Naročnina: Za tuzemstvo z dostavo mesečno Din 5, četrtletno Din 15, polletno Din 30, celoletno Din 60; za inozemstvo Din 60 in poštnina posebej. — Oglasi po ceniku.
Izhaja vsak petek popoldne.
Nefrankirana in nepodpisana pisma se ne sprejemajo.
Sedež uredništva in uprave Ljubljana, Vidovdanska cesta štev. 2, pritličje.
Glasilo Sociali§IIcne stranice Jugoslavije.
Stev. 36.
V Ljubljani, dne 251. avgusta 1925.
I II. Leto.
Pred kongresom socialistične delavske internacionale.
Tc dni se snidejo v Marseillu zastopniki vseli v londonski soc. internacionali včlanjenih strank. Ni treba še posebej poudarjati važnost in pomen tega kongresa. Že dejstvo, da se bo kongres bavil v glavnem z vprašanjem vojne in miru, ilustrira dovolj zgovorno sedanji čas in prilike in težke naloge kongresa.
Londonsko internacionalo je rodila dunajska internacijonala. Vredno je omeniti, da je sporazumu med levičarsko neodvisno in desničarsko socialno demokratično stranko v Nemčiji, kateremu je nato sledilo mednarodno zedinjenje socialističnih strank, predhodil sporazum med levičarsko in desničarsko strujo v Jugoslaviji, ki sta stvorile Socialistično stranko Jugoslavije, katera je danes istotako članica londonske internacionale. Omenili smo to okol-nost, ker dokazuje, da je naš številno sicer manjši pokret preživel svojo krizo in prehodil fazo razkroja in zopetnega zedinjenja mnogo preje nego drugod. Dejstvo, da se dosledno zedinjevalni akciji, ki so pokrenili koj po razcepu ustanovitelji nove Socialistične stranke Jugoslavije, sedaj približujemo še širšemu in popolnejšemu zedinjenju v sindikatih, vzbuja v nas prijetno nado, da bo temu kmalu sledilo vsesplošno zedinjenje tudi v mednarodnem sindikalnem pokretu, kar bo predstavljalo nedvomno eno največjih revolucionarnih pridobitev marksističnega proletarijata v povojnem času.
Svetovna vojua je izbruhnila ravno v onih usodnih dneh 1. 1914, ko se je imel vršiti na Dunaju veliki mednarodni socialistični kongres, ki je imel sklepati o skupnem nastopu socialističnih strank v slučaju vojne. Še danes se ne moremo otresti dojine, da bi bil ta kongres, ako bi ga ne bili vojni dogodki onemogočili, morda še pravočasno preprečil marsikateri kasnejši neljubi pojav
-	v mednarodnem socialističnem gibanju.
Kakor je bil dunajski kongres namenjen vprašanju vojne in miru, tako je tudi še danes "d kongresa v Marseillu odvisno, ali se bodo evropski vlastodržci še dolgo igrali z
življenjem in svobodo narodov, z bodočnostjo Evrope.
Razmere v Evropi so še danes v niorsičem podobne razmeram 1. 1914, ko se je začelo z bajoneti in kanoni reševati mednarodne s^re. Grozna svetovna vojna je rodila še groznej-še rezultate. Ojačila je imperijalizem. Na mesto brutalnega pruskega jun-kerstva smo dobili pohlepni imperijalizem zmagovalcev. Ta imperijalizem rešuje že šesto leto mednarodne spore, in ker jih rešuje imperialistično, onemogočava konsolidacijo mednarodnih prilik, pretvarja dobo takozvanega miru, le v neznosni provizorijum v premirje, kateremu more vsak čas slediti morda mednarodna konflagracija z vsemi svojimi še hujšimi posledicami.
Ni več nobenega dvoma, da mora le socialistični proletariat rešiti svet pred novo vojno, pred novimi še večjimi nesrečami.
Naloga marzeljskega kongresa bo, da zedini socialistične stranke na skupni akcijski platformi za slučaj novih mednarodnih zapletljajev, to bo pa mogoče le, ako se vse socialistične stranke postavijo jasno na stališče internacijonalizma, ako osvojijo iskreno socialistično idejo ter postavijo nad vse drugo interes proletarijata, načelo solidarnosti, sprave in miru. To mora biti odločna volja nemškega proletarijata, in še bolj odločna volja francoskih sodru-gov. Sedanja politika Painleveja se v malem razlikuje od politike Clemenceauja, taki vladi in taki politiki morajo francoski sodrugi odreči absolutno vsako direktno ali indirektno podporo, če nočejo priti v oni usodni položaj, v katerega so prišli 1. 1914. in kasneje nemški socialni demokrati.
Nujni pogoj za uspešno delovanje internacionale je čim tesnejša zveza med vsemi včlanjenimi strankami, takojšnja, popolna izločitev frakcij, ki ne sledijo iskreno direktivam internacionale, kakor je to n. pr. slučaj bolgarske takozvane socialistične stranke. Zlasti je pa potrebna najtesnejša zveza med francoskimi in nemškimi sodrugi, kot prvi korak k zbli-žanju obeh narodov, zlasti pa'tudi zato1, da se prepreči namera angle-
škega imperializma, da se pretvori Nemčijo, ki je prišla nemalo po krivdi nemških sodrugov, v sedanjo desničarsko reakcionarno smer, v pred-stražo kapitalističnega bloka proti Rusiji.
V	pogledu moskovske internaci-jonale bo treba povedati brez prikrivanja vse, kar nas od taktike in metode te internacionale odločno loči, bo treba pa tudi ravno tako odločno povedati, da branimo tekovine ruske revolucije in da ne bomo dopustili, da mednarodna reakcija pogazi ljudsko Rusijo*. Marsikaj nas loči od metod ruske internacionale in poteklo bo morda še nekaj časa, preden se bomo mogli popolnoma razumeti in sporazumeti, vendar bo treba, da tudi od svoje strani priznamo, da je ruska revolucija skušala uresničiti marsikaj in kar so naši socialistični teoretikarji že mnogo prej razvijali in zagovarjali. Če so resno vzeli teze in navodila o prevzemanju oblasti od strani proletarijata tako, kakor sta pisala Marks in Kautskij, jim ne moremo šteti v zlo. Razhajamo se lahko le v pogledu tolmačenja teh navodil in doktrin ter v metodah. Gotovo je pa, da ne bo mogoče zmagovati, če se ves delavski pokret ne zedini v pogledu uveljavljanja in
obrambe delavskih zahtev, zlasti pa v pogledu akcije proti vojni in reakciji, za končno, popolno zmago proletarijata.
Težke so naloge našega letošnjega mednarodnega kongresa. Upamo, da niso bile dragocene izkušnje zadnjih deset let zaman, upamo, da bo delavsko gibanje krenilo končno na pot zedinjenja in akcije.
S to željo pozdravljamo marzelj-ski kongres. Živela socialistična internacijonala.
Jugoslovanski delegat na kongresu socialistične delavske internacionale s. dr. Živko Topalovič se bo vračal iz Marseille preko Ljubljane v Beograd.
Obljubil nam je, da je pripravljen ostati v Ljubljani za en dan in predavati o poteku in sklepih socialističnega svetovnega kongresa v Marseillu.
Sodnikom bomo pravočasno sporočili, kdaj se bo to predavanje vršilo, ki bo vsekakor zelo zanimivo in poučno. Vstopnice za predavanje se bodo debile v tajništvu naše stranke na Vidovdanski cesti in pri zauomi-kih.
Strokovno ujedinjenje.
Akcijski odbor za izvedbo ujedi n jen ja delavskih .strokovnih organizacij je imel dne 13. avgusta svojo tretjo in četrto sejo. Zedinil -se je glede tehnike dela na kongresu ujedinjenja.in določil sledeči dnevni red za kongres:
1. Ujedinjenje strokovnih organizacij:	1
a) .Splošni gospodarski položaj, ekonomski, socialni in politični položaj delavskega razreda .i.n potreba ujet lin jen ja;
b) Mednarodne zveze ujedinje-nega delavskega strokovnega po-kreta;
e) Razmerje strokovnega delavskega pokreta do politike in političnih strank;
č) Statut centralne strokovne instance.
2. Volitev uprave.
3. Tarifna in stavkovna politika.
LISTEK. Stockholmska spomenica.
Ta načela pri porazdelitvi narodnosti morajo biti tudi merodajna za položaj mest Gorica, Trst, Milje, .Koper, Piran obdanih od slovenskega prebivalstva, Poreč, Rovinj, Pulj od hrvatskega.
Tako tvorijo etnografiene grupe 1. čehoslovakov, 2. Alpinskih Nemcev, 3. Madjarov, 4. Kumunov in 5. .Jugoslovanov eno gospodarsko im prometno enoto odločilnega pomena za ravnotežje in mir Evrope. Razmerje teh posameznih grup med seboj, ki štejejo 10—12 miljo-nov prebivalstva, je najboljše raznorodno skupljanje Nemcev, Slovanov, Rumunov in Madjarov daje še daljšo garancijo za narodnostno državo, vrinjeno, med' lv£liJttaT državami Nemčijo] Rbskd ift/-‘Italijo. Adrijansko - Podunaviska-Balkansika država predstavlja torej gospodarsko in prometno enoto, pravi ideal.
_ S tern pa, da si je politika Nemčije Avstrijo gospodarski podvrgla, s tem, da je moč Ogrske vedno pospeševala im rinila naprej, pa je
ravno Nemčija preprečila pravilno tvoritev Adrijansko-Podunavske -Balkanske države. Zahteve Nemčije po Trstu od Bismarka sem, kot južni nemški trgovski emporij, so znane. Da se more Avstrija s svojo skoraj polovico nemškega prebivalstva etnografično in po svoji legi geografično priključiti Nemčiji, je jasno začrtano. Razpad Avstro-Ogrsko države na dve polovici kot nemški del Sudetskih, Alpskih in Adrijanskih dežela in Ogrske kot Podunavsko-Adrijanske države, je po političnem razvoju, kakor ga Nemčija od 1. 1888. pospešuje goto v rezultat ciljnega nacionalno-iniperijalističnega stremljenja Nemčijo kot svetovne sile. Svetovna vojna je torej le predigra tega novega gl/upiranja Srednje Evrope ,kr6)ifi predpogoj svetovne sile Berlin-Bagdad. Usmerjenje nemške mohamedanske oriemtske politike od
1.	1890. naprej jasno razsvetljuje to stremljenje. Mogočnost in izvedljivost tega velikega cilja pa je dana edinole z razrušitvijo Avstro-Ogrske.'
Avstro-Ogrska politika po drugi strani je bila skoraj izključno v
rokah Madjarov. Od 1. 1870. naprej je stala Avstro-Ogrska diplomacija zdržema pod vodstvom madjarskih im poljskih aristokratov, lc-ti so pod vplivom Rusiji sovražne vzgoje, oni pa v oklepu ideje velike madjarske države, neodvisne od Avstrije. Državniki Ogrske so si bili jasno svesti, da se madjarsika država na znotraj da vzdržati le z brezobzirnim zatiranjem nemadjar-skih narodnosti, na zunaj pa po politiki, katera vodi do polne odcepitve od Avstrije in do vodstva Donavsko -B alk an s k e države. Velika .Nemčija kot. industrijska, in Ogrska kot agrarna država se med seboj vzajemno spopolnjujeta. V nerazumljivem zaslepljemju se diplomacija Anglije in Francije na konferenci 1. 1878. in odtlej skozi dve stoletji ni brigala za dogodke med Ogrsko in Avstrijo, kj s9.	0
Evropo cZTe volucdjonirali. Rusija se je L 1878. ne le potisnila nazaj, marveč se je odpravil nje interes na notranjem razvoju Avstro-Ogrske kot panslavizem in panrusizem, čeravno je bilo oboje v Avstro-Ogrski prazna pošast ali pa se je kazalo kot površna reakcija proti nesnu-
4. Gospodarska in socialna politika in zakonska zaščita delavcev.
5. Izvedba u jedinjenja po strokovnih zvezah.
V	vseh teh točkah dnevnega reda je dosežen načelen sporazum, na sledečih sejah pa se izdelajo k po^amezn;.m točkam podrobnosti.
Akcijski odbor se je zedinil, da se ima vršiti kongres u jedinjenja
20.,	27., in 28. septembra t. 1.
Predsednik:
Lu ka Paviče vic, 1. r.
Tajnik:
Dragotin Bukvič, 1. r.
Člani odbora:
Viljem Haramina, 1. r., Janko Petakov«', 1. r., Bogoslav K. Jošt, 1. r., Stojan Stankovič 1.	r.,	Bogdan
Krekič, 1. r.
selneinu potiskanju slovanskih narodnosti po Nemcih in Madjarih.
Svetovna vojna je šele Evropi pokazala dovoljno, kam je Nemčija že desetletja jadrala, kakor je tudi dokazala, da v Avstriji ni bilo nikdar panruske struje, marveč so se nasprotno smatrali Slovani in Ru-muni Avstro-Ogrske prav instinktivno kot „ vzdrževalci Adrijo-Do-navske - Balkanske n acio n a 1 it etn e države zoper Nemce in Madjare. Le vsled popolnega premamljenja avstro-ogrsko politika po nemški-pol jski-m a d j arsk i diplomaciji, se je uspelo, da sta Avstrija in Ogrska postali notranje tržišče Nemčije in nje predtrdnjava. To zmotanje Avstro-Ogrske z Nemčijo po ciljni politiki nemških državnikov pa je bližnji vojni vzrok in je le dalo edino mogočnost vojne. Nemčija nikakor ni mogla s svojo vojsko nastopiti sama proti Rusiji in Fran; eoski, ako ni bila krita po Avstriji in Italiji. V tem leži tudi rešitev vprašanja krivde na sebi: ciljna priprava Nemčije in Ogrske za svetovno vojno v dosego svetovne sile.
(Dalje prih.)
Otvoritev delavskega zadružnega doma na Viču.
(V nedeljo 23. t. m.)
Kakor smo že sporočili, se bo vršila prihodnjo nedeljo slavnostna otvoritev delavskega zadružnega doma na Viču.
Vsekakor je to za viški proletariat pomemben dan, ko bo dobil zatočišče v svojem lastnem domu.
Vse sodruge iz Ljubljane in bližnje okolice vabimo, da pohite ta dan na Vič, da bo proslava čim veličast-nejša.
Zbirališče za skupni pohod na Vič je določeno ob pol 3. uri popoldne v „Zvezdi“.
Osobito opozarjamo še sodruge in sodružice na jako okusno opremljeno zadružno razstavo, ki bo otvor-jena celo dopoldne v nedeljo v novem domu.
Naj nihče ne manjka na tej proletarski proslavi!
Na levo.
80 tisoč francoskih učiteljev pristopilo v sestav amsterdamske strokovne internacijonale.
Francoski proletarijat ni imel nič manjših medsebojnih bojev, kakor so se odigravali pri nas. Velikanska svetovna reakcija, ki se je pa začela pojavljati, ga je pa pravočasno iz-modrila, da se je zopet zbral v svoji v 401etnem boju preizkušeni socialistični stranki, ki zlasti zadnje čase z vso vehemenco odbija poskuse mračnih elementov, ki bi hoteli razglasiti tudi nad Francijo fašistovsko diktaturo po zgledu Italije, Španije, Madžarske itd.
Že ogromna stavka banč. uradnikov, ki še vedno traja, je pokazala, da si francosko ljudstvo ne bo dalo z lepa natakniti fašistovskega nagobčnika. Poslednji teden se je pa odigral dogodek, ki je razburil bur-žuazijo celega sveta.
Sindikat francoskih učiteljev, ki šteje okoli 80 tisoč članov, je sklenil soglasno, da prestopi organizacija v sestav delavskih strokovnih organizacij amsterdamskega pravca in postane s tem organičen del amsterdamske svetovne strokovne internacijonale.
Buržuazno časopisje celega sveta je zakričalo na vse grlo, čim se je zvedela ta, zanje tako porazujoča novica. Celo ljubljanski „Slovenec“, ki je sicer vedno zaplankan v svojo „avtonomno“ Slovenijo je zajavkal svojo znano melodijo o razkristja-rijenju ljudskih šol.
No, buržuazija ima vzrok, da se trese. V Franciji je vseh učiteljev okoli 120 tisoč in od teh je danes 80 tisoč v sestavu najjačje internacijonale sveta, katere moč bo pa s pri-
stopom duševnega delavstva še ogromno pojačena.
Počasi ali sigurno se stvarja na svetu fronta duševnega in ročnega proletarijata in ko bo ta stvor dokončan, isti dan bo odklenkalo tudi buržuaziji in njeni vladavini.
Nedvomno je, da bo ta korak francoskih učiteljev vplival tudi na intelektualce ostalih držav in narodov. Odstranil bo predsodke, ki jih ima še inteligenca do ročnega dela in bo omogočil, da se te dve sili — glava in pest — združita v eno velesilo, ki bo pomedla sesalce človeške krvi tja, kamor spadajo.
lucli mi jugoslovanski proletarci, pozdravljamo sklep francoskih so-drugov-učiteljev s klicem: Živeli nasledniki slavne pariške komune! Živela proletarska Francija!
Druge strune.
Slovensko delavstvo je končno poseglo po najradikalnejših sred’ stvih, da prepreči zločinsko delo tistih elementov, ki bi iz kakršnihkoli razlogov zadrževali ali preprečevali izvedbo edinstva in sloge v delavskih vrstah.
Zadnji shod, ki ga je sklical na Jesenicah g. Klemenčič, je pokazal, da so delavci do grla siti vseh mahinacij in manipulacij, da so se naveličali iskati dlake v jajcu in delati medsebojne zdražbe.
Na shod so prišli kaki 4 verniki bernotizma, vsi drugi (6 ali 8) so pa bili pristaši drugih strank, po večini „nezavisni“. Kljub kvasatiju in dolgoveznemu pripovedovanju je moral g. Klemenčič vendar izvedeti, kako veliko zaničevanje vlada do njegovega razbijalnega dela, med jeseniškimi delavci. Obupan nad brez-uspešnostjo svojih besed je zgrabil klobuk — in odšel.
Še slabše se je godilo preteklo nedeljo 9. t. m. g. Bernotu v Trbovljah. Sklical je javni shod »proti davkom", ali govoril je vse mogoče, le o davkih in o skupni borbi proti njim ni vedel ničesar povedati. Vihar ogorčenja ga je pometel z govorniške tribune, in šele, ko so odšli do malega vsi poslušalci, je mogel ob navzočnosti par vernikov dokončati svoj „referat“. Ob koncu je menda javno' obljubil — da ga ne bo nikoli več v Trbovlje.
Mislil je, da bo dosegel s to obljubo kak uspeh, da bodo ljudje rekli naj le še pride — ali namesto tega je zavladalo med njimi prav radostno razpoloženje, da so se končno veljavno znebili enega izmed profesionalnih razbijačev delavskih vrst.
Ta dva slučaja kažeta, kako silno premoč dobiva v delavskih vrstah tisti element, ki hoče za vsako ceno složno delo za obrambo svojih skrajno ogroženih pravic.
Prav je tako! Skrajni čas je že, da se energično pomede z ljudmi, o katerih verno, da delajo zločine na delavski stvari. Tu ni potreba delati mnogo razlike, kateri preprečuje konsolidacijo iz zlobe in kateri iz neumnosti. Delavskemu pokretu škodujejo eni in drugi, zato jim je treba to delo na celi črti onemogočiti.
. V naših vrstah je udomačena toleranca in velika širokogrudnost. To je prav in lepo. Ce pa vidimo, da se na račun te širokogrudnosti šopirijo v delavskih vrstah nenormalni in abnormalni lipi, ki zastrupljajo notranji organizem delavskega pokreta, takrat je pa treba, da sežemo po najradikalnejši samoobrambi.
Način in metode, kako je treba to izvesti je do dobra pokazal zdrav instinkt delavskih množic. Treba je iti na njihove konventikle in jim iz oči v oči povedati, da so lažnjivi in-triganti, treba jih je razkrinkati pred lastnimi pristaši in jim s tem onemogočiti še kedaj pogledati poštenim ljudem v obraz.
Kdor je proti zedinjenju danes, ko je ves pokret na tleh, ko se pripravlja buržuazija na zadnji udar, tisti je zločinec, pa bodisi je iz desne ali leve. Zanj ne sme veljati pardon. Neusmiljeno mu je treba potegniti krinko z obraza in pokazati celi javnosti njegov pravi, izdajalski obraz.
Venti Otto.
UDR.
Ljubljanski skauti in taborniki so vprizorili zadnje čase celo časopisno gonjo proti našemu UDK.
Citatelji teh časopisov so morali že sami uvideti, da je narekovala te članke neplemenita konkurenca, zato bi bil odgovor nepotreben. Vendar so pa ti članki odkrili jako nizek duševni nivo vodnikov teh organizacij, zato je potrebno par principijelnih besed, da očuvamo zlasti proletarsko deco pred neugodnimi vplivi take vzgoje.
Skautizem sam po sebi je veliko obetajoči pojav, ki hoče omogočiti prebivalstvu mest in industrijskih kolonij, da se navžije vsaj v prostem času svežega zraka, da si utrdi svoje zdravje in razvedri na neprecenljivih krasotah proste narave itd.
Vsekakor lep in plemenit namen. Škoda le, da so ustanovitelji skauti-zma že pri rojstvu te organizacije ji položili v zibelko meščansko fra-zelogijo.
G. »sivemu volku", ki je podpisal enega izmed teh napadov, se menda niti ne sanja, da je realno življenje nekoliko drugačno, kakor je popisano v šolskih knjigah in indijanskih pripovedkah. Njegov ideal je sicer v stanu vžigati duše tiste mladine, ki ni okusila grenkob in mi-zerije delavskih in malokmetiških družin. Drugačno pesem bi pa zapel
ta g. „sivi volk", če bi imeli organizirati n. pr. obrtno mladino, katero je že pri rojstvu pobožala beda z vsemi njenimi posledicami.
Jako komodno je skautizirati ljudsko šolsko mladino iz t. zv. boljših krogov,' ki posedujejo dovolj sredstev, da jo očuvajo vsaj pred prezgodnjimi vplivi nikotina in celo alkohola. Nadaljevati svoje delo tam, je to jako lahka reč. Mi vidimo to pri nas in g. „sivi volk" je lahko prepričan, da naš ljudskošolski naraščaj v ničemer ne zaostaja za skautskim ali taborniškim.
Ali mi nismo omejili našega dela le na ljudskošolski naraščaj, temveč smo ga raztegnili tudi na obrtni in na odraslo članstvo.
Že pri obrtnem naraščaju je pa stvar mnogo težja. Pri najmanj 50 odstotkih novih gojencev je nikotin že udomačen. Kaj naj napravimo s temi? Ali naj jih zato, ker pušijo, puščamo posedati še v gostilnah, mesto, da jih vodimo v prosto naravo, kjer jim jemljemo kolikor toliko priliko za kajenje, zlasti pa za zauživa-nje alkoholičnih pijač?
Ne, nasprotno! Mi jih jemljemo seboj, jim odkrivamo krasote narave in računamo, da bo tudi blagodejen vpliv zdrave družabnosti odpravil marsikatero hibo, ki je posledica okoliščin, v katerih se vzgajajo proletarski otroci.
Mogoče je, kar trdi g. „sivi volk", da se je videlo kakega našega obrtnega mladinca s cigareto, celo to je mogoče, da je tudi pil kako alkoholno pijačo. Vendar pa tak pojav, ki je tudi nam neljub, ni posledica slabe vzgoje našega društva, temveč je posledica današnjega družabnega sistema, ki vpreže proletarskega očeta in mater od jutra do večera k stroju ali plugu, otroke njihove pa prepušča vsem vplivom pokvarjene ulice.
Iz teh dejstev boste tudi spoznali, koliko hinavstva in prevarstva je v geslih svoboda, enakost in bratstvo, če ta gesla širijo tisti, ki v zasebnem življenju izkoristijo vse prilike, da zarišejo čim večjo razliko med seboj in svojimi uslužbenci in njihovo deco. Oni so sicer v stanju pošiljati svojo deco v vaša društva, čim bolj ohranjena slabih vplivov, tudi finančne podpore vam lahko dajo, ali vi se momte zavedati, da so odtrgana ta sredstva od ust tiste mladine, katere vzgojo oskrbujemo mi.
Zato ni ravno kavalirsko, če delate nas odgovorne za posledice, ki so jih povzročili tisti, v imenu kate-
Na tisoče in tisoče gospodinj uporablja pri pranju samo milo »Gazela" in to že leta in leta. Ali ste Vi tudi med njimi.
Ig. Mihevc:
Socialistična olimpijada v Frankfurtu ob Meni.
(Od 24. do 28. julija 1925.)
Ni se čuditi, da so z rotovške ' stare rimske palače plapolale le republikanske črnordečerumene zastave, zakaj v Frankfurtu je socialna demokracija odločilna stranka. Enako je visela republikanska zastava na Pavlovi cerkvi, kjer je bila sprejeta ta zastava kot nemška republikanska. Vse mesto je bilo slavnostno okrašeno, vsaka hiša je pozdravljala z zastavami, zelenjem in cvetjem ter s pozdravnimi napisi na olimpijado dospele goste. Sijajen sprejem te je navdušil po svoji ljubeznivosti in prijaznosti ter ljubki razpoloženosti naših gostiteljev^ Za-raditega se tudi ne čudimo, če je meščanska »Frankfurter Zeitung" objavila članek sodruga Wildunga, ki dokazuje, da je nemško meščanstvo samo krivo, če delavstyo tudi v športnem gibanju zahteva ločitev, ter hodi sedaj povsem svoja pota in tudi v tej panogi naglaša svojo razredno zavest. Meščanska telovadna društva sama so bila, ki so ob času Bismarckove dobe in moči, delavce izključevala. Danes pa naj to obžalujejo, zakaj delavska telovadna in
športna zveza nemškega delavstva šteje skoro en milijon članov, ima v Lipskem svojo športno palačo, ki bo v kratkem dovršena, izborno organizirano športno in telovadno šolo z urejenimi športnimi prostori, telovadnicami in plavalnicami, veliko zalogo in izdclovalnico vsakršnih športnih orodij, zložljivih čolnov in celo telovadne obleke, tvornico koles v Offenbachu, ki je izdelala v tem letu 8500 športnih koles za člane; ima pa tudi lastno tiskarno, ki je na vrhuncu grafične dovršenosti.
Nervoznost, ki odseva iz takih poročil in priznanj celo v meščanskih časopisih, nam prav jasno potrjujejo dejstva, da je delavski pokret v Nemčiji, Belgiji, Franciji, v skandinavskih deželah in tudi drugod znal ceniti važnost športa in telovadbe za delavski pokret ter s tem preprečil, da se mladina delavskega razreda ni potapljala v meščanskih športnih organizacijah ter delala štafažo kapitalizmu, kar se pri nas le prepogosto dogaja.
Vodstvo olimpijade.
Celotno vodstvo olimpijade je bilo v rokah sodruga Wildunga, športno vodstvo sodruga Biihrena, telovadba sodruga Schulza in vodne igre sodruga Biegela.
Sanitetno moštvo je štelo 1500 mož, 300 maserjev, 50 zdravnikov, ki so člani društva »Delavska sama-ritska zveza" ter ima v Nemčiji 760 podružnic.
Prihod telovadcev v štadijon.
Dne 24. julija popoldan ob 2. uri so odkorakali tekmovalci vseh narodov v štadijon. Bilo jih je °ko!o
30.000.	Pestre barve športnih oblek so napravljale na gledalce jako prijeten in učinkovit utisk. Kdor- je videl ta izprevod ponosnih čet delavstva, ta si ohrani veličastni utisk vse svoje življenje globoko v svojem srcu — čut pravega pobratimstva svetovnega proletarijata.
Povorko je otvoril nosilec velike rdeče proletarske zastave, za njim pa so korakali inozemci, najprej Leti, za njimi Belgije’., Čehi,^ Švicarji, za temi v modrih jopičih Francozi, Avstrijci, Angleži, Finci, Poljaki itd., konec so pa tvorile armade nemških delavskih športnikov. V štadijonu je nastetfila velika množica udeležencev v polkrogu, pozdravljana od občinstva. Nato povzame besedo predsednik lucernskega telovadnega društva, širokopleč šestdesetletni so-drug Bridouse, ki je pozdravil tekmovalce z nastopnimi besedami:
»V imenu mednarodnega odbora Vas, sodružice in sodrugi, najiskre-neje pozdravljam. Zbrali ste se k rojstnemu dnevu delavske športne internacionale. Pred trinajstimi leti se je porodila ideja ustanovitve internacionalne delavske športne zveze, in največ sodrugov, ki so se tedaj bavili s to idejo, stoji še danes na zaupnih prvih mestih delavskih športnih organizacij. Zahvaljujem se vsem tem sodrugom, ki se niso ustrašili žrtev in truda, da vsemu svetu dokažejo, kako potreben je delavski šport za dosego bratstva. Telo in dušo hočemo gojiti in vzgajati. Vse narodnosti, ki so se tu se-šle, bodo trdno stale na braniku svobode in prostosti; njih cilj bo enakost in bratstvo. Tej prvi delavski olimpijadi bo sledilo nebroj drugih in
v	štirih letih se zopet snidemo. Vse moči pa hočemo obenem posvetiti svetovnemu miru. Naj živi interna-
ciojnala!"
Toplo govorjene besede sodruga Bridouxa so našle med poslušalci navdušen odmev.
Nato je pozdravil udeležnike olimpijade tajnik športne internacijonale Belgijec J. Devliger. Z nepopisnim navdušenjem in radostnim srcem nagovori navzoče:
(Dalje prih.)
rih pišete pocukrane notice o lju-ljubezni do domovine itd.
Sploh pa nismo nikoli rekli, da smo prekopirali skantski program in, da se ravnamo po njem. Mi imamo svoj samonikel program, ki je predvsem prilagoden potrebam delavskega stanu.
Kes je, da gojimo zlasti v mladinskih odsekih smisel za naravo po vzoru „Prijateljev prirode", ali če hočete skautov, ni pa s tem rečeno, da moramo prevzeti še tiste indijanske prismodarije, ki so v stanju od-
vzeti človeku pošteno človeško ime in ga nadomestiti s „sivim volkom"!
Ce je ta polemika nekoliko ostra, potem se zavedajte, da ste jo sami izzvali. V prihodnjič pa pridenite vašim skautskim zakonom še naš stari slovenski rek:
Govoriti je srebro — molčati je zlato!
Kritika rdečega volka pa nima niti glave niti nog, zato nanjo sploh ne odgovarjamo.
Predsednik UDR.
Klerikalno-blokaško gospodarstvo na mariborskem
magistratu.
Da bo širša javnost imela pojma, kako se občinsko imetje lahkomiselno, nepremišljeno in brezvestno ven meče, naj navedem en primer, ki obenem karakterizira socialen čut „krščanskih“ in narodnih socialistov" v našem občinskem svetu. Upam, da mi tega ne bo zameril gospod občinski svetnik profesor iz demokratske klopi, ki bi sicer zelo rad razne blokaške sklepe proklinjal, pa jih mora blagoslavljati, ker — namen posvečuje sredstva. Kot se je že poročalo, je blokaška gospoda zahtevala povodom sklepanja tekočega proračuna, da se postavka 21.000 dinarjev, namenjena za razne podpore zviša na 45.000 Din, češ, da ne bo občinski svet v zadregi, ko pridejo razna društva s prošnjami za podpore. Ko pa je bil proračun enkrat pod streho, je referent fin. gospodarskega odseka dr. Jerovšek (SLS), na moje ne malo začudenje, predlagal, da se iz gorenjega naslova naj ne dovoli nobenih podpor, ampak naj se vse že do tedaj vložene prošnje a limine odkloni, a denar se naj porabi za nujne občinske potrebe, češ, moramo varčevati. Jaz sem takrat dobro vedel, kam pes taco moli, toda napravil sem se kot bi lekel Nemec: die gute Mine zum bosen Spiel! Med vloženimi prošnjami za podporo ali subvencijo se je nahajala prošnja Delavskega izobraževalnega društva „Svoboda“. Zato je naš rimski dohtar hotel »Svobodi" vrat zaviti, da ne bi dobila podpore, tega pa ni drugače znal kot tako, da se za enkrat zavrne vse prosilce, potem pa se ostale pri zadnjih vrat-cih nazaj pokliče, a .,Svobodo" pa se izključi. Obenem pa se po jezuitsko oči zavine in reče: zakaj pa ni „Svoboda“ zopet vložila prošnje. Toda, kar je mislil g. Jerovšek, to je vedel tudi Bahun, čeprav ni v črne šole hodil! In glej zlomka. Cez tri mesece pride isti g. božji namestnik in finančni referent, pa Vam predloži občinskemu svetu 16 prošenj raznih športnih, zabavnih in po-neumnevalnih društev na mizo ter priporoča, da se jim naj dovoli 50 tisoč Din. Med temi prosilci je bilo
—	bodi resnici na ljubo povedano, eno in edino društvo, ki je brez-dvomno *mtrebno ter gotovo upravičeno do najvišje podpore:	to	so
vojni invalidi, reveži, ki se bore z boieznijo, ki so si jo nakopali za ..domovino" in z gladom. Saj dobi neki 100% invalid reci in piši: 100 Din na mesec. Toda čujte in strmite
vi	vsi patentirani patrijoti, vi naci-jonalisti ter poveličevalci »svetih" vojn, kaj in koliko je vodstvo naci-jonalnega bloka predlagalo za invalide: celih 300 Din. Zato pa bi naj
dobila sledeča društva in sicer sedem klerikalnih sledeče svote:
1.Krščanska ženska zveza v Mariboru 500 Din. 2. Ljudski oder v Mariboru 200 Din. 3. Katoliška omladi-na v Mariboru 1000 Din. 4. Katoliško prosvetno (?) v Mariboru 200 Din. 5. Stalno prosvetno društvo v Mariboru 250 Din. 6. Katoliško pomočniško društvo 200 Din. 7. Prosvetna zveza v Mariboru 15.000 Din.
Za kompenzacijo bi naj dobila razna »narodna" oziroma cicibuin-bulska društva sledeče subvencije:
8. Mariborsko slov. žensko društvo 1000 Din. 9. Malgajeva čitalnica v Guštajuu 300 Din. 10. Društvo „Jadran"? 1000 Din. 11. Konjerejsko društvo (!) 250 Din. 12. Dirkalsko društvo (!) 250 Din. 13. Jug. Cehsl. liga v Mariboru 1000 Din. 14. Glasbeno društvo „Drava“ 4000 Din. 15. »Bratstvo" narodnih socialcev 10 tisoč Din. 16. Vojni invalidi 300 Din.
Da sem proti takemu razmetavanju nastopil z vso energijo v občinski seji, je iz navedenega razumljivo, dasi nisem čul poročevalca, da bi bil svote po 10.000 in 15.000 vobče imenoval. Gospodje se namreč vseeno še čutijo nekoliko odgovorne. Predlagal sem torej, da se dovoli invalidom namesto 300, 4000 Din, a vse ostale prošnje se odkloni in se z ostankom zboljša hrano mestnim ubožcem, ki je itak pod vsako kritiko. In glej čudež se je dogodil: moj predlog je dobil večino, ker je bilo vendar nekoliko obč. svetovalcev nižjega stanu, ki so se strinjali z menoj, če tudi so sicer drugega političnega naziranja kot jaz. Od društva vojnih invalidov sem zato prejel laskavo zahvalo ter priznanje, ki pa ne pripada samo meni, ampak vsem onim, ki so moj predlog smatrali za pošten in pravilen.
Kar se tiče svote 15.000 Din za »Slovansko čitalnico", je ista itak v proračunu in ne pride v poštev.
Tako torej zgleda tista socialna politika v naši občini. Ona je jasen izraz iste politike, ki jo uganjajo enaki ljudje tudi v državi. Društvom za odgojo konj in pa dirkačem, ki jim načelujejo razni milijonarji in velekapitalisti ala baron Rozmanit, se da več kot ubogim družinam za odgojo otrok! Proti taki politiki se bomo mi socialisti vedno borili, ker je krivična in če imajo mariborski blokaši v občinskem svetu večino, tedaj se zavedamo, da so si to večino pridobili z goljufivo agitacijo, oziroma krivičnim volilnim redom. Trdno se zavedam, da bi imeli socialisti ogromno večino, ko ne bi apelirali na vo-lilce za posamezne sklepe kot je gornji. Andrej Batam* obč. svetnik.
Politične vesti,
Kongres francoske socialistične stranke.
Po važnih parlamentarnih dogodkih na Francoskem se je sestal 15. 'ia(v£usta kongres francoske .socialistične stranke. Na kongresu so številno zastopane socialistične stranke Nemčije, Švice, Švedske,
■ Španije, Italije, Angleške,'Amerike, Sovjetske Rusije, Češkoslovaške m Poljske. Kongres je najpreje obravnaval slučaj socialističnega poslanca Varenna. Omenjeni poslanec je bil namreč imenovan za generalnega guvernerja Imstochana. Predlog, ki je bil sprejet za ta slu-
je nadalje obsodil delovanje komunistov, ki hujskajo kolonijalne narode in izrabljajo njih nacionalizem.
Rusko državno posojilo.
Ruska Sovjetska vlada je ratificirala zakon o emisiji posojila za kritje potreb pri obnovi narodnega gospodarstva. Posojilo, ki je znašalo 800 miljonov rubljev, ise bo razdelilo na štiri skupine po 75 milijonov rubljev. Vsaka skupina obsega 150 serij po 500 tisoč rubljev, ki sestoji iz obligacij po 10 tisoč rubljev in se obrestuje po 10%. Obligacije so tako visoke radi tega, kter jiih bodo pokupile organizacije in državni obrati.
Speri med monarhističnimi zvezami v Nemčiji.
Kakor znano obstoje v Nemčiji tri velika nacionalistična udruže-nja. 1. Narodno socialistična ljudska zveza »Frontbau«, ki smatra z;^ svojega voditelja generala Lu-dendorfa. 2. Nemško - nacionalne ljudske organizacije so združene v »Združenih domovinskih zvezah«. Njih vodja je znani kaltiški general grof Riietiger v. Goltz. V teh dveh zvezah je združen ves element, ki se bori proti republikanski ustavi Nemčije in ki stremi za nje-•no vojaško diktaturo. Tretjo skupino tvorita takozvana »Jungdeut-sche Orden" in »Stahlhelm". Število članov teh dveh udruženj cenijo na 1 milijon in jih je smatrati za jedro rdeče-belo reakcije. Po večini ju tvorijo disciplinirani voli lei nemško-nacionalne stranke. Med obema je vladalo že delj časa sovražno razpoloženje, ki se je v zadnjem času razvilo v hud medsebojni boj, ki je posledica razočaranih volilcev nad politiko nemške-nacionalne stranke. Ob zvezi sta se začeli javno napadati in je brez dvoma, da bo imelo to medsebojno trenje zelo slabe posledice za nemške monarhistd.
Gospodarska obnova Meksike.
Socialistični predsednik republike Meksiko Calles je napovedal splošno reorganizacijo meksi kanskega gospodarstva. V proračunu z;* bodoče leto je predvidena reorganizacija železnic, ki bo prihranila 10 milijonov pesov. Znižani bodo tudi na splošno vsi železniški tarifi. Na drugi strani bodo dani na razpolago kmetijstvu veliki krediti, ki naj služijo zboljšanju meksikan-skega poljedelstva, s čemer namerava Meksika doseči pocenitev najvažnejših življenskih potrebščin. Vlada bo nadalje nabavila 10.000 modernih plugov, ki jih bo dala na razpolago poljedelcem.
Kongres internacionale svobodo-miselcev
se je vršil od 15. do 18. t. m. v Parizu. Na kongres je odposlalo svoje zastopnike 18 narodov.
Nettunske pogodbe.
Dolgotrajna pogajanja med Italijo in Jugoslavijo so rodile takozva-ne »Nettunske pogodbe", ki urejajo razne medsebojne trgovske, civilne in pravne odnošaje med obema državama. Naša javnost se je po svoji stari navadi oglasila k stvari šele ..nost festum". Pravijo, da se je celo minister trgovine začel delati važnega okolu te reči in žugal z demi-sijo. N o, pa je prišel naš minister zunanjih zadev, dr. Ninčič, in je povedal novinarjem, da tisti, ki govorijo in pišejo o teh pogodbah, ne poznajo stvari, so analfabeti, itd. Tako sodi najbrže o vseh tistih, ki so se k stvari oglasili. Kdo so vsi ti ljudje in v kakšnem razmerju do vlade, ne smemo povedati z ozirom na novi tiskovni zakon. Za take reči pa nočemo v keho. Jok!
Omenili smo te pogodbe, ker smo kakor znano, kar se tiče Italije, ves čas vsaj diplomatično zmagoviti. Tako je bilo po odstopu Reke, tako je danes. Zmagali smo “kompromisnim" potom in kdor drugače misli, nič ne ve. Amen.
Orlando je odložil mandat.
Bivši italijanski liberalni ministrski predsednik Orlando, je odložil svoj poslanski mandat, ker meni, da ni pod fašistovsko vlado prostora v italijanski politični javnosti. Vzel je popotno palico v roke in se preselil v Francijo. Njegov korak bo rodil gotovo precejšnje politične posledice, ker ni izključeno, da bo prej ali slej tudi vsa ostala opozicija odložila svoje mandate, čemur bi morale v kratkem slediti nove državnozborske volitve. Italijanski fašizem ostaja bolj in bolj osamljen in težko mu bo trajno se upirati javnemu mnenju, ki zahteva normalizacijo notranjih razmer, kar pomeni toliko, kakor odstop fašistovske vlade. Nove volitve, če bi se vršile v popolni svobodi, bi pokazale, da je fašizem v manjšini. Kako se bo Mussolini sedaj pomagal, bodo pokazali bližnji dogodki.
Trgovska pogajanja med Avstrijo in Jugoslavijo.
Trgovska pogodba med Avstrijo in Jugoslavijo je skoro že dogotov-ljena in bi bila najbrže že pri kraju, da se niso naši »gospodarski krogi v zadnjem trenutku oglasili z zahtevami, ki močno diše po krivični zaščitni carini in po protekciji, katere so se tako lepo navadili. Naši industrialci razumejo konkurenco tako,
Mama — mama,
glej lo |e prnvo „GAZFI.A“ * milo, ki se tako krasno peni, da snažno in belo perilo ler prihrani trud in delo.
čaj,- smatra, da je mandat sociali-so je Varen.ne sam izključil iz stranke. Zelo obširna je bila debata o strankini taktiki v parlamentu. Odločno je bilo odklonjeno sodelovanje s sedanjo vlado. Glede Maroške vojne je kongres zastopal stališče pokojnega Jaures-a, da socialisti ne morejo prevzeti odgovornosti za katerokoli kolondialno politiko, posebno pa to, ki jofvodi sedanja francoska vlada. Kongres stičnega poslanca z mestom generalnega ..guvernerja francoske kolonije nezdružljiv in vzame na znanje sklep stranke zveze depar-tementa Puy de. :Dome, po katerem
%
m
GAZELA >1110
da smejo oni prodajati svoje produkte po poljubni ceni, če se pa more isto blago dobiti od zunaj po nižji ceni, pa zahtevajo, da naj vlada z visokimi carinami obremeni to blago, da ne more konkurirati. In ker vlada ne ve, da so v tej državi tudi kon-zumenti potrebni carine, pa pomaga raje našim industrijalcem in špekulantom, kakor pa pošteni trgovski tekmi, ki bi bila konzumentom v veliko korist. Pravijo, da sc tako podpira domačo industrijo, mi’ pa pravimo, da sc tako v marsikaterem slučaju podpira le domače špeku-lantstvo.
Proslava šeste obletnice nemške ustave.
V	Nemčiji so se vršile velike manifestacije Državne (Republikanske) zastave ob priliki 6. obletnice sprejema nemške republikanske ustave. Sodelovalo so tudi nemške strokovne organizacije. V Nemčiji sc je vršilo nad 3800 zborovanj. V) Treptonu (Berlin) je zborovalo za republiko 700.000 ljudi.
Neizbežna stavka ameriških rudarjev,
Po naziranju Coolidgea je stavka ameriških rudarjev, o kateri smo poročali v zadnji številki neizbežna in more konflikt med rudarji in rudarskimi podjetji voditi le v stavko. Vendar bo po njegovem mnenju stavka kratka in bodo imela rudarska podjetja ponovno priliko, da bodo ponudili roko sprave. ,'liačuna z obojestranskimi koncesijami tako delodajalcev, kakor tudi delojemalcev.
Pogajanja za kolektivno pogodbo kovinarjev v Varšavi.
Na iniciativo poljske vlade so se vršila med delodajalci in zastopniki kovinarskega delavstva v Varšavi posvetovanja, pri katerih je bilo sklenjeno sestaviti kolektivno pogodbo. Odpovedana je bila generalna stavka v \ aršavi, ki je bila napovedana za 10. avgusta. Preložena jo bila le za toliko časa, dokler trajajo pogajanja.
Tedenske vesti.
O nedeljski prireditvi v Mariboru je napisal ..Slovenec" komentar, iz katerega sc na prvi pogled vidi
—	od zavisti skremžen obraz slovenskega jezuitizma. Mariborska prireditev je bila lep dokaz ustajajoče sile mariborskega proletarijata, ^ ki bi sc bila spremenila v mogočno manifestacijo, če bi vremenske nc-prilike in pa odklonitev polovične vožnje ne zabranila prihod zunanjih gostov. Pozabil je zabeležiti klerikalni šmok, da ni „živa slika zatona slovenske socijaluc demokracije , kakor je pisal — če nastopijo samo iz enega mesta, kar štirje pevski zbori, številni telovadci, velik tam-buraški zbor, lepa četa rediteljev UDK itd. in če zasedejo člani organizacij iz enega samega mesta veliko Gdtzovo dvorano in če gre v sprevodu ne 688 udclžcncev — kakor sc tolaži Kristusov vojščak — temveč preko 3 tisoč organiziranih ljudi. Sicer nam je pa prav. da piše „Slovencc“ v tem tonu. Ce je še kdo v naših vrstah, da se še ne zaveda, da je klerikalizem najopasnejši sovražnik vsakega napredka, ker ne zasužnjuje le teles, temveč zašije tudi duše ljudi v svoje ušive vreče. Tistim, ki tega še niso uvideli, bodo taki komentarji odprli oči.
Gradnja zadružne vrtne kolonije v Ljubljani na Tržaški cesti. Preteklo nedeljo 9. t. m. sc je vršila pod okriljem zadruge „Stan in doni" slavnostno polaganje ogclncga kamin novi vrtni delavski koloniji, ka-
•tero gradi zadruga „Stan in dom". Poleg številnih zastopnikov javnih oblasti se je udeležila slavnosti tudi Delavska zbornica za Slovenijo, v imenu katere je pozdravil plemenite namene zadruge njen tajnik P. Urat-nik. V imenu strokovnih organizacij je čestital zadrugi na lepem napredku s. Joža Golmajer. Zadruga gradi na omenjenem prostoru dve veliki in 35 manjših hišic. Predsednik zadruge zadr. A. Kristan je nri tej slavnost' zvil dobro zasnovani prog am gradnje, ki obeta na eni strani močno omejiti ogromno stanovanjsko krizo, na drugi strani pa z gradnjo zmanjšati ogromno brezposelnost. X"dr. R. Golouh je podal v imenu Zveze gospodarskih zadrug obširen ekspoze, katerega zaključek je izzvenel v apel na javne oblasti, naj se končno že vendar enkrat zavedo ogromne važnosti delavskega zadružništva in naj ga podpro vsaj toliko, v kolikor podpirajo zemljo.ad-niške zadruge. O stremljenjih zadruge „Stan in dom" in o njenih plemenitih ciljih bomo še pisali.
Sc že oglašajo. »Pravica" piše, da je tudi naš list zabeležil, čeprav mali uspeli akcije proti davkom na ročno delo. Pravi ta bogaboječi list, df je to pač zasluga Gosarjeva, do-čiin nismo nroti davkom napisali niti besedice. Naši čitatelji in vsa javnost sc spominja, kako energično je podprl naš list protestno akcijo združenih strokovnih organizacij in naše stranke proti davkom, ki se je vršila
po celi državi. Ta akcija je zdramila iz spanja tudi dr. Gosarja, ki je stavil potem v parlamentu res predlog proti tem davkom — čeprav ga je naknadno zopet — umaknil. Vse to ga pa seveda ne ovira, da bi danes ne razglašal, da je vse, kar je zboljšanega njegova zasluga. Klerikalci imajo pač — klerikalno moralo.
Hrastniški pralni prašek tako brzo perc, da gospodinja hvali ga čez vse mere.
DOPISI.
Studenci pri Mariboru. Dne 6. avgusta se je vršila 10. redna občinska seja. Seja se je vršila izvanredno mirno, se pač vidi, da je bil odsoten tisti nesitni g. Bende, ki je sedaj na orožnih vajah. Na dnevnem redtg ki je bil zelo obširen so bile važne stvari kakor elektrifikacija občine itd. Med drugimi se je obravnaval tudi dopis tukajšnjih kapucinov, ki priporočajo, oziroma zahtevajo, naj bi občina vplivala, da bi postala samostojna fara. V svojem dopisu navajajo celo vrsto ugodnosti, ki bi jih imela občina od tega. Seveda pa pri tem pozabijo na stroške, ki so s tem v zvezi. Že tri leta zahtevajo, da bi se popravila cerkev, ki je podružnica fare sv. Magdalene v Mariboru, na občinske stroške. Seveda so socialisti proti temu. Kot prvi se je javil k besedi občinski svetnik sodrug Leskošek, ki je v imenu soc. kluba izjavil, da bo njegov klub glasoval proti, ker smatra lastno faro kot krajevno nepotrebno. Imamo tudi sigurne dokaze v rokah, da ima imenovana cerkev velikansko premoženje in lahko napravi popravila na lastne stroške. Tukajšnji klerikalci so že pred vojno zbrali za to popravilo lepo vsoto K 72.000 ali v svoji gorečnosti za vojno, dali celo svoto za vojno posojilo.
Socialisti v občinskem svetu se bavimo z drugimi važnejšimi vprašanji, posebno z zgradbo stanovanjske hiše, ki naj omili stanovanjsko mizerijo. Tudi elektrifikacija občine je važna zadeva, ki sc mora rešiti v najkrajšem času. Vslcd tako važnih vprašanj se nimamo čas baviti z vprašanjem lastne fare. Samoumevno so odborniki klerikalne stranke v narodnem bloku zahtevo po lastni fari prav toplo priporočali, ali na predlog socialističnega kluba je bila zadeva vseeno odklonjena. Tudi prošnja tukajšnjega katoliškega izobraževalnega društva za denarno podporo je bila odklonjena na predlog komunističnega odbornika Su-pana. Pri 5. točki dnevnega reda prečita župan s. Kaloh raznovrstne
dopise mestne občine mariborske v zadevi gradbe električne napeljave. Na predlog s. Pregla se sklene, da sc zastopniki občine Studenci udeleže komisije, ki jo sklicuje mestna občina mariborska za 17. avgusta. Po tej komisiji naj se skliče izredna občinska seja. Nadalje se sklene na predlog s. Leskovška, naj krajni šolski svet predloži občini svoj proračun za šolske potrebščine za leto
1926.,	tako da bo tudi občinski svet lahko pričel pravočasno z občinskim proračunom. V tajni seji se je ugodno rešilo več prošenj razen ene za domovinsko pravico. Pri zadnji točki dnevnega reda je kritiziral s. Leskošek ponočno razgrajanje, ki je vedno hujše in je vsled tega nujno potrebno, da občina ukrene, da se to odpravi in da pridejo razgrajači do zaslužene kazni.
Razno.
Zračna zveza Egipt-Indija
bo n a j večji zračni prometni projekt sedanjega časa, ki ga mislijo v kratkem času uresničiti. Proga je dolga 2450 milj. Pot iz Londona v Indijo ho s tem skrajšana za 6 dni.
Angleška in češkoslovaška železna industrija^
'Železoindustrijska podjetja so dobila iz Angleške velika naročila. Posebno se zanima Angleška za češkoslovaško palično železo in češkoslovaško palično jeklo. Podvojil se je izvoz češkoslovaške železne žice.Angleški odjem češkoslo-vaškh železnih cevi in valjev se je povišal za 150%. Odjem verig se od lanskega leta ni spremenil.
Oljna produkcija v Vzhodni Galiciji.
V	mesecu maju tega leta je znašala povprečna produkcija olja v Vzhodno-galieijskih virih (nafte 227 cisterin (t. j. za 7% več nego v aprilu t. 1.). V funkciji je bilo 2313 vrtilk, torej 13 več nego v aprilu •t. 1. Število zaposlenih delavcev znaša 10.020.
Število angleškega rudarskega delavstva.
Po poročilih angleške vlade je bilo Izaposlenih v angleški rudarski industriji 1. 1924. 1,230.600 mož, ilo-čiin jih je bilo leta 1923. 1,203.300. Produkcija enega delavca je znašala 1. 1923. 20.32, v letu 1923 10.83, v letu 1924 pa 17.69 ton.
Izdajatelj: Oblastni odbor SSJ za Slovenijo.
Odgovorni urednik: France Svetek. Tisk J. lllasnika nasled. v Ljubljani.
Kan ne ve& vpraftaj
Univerzalni informativni Biro
„A R G U S“
Knez Mihailova ulica 35 Telefon 6-25. BEOGRAD
(Pasaž Akademije Nauka.)
,$ARDINA* d. d. za konserviranje morske ribe
 	=	Split.	,.J---
TVORNICE: Komiža, Vela luk«, Trpanj, Makarska I Postlre.
Sardine, skuše, fileti, pasta, lunjevimi. - Garantirana	čista in najbolja olivna olja.
Blavno zastopstvo za Slovenijo: R. Bunc IH DRU6, LlUBLlilllil - CELIE.
,,Zora“ sveče,
„Zorail pralni prašek, Zora" nočne lucice dobiva
»
se v vseh trgovinah konzumnega društva.
Kupujte VINOCET - KIS
Dobite ga v vseh prodajalnah Konzumnega društva za Slovenijo.
Obvestilo!
Cenjeno občinstvo vljudno obveščam, da sem z 1. avgustom prevzel 14 let obstoječo urarsko obrt v Florjanski ulici štev. 31. (preje Korošec).
Izvrševal bodem vsa urarska dela natančno, točno in solidno po nizkih cenah.
V	zalogi imam raznovrstne urfe, verižice, uhane itd.
Prosim cenj. zaupanja.
Dušan Marinko
urar.
A. & E., S K A B E R N E
manufakturna - veletrgovina Na.debeloL^ Ljubljana. Na drobno!
.■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■a
■
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
Celjska milarna d. z o. z. u Celju
dobavlja v kakovosti nedosegljivo
pralno in terpentinovo milo znamke
m
Hubertus
v
Celi e