odlomke iz svojega starega govora. Za poč't.
c „Savinjčanu" v 60. številki „Domovine" boicli povedano, da izgleda zmaga svobodne volje svobodnih mož drugače, kakor Roblekova zmaga. To je zmaga nasilstva s pomočjo nemškutarije. In če „Savinjčan"' hiti mimo in preko duhovnikov samozavesten do ciljev, katere si je stavil, ga že moramo opomniti, da je njegov cilj. ki si ga je stavil — pobijanje okenj!
c Izgubil se je 24. aprila 1.1. 14 letni Janez Štuklek, sin posestnika v St. Štefanu pri Šmarji. Šel je z materjo v Celje, tam se je zgubil in ga še dosedaj niso našli.
c V potoku utonila je triletna deklica zakonskih Martina in Ane Kocijan pri Sv. Emi.
c Igla V želodcu. Hči cestarja, Matilda Mozer na Frankolovem, je pretečeni teden iglo požrla, ko si je ž njo zobe trebila. Po nesreči ji je zdrknila v goltanec in naprej v želodec, kjer je obležala. Zdravniki celjske bolnišnice, kamor se je podala, pa so izjavili, da bo šla igla brez škode naprej.
c Celje. Po končanih volitvaii bi „Domovina" rada bila sila. — mirna. V svoji 60. številki se je pa gotovo zmotila. Piše namreč, kakor da bi krščansko časopisje bilo krivo „divjega volilnega boja." Namesto klerikalno bi naj „Domovina" zapisala liberalno, pa bi govorila enkrat resnico! „Domovina", spomni se na volilni boj v Savinjski dolini in drugod'! S kako slastjo si pa pripovedovala, če je bil kak shod Kmečke zveze razbit! To je menda reformno delo! Hinavščina!
c Marija-Gradec pri Laškem. Državnozborske volitve so se v naši občini sijajno izvršile. Kandidat Slovenske kmečke zveze je dobil že pri prvi volitvi 381 glasov, Roš 13, Cobal 19, Moscon 1 glas.i Pri ožji volitvi 23. maja je dobil kandidat Kmečke zveze 451 glasov, torej 70 glasov več nego pri prvi volitvi, Roš pa komaj 6 glasov, čeprav so za njega agitirali laški liberalci. Mnogo volilcev, kateri so prej za Roša agitirali, so sedaj BenkoViča volili. V petek dne 24. maja popoldne, ko se je izvedelo za izid volitve, so začeli pristaši Slovenske kmečke zveze na več krajiii streljati: pri' Sv, Miklavžu, na Globokem pri Rimskih toplicah. Tudi v smeri proti Zidanem mostu se je slišalo streljanje. Tudi nasprotniki so mislili za slučaj Roševe izvoiitve streljati. Ko so izvedeli za izid volitve. bili so zelo poparjeni. Pregled po posameznih pbčinah brežiškega, sevniškega in laškega okraja nam kaže, da je dr. Benkovič dobil pri nas največ .glasov.
c Kokarje. Dne 23. m. m. je umrl nas vrl župan g. Jernej Sestir. Bil je neustrašen zagovornik narodhih pravic! N. v. m. p.! V njegovi trimesečni bolezni ga je nadomestoval prvi občinski svetovalec g. Ivan Zaje, ki je deloval v smishp g. župana.
c Frankolovo. Nismo mislili, da Vas bomo morali, g. urednik, tako kmalu obiskati, kot smo obljubili. pa nam znani dopisnik „Domovine" ne da miru
V št. 61 nas spet draži in izziva, a mu vendar ne bomo odgovarjali na njegove! neresnice o „nabitih to-aičih in zaspano gorečem kresu", katere reči je bojda nekje gori v Lipi videl, to je preotročje in ni vredno odgovora, pomenimo se rajši nekaj drugega.( Volitve so končane in pričelo se bo delovanje'» po namenih raznih strank. Govorniki na volilnem shodu Narodne stranke pri nas 9. maja niso ne besedice črhnili o svojem programu, ker bi bili ljudsttvo od sebe odvrnili, ' aterega so le razburjali in po duhovščini klestili. Vam ne svetujemo, g. frankolski dopisnik, tukaj pri nas izvajati program te, stranke, ki neki hoče na vsaki način nam kmetom nti noge pomagati, če ne bo šlo drugače, pa s kamenjem, poleni in revolverji. Vam svetujemo, opustite to neplodno izzivanje, da ne objavimo Vašega imena, da se £>o daleč na okoli vedelo, kdo zna tako izvrstno neresnico pisati in mirne' ljudi izzivati; torej bo bolje, da se poprimete programa Kmečke zveze,, in Vas pozivamo, če imate kot pristaš Narodne stranke res veselje, kmetu pomagati, tla takoj začnete z nami vred: Buditi in razširjati samozavest kmečkega stanu, gojiti ljubezen do domače grude in ohraniti njegove dobre navade, vzbujati med kmeti zavest vzajemnosti in jih prepričati, da se morajo boriti vsi za enega in eden za vse,, braniti kmečki stan pred vsemi nevarnostmi, ki pretijo njegovemu obstanku in njegovi moči; če bodete to storili, vam bomo z veseljem rekli „gospod", kar neki tako radi slišite. Vam vdani Frankolski fantje.
c Vojnik. Tukaj je umrl dne 30. m. m. umirov-jen nadučitelj g. Radoslav S k o f 1 e k. N. v. m. p.!
c Šmarje pri Jelšah. V Predelu so se igrali dne 23. m. m. okoli poldne otroci Vincemca Kosak s šibicami in so pri tem vžgali svinjski hlev. Ko je 15-letna, hčerka, zapazila nesrečo, hotela je skočiti v ogenj. Z veliko težavo so jo zadržali. Zbežala pa je od hiše in je še do danes ni domov. Svinjski hlev in gospodarsko poslopje je popolnoma zgorelo. Zgorelo so tudi vse svinje. Požrtvovalnim sosedom se je posrečilo rešiti hišo, ki je že začela goreti.
c ¡Šmarski okraj. Licenciranje in premiranje Dikov murodolskega plemena za šmarski okraj se vrši v sredo dne 12. junija ob. 8. zjutraj na živinskem sejmišču v Šmarji.
.c Sv. Florian pri Rogatcu. V nedeljo dne 9. junija obhajamo pri nas znamenito slavnost. Po ve-černicali se bo v novi mežnariji s primernim nagovorom slovesno otvoriia bralna soba. Na to bode pri g. Vizovišeku na vrtu — pri slabem vremenu v hiši — prosta zabava s tamburanjem in petjem, s šaljivo pošto itd. K obilni udeležbi vabi odbor bralnega društva.
c Sv. Magdalena v Savinjski dolini. Pretečeni teden prejela je podružna cerkev sv. Magdalene dve krasni svetilnici za procesijo sv. Rešnjega Telesa. Pripravila, jih je blaga gospa Terezija Piki,, trgovka v St. Pavlu. V imenu priljubljene patrone in cele okolice izreka blagi dobrotninici za ta velikodušni dar cerkveno predstojništvo najprisrčnejšo zahvalo in tisočero Bog plati!
c Iz Savinjske doline. Vsakega domoljuba je navdušilo poročilo, kako so kranjski naši bratje porazili in poteptali liberalizem v vseh desetih volilnih okrajih na deželi, in, celo edini liberalni mandat v deželnem stolnem mestu v Ljubljlani spravili v nevarnost. To so junaki, zavedni in odločni. Skusili so si pač že dovolj, kaj so liberalci, zato so jim hrbet obrnili. Pa izvrstno so organizirani. Odtod njih sijajna zmaga. In pri nas na Štajerskem, osobito v Savinjski dolini? Bomo li mi pobirali ostanke puhlega kranjskega liberalizma? Je-li res zmagala liberalna, protiverska miseP Zakaj pa se potem pošteni kmečki volilci Roblekovi tako silno branijo priimka „liberalci"? Saj se je sam Roblek otresal Narodne stranke in izjavil, da ni njen kandidat. Slaba roba mora biti liberalizem, >da se ga sramujejo pred poštenim vernim ljudstvom in ga zakrivajo pod plaščem „neodvisnih" kmetctfv. Temu hinavstvu se ima liberalna stranka zahvaliti za zmago, ne pa liberalni ljudski volji. Pa poglejmo si to „neodvisnost" bolj natanko. Ali ste, g. Roblek. res ta.kp neodvisni od mladih častihlepnih dohtarčkov celjskih? Popolnoma v njihovih rokah. ste. Za zdaj ste jim bili ravno dobro došli, da. bodete na Dunaju to govorili, kar Vam bodo v Celju narekovali. Ko pa se bo tem ljudem zdela pšenica dovolj zrela, bodo Vas strmoglavili — ako sami ne odstopite — in skušali povzdigniti enega izmed svoje srede na po-slaniški tron. Neodvisni ste? Lepo se' Vam bodo zahvalili liberalni učitelji, kramarji in drugi, ki so si toliko črevelj razstrgali in koles potrli' v agitaciji za Vas. Od njih ste odvisni. Odvisni ste od tiste dru-hali, ki je Vam v blagor piskala, tulila in krulila naj-rajše okolu farovžov in kaplanij, pobijala okna, sramotila zaslužne sivolase duhovnike, širjla pamilete, krokala sramotilne pesmi in tisočkrat ponavljala „2i-vio Roblek." V tej čedni družbi smo videli poleg mlade „inteligence" vse po širni dolini znane šnopsarje in pretepače. Hvale ste dolžni tistim svojim zvestim pomočnikom, ki niso pustili protikandidata, moža visoko izobraženega in vseskozi poštenega, niti do besede. Dobro so vedeli, da ste drugače Vi zgubljeni. Zahvaliti se imate za Vašo izvolitev vsem listom in osebam, katere so trosile laži o osebi dr. Povaleja, ki so ga po otročje psovali kot „financarja." Taka je ta liberalna neodvisnost. V naših vrstah smo res neodvisni, olikani, dostojni — nasprotna stranka) pa je bila menda, najbolj podivjana v celi Avstriji. In če so se tej posuroveli stranki vendar še tudi dostojni ljudje, pridružili, bila je vzrok beseda „hmelj", s ka-
tero so slepili liberalci. No, v tem oziru se tudi mi veselimo Roblekove zmage, kajti sedaj smo zagotovljeni, da bomo skozi 6 let hmelj prodajali vsaj po 4 krone. Bo vendar nekaj dobrega, kajti ako bi bil dr. Povalej zmagal, bi morali hmelj kar populiti. S takimi oslarijami je delala liberalna stranka — tema in laž 'je bilo njeno orodje. Ali Vas je klaj sram, mračnjaki? Našim poslancem priporočamo, naj na Dunaju malo razjasnijo, kako strogo se je ravnalo letos po ostri novi volilni postavi. Do Slovenske kmečke zveze pa se obrnemo s prošnjo in znhtevo, da vso svojo skrb obrne Savinjski dolini, naj tukaj priredi pogosto zborovanja, ljudstvu prižge-pravo luč, in mu pokaže, kdo je njegov prijatelj, in kdo vse ž njim le norčuje. Edino, kar se imamo od sovražnika naučiti, to. je njihova, delavnost. Agitirati znajo. Seveda jih mi ne moremo v vseh rečeh posnemati, kfer mi smemo rabiti le poštene pripomočke. Kruta sila vlada le kratko časa. Volilca za uho na volišče vleči in v rebra suvati, rekoč: „Ti bom pokazal, ali boš neodvisen ali ne" — taka neodvisnost ima kratek obstanek. Prihodnost ima naša stara katoliško-narodna stranka. Liberalci ste nam vsilili „kranjski" prepir, pri prihodnjih volitvah Vam bomo po- „kranjsko" odgovorili !
c Dol pri Hrastniku. G. kaplan Jakob Gašparič* nam piše, da ni bil z Nemci pri volitvi v nikaki zvezi in da ni dajal Nemcem nikakih obljub, torej je dotično poročilo liberalnih listov zlagano.
c Bočna. Tudi pri nas so liberalci grdo agitirali. Možem so kar iz rok trgali glasovnice. Neki liberalen agitator je celo mimo idočega g. kaplana na cesti napadel. Kaj bo, če bo Narodna stranka še nadalje tako omiko širila?
c Rečica. G. Ivan Matek v Spod. Rečici nam pošilja z ozirom na notico v št. 28 popravek, v katerem pravi, 1. da ni res, da bi posojilnica vsako leto zborovala ob nedeljah ampak da je lansko leto zborovala na delavnik; 2. da ni res, da se zaradi tega zboruje na delavnik, da bi bilo manj udeležbe, ampak zaradi tega, ker se je to sklenilo v odborovi seji.
c Trbovlje. Dež za solncem mora biti, za veseljem žalost priti. Resničnost tega pregovora se je pokazala pri nas ob volitvah. Solnce bližajoče se Roševe zmage je sijalo našim liberalcem in demokratom, a dan po volitvah je prišel mrzel curek, brzojavka iz Brežic, da je Roš propadel. Veseljie se, je hipoma spremenilo v največjo žalost. Roševi liberalci in Co-balovi socialdemokrati so se sicer pred volitvami grizli kakor psi ter si dajali najgrše priimke. Liberalci so imenovali Cobala drznega in surovega, očitali mu da je ob zadnjem štrajku delavce sramotno pustil ■ na cedilu, da ni storil za delavce nič drugega, kakor nadlogo in revščino, pisali so, da se je Roš za delavce mnogokrat bolj možato potegnil, nego delavska voditelja Linhart in Cobal itd. Seveda tudi socialdemokrati liberalcem niso ostali dolžni odgovora, Kristan, Siter, Cobal in drugi so jih obdelovali, da so se celo nam smilili. Parkrat so morali Roševci kar od-kuriti s shodov. A prišla, je ožja volitev. Slo je za to, ali volimo krščanskega kandidata, postavljenega od Kmečke zveze, ali liberalnega Roša, postavljenega od celjskih dohtarjev. Celjski stari in mladi dolitarji so štajersko politiko tako zaivozili, da jim pri nas noben kmet več ne zaupa. Zato pa si niso upali postaviti za kandidata kakega doktorja, ampak postavili so „kmeta", da bi tako preslepili ljudstvo. Komando nad dvema svojima kandidatoma, ki sta prodrla, obdržijo pa sami, iz Celja oodo Ježovniku in Robleku ukazovali, kaj smeta govoriti v državnem zporu. Pri nas pa so postavili „kmeta" Roša, ki te gre tožit, če mu rečeš „kmet." Toda on je bil tako kratkoviden, da je šel v to past. katere so se pametnejši kmetje kakbr Jane-žič, Starki in drugi lepo izognili. Roš je bil uverjen, da zmaga že pri prvi volitvi nad „črnimi hudiči", a ko to ni šlo, se je ponižal in lepo prosil socialne demokrate, naj mu pomagajo pri ožji volitvi. In zgodilo se je. Liberalci in demokrati, ki so se prej gledali kakor pes in mačka, so postali naenkrat debeli prijatelji. Ker se je šlo za boj proti krščanstvu, so šli skupno na volišče proti dr. Benkoviču. To prijateljstvo pa je trajalo samo do izida volitve; zdaj je že nehalo.
c Laški okraj. (Po volitvah.) Zadnje volitve so bile pri nas sicer zelo burne, a imajo za nas vendar tudi nekaj dobrega. Pokazale so namreč v prav svetli luči naše nasprotnike, pa tudi politično .zavednost in zrejost našega ljudstva. Roš jet kanldiral* preko Kmečke zveze in kršč. delavcev, prisegel je na brez-verski program Narodne stranke in četudi je na svojih shodih povdarjal, da je katoličan, je vendar moral pasti. Z ogorčnostjo se je vprašal slovenski kmet, ali je to tisti Roš, za katerega smo šli pred leti pri de-želnozborskih volitvah vsi v boj. ali nam sedaj s tem kaže svojo hvaležnost, da se| je tvpregel v liberalni jarem celjskih dohtarjev? Seveda je bil Roš zmage popolnoma gotov, posebno pri ožji volitvi. saj se je delalo zanj noč in dan na vse pretege. Sam je pisal prosilna pisma na vplivne može, da bi ga podpirali ali vsaj ne ovirali. Njegovi agitatorji so kar preplavljali celi okraj, prosili, lagali in silili volilce, naj volijo Roša. Pa naš kmet je stal neomajan kakor skala. Da. bi vendar le prodrl, padel je Roš na kolena pred Cobalom in Siter.jem in ju za bOžjo voljo prosil, naj se ga usmilita. Prej tako visoki, narodni Roš se je ponižal tako nizko, da je iskal pomoči »n zveze pri ne-narodni demokraški stranki. Mi se temu itak ne čudimo, saj vemo, da Roš nima nobenega trdnega političnega prepričanja; sedaj je klerikalec, sedaj liberalec. setrlaj celo socialdemokrat, kako pač ravno na-
nesejo razmere. Njemu je samo za osebno čast. In tak mož ni za politiko! — V čudni luči so se tudi pokazali socialdemokrati. Pri prvi volitvi so vpili na ves xglas: Roša nikdar, tega trinoga! On je sovražnik delavca! Pri ožji volitvi pa so bili z malimi izjemami vsi za njega. Kakor drugod po Avstriji, tako so tudi tukaj pokazali, da so zoper vsako stranko, ki ima na svojem praporu zapisano tudi,sv. vero, da torej niso delavska, ampak protiverska stranka. Radi jim to odpuščamo, vsaj jih poznamo, vendar pa smemo od njih zahtevati ved politične odkritosrčnosti, da v volilnem boju na svojih shodih ne povdjarjajo laž-njivo, da niso proti veri., V HrastnikM se je po parlcu Roševem nek socialdemokrat škodoželjno izrazil: „Naj le prokletim paurom vse toča pobije, ker so tako zabiti! Dobro, da vas ,spoznamo tudi od te fctrani! Ko bodo zopet volitve, le pridite agitirat k nam, vam bomo že primerno odgovorili! Ko je bil pred več leti štrajk, in so vas ^ojaki podili in iskali po vseh hribih, takrat je bil kmet dober za vas. — Tako živahnih in viharnih volitev še ne pomni naš okraj. Poprej je bil njaš kmet nekako plah, bojazljiv, veliko jiH je ostajalo doma, češ, bodo že brez mene naredili. A letos bi morali videti naši ljudi, kako so se zanimali za volitve, kako je bil skbraj vsak naš pristaš neumoren agitator za našega poslanca. Dobro je razumel vsak tok časa, spozntil, kdo je za in1 kdo proti njemu. Zato ga ni mogel pregovoriti za drugo stranko noben še tako sladki in nobel agitator. In s kmetom je šel roko v roki krščanski delavec. Lahko rečemo, da na dan ožje volitve ni ostal, doma noben naš volilec. V občini Sv. Krištof se je pripeljal s hribov z voli na volišče star kmet. Ljudje so ga s solznimi očmi pozdravljali z živioklici. Drugi je prišel dobro uro daleč /volit, pa ni smel voliti, ker je izkaznico pozabil ¡doma. Pa junak se ne vstraši, gre domov po iz-kazpico in gre drugič volit. V neki drugi občini je prišel s hribov poldrugo uro daleč volilec na volišče po dveh palicah, ker se je bil vsekal v nogo. Ni mogel vzdržati doma! Čast takim zalednim možem! — Dne 24. m. m. po volitvah pa smo pričakovali z napeto nestrpnostjo, kje bo prej počilo: nia Hrastniku pri Rošu, ali na bližnjih hribih — pri naših pristaših. Nikdo skoraj ni mogel delati, s strahom; smo drug drugega izpraševali, kdo je zmagal. Na vse zgodaj so prišli hribovci v dolino, da bi izvedeli izidi volitve. Se-le okoli druge ure popoldan zagrm^l je prvi strel prav blizu Hrastnika, ki je celo okolico kar elektrizi-ral. Ze so mislili ljudje, da je počilo v Hrastniku in jznanilo zmago Roševo. A sedaj zagrmi drugi in tretji strel pol ure višje nad Hrastnikom, bilo je na Dolu. Ljudje so si oddahnili in kmalu so odmevlali hribi in |doline navdušenih vzklikov: živio Benkovič! In ta glas je šel od vasi do vasi, spremljan od mogočnih strelov po celem našem okraju. Roševi kanoni pa so, čeravno „šarf naladani", žalostno molčali. V Trbovljah so imeli lesene kanone že nabite in dedca iz slame, ki bi naj predstavljal Benkovičla. Mislili so narediti veliko ljudsko veselico, pri kateri bi z lesenimi kanoni streljali na propadlega Benkotviča-slamnjaka. Pa kolo krute usode se je zasukalo drugače. ] Slamnati mož je moral v koš, in koš so dobro zadelali — do prihodnjih volitev.
c Strela je ubila v Št. Pavlu pri Preboldu dve kravi v hlevu, dekle pa, ki je molzlo, samo omamila.
k Bezina. Tukaj smo dobili poštno oddajalnico, kamor prinese poštni pot vsak dan pošto iz Konjic.
Brežiški okraj.
b Zvezo z brežiškimi Nemci so sklenili posamezni pristaši Narodne stranke za ožje volitve. Vsi Matheisovi uslužbenci, vsa policija, brežiški župan, Žuvtaj, sploh vse je celi teden agitiralo za Roša; plakatov za Roša je kar mrgolelo po Brežicah. Pristaši Narodne stranke, ki se večkrat bijejo ob svoja narodna prsa, so imeli dolge pogovore z nemčurji radi agitacije! Baron Moscon je komandiral svoje odvisne volilce, naj volijo Roša. „Narodni List" naj raje svoje pristaše prime za ušesa in jih opomni na njih narodne dolžnosti, kot da laže o dr. Benkoviču in mu očita zvezo z Nemci.
b Planina. Narodna zavest se je v največje veselje vsakega rodoljuba vzbudila tudi na naši Planini. Poprej kot nemška trdnjava znani „Montpreis" se je tekom zadnjih let prelevil v slovensko zavedno Planino. Da napredujemo, pokazali smo pri zadnjih volitvah, ko smo vsi trezno misleči oddali svoje glasove kandidatu Kmečke zveze. Da še je tudi nekaj zaslepljenih privržencev nemškutarskegai. „Štajerca", to nas ne razburja: upamo, da se bodo s časom spametovali. Imamo seveda tudi nekatere zveste pristaše nove dohtarske stranke. Toda ti ne pridejo niti v po-štev. Le poslušajte, kakšni duševni revčki so to. Pred volitvami so poklicali svojo nado boljše bodočnosti Roš^a, a na shodu niso našli niti enega zmožnega v svoji sredi, da bi ga izvolili za predsednika in naprosili so ti čisti narodnjaki v tej silni zadregi nemškega hajlovca, da jim je vodil zborovanje. To je nekaj. Slovenske Narodne stranke zborovanje, pa nemški hajlovec predsednik. Sramota! A pokazat je treba svojo korajžo v drugič. Napovedal je shod dr. Benkovič. Treba ga je razbit, so sklenili zajčje junaški narodnjaki. Toda kje dobiti moči? Vse ljudstvo v ta-*lboru Kmečke zveze in če razgr.ajamo, nas utegnejo drugi dan boleti glave! Par hlapcev, podkupljenih s j>ivom, pa tudi ne izda. Ze so obupali na uspehu, a
kar naenkrat v odločilnem trenutku pride pomoč. Zvesti pristaši iz Celja, Jurkloštra, Zabukovja, Kozjega, St. Vida jim priskočijo. Poveljstvo za razgrajanje se podeli zopet nemškemu hajlovcu Kutlerju. Komaj začne dr. Benkovič pred stotinami zavednih», kmetov razvijati svoj program, že da mojster Kutler znamenje. Začno žvižgati, kričati kakor nesramne barabe, skušajo tudi vdreti v dvorano, a trdne kmečke pesti jih postavijo na zrak. Kričali so potem zuhaj in nič jih pri njihovem rokovnjaškem delu za narod ni zadrževalo, celo spoštovanje pred mrličem ne, ki je ležal v sosedščini na mrtvaškem odru. Izostali seveda tudi niso smele nekatere frajle, ki niso imela nujnejšega opravila, kot od Kutlerja najete pijance hujskati, naj kriče. .A pošteno so jo skupile. Ko so začele metati krajcarje v automat, jim je odločen ,kmet pošteno zabrusil. To je pomagalo. Toda dobro je to za nas, sedaj saj poznamo oliko svojih nasprotnikov. Mi pa sre-mo preko njih naprej. Naš vzor je Kmečka zveza, te se »bomo oklenili. Privandranim kričačem pa svetujemo: obnašajte se pošteno, drugače bomo mi napeli druge strune.
b St. Vid pri Planini. Se le pred par tedni ustanovljeno tukajšnje bralno društvo dobro uspeva. Prihodnjo nedeljo priredi svoj prvi poučni shod. Veliko navdušenje vlad;a tukaj radi sijajne zmage. dr. Korošca, Kisle obraze delajo le tri frajle, katere so vse svoje liberalne moči napenjale), da bi priborile zmago Zurmanu. Nabijale so lepake, delile „Narodni List", ter po cesti metale in kakor sitni jud ljudem vsiljevale lažnjive, našega poslanca sramotilne letake in brošure. Kmetje si bomo to dobro zapomnili; pride še čas plačila. Le ne domišljujte si, da ste ravno ve vso modrost pile z veliko žlico, ampak že tudi mi kaj beremo, mislimo in razsodimo, kaj je prav. Ce vam ni za nas, pa pojdite, odkoder ste prišle, mi potrebujemo le take, ki imajo srce za zboljšanje našega položaja, Z vašim izzivalnim kričanjem „živio Žurman in Roš" nam kmetom pač malo koristite. Posebno naj si to zapomni ona, ki s tem izziva po krčmah na Planini celo od drugod došle naše somišljenike, in ki ne misli samo liberalno, ampak tudi tako živi. Toda le počasi, frajlica, drugače bomo govorili na drugem mestu.	Volilec. .
Narodno gospodarstvo.
g Dobrna. Ustanovitev kmetijske podružnice na Dobrni se je vršila dne 12. majnika popoludne, Z veseljem se mora pozdraviti velika vdeležba od strani dobrnskih posestnikov. Ustanovni shod otvori predsednik pripravljab: j^a odbora g. župnik Kukovič, pozdravi navzočega zastopnika kmetijske družbei g. tajnika Juvana. in g. potovalnega učitelja Goričana ter razloži, kako je po dolgem trudu prišlo do ustanovitve kmetijske podružnice na Dobrni. Na to govori g. Goričan v znano poljudni besedi, o namenih in koristih kmetijske družbe, oziroma podružnic. Ta korist je namreč dvojna: za kmečki stan sploh in za ude kmetijske družbe posebej. Opozarja pa kmetovalce na to, da ne smejo misliti, da bo podružnica prinesla že prvi dan vsakemu kako vidno veliko klorist. Koristi pridejo sčasoma in čim bolj bo napredovalo združenje kmečkega stanu, tem večje bodo koristi. Žal, da nam ne dopušča prostor, da bi pisali obširneje o zanimivih izvajanjih! g. Goričana. Za tem se določi delokrog podružnice občina Dobrna, t. j.: župnija Dobrna in del župnije Sv. Jošta, ki spada pod dobrnsko občino. Pri vpisovanju novih udov se je oglasilo 18 kmetovalcev, tako da šteje podružnica že sedaj okrog 60 članov. V načelstvo podružnice so voljeni sami vrli možje, ki so nam porok za uspešno delovanje podružnice. Načelnikom je bil izvoljen enoglasno kmet' Jožef Verdev iz Pristove. Kot zastopnik St. Joščanov je v načelstvu kmet Valentin Mešl. G. Goričan je na to odprl svoj nahrbtnik ter izložil iz 'njega krasne vzorce jabolk in hrušk ter povabil ude podružnice, da si sami izberejo drevesne (vrste, katere mislijo naročiti iz deželne drevesnice v Celju. Naval je bil tak, da je komaj zmagal ter zapisal vsa naročila, K sklepu še g. župnik Kukovič vspodbuja k skupnosti; zahvali se g. tajn. Juvanu in g. Gorič^nu za njih trud ter sklene shod z besedami: Bog živi in blagoslovi naše skupno delo v blagor kmečkega stanu!
g Sv. Benedikt v Slov. gor. V nedeljo 5. maja je bila ustanovljena pri nas podi-užnjiqa c. kr. kmetijske družbe na Štajerskem. Več ko leto dni smo se potegovali za njo. Dne 23. sušca lanskega leta smo poslali prošnjp na glavni odbor v Gradec, naj dovoli ustanovitev podružnice; a prošnja se nam je odbila. Pa s tem nismo odnehali. 'Oglasilo se nas je precejšnjo število h glavni družbi kot udje, in kot taki smo zopet prosili in tokrat je šlo. 84. občni zbor v Gradcu je udobril ustanovitev, katero smo imeli imenovano nedeljo. Prišel je v ta namen glavni tajnik g. Juva.n iz Gradca in g. potovalni učitelji Bele. Kmetovalcev se je zbralo okoli 50. Po kratkem pozdravu od začasnega načelnika je imel pbduk| v vseh strokah kmetijstva g. Bele. V okrožje podružnice so se vzele sledeče občino: Sv. Benedikt v Slov. gor., Drvanja, Ščavnica, Ihova, Trije kralji, Trotkova, Osek, Ročica, Sv. Trojica, Sv. Anton, Negova, Gočova in Biš. Izvolil se je sledeči odbor: predsednik Franc Zupe, posestnik pri Sv. Benediktu v Slov. gor.; podpredsednik Franc Zmazek, župnik pri Sv. Benediktu v Slov. gor. ;■ tajnik Etbin Blenk, nadučitelj pri Sv. Benediktu v Slov. gor.; odborniki: Simon Kurbos, po-
sestnik v Drvanji; Franc Fekonja, posestnik v .Trot-kovi; Tomaž Kral, posestnik v Ihovi; Franc Kramar, posestnik na Ščavnici; Valentin Lelja, posestnik v Zagajskem vrhu: Franc Kramperger, posestnik v Gočovi. Podružnica je sklenila, da bo,priredila v sosednih farah predavanja, in bo pri tem nabirtala. nove člane. Slednjič se sklene, da se priredi prihodnjo predavanje pri Sv. Trojici v Slov. gor., na katero se bo povabil g. potovalni učitelj Martin Jelovšek. Naprej na potu stanovske izobrazbe.
Za „Družbo vednega češčenja presvetega Rešnjega Telesa" so od 1. majnika 1906 do 1. majnika 1907 darovali : Cerkev sv. Alojzija v Mariboru 67 K 90 v, stolnica v Mariboru 172 K 50 v, Puščava 33 K 17 v, Trbonje 16 K, Ormož 10 K, Braslovče 95 K 24 v, Sv. Tomaž 120 K 30 v, Sv. Peter pod Sv. Gorami 62 K, Buče 15 K 25 v, Konjice 85 K 14 v, Artiče 15 K, Sv. Jurij ob juž. železn. 57 K, Sladka gora 32 K, Sv. Vid pri Grobelnem 12 K, Slivnica pri Celju 5 K 64 v, Ponikva 20 K, Ptuj 42 K 50 v, Griže 47 K 53, v, Dobova 44 K 20 v, Dolič 52 K, Videm 28 K 33 v, Jarenina 91 K, Sv. Kunigunda na Pohorju 64 K 40 v, Podsreda 20 K, Pameče 40 K, Sv. Ilj v Slov. gor 30 K, Sv. Rok v Sslah 10 K 45 v, Žetale 20 K, Slivnica pri Mariboru 45 K, Velika Nedelja 42 K, Sv. Marjeta ob Pesnici 52 K, Sv. Peter pri Mariboru 66 K 84 v, Sv. Križ nad Mariborom 20 K, ZavTČe 29 K 80 v, Friedl Cecilija 90 K 45 v, Dobje 9 K 60 v, Vuzenica 41 K 22 v, Kamnica 20 K, Brezno ob Dravi 20 K, Sv. Janez na Drav. polju 110 K, Sv. Jakob v Slov. gor. 30 K, Luče 16 K 47 v, Gornjigrad 20 K 36 v, Sv. Miklavž nad Laškim 12 K, Pukl Ana 1 K, Krebs Magdalena 1 K, Sv. Jedert nad Laškim 41 K 20 v, Sv. Jurij ob Ščavnici 67 K 44 v, Obiskovalci razstave 35 K 67 v, Bregant C. in J. 2 K, Ljutomer 92 K, Sv. Frančišek na Straži 14 K 23 v, Šebela Alojzija 2 K, Klana v Istri 60 K, Hoče 129 K, Cirkovce 26 K 48 v, Anton Puščenjak, tržan v Veržeju. 20 K, Sv. Anton v Slov. gor. 10 K, Frankoiovo 50 K, Skale 18 Kr Svetinje 16 K 50 v, Sv. Bolfank 17 K 70 v, Celje 100 K, Žalec 46 K, Sv. Peter v Sav. dol. 20 K, Dobje 9 K 60 v, Sv. Marko niže Ptuja 33 K 88 v, Ljubno 20 K 38 v, No-vaštifta 25-68 K, Rečica 18 K 24 v, Sv. Peter pri Radgoni 69 K 10 v, Središče 37 K 05 v, Sv. Križ pri Ljutomeru 38 K 28 v, Sromlje 10 K, Sv. Ilj pri Gradiču 39 K 53 v, Kapela pri Radencih 40 K, Sv. Miklavž na Polju in Kozje 15 K 60 v, Sv. Lovrenc nad Mariborom 14 K, Sv. Magdalena v Mariboru 65 K 22 v, Zreče 100 K, Čadram 100 K, Rogatec 31 K, Sv. Jernej pri Ločah 60 K, Teharje 59 K, Trbovlje 36 K, Sv. Rok ob Sotli 4 K 77 v, Črešnice 3 K, Remšnik 23 K, Zibika 16 K. Žusem 10 K, Sv. Peter na Kronski gori 40 K, Sv. Vid pri Planini 24 K, Solčava 18 K 12 v, Sv. Ana na Krembergu 18 K, Sv. Jurij v Slov. gor. 37 K 50 v, Sv. Rupert nad Laškim 14 K, Sv. Jurij pod Taborom 116 K, Makole 32 K, Bistrica 20 K, Spodnja Polskava 5 K, Sv. Andraž nad Polzelo 48 K, Kebelj 40 K, Sv. Miklavž pri Wiederdriesu 4 K 82 v, Sv. Vid nad Val-dekom 20 K, Vurberg 40 K 60 v, Staritrg 16 K 50 v, Sv. Urban pri Ptuju 35 K 80 v, Gornja sv. Kunigunda 8 K 34 v, Fram 18 K 64 v, Galicija 40 K, Sv. Štefan 33 K, Muta 202 K, Hajdina 38 K 84 v, Črnagora pri Ptuju 37 K 50 vT &v. Peter in Pavel v Ptuju 40 K, Sv. Miklavž pri Ormožu 30 K, Sv. Lenart nad Laškim 55 K 44 v, Pernice 19 K 94 v, Sv. Barbara v Halozah 30 K.
Listnica uredništva.
Dr»mlje, Št. Peter v Sav. dol., Zdole, Sv. Barbara pri Mariboru, Rajhenburg, Polenšak, Št Jan pri Sp. Dravogradu, Velika Nedelja, Št. Tid na Planini: Prihodnjič 1 — Smiklavž, Sv. Urban, Virštaoj, Sromlje,. Stara cesta, Verhole, Negova: Bomo porabili prihodnjič! — Lembahr Takih poročil ne prinašamo! — Rečica: Poročil o procesijah ne prinašamo ! Odišlega pustimo pri miru!
Tržne cene
v Mariboru od 25. do 31. maja 1906.
Živila
100 kg
Pšenica . . .
rž.....
ječmen . . . . oves . . . . koruza . . . proso . . . ,
ajda.....
seno . . . . slama . . . .
fižola . . .	.
grah . . .	.
leča . . .	.
krompir . .	.
sir.....
surovo maslo
maslo . . .	.
špeh, svež .	.
zelje, kislo .	.
repa, kisla .	,
mleko . . . . smetana, sladka „ kisla .
zelje . . . . jajce . . . .
1 kg
1 lit.
100 glav
1 kom.
od
K h
18 17 17
17
15
16
18 6 6
50
60
60
do
K h
Najboljše sredstvo za rast las, brk in obrvi, 8i lahko pO mojem navodilu vsak sam pripravi, in brez vseh stroškov. To sredstvo je stokrat boljše kakor vsa druga, ki se za drag denar po časnikih ponujajo. Kdor je plešast, ali mu l.sje slabo r-std, gdor hoče imeti velike in lepe brke in močne obrvi, doseže lahko s tem sredstvom velikanski uspeh. Kdor hoče v resnici kaj doseči, naj rabi to sredstvo! Navodil» in recept dobi, kdor počlje 1 krono po nakaznici. Franc Majcen jun., Bodkovci, pošta Juršinci pri Ptuju.	377 (l—1)
MALA OZNANILA.
Vsaka beseda stane 2 vin.
Ti insertó se sp-ejmejo samo proti predplačilu. — Pri vprašanjih '. na npravništvo se mora priložiti znamka m odgovor. =
ŠtampUje
iz kavčuka, model« za predtiskarije, izdelke po ceni Karol Kamer, zlatar in graver v Mariboru, Gosposka ulica št 15.
Frmuo kmmüka cllvowko i« d«3l«nfco, za kterih prist-mrt kj jam Si, prodaj» gospa Jerič » K&riovini štev. 126 pri Mariboru & pajki glavni cesti. 2 (26—26)
Tino, ceno in pristno istrijansko, od prve roke prodaja Sebastian Luk, trgovec v Kringi, poŠta Tinjan (Antignana) pri Pazinu v Istri. Vino pošilja v sodih od ne matije L® §6 litrov za gotov denar ali s povsAjem fracko železniška postaja ŠvTTetar u Šumi (S. Pietro ia Selve). Pošlje tudi rad uzorce. 60 26—23
Mizarski učenec se takoj sprejme pri A. Wiher v Mariboru, Heu-gasse 4.	821 (4—4)
Hiša s 4 orali zemlje in ciglarno se odda za 3000 gld. Maribor, Oberrothwein*rstrasse 72. 339 (3-3)
Nove mline za čiščenje žita vsake vrste, izdeluje po nizkih cenah in popravlja tudi pokvarjene Tomaž Kukec, mizar v Mariboru, Koroška ulica št. 31.	340 (3—3)
Držala za časopise priporoča sL druetvam v veeh velikosti P. Ko-stič v Celju.	343
Učenca in hlapca sprejme Jožef Dufet, h četa i', Maribor. 345 (3-2)
Išče se deklica, 15—16 let stara, i« poštene hiše, zmožna slovenskega ih nemškega jezika v besedi in pisavi, Vot pomočnica drugi deklici v krščanski trgovini. Kje, pove upravn. „SI. Gosp." 333 (3—3)
Rakete za različne veselice in slavnosti predaja jrav po ceni M. Faisz, Maribor Domgasse 5. 357 (10—1)
Za krojaški obrt . učenca in pomočnika iz dobre hiše takoj sprejmem, za naročilno in sejmsko delo. Delo bo vedno. Jožef Verd-nik, krojaški mojster v Slovenski Bistrici.	854 (2—1)
Kovaškega pomagača in učenca sprejme Alojz Kores, Maribor Koroška ulica št 84. 353 (3—1)
Trgovina z mešanem blagom na «godnem kraju pri stezi, tik farne cerkve v Halozah se da v najem. Teč se izve pri lastniku Ivan Vindiš, Breg pri Ptuju. 352 (2—1)
Posestvo, 7 oralov skupaj, gozd, sadonosnik in vrt za zelenjavo,
pol ure od Maribora, ob cesti se pioda. Gospa Knechtl, Počuhova Maribor.	375 (2—1)
Tri lepa posestva, pol ure od Maribora, sposobna za mlekarstvo, obstoječi, iz sadonosnikov, gozda in njiv, se po ceni in ugcdaimi pogoji prodajo. Frnnc Selinšei, Bankalarigasse 4. Maribor. 374 (2-1)
Cena stavbišča 15 minut od južnega kolodvora t Maribora, za zidanje vil sposobna, se prodajo. Naslov tukaj.	373 (8—1)
Motor za plin, 6 konj. noči, zelo dobro ohr anjen se po ceni proda pri Karlu S i n k o v i č, ključavničarski mojster v Mariboru. 876
Dobijo se pri Mateju Hočevar, kluftavničaiju na Ragoznici pri Ptuju vsake vrste ključavnic« in železne vezi posebno za kleti; nikjer se ne dob (j o take kak pri meni po najnižji ceni. 368 (2—1)
Posestvo te preda v Studencih pri Mariboru, 4 sob?, 4 kuhinje, 3 kleti, vodnjak, gospodarsko poslopje, vse v dobrem staau; sadni vrt, lepe brajde, travnik in polje, vse pri hramu meri 2 orala. Vei pove upravništvo lista. 872 (8—1)
MBnarskega mčenta močnega iz
poštene hiše sprejme v učenje J. Zadravec, paromlinar t Središču. 364 (l—l)
2 kolarska pomočnika so sprejmeta takoj v trajno delo pri Gašperju Trankl, kolar v 81ov. Bistrici.	370 (3—1)
I<«po posestvo '/4 ure «d Maribora 13 oralov, njive, travniki in gozdi z vsem siljem sposobno za mlekiretvo, h ša z 3 sobami, 2 kuhinje, gospodarsko poslopje, zraven 2 najemninske stanovanja. Se goda 2g,rnj« Pobrala 2»8 pri «Giboni.	369 (1—1)
Mizarskega učenca takoj sprejme Nikolaj Benkovič, mizar Tegett-hoffstrasse 44 Maribor. 368 (3—1)
Lepo kmečko posestvo na Ročici pol ure od šentjakobove farne cerkve oddaljeno, ki meri 28 oralov obstoječe iz 5 oralov lepih travnikov, njiv, velikega sadosnika, 5 oralov gozda, kmečke hiše in gospodarskega poslopja se z vsemi premičninami in tu''i z živino po nizki ceni takoj proda. Več pove g. Matija Peklar gostilničar pri Sv. Jakobu v Slov. gor. 359 (3—1)
Učenec kateri ima veselje do pekovskega obrta se takoj sprejme; učna pog«dba po dogovoru, kje pove uredništvo tega lista
B51 (1- 1) _
Trgovski učenec oziroma pomočnik. Išče se dobro izučen trgovs':i učenec ali pomočnik mešane strok« za trgovino z mešanim blagom na deželi Pr >šnjiki samskega stanu ter navdušen »a prespeh trgovine imajo prednost Kje pove uredništvo.	361 (2-1)
Urar Mart. Jesenko iz Šmarja pri Jelšah je pri župni cerkvi v Zibiki popravil staro uro v splošno zadovoljnost; aato se 5. cerkr. predstojništvom priporoča, h 63 (1—1) Jos. Krajnc, župnik.
Proda se
iz proste roke radi -smrti lepo arondirano posestvo, ki je v dobrem stanju na lepi legi, četrt ure hoda oddaljeno od trga Konjice na »podnje Štajerskem obstoječe iz nove, trdno zidane hiše (3 sobe, obokana klet in druge shrambe) iz hleva, svinjaka, rodovitnega sado-nosnika, blizo 2 orala vinogradov (7s novih nasadov amerikanca) nadalje njiv, travnikov in nekaj gozda. Plačilni pogoji zelo ugodni. Več se izve pri gosp. Ivanu Šepic-u ali pri Posojilnici ravnotam.
Javno zahvalo
izrekam blagorodnemu gosp. dr. Kunstu, kateri me je s spretno operacijo rešil sicer gotove smrti. Hvaležni A. Skof, posestnik v Latkovi vasi.	365 (1-1)
Razglas.
V občini Ponikva ob juž. žel. se kodo razen dosedajnih sejmov, 3 novi živinski sejmi vršili in sicer: 27. junija, 1. avgusta in prvo sredo po rože venski nedelji vsakega leta. Prvi sejem se toraj vrši dne 27. junija 1907.
Zupan Josip Mlaker.
362 (1—1)
Svarilo.
Jakob Rischnig, posestnik pri sv. Lovrencu, in njegova soproga Josipina, vdova Gassner imata skupno vse premoženje ki se nahaja v posesti tega ali onega soproga, bodisi, da je to premoženje na ta ali oni način pridobil ta ali oni soprog. — Vsled tega gospa Josipina Rischmg nima pravice, brez dovoljenja svojega soproga od tega premoženja karkoli prodati, ali pa obre meniti z dolgovi. — Jakob Rischnig svari vsled tega vsakega, naj brez njegovega privoljenja od njegove soproge ničesar ne kupuje, ali na drug način ne pridobiva in njej tudi ničesar ne po-sojuje, ali prodaja. On bi v nobenem slučaju ne priznal takih, brez njegovega privoljenja z njegovo soprogo sklenjenih opravil, zlasti tudi ne od njegove soproge napravljenih dolgov, ampak bi moral taka opravila, če treba, i tožbo izpodbijati. 358 (8—1,

Zahvala.
Povodom prerane smrti našega nepozabnega očeta oziroma soproga, gosp.
Jožef-a Friš,
trgovca pri Sv. Trojici
izrekamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so se tako mnogobrojno udeležili pogreba, posebno prečast. gg. duhovnikoma najtoplejšo zahvalo.
Sv. Trojica, 27. maja 1907.
Žalujoča obitelj Friš in Čauš.
m
Vi najdete kupca udeležbe hipotekama posojila
za vsakovrstno podjetje, bodisi hišo, gospodarstvo, tovarno,
mlin, hotele itd. hitre in diskretno brez provizije same s posredovanjem
L avstr. podjetniške in gospodarske
borSe (I. österr. Geschäfts und Realitäten-Börse) prvo največje kršč. podjetje
Dunaj I. Sonnenfelsgasse 21.
(Telefon 22.146).	387 (1-1)
Naš generalni zastopnik potuje te dni tam in se nam naj pravočasno pošljejo oglasi. Lastni centralni organ, razširjen po celi državi.
Izjawa.
Obžalujem žaljive besede, s katerimi sem razžalil gosp. kaplana Franca Planinca in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe.
V Pišecah, dne 27. maja 1907.
p. Kokot.
Glavno ravnateljstvo „Prahe"
najstarejše češke vzajemne zavarovalnice za življenje in rente
usoja se častitemu p. n. občinstvu uljudno naznanjati, da je otvorilo za Kranjsko, Štajersko, Koroško, Istro in Dalmacijo
generalni zastop v Ljubljani
ter poverilo vodstvo večletnemu zavarovalnemu uradniku, gospodu
Josipu Ferjančič-u.
P. n. občinstvo se uljudno prosi, da se izvoli v vseh slučajih življenskega zavarovanja obračati neposredno na omenjeni generalni zastop, ki bode radovoljno dajal vsa f ojasnila.
Glavno ravnateljstvo zavarovalnice „Praha" v Pragi.
Naznanilo.
Na Dobravi, preje Kaiserjevi grajščini se bode letos po licitaciji prodajala
košnja na vseh travnikih
v Doleni in Bolečki vasi v prvi polovici junija t. 1.
Dan licitacije se bode preklical pri sosednih cerkvah. Ptuj, dne 27. maja 1907.
Načelstvo Posojilnice v Ptuju.
Edina slovenska trgovina v Slovenjgradcu!
Naznanjava, da sva otvorila trgovino z mešanim blagom v hiši „Narodnega doma". Se priporočava za obilni obisk
355 (2—i) Druškovič & Valenčak.
fiMMMMMMftBMMi
i

Razpis služb.
Pri generalnemu zastopu zavarovalnice „Praha'1 v Ljubljani sprejmejo se:
a)	pisarniška moč;
b)	štirje potovalni nradniki;
c)	stalni (krajevni) zastopniki po vseh večjih krajih jugoslovanskih dežel.
Službe ped b) in c) oddajo se proti stalni plači in proviziji po dogovoru ter s pravico do pokojnine.
Ponudbe je takoj pošiljati na Generalni zastop zavarovalnice „Praha" v Ljubljani.
i I rH44W4HHH4*H-H4
Karol Sinkovič,
ključavničar in izdelovatelj motorjev in strojev
Maribor, g*itffgasae 9.
Ker postaja bencin vedno dražji, so najboljši za industrijo in ¡poljedelstvo
Climase Bohsel-moforji
pri katerih stane ena konjska moč za ene uro 1'/» do 2 '/, vinarja. Ti motorji se lahko ogledajo v teku pri meni.
Karol Sinkovič, 976 10-1	zastopnik CUmase Bohsel-motorjev.
Tiskovine
izgotavlja hitro in po eeni tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
čoeeeeeeeeeeeeeeeees
pase za kilo
s ali brez peresa, kakor tudi vsake vrste
bandaže,
pase za trebuh, suspen-ZOrije itd. Nadalje pase — proti telesni za-krivljenosti, umetne ude, držaje za pokončno hojo, izdeluje ceno v vseh večjih mestih monarhije iz-vežbani in od gg. zdravnikov priporočani
Franc Podgoršek,
bandažist (rokavičar)	844 (1)
Maribor, Burggasse št. 7.
Zaloga vseh predmetov za streženje bolnikom in gumi specijalitet.
1SQ7
Z!a birmo!
1907
Naj-očja izbira raznih b&tiatov in volne za dekleta, kakor tudi različno BuUaerto
¡.blago za dečke ln že Izgotovljene obleke. Razun tega tudi največja zaloga svilenih in drugih robcev, predpasnikov, kravat ter vsakovrstnega perila po najnižji ceni.
Nova in najcenejša trgovina z manufakturnim in konfekcijskim blagom Burgplafz 2. M. E. Šepec Grajski trg 2. MARIBOR, -v lastni hiši. Poatvežba točna, in strogo solidna,!

Semena raznovrstna) kakor cvetlična, povrtna, deteljna, ______ travna, gozdna itd. se dobivajo v največji zalogi
M. Besrdajs ® Maribor, Sofijin trg
(v gradu)
I Priporoča tudi svojo zalogo špecerijslsego, 'blago, in
Barthelnovo apno za pokla-i°' najbolJfie kak°-
4 _ r__vosti.
!
©
JUojz Skef
pozlatar Maribor, Stolni trg 5
»t. priporoča častiti duhovSimi in slavnemu občinstvu v izvrševanje vsen v to stroko »padajočih del m popravil.

Restavracija,Narodni dem'
v Mariboru
; Trgovina z železnino
Jos. Proteo
i Maribor, Trža&ka cesta 7
priporoča sortirana vina dr. Turnerja, osobito čisti muškat v steklenicah, ZadravSev IJutomeržan, dr.Stuhečev haiožan i. dr. = Piva: badijeviiko in ob veselicah tudi akcijsko laško. = Kuhinja samo s svežimi Jedili. 0 petkih in postnih dneh morske ribe.
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega orodja za rokodelce, vse vrste železarne, tra verze, ko«e
fieii, vodovodne naprave itd. Pori and in Roman «-metat, »pno itd. Vse po najnižji oeni l
eksportna

Prosim, zahtevajte veliki cenik, ki se poSljs zastonj in poštnine prosto!
H. Suftner urar. Ljubljana
Mestni trg. nasproti rotovža
prej v Kranju
priporoča svojo veliko, tiborno zalogo finih
švicarskih ur», briljantov, zlatnine in srebrnine
t veliki izberi po najnižjih ceniti.
Ydfilrii7 da j® m0-ie blas°rea fino ta
UlmiUlj dobro, je to, da je razpošiljam po celem svetu. — Na stotine pohvalnih pisem je vsakomur prostovoljno na ogled, da se lahko sam prepriča.
I
Pozor, kupovale! i
*t
i
Jožef Ulaga
"v Mapibopu, Tegethofova oesta 21.
priporoča svojo veliko in najnovejšo zalogo mannfaktnrnega blaga, kakor: iine volnene obleke za spomlad vsake barve, velikansko izbiro lepih svilenih robcev in predpasnikov. Dalje priporoča tudi jako dobro modno suknn za moške obleke. Vsakovrstne preproge, odeje in rjuhe, platno za perilo, moške in ženske srajce ter sploh vse najrazličnejše perilo. — Vse po najsižji ceni!
Vsled ugodnega nakupa blaga mi je mogoče prodajati blago 10% cenejše kakor drugod.
; Tovarna za glinske izdelke
======== v R a č j u ==
izdeluje s parnimi stroji iz najboljše, večkrat premlete gline priznane najboljše izdelke, kakor: patentovano zarezno in vsakovrstno drugo stresno opeko, opeko za zid, za oboke, dimnike, rekontra-epeka,
plošče za tlak, lončene cevi itd. po najnižji ceni. • Zaloga tudi v Mariboru, Cesarska cesta, pri kamenarju A. Salser-ju. •
r
„pri sv. Jolefu".
"T -4
Nova trgovina z lesom in premogom
IYAN LAMPRECHT
MARIBOR, Karčovina 138
ob glavni cesti, zagostilno Taferne.
Prodaja vseh vrst lesa, drv in premoga.
££SSS**S*SSSSg»»«.$*ft
' 'S _
a - -.....
¡ «
* *
Franc Pieteršek |
Maribor, Koro&a cesta 21 g
S Velika zaloga raznega po *j hištva, ogledal in podob.
Špecerijska trgovina
JI. Vertnik
■
Maribor, Koroška cesta št. 9 i
priporoča svojo veliko zalogo ipe- j serijskega blaga ter različnega vina ' in piva, zgornja itd. Velika zaloga premoga in drv.
Delniška družba združenih pivovarn Žalec in Laški trg
r
NMI)
v Ljubljani
priporoča svoje
izbGPBio pivo v sodclh in steklenicah
Gene jako nizke. M Prodaja tudi na obroke. Cene zmerne, postrežba točna, j 8fflw>y<lt<<Hw^
perufnlnarjl!
j P 4 T,M A jara^eno sredstvo, A -	^ ozdravi vsako pe-
: rutni.no, ki obeša perutnice, jo dris-j ljavs, ima zapečene zadke in vam j včasih zalega do zadnjega komada j pogine. .— Pošljite 35, 55 ali pa J 100 vin. naprej in naročite Palm« ! z navodilom poštnine presto. I. E, j Weixl, tičjeklajni preparati Maribor, Sofijin trg 3.
1
POSOJILNICA V MARIBORU
-— ustanovljena I. 1882. -
e>

(s
šteje 3000 zadružnikov z 120.000 K vplačanih deležev. — Stanje hranilnih vlog: trimpol milijona kron. - Stanje posojil: tri milijone kron. - Stanje rezervnih fondov in za dobrodelne namene: 325.000 kron. — Obrestna mera za hranilne vloge: 4°/o m f 7* /o- — Obrestna
mera za posojila: 5%, 5'/>7o » hipotekami, 6°/o za osebni kredit. Rentni davek plačuje posojiinica za vlagatelje. - Obresti hranilnih vlog pripisujejo se glavnici poluletno brez posebnega naročila.
Pisarna je v „Narodnem domu".
Uraduje se v torkih, sredah, četrtkih ln sobotah dopoludne, izvzemši praznike.
FELIKS ROP
manufakturna trgovina v Mariboru
Grajski trg št. 5.
priporoča svojo veliko zalogo manufakturnega biaga za moške in ženske obleke, vsakovrstnega finega perila, predpasnikov, žepnih robcev, naglavnih rut, nogavic itd.
Zaloga sobnih preprog, potna in posteljna ogrinjala. Najnižje cene!	Postrežba točna!
.** ****** *********** * Alojsij Pinter
trgovina pri farni cerkvi v Slov. Bistrici (podružnica na Gor. Bistrici)
priporoča celemu okraju različna semena: detelj no, travno itd., galico, ličje trake iz gumija, lopate, kose, brizgalnice, Tom. žlindro, železo ter vsakovrst. druge reči po najnižji ceni.
ANTON VIHER
stavbeni in mmetiai mizar
Hengasse 4 HSleIi*ib©B® Hengasse 4
(v lastni hiši)
prevzame vsa v njegovo stroko spadajoča dela, katei-a izvrši v uajkrajšem času po konkurenčnih cenah.
Priporoča se tudi v izdelovanje Šolskih in cerkvenih oprav, pisarniškega in umetnega pohištva ter vseh i v trgovinah potrebnih mizarskih izdelkov.
Delavnica: Heugasse 4.
Prodaja pohištva:
Na novem trgu, Freuhausgasse 1.
tirane
«
9
S c=r
m
3
"e
Svoji k svojimi
» »štf a o ^ > P1 33 _ H « " S
* H- -
WÜ a§.2,1 O i
S a ® 0
01 >- " „ s 1,2. ®
> clS|
i CIÍ
S-2 15
— - I S-RŠ «U s ¡ 0.
M « T3-P -o i.
dM > ® g p
<3-° = i J a S 2.5*1 BI iH
i S-lig! Tli-; S^^ÍInMOII
ü >0
s s
« M
E
H PQ H
¡25
<1 >
> «j
>0
<x> E
a> >■
CO
<a -M
co
<9
o U
^ I s» &
s S
Ki S
^ "V-.
-S
Ji o
K
ft, g
13
1
§ 1 •s.
i ^
•■s 00 O
6
t mBU90q|Ji§|UJBA0j0de8A
,Pri pošti*
Maribor,Tegethofova casia 49
priporoča vedno sveže pivo, izvrstna domača vlM ter mrzle k tople |l(tl Mar. Meden.
Nova trgovina
Mahorič & Šeligo
• Ptuj •
■asproti pošte I« gostilo« Vra&k*
priporočata slav. občinstvu svojo najnovejšo zalogo at&iifaktmr-■ega blaga ter vabita k obiln«an obiska
Iadajatdj is založnik: „Katol. tkkovno društvo".
Odgovora! nrednik: Feria Leafcovar.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru]
Priloga „Slov. Gospodarju" z dne 6. junija 1907.
Triglav, hotelska družba na Kranjskem.
i« i« ■■» .......... ■■■	.......... »iiii^m i i,.'......................m i.t.n. .i»,»».»!« ■ ■m-i ■........ ■■'■'.................. ■'■■m......■ ■»■ «'i»
V modernem življenju zavzema tujski promet v narodnogospodarskem oziru znatno mesto kot važen pridobitni vir domaČega prebivalstva. Opozorjena po vspehih tujskeaa prometa v drug>h državah je tudi naša vlada izpoznak važnost tega vira za narodno blagostanje t*-:r delala na to, da so se ustanovile po posameznih kronovinah deželne zveze za tuj i ki promet, ki imajo namen, skrbeti za privabitev tujcev in pospeševati naprave, ki so s tujskim prometom v zvezi. Tudi ni Kranjskem obstoji taka deželna zveza in c. kr. železniško ministrstvo jo podpira z znatnimi denarnimi doneski in ji pojde zlasti pri gradbi hotelov čim najbolj na roko.
V interesu naše domače narodnogospodarske politike je, da se toku časa ne ustavljamo, ampak si sami zagotovimo pridobitne vire tujskega prometa, s tem pa tudi povzdignemo ugled naše domovine.
Prizadevanju kranjske deželne zveze za tujski promet ter mnogih rodoljubov in faktorjev se je posrečilo, da se je pridobila jako ugodna prilika za hotelsko podjetje v Bohinjski Bistrici kot centrali bodo Sega tujskega prometa na Gorenjskem s tem, da se je kupilo od železniškega ministrstva velik hotel z gospodarskimi po3lopii in krasne stavbe stavbnega podjetnika Ceconija, ki 30 med gradnjo železnice služile kot stanovanja ia pisirne
gradbenega vodstva in uradništva. Ti objekti so dvonadstropni z nad 60 krasnimi sobami in pri-tiklinami in so se kupili za tretjino napravnih stroškov. Vsak previden finančnik mora iz tega iz-prevideti, da je tukaj dana jako cena in solidna podlaga za hotelsko podjetje, kajti ko bi se hotelo ta poslopja zidati nanovo, bi stalo to trikrat več, ne glede na vrednost sveta, katerega je okrog 8000 m2 in kateremu se bo z naraščanjem tujskega prometa cena vedno višala.5
To srečno naključje je vzbudilo misel, da se s temi objekti osnuje hotelsko podjetje ter ustanovi hotelsko društvo pod imenom
„Triglav, hotelska družba z omejeno zavezo na Kranjske]
M
Ta nova oblika družbe v zmislu zakona z dne 6. marca 1906 d. z. 58 je jako prikladna za laka podjetja, ker se glasijo deleži na ime in je vsled stalnosti družabnikov zajamčeno solidno poslovodstvo. Udeležba pri taki družbi se torej lahko smatra nele kot pospeševanje domačih interesov, ampak tudi kot premišljeno in varno nalaganje kapitala, kar je tudi naš namen.
S tem ne bo torej osnovano samo lepo podjetje v najkrasnejšem delu naše domovine, ampak obenem podjetje, ki mora deležnikom donašati koristi.
Ako vabimo torej k udeležbi, smo si svesti, da obenem priporočamo dobro in solidno podjetje.
Imenovana že kupljena poslopja leže v najpo-srednejši bližini kolodvora v Bohinjski Bistrici. Vsled direktne zveze s Trstom, Gorico in Dunajem računajo lahko naši hoteli na obilen obisk tujcev, tembolj ker je Bohi rajska Bistrica izhodišče za najlepše ture v julijskih alpah. Ker se za bodoča leta, kolikor nam je znano, ne nameravajo zidati drugi hoteli, upamo na močen obisk.
Bivše poslopje železniškega ministrstva se bo porabilo za modern hotel z restavracijo in sobami za tujce, bivši Ceconijevi vili pa kot stanovanja za letoviščarje, ki bodo imeli hrano v hotelu, da se restavracija bolje izplača.
Ker je bohinjsko ježero vsied veleromaatične divjekrasne lege in okolice z zdravim planinskim zrakom daleč naokrog skoro nedosežno, se bo tujski promet kaj nigio nagibal tudi k jezeru. Ob jezeru je le ea hotel, ki je last verskega zaklada, zato bi
bila najlepša prilika, da se tudi tam zgradi hotel. V ta namen smo si tudi že osigurali s predkupnimi pogodbami najlepša zemljišča, ki so prikladna za gradnjo vil in hotelov. Gradba, in projcktovanje hoteia ob jezeru se bo pa prepustilo sklepu družbe, katero hočemo ustanoviti in ki bo morala to napravo tinancijelno in tehnično natanko presoditi, da bo izključeaa vsaka dvom-ljivcst. Upamo tudi, da se morda dobi zi zgradbo tega hotela garancijshi fond potom oficijelnih podpor dežele, mesta Ljubljane in drugih korporacij, da se s tem paralizujejo večji gradbeni stroški.
S tem upamo, da smo dovolj jasno označili svojo skrajno previdnost, da bi stalo celo podjetje na gotovi in solidni podlagi.
Ustanovitev dražbe je nujna zadeva, kajti hotel kakor tudi stanovanja v kupljenih poslopjih se že urejajo in preskrbujejo z vsem potrebnim, da se s 1. julijem t. 1. lahko popolni obrat prične.
Hotelska družba Triglav se ustanovi najprej z osnovno glavnico 300.000 K, ki se bo osnovala iz deležev pristopivših družabnikov. Najmanjši delež v zmislu zakona znaša 500 K, da'je so se določili deleži po 1000 K, 5000 K in 10.000 K. Pri podpisa m pristopu k družbi je plačati najmanj eno četrtino, odnosno pri deležih s 500 K najmanj polovico deleža, drugo četrtino 14 dni kasneje in ostanek tekom 6 mesecev. Vplača se pa tudi lahko takoj cel delež, kar je tembolj priporočati, da se pri bank' vzeto posojilo poprej plača in tako prihrani drago obrestovanje. Pri tej priliki omenimo,
da sme posamezna oseba vzeti le po en delež v gori omeajen.h zaeskih. Po sebi je umevno, da postane družabnik po višini svojega deleža d slečen tudi čistega dobička.
Iz navedenega je razvidno, da nam je predvsem ležeče na tem, da z osnovno glavnico otvorimo že to sezono obrat hotelskega podjetja v Bihinjski Bistrici. Izvedba ostalih točk načrta, zlasti zgradba hotela ob Bohinjskem jezera, je pridržana občnemu zboru oziroma odboru snujoče se družbe, ki se bo z novim oklicem obrnil na širše sloje občinstva, kajti za zvišanje glavnice je že v pravilih skrbljeno. Na to se bo tudi skoro moralo misliti, kajti zgradbo hotela ob jezeru želi vse prebivalstvo Gorenjske in je tudi naša rodoljubna dolžnost, da v tem planinskem raju, ki sta ga opevala Prešeren v »Krstu pri Savici« in Baumbach v »Zlatorogu«. ustanovimo gostoljubno zavetišče vsem častilcem in prijateljem naše krasne narave.
Pojasnila dajejo, pristopne izjave in denar sprejemajo nasledaji gospodje oziroma zavodi: v Bohinjski Bistrici žapnik I. Piber. v Celju dr. V. Kukovec, odvet. kandidat, v Celovcu dr Janko Brejc, odvetnik, v Gorici dr. Drag. Tre o, odvetnik, v Ljubljani Ljubljanska kreditna banka, župan Ivan Hribar in primarij dr. V. Gregorič, v Mariboru odvetnik dr. F. Ro sina, v Novem mestu odvetnik dr. J. Schegula, v Radovljici odvetnik dr. J. Vilfan, v Trstu Jadranska banka in odvetnik dr. M. Pretnar.
Y Ljubljani, meseca maja 1907.
Za pripravljalni odbor:
'«a»
Bernard Andoljšek, nadučitelj v Litiji, I/an Berbuč, profesor ia deželni odbornik v Gorici, Ivan Berlic. župnik v Boh. Srednji vasi, dr. Janko Brejc, odvetnik v Celovcu, Fran Fajdiga, posestnik v Sodražici, dr. Anton Gregorčič, profesor bogoslovja ia deželni poslaaec v Gorhi, Koraelij Gorup, vitez Sla-vinjski, veletržec v Trstu, Ivan Goriup, velepo3astnik in dež. poslanec na Oplinah, dr. Vinko Gregorič, primirij v Ljubljaai, dr. Gustav Gregorin, odvetnik v Trstu, Ivan Hribar, župan in deželni poslanec v Ljubljaai. Aleksmder Hadovernik, c kr. notar v Ljubljani, Franc Jurea, veletržec v Postojni, dr. Franc Jurtela, odvetnik v Ptuju, Franc Knaflič, posestnik v Šmartaem pri Litiji, Ivan Knez, veletržec v Ljubljaai, Franc Kollmann, veletržec v Ljubljani, dr. Valeatin Krisper, odvetnik v Ljubljani, dr. Vekoslav Kukovec, odv. kandidat v Celju, dr. Daailo Majaron, odvetnik v Ljubljani, Vinko Majdič, veletržec v Kranju, Ivan Piber, župnik v Bohinjski Bistrici. Josip Pogačnik, P03estaik in dež. poslaaec v Podnartu, Karol Pollak star., tovarnar v Ljubljani, dr. Matej Pretnar, odvetnik v Trsta dr. Franc Rosina, odvetnik v Mtriboru: dr. Otokar Rybar, odvetnik in deželni poslanec v Trstu, dr. Josip Sernec, odvetnik in deželni poslanec v Celju dr. Ivan Tavčar, odvetnik ia deželai odbornik v Ljubljani, dr. Fran Tominšek, odvetnik v Ljubljani, dr. Dragotin Tre», odvetnik v Gorici, dr. Karel Tfiller, odvetnik v Ljubljani, Ubald p!. Trnkoczy, lekarnar in predsednik kranjske deželne zve Te za pospeševanje tujskega prometa v Ljubljani, dr. Janfco Vilfan, odvetnik in župan v Radovljici.
Pripomba: Kot pisarna nove družbe posluje urad »Daželne zveze za tuj3ki promet na Kranjskem« v Ljubljani, h>telL'oyd kjer se dobe vsa pojasnila in tudi potrebne tiskovine. Slike nakupljenih poslopij se lahko ogledajo v tej pisarai ali pa pri gg. zaupnikih.
Gostilna in mesarija
pri farni cerkvi Sv. Jurja ob Sčavnici, na naj priprave ejšem prostoru, je prostovoljno na prodaj, in sicer:
1.	Enonadstropni hram, osem sob, tri kuhinje, jedilna shramba, vinska klet, obširno gospodarsko poslopje, svinjski hlevi z 10 oddelki, zidano in vse z opeko krito;
2.	Hram, kjer je c. kr. posta, mesarija z vso opravo, velika ledenica, zaloga za pivo.
V hramu 1. se vršijo uradni dnevi c. kr. okraj, sodišča vsaki mesec, c. kr. okrajn. glavarstva pa vsaki drugi mesec. Zraven veliki vrt za zelenjavo, dva lepa sadonos-nika; potem lepa njiva z velikim travnikom in gozdom, skup okoli 15 oralov rodovitne zemlje. Cena in lahki kupni pogoji se zvejo pri lastnici Mariji T rs t en j a k, tamkaj.	349 (3—2)
Pozor!	~
Bolnemu zdravje!
Čiti-j! _____
Slabemu modi
Pakraške želodesie kapljice
Pubrnikr irlKilone feag»yiee delajmo iz vrstno jiri vseh želodčnih In črevesnih boleznih ter odstranjujejo krte, bolesti h želodca, vitrov? in čistjo kri, pospešujejo prebavo, iigapjsj." malo in velike gliste, odstranjajo mrzlico i» •■se drage botatTri, ki »sled mrslice nastanejo. Zdravju vse bolezni d» jetrih in vranici. Najboljše sredstvo zoper bolezni maternice is madron; zato se smejo manjkati t nobeni kmetici in meSčanski hiSi. Naj vsakdo naroči in naslovi:
Petes* Jusrlšio,
Sekamar v Pakracu štv. 600
—————— Slavonija.
Denar so pošilja naprej ali s poštnim povzetjem. Cenaje sledeča (franfeo na vsako pošto): 1« steklenic (1 ducat) ft K,	«4 steklenici« <8 ducata) JU 8*4«
36 steklenice (3 ducati) 1« M. a. xu j od. X Z steklealčic se zs. e razpošilja,.

Slavonska zel s
Gostilna
ležeča pri postaji, ob tristranski cesti, zvezano z 41. oralov polja, gozd in travnikov, lesna trgovina, se proda za 24.000 kron. Kje, pove upravništvo. 315 (3—2)
Se rabi a prav sijajnem in najboljšim uspehom proti zastarelemu kaSlju, bolečinam v prsih, za-molklosti, hršpavosti v griu, težkemu dihanju, astmi, proti bedenju, kataru in odstranjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejši*, prsnih in pljučnih katarih. — Cena je sledeča (franko na vsako puštoi:
9 orlglraini Mtekletidel 3 Bi fiO t 4 oHsiaain« steklenice ft M. »O v « orlginainlh stekleeni „ K i«» v.
a xl j od. dreh. steklenic se ne razpošilja.
Prosim, da se naročuje naravnost od meno pod naslovom:	620 26
P. Jurisič. lekarnar v Pakracu
Lepo posestvo se proda.
25 minut od Maribora, obstoječe iz travnikov, njiv, lepega gozda za sekanje, vinogradov in sadonosnikov. Na posestvu dve novi hiši in drugo gospodarsko poslopje. Vsega skup je 36 oralov. Proda se zelo po ceni. Poizvc se pri gosp. Leopoldu Barta, lastniku firme L. Blau, Maribor, Gosposke ulice št. 5.	347 (2—2)
♦

Marijine kapljice.
■ i
Na deželni kmetijski šoli v Grotenhofu pri Gradcu se bo oddalo v začetku šolskega leta 1907/8 več deželnih prostih mest.
' Naloga to šole je, vzgojiti kmečke sinove za kmečki poklic. Gojenci se šolajo 2 leti, pri nedostatni osnovni znanosti tri leta. V tem času se teoretično in praktično pod-učujejo ter se morejo ravnati po prtdstoječih šolskih predpisih. —
Za ta prosta mesta smejo prositi samo na Štajersko pristojni dečki, ki niso stari manj kot 16 let, in sicer: v prvi vrsti kmečki sinovi. Kdor dobi prosto mesto ima poduk, stanovanje in hrano prosto, za obleko in šolske potrebščine mora pa sam skrbeti.
Prošnje se naslovijo na deželni odbor in se jim priloži krstni list, domovnica. odpustno spričevalo ljudske šole, zdravstveno in nravstveno spričevalo, potrdilo o dosedanjem delu pri kmetiji in o gmotnem stanju starišev. Prošnja se odda osebno na delavnik ravnatelju gori imenovane šole
Te kapljice ne rabijo za vse notranje in ansasje "telezni — to je do wdaj najbolje hišno zdravilo, ki izvrstno deluje in pomaga v mnogih boleznih. Osobito deluje izvrstno proti protina (gihta), reumatiza-a, bodonju, trganju, glavobolu, zobobolu, prsobolu, kašlju, pre-hlajenju, sušici, jetrni in bubrežni bolezni, želodčni in črevesni bolezni, napiharanju, gTČH, zgagi, proti bljuvanju itd Krepi živet in telo, torej neobhodne potrebno ¡5* vsako hišo.
Imam tisoče ssfcbvalnih in priznalsih pisem.
Delujejo izvrstno in zanesljivo. — Dobrega in ugodnega oku3a so, tako, da jih vsak rad vrane in tudi otroci.
Cen» je franko na vsako pošto:	765 (10-10)
12 stekleničk (1 tacat) 5 K, 24 stekleničk: (2 tacata) 6'60 K 36 Btekleničic (3 tacate) 12 40 K. Manje od 12 stekleničk se ne razpošilja. Prosim, da se naročaje samo od mene pod naslovom:
I Ljekarna k zlatemu orlu, Pakrac, Siavenija. J
do 15. julija 1907.,
kjer se morajo prosilci podvreči majhni skušnji o njih Ijudsko-šolski izobrazbi.
Prosilci, ki dobijo prosto mesto, so morajo zavezati, po dokončanih študijah se najmanj tri leta posvetiti kmetijstvu na Štajerskem ali pa za vsako teh let, ki jih prežive izven dežele, plačati 200 K v štajerski deželni fond.
V Gradcu, 17. maja 1907.

Iščem starejšo v dobrem imenu trgovino z me-šanim blagom na deželi v lepem in večjem okraju ||| pri cerkvi, katera sme tako velika biti, da jo lahko — g|| dva cženjenca z enim učencem sprevidita, jo pre-vzamem v najem ali pa kupim.
Trgovina, katera se dobi iz vzrokov zavoljo starosti ali bolezni lastnika in smrti ene ali druge l|jj zakonske polovice, ima prednost. Resne ponudbe j|!| naj se pošljejo pod naslovom: A. D. PoStenost 124
&T*
m
1 »»
abk
na upravništvo tega lista.
338 (4—3)
S46 (2—1)
Štajerski deželni odbor.
Jc o ti a j?
s»as« Ptuj, Poštna u kju
in MAHL1JOR. Kaserngasse št. 13
priporoča spoštovanim kmetovalcem kotle in najboljši brizgalnice, pri katerih jamči za dobro in trpežno delo. Popraviti vsake vrst« cesto iu hitro».
Kupujem stari baker, cink in mesingpo najboljši ceni.
Pristopajte li Kmečki zvezi!
edina hrvaška zavarovalnica, osnovana od občine svobodnega in
MiMiuiM^	lir. glav. mesta Zagreba.
,CR0ATIA', osnovani na temelju vzajemnosti, sprejema v zavarovanje proti požaru in vpepelitvi po blisku nepremičnine vsake vrste: hiše, gospodarska poslopja, tvornice, mline itd. ter premičnine, kakor: hišno tfprsvo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, biago v trgovinah itd. po jako ugodnih pogojih in nizkih cenah. Vsa pojasni!« daje. Podružuica ,CR0ATIEl v Trsta, Corso ž». 1.
Tovarna slamnikov
FRAN CERAR, Domžale-Stob
se priporoča gg. trgovcem in slavnemu občinstvu v obilo naročanje vsakovrstnih
Ss» i MCSL JML i Hs: €> ^ar®
331 (i- ) Cene nizke. Postrežba točna.
Cenik na zahtevanje poštnine prosto

ntHEiie
uradne pečate
KUVERTE
priporoča Tiskarna sv. Cirila v Mariboru
JZJalxte^rajte
zastonj, da sp Vam pošlje ilastrovani cenik z nad I00D slikami.
Št. ¿65. Srebrna rismsks O-Efl r-fiBontoar ura glil^uU

št 8 2. Srebrna remtui-<»ar tira t« gospod»
3 50
Št. 887 Srebrna an ker ura, 15 kaminov, gid. 5, Q'PQ
dvo-ni pokrov g Id.
Št. 341. Srebrna anker nr», dvojni pokrov, 15 VtilllHI
¡ni pokrov, 15 w *<>J(» mufna ¡rld. « *> wU
Garancija več let.
ISlago, ki r.e ngaja, vzwtne se proti polni «veti nataj.
Arci&i? ^iffmann,
Slika 1 pol nar. velikosti. ^	^
IMIa-riToor IvJC. 3, Štajersko.
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
Dunajska cista 19 V liedjatovi Mil, V pritličju, Dunajska cesta 19
sprejema: zavarovanj» vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi; 2. zavarovanja zvonov proti poškodbi; in 3. zavarovanja za nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dunaju za življenje in nezgode. — Pojasnila daje in sprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki, — Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. — V krajih, kjer Se ni stalnih poverjenikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost.
klavno poverjeuištvo za Spod. Štajersko in Koroško g. Avg*. Weixl, Maribor. Edina dosttaSa zavarovalnica! — Svoji k svojim!
12 12—7
iw
a