proletarci vseh dežel,združite se! ¥ mak solidarnosti z bojem španskih delavcev ' . '* - J v '*' " BEOGRAD, 5. februarja: Danes je svet ZSJ poslali koordinacijskemu odboru delavskih komisij Španije telegram, v katerem izreka svojo solidarnost z bojem španskih delavcev za uresničevanje sindikalnih svoboščin in človečanskih pravic. Telegram se glasi: V trenutkih, ko naraščajo represalije diktature proti delavskemu razredu in vsem svobodoljubnim ter demo-.kratičnim silam Španije, izražamo našo bratsko solidarnost in odločno podporo v njihovem doslednem boju za uresničevanje elementarnih sindikalnih svoboščin in človečanskih pravic. SVET ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE INTERVJU S PREDSEDNIKOM RS ZSS: Samoupravni dogovori — zrelostni izpit samoupravljavcev DELAVSKA ENOTNOST Razgovor s Tonetom Kropuškom o nekaterih bistvenih vprašanjih samoupravnega dogovarjanja Pred bližnjo konferenco jugoslovanskih sindikatov je predsednik Republiškega sveta ZSS Tone Kropušek odgovoril na naslednja vprašanja našega uredništva v zvezi s pripravami za omenjeno konferenco: 8. februarja Št. 6, leto XXVIS Vprašanje: Kako daleč smo v slovenskih sindikatih prišli v pripravah za konferenco jugoslovanskih sindikatov o samo- upravnem dogovarjanju, ki bo v Beogradu 18. in 19. februarja? Odgovor: Zdaj zaključujemo področna posvetovanja o samo- upravnem dogovarjanju, na ka-: terih so razprave potekale na osnovi gradiva »Sindikati v samoupravnem dogovarjanju«, ki ga je pripravila posebna komisija Sveta ZSJ in ,ki smo ga objavili konec lanskega leta v posebni prilogi Delavske enotnosti. Izbrani so tudi že delegati za to konferenco, s katerimi bo- Uk T V1 Naprej ali nazaj ? navadi različne teze in Resolucije, ki jih vodstva družbo-političnih organizacij podedujejo javnosti, da bi »premerile« njihovo uporabnost in “žiuijenjskost", niso / privlačno ranje: kamor pogledaš — za-PJeteni stavki, zamegleni poj-ll’ utrujajoč stil. Zato gre /[ursikat er a tehtna misel ali skrita med gostobesedno 'holitekanomsko« latovščino, Uro v pozabo, ali pa nepre-rana roma v predal pisarni-ske mize. Gradiva z naslovom: »Nalo-8e ZKJ v nadaljnji izgradnji "aTn°upravnih družbeno-eko-odnosov«,. ki je zdaj, ^ober mesec pred IX. kongre-°,7r ZKJ, v javni razpravi, pa 1 doletela takšna usoda. Celo nasprotno: že dolgo ni kakšen material« tako razgrel eko-vrniklh in političnih duhov , ta. Ne kot celota — saj je voln splošno veljavnih resnic T- marveč nekatere opredelit-'e nalog ZKJ pri usmerjanju Uzbeno-ekonomskega razvoja u9oslavijc, ki jih vsebuje. ,^ak°rkoii le opredelitve . račaš, vedno znova ti dopo-edujejo, da je blagovna pro-j-vodnja zgodovinsko in zato "'Dno zlo, ki ga je končno tre-a začeti izkoreninjati. Blagovna proizvodnja da povzro-a diferenciacije proizvajal-(Nadaljevanje na 8. strani) GRAMEX — Ljubljana Prodajna skladišča: Kurilniška 10 Lavrica Vrhnika >■ H K O H S sindikatov Jugoslavije v Sloveniji in proučil naloge, kako ^ > naj se sindikati vključijo v to splošno praznovanje ob- > letnice organiziranega revolucionarnega delavskega giba- \ S nja v Jugoslaviji. Odbor je na tej prvi seji sprejel ob- ? širen okvirni program dela in se konstituiral. Za ;pred- s č sednika odbora je bil izvoljen tovariš Tone Kropušek, za s < podpredsednika Rudolf Ganziti, za tajnika pa Gregor Ko- S s cijan. V odboru za proslavo 50. obletnica $indikata Jugo- s s slavije v Sloveniji so še: Branko Babič; Slavko Bohanec, “> S Stane Božič. Rudi Bregar, Lojze Capuder, Aleksander s S Čerče, Tone Fajfar, Humbert Gačnik, Jože Globačnik, 5 S Matevž Hace, Ivo Janžekovič, Stane Kavčič, Jože Kopi- ^ > tar, Albin Kovač, Pavel Kovač, Ivan Kramer, Janko Ku- ^ ? šar, Franc Leskošek, Jože Marolt, Vencelj Perko, Pavel ^ ? Pečar, Julij Planinc, Franc Popit, Milan Pogačnik, Feliks c ? Razdrih, Dušan Rebolj, Štefan Rodi, Jože Ropotar, Janko s ^ Rudolf, Adolf Šuštar, Mitja Švab in Jože Vidic. s VV*S\\\VV ravna posvetovalnica DE *N>NN>X\VVVsXVXXVV>XVvNX>^ , ® VPRAŠANJE: Delal sem v podjetju do 15. I. 19S9. leta, sem po svoji želji odšel v pokoj. Rad bi vedel, ali imam Pravico do letnega dopusta za leto 1969 spričo tega, da sem že omenjenim dnem šel v pokoj C. K. — LENDAVA v © ODGOVOR: Temeljni zakon o delovnih razmerjih dolo-a: da ima delavec med letom pravico do letnega dopusta, da Pridobi pravico do letnega dopusta po 11 mesecih nepretrganega c.e..a in da ima pravico izrabiti dopust pri isti delovni organiza-v vsakem koledarskem letu. Glede na ta določila ima tudi delavec, ki odhaja v pokoj, Pravico do letnega dopusta. Seveda pa je v primeru, ki ga ome-late, važno tudi to, ali ste še pravočasno tudi sporočili delovni Ionizaciji, v kateri delate, svojo željo, da bi želeli izkoristiti srni dopust. Delovna organizacija bi vam po mojem mnenju, če 16 seveda to pravočasno sporočili in če organizacija dela v Podjetju to dovoljuje, morala zagotoviti letni dopust, ki pa bi ga na-Hda lahko nastopili šele po novem letu, trajal pa bi lahko ]o| alj do prenehanja delovnega razmerja, to je do 15. I. 1969 jj13' V nobenem primeru torej ne bi mogli izkoristiti več dopu-Vafk0t za omenjeno dobo. Pri tem je seveda treba tudi upošte-^ P da ima delovna organizacija pravico določati čas, ko bo uavec lahko šel na dopust, upoštevaje pri tem, ali organizacija n U^TPdnje to omogoča ali ne, in da delovna organizacija veči-svv 3 d°ioči. kdaj bo šel posamezni delavec na dopust na podlagi „ JoSa plana dopustov. Ge je seveda možno in v skladu z or-tc”123.^0 dela, potem bi vam delovna organizacija, če ste ji takZ^° Prav°časno sporočili, všekakor morala omogočiti, da bi neh°'1 1i30 novern letu nastopili dopust, ki bi lahko trajal do pre-anja delovnega razmerja. Roh a dopust, ki ga pa niste mogli izkoristiti, vam seveda ne gre ena odškodnina ali nadomestilo osebnega , dohodka. M. STUPAN 3,a PRAŠ AN JE: Svoj redni letni dopust bi lahko nastopil čemi . obvez»osti. ki sem jih imel v podjetju, šele meseca de-Še j?'- Pre'icn pa sem lahko nastopil dopust, sem zbolel in sem sedaj v bolniškem staležu, Ker zaradi bolezni nisem mogel izkoristiti dopusta, bi rad vedel, ali lahko zahtevam od delovne organizacije, da mi letni dopust plača: , R. D. @ ODGOVOR: Temeljni zakon o delovnih razmerjih določa, da ima delavec pravico izrabiti dopyst pri isti delovni organizaciji v vsakem koledarskem letu. Spričo tega — kot tudi že sami ugotavljate — niste več upravičeni, da bi od podjetja zahtevali dopust za lansko leto. Prav tako pa tudi niste upravičeni, da bi vam morala delovna organizacija, kot sami pravite, plačati letni dopust. Delovna organizacija je dolžna dati delavcu določeno odškodnino za neizrabljen dopust (ta odškodnina se po navadi določi v višini osebnega dohodka, kot bi -ga delavec prejel v določenem časovnem obdobju, ko bi delal) le v primeru, če delavec ni mogel izkoristiti dopusta po njeni krivdi. To prihaja v poštev predvsem takrat, kadar delovna organizacija v nasprotju z določili zakona ne omogoči delavcu, da bi izkoristil svoj redni letni dopust v trajanju, kot to določa splošni akt delovne organizacije. V vašem primeru pa delovna organizacija ni odgovorna za to, da niste mogli izkoristiti dopusta. Delovna organizacija je v skladu s potrebami proizvodnje planirala, da boste lahko nastopili letni dopust meseca decembra in bi ta dopust, če ne bi zboleli, tudi nastopili. Da rednega letnega dopusta niste izkoristili, torej ni kriva delovna organizacija in zato tudi niste upravičeni, da bi od nje zahtevali nadomestilo ali odškodnino za neizrabljeni letni dopust. M. STUPAN POH I ŠTVO |Bg esssiisE Spalnice, dnevne sobe, kuhinje, stoli, fotelji, kavči;, omare vseh vrst, pisarniško, gostinsko in šolsko pohištvo, stilno in rustikalno pohištvo Superavtomatični pralni stroji, hladilniki in štedilniki znamke NAONIS Neuničljiva iglana najlonska obloga za vsak pod TAPISOM SOMMEB Poslovalnice v Sloveniji: Ljubljana, Celje, Koper, Kranj, Maribor, Nova Gorica, Murska Sobota, Žalec in ostale poslovalnice v vseb večjih mestih Jugoslavije CENTRALA? LJUBLJANA, TITOVA 51 I 1 KAJ JE BILO S SKLEPI IN STALIŠČI SINDIKATOV? V začetku novembra minulega leta sta predsedstvi Sveta, ZSJ in Centralnega odbora sindikata delavcev prometa in zvez Jugoslavije obravnavali razmere v železniškem prometu. V teh dneh pa so se vnovič sestali predstavniki obeh organov sindikata, pridružili so se jim tudi predstavniki zveznega zavoda za gospodarsko planiranje, službe družbenega knjigovodstva,^ bank in skupnosti jugoslovanskih železnic, da bi ugotovili, kakšna je bila usoda takrat sprejetih stališč o razreševanju aktualnih ekonomskih problemov železnice. Po besedah predsednika. CO sindikata delavcev prometa in zvez Jugoslavije Jožeta Jagra, je bilo doslej uresničenih le del, v novembru skrejetih zaključkov. Tako je zvezni izvršni svet sprejel sklep o povišanju tarif^ za prevoz blaga in potnikov, s čimer se je vsaj nekoliko povečala akumulativnost železnice. Železniško-transportnim podjetjem je tudi omogočeno, da v prihodnje določajo cene za svoje usluge v dogovoru s poslovnimi partnerji in so tako tudi ta podjetja dobila enakopravnejši položaj v gospodarstvu. Podpisan je bil še sporazum s podjetji za popravilo železniških vozil ter ustanovljen konzorcij, v katerega so stopile banke in trgovske delovne organizacije. Ukinjene so bile obresti na poslovni sklad in podjetja bodo dobila povrnjeno vsoto, ki so jo v minulem letu izplačala na ta račun. Povečana je bila devizna amortizacija od 10 na 30 odstotkov, odobrena je bila nižja obrestna mera za uvoz dela opreme, ukinjen je bil prispevek na osebne dohodke vseh tistih delavcev, ki ostanejo brez dela na ukinjenih progah. Temu nasprotno pa niso uresničeni naslednji sklepi in zahteve sindikatov: Zavrnjena je bila zahteva o retencijski kvoti. Nekatere republike — Srbija, Bosna in Hercegovina — in izpolnjujejo svojih obveznosti do modernizacije prog, zagotovljeni niso ugodnejši kreditni pogoji za modernizacijo, ni še izdelana osnova za razvojno politiko naših železnic, ni se Še našla rešitev za pokritje izgube železniško-transportnih podjetij, ki je znašala v minulem letu približno 26 milijard S-din. Prav tako doslej še ni odgovora na sicer močno aktualno vprašanje, kam in kaj z železničarji, ki ostajajo brez dela zavoljo modernizacije prometa in zavoljo ukinitev nerentabilnih prog. Zato se sindikati tokrat niso zadovoljili z dosedanjim potekom uresničevanja njihovih zahtev in so poudarili, da bodo vztrajali pri novembefskih zaključkih. Še posebej pa. se ne nameravajo odreči svojim zahtevam, ki zadevajo pokritje izgub, presežke delovne sile in uresničevanje programa modernizacije. | PREDLOG ZA SKRAJŠANJE | DELOVNEGA STAŽA NI SPREJEMLJIV? Na zadnji seji je predsedstvo hrvatskih sindikatov med drugim obravnavalo možnosti za skrajšanje delovnega staža, kot to narekuje politični sklep VI. kongresa ZSJ. Razprava o tej problematiki pa je bila silno burna in ostra. Na eni strani so se namreč razvrstili zagovorniki stališča VI. kongresa ZSJ o skrajšanju delovnega staža, sklicujoč se pri tem na zahteve delavcev, na drugi strani pa so nekateri spet opozarjali na negativne posledice, ki bi jih imelo skrajšanje delovnega staža. Po podatkih iz analize, ki so jo pripravili republiški sekretariat za delo, republiški zavod za socialno zavarovanje in strokovne službe republiškega sveta hrvatskih sindikatov, bi se z uveljavitvijo sklepa VI. kongresa o skrajšanju delovnega staža izredno naglo povečalo število upokojenih delavcev. Do leta 1975 naj bi število upokojencev v tej republiki poraslo za 137.938, leta 1980 pa bi naj znašalo število upokojencev že 565.328, medtem ko jih je bilo ob koncu minulega leta le 313.106. Če bi hoteli skrajšati delovni staž in pokriti vse stroške s tem v zvezi, bi morali že letos povečati prispevek na bruto osebne dohodke s sedanjih 14,95 odstotkov na 20,53 odstotkov, medtem ko bi moral znašati ta prispevek v letu 1975 že 22,97 odstotka. Spričo teh podatkov se je predsedstvo hrvatskih sindikatov odločilo, da v prihodnjih desetih dnevih seznani članstvo v osnovnih organizacijah z dejanskimi materialnimi možnostmi za skrajšanje delovnega staža, nato pa naj bi sredi tega meseca, sprejel plenum republiškega sveta dokončno stališče do tega problema. ZAHTEVAJO SKRAJŠANJE DELOVNEGA STAŽA! Minuli teden so se sestala predsedstva občinskih sindikalnih svetov Tuzle, Lukavca, Živinic in Banovičev, ki združujejo kakih 50.000 delavcev tuzlanskega bazena. Na dnevnem redu tega posveta — udeležili so se ga tudi poslanci zvezne in republiške skupščine — je bila izrečena ostra kritika na račun strokovnih služb federacije zavoljo njihove počasnosti in- neobjektivnosti pri uresničevanju političnega stališča VI. k.ov/gresa ZSJ, da se naj skrajša delovni sfaž. Čeprav je minilo že šest mesecev, odkar je bil sprejet ta sklep, so poudarili udeleženci posveta v Tuzli, pa doslej za njegovo uresničenje še ni bilo nič storjenega, niti ni bil nihče poklican na odgovornost. Udeleženci so tudi ostro zavrnili zadnji predlog zveznega sveta za delo in zveznega zavoda za' socialno zavarovanje, ki predlagata, da. naj bi odstotek za zmanjšanje predčasne pokojnine ve bil določen z zveznimi predpisi, temveč bi naj ga v skladu s možnostmi predpisovale republike. Takšen ukrep pa ni sprejemljiv niti s stališča sindikatov niti s stališča, solidarnosti delavskega razreda. Jugoslavije, so poudarili na posvetil predstavniki sindikatov v tuz-lansicem bazenu. ODPOVEDOVANJE IN PRIZADEVANJE CELOTNEGA KOLEKTIVA NI BILO ZAMAN OBČNI ZBOR OSNOVNE SINDIKALNE ORGANIZACIJE V MARIBORSKI TEKSTILNI TOVARNI REOBRAT Neodgovornost na zatožni klopi Sindikat v tovarni dušika v Rušah je podprl dolgoročno izboljšanje materialnega položaja podjetja Ob koncu januarja so se zbrali delegati sindikalne organizacije tovarne »Dušik« v Rušah na redni občni zbor. Ocenjevali so predvsem gospodarske probleme podjetja v minulem letu, kar je popolnoma razumljivo, če upoštevamo, da so bila predvidevanja za leto 1968 skrajno pesimistična, saj so v začetku leta 1968 v »Dušiku« predvidevali, da bodo poslovno leto zaključili s 500 milijoni S-dinar-jev izgube. Te črnoglede napovedi so potrdili tudi polletni rezultati, ko so dosegli že za približno 300 milijonov S-dinarjev izgube. Po kadrovski spremembi na najodgovornejšem delovnem mestu v podjetju v lanskem letu so se lotili iskanja izhoda iz nevzdržnih in, kar je še slabše, skorajda popolnoma brezperspektivnih razmer. Poleg sprememb v proizvodnji in v proizvodnem programu so sprejeli tudi nekatere ukrepe, ki so neposredno prizadeli standard zaposlenih, saj so s sklepom samoupravnih organov znižali že tako nizke osebne dohodke zaposlenih za približno 20 odstotkov. Odpovedovanje in prizadevanje celotnega kolektiva ni bilo zaman. Na občnem zboru so ugotovili, da je bil proizvodni plan za leto 1908 presežen in namesto pričakovane izgube so ustvarili 250 milijonov S dinarjev za sklade. Naj pri tem omenim, da so medtem povrnili kolektivu osebne dohodke. Sedanji finančni položaj in predvidevanja za leto 1969 pa so omogočila, da so osebne dohodke v »Dušiku« ponovno dvignili za poprečno 22—23 »/o in tako dosegli mesečno poprečje 108.000 S dinarjev. Kljub preokretu na bolje pa se v »Dušiku« zavedajo težav, ki so še pred njimi. Medtem ko so v letu 1968 reševali najnujnejše probleme, kot denimo osebni dohodki, kadrovska utrditev, ustrezen proizvodni program, realizacija itd., pri čemer je šlo predvsem za sprotne in kratkoročne rešitve, bodo letošnje leto posvetili reševanju vprašanj, ki zadevajo perspektivni razvoj. Tu je mišljen predvsem izbor takšnega proizvodnega asor- timenta, ki ga bo trg sprejemal in ki bo zagotavljal tudi ustrezno akumulacijo. V tovarni dušika nameravajo zadržati strokovne kadre in pridobiti še nove. To mislijo doseči z boljšimi odnosi, z zanesljivejšo perspektivo podjetja in posameznih strokovnjakov, ne nazadnje tudi s primerno politiko delitve osebnih dohodkov. Nevzdržno je, da bi strokovnjaki še vnaprej tako »bežali« iz podjetja kot v prejšnjem letu, ko je odšlo 32 “/o vseh ljudi z visoko ali višješolsko izobrazbo. Zadnji popravki pravilnika o delitvi osebnih dohodkov zato že pomenijo prvega od ukrepov za zajezitev fluktuacije strokovnjakov. Dolgoročno morajo pričeti z modernizacijo proizvodnih sredstev in tehnoloških postopkov. Stopnja izrabljenosti podjetja se je povzpela že na 00 Vo in je torej skrajna nuja, da tovarno modernizirajo. Ponovno so na občnem zboru v tovarni dušika opozorili na posledice redukcije električne energije, ki podjetju že dolga leta povzročajo nepopravljivo škodo.. Za podjetje, ki je v težkem finančnem položaju, je izguba 700 milijonov S dinarjev, ki so jo utrpeli zaradi redukcije v zadnjih dveh . ali treh letih, zelo težko breme. Zato so na občnem zboru zahtevali, da se uredi vprašanje odškodnine za izpad električne energije. Izboljšanje razmer v podjetju je bržčas vplivalo tudi na to, da razprava na občnem zboru ni bila tako bogata in v znamenju iskanj, kot je bila na primer pred meseci na delovni konferenci sindikata v tovarni dušika. Ob razmeroma dobrih poslovnih rezultatih tudi o sindikalnem delu ni bilo dosti povedanega, Čeprav so spregovorili o nesrečah pri delu, stanovanjskih problemih, delu sindikalnih odborov v podjetju, zaščiti ‘in varnosti pri delu, o letnem oddihu in drugem. Za konec tega poročila velja poudariti, da je podjetje »Dušik« v drugi polovici minulega leta doseglo izredne proizvodnd-finančne rezultate po zaslugi celotnega kolektiva. Največ pa so k temu prispevali predvsem strokovni kadri v podjetju. Zato mislim, da bi se moralo glasiti vprašanje, ki ga je zastavil eden od delegatov — kakšni so po novem pravilniku razponi v osebnih dohodkih: kdo so tisti strokovnjaki, ki so največ prispevali, da je podjetje prebrodilo lansko krizo? Tem delavcem je treba dati vse priznanje, saj pomeni izboljšanje položaja podjetja izboljšanje gmotnih razmer slehernega člana kolektiva. EMIL TOMAŽIČ Občni zbor osnovne sindikalne organizacije mariborskih tekstilcev je izzvenel kot protest proti vsemu, kar zavira njihov hitrejši gospodarski napredek in zvišanje osebnih dohodkov. Založena skladišča, skrčena proizvodnja pri enakem številu zaposlenih, 90-odstotno izrabljen strojni park in zrcalna slika takega položaja — prazni skladi, nizki osebni dohodki; dobra polovica zaposlenih ne doseže 600 N-dinarjev mesečnih osebnih dohodkov, premnogi pa mesečno zaslužijo med 400 in 500 N-dinarji — vse to izbija sodu dno. Leta se vrte mariborski tekstilci v tem začaranem krogu. V uvodnem referatu predsednice sindikalne organizacije Vere Cavnikove in v razpravi so delegati na občnem zboru skušali določiti meje odgovornosti za te razmere, ki jih pač najbolj bridko občutijo tisoči neposrednih proizvajalcev in njihove družine. Oprezno in prizanesljivo so napadali nekatere notranje slabosti, glasneje in gostobesedno so protestirali proti nekaterim zunanjim ukrepom, ki tiščijo mariborski tekstilni kombinat k tlom. NEDOSLEDNOST V SAMOUPRAVI Več delegatov je začelo svojo razpravo o notranjih slabo-■ stih pri samoupravljanju. Ne kaže zanikati uspehov, ki so jih dosegli pri razvoju samouprave. .. Samoupravni organi so rahlo-.čutno prisluhnili notranjim gospodarskim tokovom in podpirali vsa prizadevanja za izvajanje ukrepov, ki bi lahko privedli do izboljšanja gospodarskega položaja. Pri uresničevanju ukrepov pa se je zataknilo. Na to, morebiti osrednje vprašanje na občnem zboru nismo slišali ustreznih odgovofov, čeprav je predsednica Vera Cav-nikova v svojem referatu načela neodgovornost posameznikov, ki imajo očitno »mnogo zaslug«, da se sklepi samoupravnih organov niso uresničili in da nekateri dobri predlogi za izboljšanje gospodarskega položaja niso bili uresničeni. Toda, se je vprašala, Cavnikova, ali je bil kdo poklican na odgovornost, ker ni izpolnil zadolžitev, ali zato, ker je celo kršil sklep delavskega sveta? Doslej še ne. Odgovarjal je doslej le delavec, ki je moral uresničiti proizvodne naloge, nikakor pa ne delavci, ki bi morali usmerjati proizvodnjo in poslovanje in sproti preverjati uspešnost takega dela. Pri tem so očitno odpovedali tudi samoupravni organi. Zadovoljili so se z vsakim opravičilom za neizpolnjevanje nalog, osebno odgovornost so pustili vnemar. Nekateri predstavniki drtiž-beno-polltlčnlh organizacij so na občnem zboru »sprejgli« s.vpj del krivde za tako zvijugano pot samoupravljanja v MTT. Verjetno so politične organizacije soodgovorne, da delavski sVet ni dovolj avtoritativen organ, čigar delo in sklepi bi morali uglaševati celotno gospodarsko in poslovno politiko v podjetju. In zakgf v teh prizadevanjih družbeno-politične organizacije niso uspele? »Tovarniški odbor sindikata je že dolgo opozarjal na napake, ki so bile bistvena ovira za naše dobro gospodarjenje« je med drugim dejala Vera Cavnikova. »Žal sindikat nima večjih pristojnosti. Ugotavljali smo, da naši odnosi niso dobri. Na eni strani je v kolektivu velika fa-miliarnost, na drugi strani pa zasledimo popolno nerazumevanje za delavčeve potrebe. Veliko smo govorili o visokih režijskih stroških, ki jih zmanjšana proizvodnja kar za 9 milijonov metrov nikakor ne prenese. Kljub temu smo medtem zvišali število zaposlenih v kolektivu, zaposlili smo tudi take delavce, ki nam niso bili najbolj potrebni. Kvaliteta izdelkov se ni bistveno izboljšala. Rokov dobave blaga še vedno ne upoštevamo dosledno niti ne kažemo volje, da bi napako odpravili. Prepričana sem,« je dejala tovarišica Cavnikova, »da bi z malo več dobre volje, večjim čutom odgovornosti in z malo več samokritičnosti lahko odpravili marsikatero napako in bi si tako izboljšali tudi osebne dohodke. MIMO UZAKONJENIH SAMOUPRAVNIH DOGOVOROV Ni naključje, da se je vsak drugi diskutant ustavil pri nedisciplini, ki je po njihovih besedah prav v zadnjem času očitna. Kdo je nediscipliniran? Na bolj konkreten odgovor smo na občnem zboru dlje čakali. Predčasnega odhajanja z dela, najpogostejše kršitve delovnih dolžnosti, nikakor ne kaže pripisati vsemu kolektivu, čeprav so nekateri govorili o tem kotv o splošnem pojavu in videli vzroke za nedisciplino v nizkih osebnih dohodkih. Zaradi nizkih osebnih dohodkov ni volje do dela, zaradi nizkih osebnih dohodkov so medsebojni odnosi skaljeni. Kjer je revščina, je nekdo dejal, so doma tudi prepiri. Kljub malodušju, ki kdaj leže na kolektiv, pa vendar delavci v neposredni proizvodnji ne morejo ustavljati strojev po mili volji. Ne le zavest, ampak tudi drugi motivi, na primer, norma, jih silijo, da svoje delovne obveznosti izpolnijo kar najbolj disciplinirano. Recimo bobu bob, je zato dejal eden od delegatov, predčasno zapuščajo svoja delovna mesta nekateri Vodilni delavci, nikakor pa ne neposredni proizvajalci. Vse razprave o tem, kako izboljšati delovno disciplino, se lahko vrstijo v nedogled, je dejal, če smo v pravilniku uzakonili delovne odnose, ravnamo pa se ne po njih in jih dosledno ne upoštevamo. Vse te pomanjkljivosti in nedoslednosti je potrebno odpraviti, so sklenili na občnem zboru v MTT. Odgovornost je potrebno zaostriti na vseh področjih, osebno odgovornost pa opredeliti za slehernega člana kolektiva na delovnem mestu ali pri opravljanju družbeno-politične funkcije. »Posebno pozornost velja posvetiti odnosom med samoupravnimi organi in člani delovne skupnosti,« je nizala bodoče naloge Vera Cavnikova. »V ta namen bo potrebno temeljito proučiti vpliv delavca na samoupravne odločitve, ki je lah-ko pozitiven pa tudi kdaj negativen. Morali se bomo pribl Iža- ilNDlKAT V TOVARNI VOLNENIH IZDELKOV MAJŠPERK: Zaupnica zdajšnjim konceptom V tovarni volnenih izdelkov v Majšperku so začeli nova pota razvoja Še v : »četku minulega leta precej očitno nezaupanje do novih konceptov proizvodnje in poslovne politike, največkrat izraženo z vprašanji, »zakaj vedno kovčke gor in kovčke dol,« je splahnelo in med delavci se je utrdilo prepričanje, da so bile odločitve upravnega in samoupravnega vodstva podjetja kar pravšnje. Prilagoditev zahtevam tržišča, ugoditi Še tako ekskluzivnemu naročilu, obenem pa postopna, vendar stalna rekonstrukcija podjetja, ki jo je spremljala tudi kadrovska rast — vse to je povzročilo, da so -danes skladišča v tovarni volnenih izdelkov v Majšperku prazna in da poskušajo preko kooperantov zadostiti željam kupcev, ki bi jih sicer morali odsloviti. Ce bi hoteli govoriti v prispodobi, bi morali reči, da so kilometre proizvodnega blaga zamenjali metri. Res, taka poslovna usmeritev je povzročala tudi višje stroške, številne nevšečnosti v organizaciji dela zavoljo hitrega menjavanja artiklov, toda zagotovila je tudi materialne sadove. Se nobeno poslovno leto ni bilo za tovarno tako uspešno, kot prav minulo. Celotni dohodek je bil .n kakih 30 odstotkov višji v primerjavi s poprejšnjim letom, ostanek dohodka, torej sredstva, ki jih razporejajo na sklade, pa so celo za 100 odstotkov večja. Osebni dohodki so porasli,, k temu pa se je pridružil še skrajšani 42-urni delovni teden. Zato ne more biti naključje, da je občni zbor v tovarni vol-menih izdelkov v bistvu izzvenel v zaupnico zdajšnjim konceptom razvojne in poslovne politike upravnega in samoupravnega vodstva. Nadaljnje rekonstrukcije ne spremlja več bojazen, češ, kaj bo s tistimi, ki jih v podjetju izpodrivajo moderni stroji. Tudi za to so našli rešitev. Le nekaj pred novim letom je začel redno proizvodnjo novi obrat volne za pletenje, kjer že zaposlujejo in še bodo zaposlovali tehnološke viške delovhe sile. Problem je bil res že močno zaostren. Fluktuacije V tako pasivnem zaledju, kakršno SO Halone, praktično nd in tovarni je pretilo, da bo V nekaj letih 4 petine delavcev pred upokojitvijo . Z leti kajpak upada produktivnost in tako ne bi bilo druge rešitve, kot dit bi slednjič morali izbirati med ekonomskim problemom — nižjo produktivnostjo — ali socialnim — postaviti na cesto onemogle delav-lavce pri lažjem delu, ki pa za-pletenje pa so si zagotovili, da produktivno zaposle starejše delavce na lažjem delu, ki pa zagotavlja dovolj visok dohodek tako tovarni kot delavcem. Zdaj se tovarna lahko pomlajuje. Ih se je tudi začela pomlajevati. Tako na videz v Tovarni volnenih izdelkov Majšperk nimajo težav, s katerimi se otepa pre- težni del slovenske tekstilne industrije. Te težave pa seveda so n bodo, le da jih znajo srečno premagovati. Občni zbor sdndi-k i-A6 na P1'!®«' opozoril na izgubljene odstotke dohodka, ki *° Pobrala odstopanja od predvidene kvalitete, tehnološka in delovna nedisciplina, zamude v predaji naročil. Ob modernizaciji proizvodnje so prav v tem največje notranje rezerve za povečanje dohodka. Ureditev garderobnih prostorov^ rekreacijskih objektov ob tovarni, poživitev kulturmo zabavnega življenja — vseh teh in drugih zahtev sindikata pa brž-cas ne bo težko uresničiti, če bo podjetju ostalo Še več dohodka. Mene vsaj pa so v Majšperku vnovič prepričali, da to tudi hočejo, da zaupajo v lastne sile in da jim je jasna perspektiva to-^a™e. 'n slehernega zaposlenega S. B. ti ljudem na delovnih mestih, da bi izvedeli za njihovo mišljenje, upoštevati bomo morali njihove predloge in nasvete Predvsem pa bomo morali upoštevati delavca kot človeka z vsemi njegovimi osebnimi težavami, Ne smemo pozabiti, da se naši neposredni proizvajalci zavzemajo za ploden razvoj skupnega gospodarjenja in občutijo na lastni koži napake, ki jih dostikrat delamo z nepravilnim ravnanjem.« PROTEST PROTI NESPOŠTOVANJU DOGOVOROV Pretežni del razprave na občnem zboru pa so mariborski tekstilci namenili nekaterim zunanjim vzrokom za skrajno slab gospodarski položaj kombinata. Po podatkih, ki so jih zbrali ih se nanje sklicevali, se gospodarjenje v vseh jugoslovanskih tekstilnih kombinatih slabša iz leta v leto. To dokazuje, da vežejo tekstilno industrijo nekatere skupne težave, na katere ni mogoče vplivati znotraj delovnih organizacij. Te težave bi po njihovi razpravi razdelili v tri skupine nerešenih vprašanj: neizdelana jasna perspektiva tekstilnih kombinatov, neustrezni devizni režim in uvoz tekstilnega blaga, ki presega že vsako razumno mejo. 2e več let se bije bitka, da bi te probleme rešili. Začetek letošnjega leta pa kaže znamenje, da se bodo konkretno na področju uvoza tekstilnega blaga ponovile izkušnje minulih let. Sklenjeni sporazumi med tekstilno industrijo in trgovino, ostajajo po najnovejših podatkih spet na papirju. Predvsem zaradi tega so vzrojili mariborski tekstilci na občnem zboru ih sprejeli obširno resolucijo, ki izraža resno zaskrbljenost, hkrati pa protestira proti ukrepom, ki ne zagotavljajo tekstilnim delavcem enakopravnega položaja V našem gospodarstvu. I. VRHOVCAK Ali veste.. ,.. da pride na 1 izvod dnevnika v Sloveniji kakor tudi V Jugoslaviji poprečno več kot 10 prebivalcev in da tako zaostajamo po razširjenosti tiska za vsemi evropskimi državami, kjer pride na en dnevnik od 2 do 7 prebivalcev; ... da se je v zadnjih 104 letih število prebivalcev v Sloveniji pomnožilo komaj za 48,4 °/o, torej niti ne za polovico, medtem ko se je V nekaterih drugih državah povečalo Celo petkrat in več, Slovenija ima majhen poprečni letni prirast tudi v primerjavi z drugimi re* publikaml, saj je na predzadnjem mestu v Jugoslaviji. Leta 1947 je znašal odstotek prebivalstva Slovenije od vsega prebivalstva v Jugoslaviji 9,1°U, leta 1967 pa se je zmanjšal za 8,4 odstotka. Z OBČNEGA ZBORA SINDIKALNE ORGANIZACIJE V ALPINI___________________ Žirovski čevljarji živijo na tleh Čudno, kako znajo Žirov-ci ekonomizirati delo in porabo časa. Nič fraz, kakor jih pogosto slišimo, se ni ponovilo med pregledovanjem dveletnega sindikalnega dela v žirovski Alpini. Tudi potrebne niso bile, ker sta DVE TRETJINI članov izvršnega odbora sindikalne organizacije aktivno sodelovali v nekaterih, za realizacijo sindikalnih nalog zelo važnih samoupravnih komisijah. Vpliv sindikalnega vodstva na samoupravne odločitve je bil zaradi te funkcionalne povezave zelo močan. Povprečje osebnih dohodkov na posameznika naj v letošnjem letu ne bi bilo nižje od 600 N dinarjev. Sočasno z novim pravilnikom pa so žirovski čevljarji uvedli tudi 42-urni delovni teden. Obe spremembi zahtevata povečano produktivnost dela, dobre oskrbo z materialom in strogo delovno disciplino, da bodo v roku in brez nadur izdelali naročeno obutev. Proizvodni delavci se boje. da bi zaradi neurejene preskrbe delovnih mest tudi letos ostali kdaj brez dela, kakor so bili lani, in zahtevajo pravočasno material. Ko je sindikalni občni zbor to zahtevo opravičil, so prišli na dan širši oskrbovalni problemi. Domače usnjarne trdijo, da so sposobne izdelati kakršnokoli gornje usnje. Alpina je lani temu verjela. Na podlagi italijanskih vzorcev boks vrhovine je sklenila z neko slovensko usnjarno poslovno pogodbo. Usnje pa je bilo slabše, kot je zahtevala naročena obutev. Trgalo se je... Tri velike slovenske tovarne zgornjega usnja In še nekaj drugih izven Slovenije je Alpino lani puščalo na cedilu — ali v kakovosti ali v dobavnih rokih. Proizvodnja je zato trpela. Na hitro so jo morali včasih preusmeriti, ta čas pa so nekateri oddelki stali in proizvodni delavci so dobili plačane samo čakalne ure. Kadar pa je tovarno lovil rok za izvoz obutve, so morali delati po devet ur skupaj. Upanje pa je, da bo proizvodnja nemoteno potekala. Bil je zavrnjen predlog usnjarjev, naj bi uvedli zaščitno carino na uvoženo in tako povečali krog odjemalcev domačega usnja. Toda dokler ne bo usnje kakovostno in usnjarne ne bodo spoštovale dogovorjenih rokov, se bo čevljarska industrija morala oslanjati tudi na italijanske in francoske usnjarne. Dobre obutve ni moč izdelati iz slabega usnja, tiiji kupci pa slabe čevlje zavračajo. Problem, ki ga čevljarska industrija ne more sama rešiti, pa je tudi v tem, da usnjarne boljše usnje izvažajo, ker žele in potrebujejo devize. Z družbenega vidika ta izvoz ni smotrn, ker se s finalnimi izdelki izvaža več živega dela in je devizni učinek večji.' Posrednega izvoza usnja preko čevljarske industrije pa devizni režim ne spodbuja. Na občnem zboru so navedli tudi klasičen primer bančne poslovne neprožnosti in carinske birokracije, ki ju žirovski čevljarji obsojajo. 2e od 20. decembra leži na carinarnici 275 kg sukanca za Alpino, ne smejo pa ga odpeljati, ker jim banka ne da ?oglasja. Predložiti morajo izvozno pogodbo. Splošno znano pa je, da sodi Alpina med velike izvoznike, saj je lani izvozila na konvertibilno in klirinško področje za 2,135.955 dolarjev obutve. Čeprav je šele v maju sklenila pogodbe z inozemskimi kupci. Tako še torej skrb za življenjski standard žirovskih čevljarjev, ki naj bi jo negovalo tudi novo sindikalno vodstvo, posredno povezuje s splošnim gospodarskim instrumentarijem in je deloma njegova posledica. POGOVOR Z UPRAVLJAVCI lllillllilllllllllllllllllllilll! NSs« sam© zobje bolid... Bogomir Cokan, mehanik iz žirovske Alpine, ne zavija besed v stanioi, pa naj se pogovarja s komerkoli. Korajžen in. glasen je pa tudi za dva. Najbrž so ga zato Zirovci izvolili v občinski svet za zdravstvo in v skupščino komunalne skupnosti zavarovancev. Z zdravstveno službo 2i-rovci niso zadovoljni. Enega samega zobozdravnika imajo v Zireh in še ta je proti koncu leta zavračal paciente, ker je že izčrpal razpoložljiva sredstva. Bolnih zob pa je v žirovskem koncu na pretek, ker dolga leta v Žireh ni bilo zobne ambulante. Najbrž je še ne bi bilo, če je ne bi Alpina v celoti opremila. Na sindikalnem občnem zboru so v Alpini čevljarji najprej do kosti oglodali zdravstvo, potem pa zadolžili Cokana, da se zavzame za boljšo zdravstveno politiko. Po končanem občnem zboru sem ga poiskala in ga vprašala, kako se bo lotil te naloge na področju, kjer gre za zelo resne probleme. Cokan se je razburil: »Le zakaj se je družbeno upravljanje v socialnem zavarovanju šele zdaj razvilo, ko zmanjkuje denarja? Takrat naj bi zavarovance vprašali, kam z denarjem, ko so zavodi za socialno zavarovanje razpo- lagali z milijoni in milijoni in so jih brez našega pristanka investirali v palače m cestne podvoze... Pred vojno je bii denar za zdravstveno varstvo in pokojnine nedotakljiv, v socialistični Jugoslaviji bi moral biti še svetejši! Ali je bil kdo poklican na odgovornost zai radi nenamenskega trošenja? Nihče! Ti, Cokan, pa zdaj poskrbi, da bodo v Žireh vsi gnili zobje čimprej popravljeni »Kot družbeni upravljavec imate nekaj besede pri organizaciji zdravstvene mreže in službe, nikar ne zanikajte tega.« Malo je manjkalo, pa bi bil Cokan užaljen: »Naš občinski svet za zdravstvo postavlja zahteve, odlo- čajo pa v Zdravstvenem domu na Vrhniki. Na naše pismo, zakaj ima Idrija štiri zobozdravnike in malo dela, mi pa enega zobozdravnika in za štiri dela, nam iz Zdravstvenega doma Vrhnika še odgovorili niso. In kaj moremo, če poreko: V vaši občini imate slabo razvito industrijo, manj delavcev kot v Idriji, sredstva pa se delijo po takšnih in takšnih normativih?« »Borite se za drugačne normative in delitev sredstev.« »Brez skrbi, svoje vedno povem. Toda uspeti v tej birokratski zapletenosti, to je pa poglavje zase. Za vsako sejo dobim po pol kile popisanega papirja, moral bi biti ekonomist, zdravnik in še pravnik, da bi vse razumel, kar so strokovnjaki sestavili. In če ne razumem, kako naj postavljene predloge ocenim? Včasih se zdim kot šolarček, ki mora ocenjevati učiteljevo delo. Takole nekako: učitelj mi obrazloži, kako deluje vesoljska raketa, precej nato pa jaz ocenim, če mi je delovanje pravilno obrazložil. ..« »Primerjava je nekoliko zgrešena. V svetu za zdravstvo in v Komunalni skupnosti zavarovancev naj bi vplivali predvsem na politiko zdravstva in pokojninskega zavarovanja« »Vem, ampak politika je vedno v zvezi z razpoložljivimi sredstvi. In potem se pogovarjamo o denarju pa spet o denarju, ker se pač ob njem ustavljajo vse izboljšave« »Zelo ste črnogledi. Ali sploh vidite kakšno rešitev?« »O, vidim. Poenostavimo sistem socialnega zavarovanja. Toda pri tem organi družbenega upravljanja nimamo veliko besede.« »Če je nimate, jo boste še imeli, zato se je samoupravljanje razvejalo tudi v socialnem zavarovanju.« »Nikar še vi ne hodite po oblakih. Če bi jaz lahko razvozlaval vozle v tem sistemu, he bi bil to, kar sem, ampak vse kaj višjega. Hudimanovo je zapleten. Še naš splošni zdravnik dr. Bernik ga kljub vsem šolam, ki jih je končal, ne razume. Mogoče preveč poenostavljam reči, ampak po mojem bi se morali zgledovati v socialnem zavarovanju po državah, ki imajo zdravstveno službo in pokojninska vprašanja najbolje in najbolj racionalno urejena. Veliko je že zamujenega. vem, ampak nikoli ni prepozno.« »In družbeno upravljanje v zdravstvu in socialnem zavarovanju?« »Omeji naj se na tiste zadeve, ki jim je vsak občan kos: na opozarjanje, kje so potrebne izboljšave na oblikovanje politike v zdravstvu in pokojninskem zavarovanju, na nadzor ... Strokovni aparat, ki dela v zdravstvu in socialnem zavarovanju, pa bi moral prevzeti hkrati z nalogami tudi osebno odgovornost, da jih bo opravil. Če ni sposoben, naj se umakne, kakor se iz tovarn umikajo nesposobni vodilni delavci. Zlepa ali zgrda.« MARIOLA KOBAL llllllllliliilllili! •llliIIIIIIIIIII||||||||lillIiIM||||iull||l|||||||||||||^ £BETI IN UČINKOVITEJŠE DELO SINDIKALNIH ORGANIZACIJ V TRBOVLJAH Skrbna izbira novih vodstev Povzetek sklepov občnih zborov: bolj odločno se bo treba spoprijeti s problemi v delovnih organizacijah, zavzeti se za reorganizacijo sindikalnega dela in nikakor ne zanemariti izobraževanja Ko so na občinskem sindikal-hern svetu Trbovlje analizirali etošnje občne zbore, so ugoto-da so delovni dogovori clanov sindikalnih organizacij zredno uspeli. Na občnih zborih ^ obravnavali vrsto problemov, . ondaf so ob tgflj poudarjali, da j- ^reba začeti odločneje odprav-Jati probleme predvsem znotraj ^ih delovnih organizacij. nv ^aP?sled so torej vendarle milj časi, ko je bilo slišati na n' Cni^ zborih sindikalnih orga-zacij številne razprave o tem, „ urejena zakonodaja, da edpiSi onemogočajo uspešnejše ni- k Van^e’ <^a k* morali reševati oblerne predvsem dejavniki izven delovnih organizacij in podobno. Na občnih zborih so v Trbovljah sindikalne podružnice preimenovali v osnovne sindikalne organizacije, v večjih delovnih organizacijah pa so sprejeli tudi pravilnike za delo osnovnih sindikalnih organizacij. Zanimivo je, da se večina članstva odločno zavzema za hitro reorganizacijo tudi sindikalnega dela, saj spoznavajo, da bo lahko v novih razmerah in ob spremenjeni vsebini sindikalno delo v prihodnje učinkovitejše. To je bilo občutiti posebej še pri izbiri članov vodstev osnovpih sindikalnih organizacij. V vod- TERUE BATERIJE za tranzistorje specialno za transl-storje nova baterija SCPE8 PL po angleški licenci V1DOR 9 9 5« % daljša ska doha plastična onemogoča kisline življenj- prevleka izločanje © izredno natančne me- clektronska kvalitete kontrola TOVARNA BATERIJ U U B JA&JA stva so prišli sposobnejši kadri oz. taki, ki vidijo možnost, da bo lahko delo sindikalnih organizacij uspešnejše, zlasti še, da bodo lahko storili več za okrepitev vloge delovnega človeka v našem samoupravnem sistemu. Na občnih zborih je bila, med drugim, postavljena tudi zahteva, da morajo strokovne službe poskrbeti za izboljšanje organizacije dela in za modernizacijo tehnoloških postopkov, saj bo mogoče le na ta način povečati produktivnost in zvišati dohodek, to pa bo edino zagotovilo za uspešnejše poslovanje in razvoj delovne organizacije. V nekaterih manjših delovnih organizacijah so menili, da bi morala uprava občinske skupščine bolj sodelovati s tistimi delovnimi organizacijami, ki so se znašle v težavah, posebej pa s tistimi, kjer so možnosti za večji razmah. Precej je bilo govora tudi o odgovornosti. V mnogih delovnih organizacijah še vedno preradi pozabljajo na odgovornost, kljub sorazmerno visokim osebnim dohodkom tistih, ki ’ bi morali biti tudi odgovorni. Nerazumljive so tudi razlike v osebnih dohodkih. V eni od trboveljskih delovnih organizacij, kjer so imeli v prvih devetih mesecih lani v poprečju osebne dohodke skoraj 1300 N-din na mesec, še vedno prejema nekaj zaposlenih osebni dohodek manjši od 500 N-dinarjev. Poraja se vprašanje, zakaj so osebni dohodki nekaterih še vedno nizki; nekateri menijo, da gre za neprimerno vrednotenje dela, drugi pa trdijo, da je slaba organizacija dela, saj sicer osebni dohodki zaposlenih ob zadovoljivi produktivnosti ne bi smeli biti tako nizki. Sklepi, sprejeti na zadnjih občnih zborih, obetajo v prihodnje učinkovitejše delo osnovnih sindikalnih organizacij na trboveljskem območju. Skorajda povsod so se zavzeli za poglabljanje samoupravljanja, in sicer ob intenzivnem, sodelovanju sindikalnih organizacij. Poudarjena pa je bila tudi odločna zahteva, da morajo člani samoupravnih organov odločati zavestno in odgovorno. Na nekaterih občnih zborih je bila postavljena v ospredje zahteva po doseganju planskih nalog, saj bo mogoče v prihodnje le tako zagotoviti normalno rast osebnih dohodkov in zbrati denar za odplačilo anuitet oz. za prepotrebna vlaganja za nadaljnjo modernizacijo proizvodnje. Postavljena pa je bila tudi zahteva, da je treba vse probleme, ki se pojavljajo v delovnih organizacijah, reševati ob aktivnem sodelovanju vseh zaposlenih. Marsikje so spregovorili tudi o izobraževanju in idejno-eko-nomskem usposabljanju zaposlenih. Poudarjena je bila nujnost oblikovanja stalnejše oblike idejnega in ekonomskega usposabljanja zaposlenih, zlasti še mladih, saj bo to pogojilo tudi uspešnejše delo samoupravnih organov. V nekaterih delovnih organizacijah, kot npr. v Cementarni, pa so se zavzeli za obvezna dodatno šolanje mladih de-uB-tev, (vš) PODOBE NAŠEGA ČASA .v .. tt jubljana, 8. februarja. »Le 1 ,s čvrstimi dogovori je mo-^“'goče premagovati ovire!« To je bila ena pomembnejših misli, izrečenih na včerajšnji tretji seji komisije za pripravo akcijsko koristnih znanstvenih simpozijev na Slovenskem, ki so se je med drugim udeležili tudi številni predstavniki znanstvenih institutov in zainteresiranih gospo« log, da je treba tudi simpozije, tako kot vse dejavnosti v našem samoupravnem gospodarstvu in družbi, integrirati, v en sam, nacionalni simpozij. Komisija se je v razpravi o tem predlogu globoko zavedala, da mora v integracijskih procesih prednjačiti baza, zato je v program svojega dela dala na prva tri mesta integracije, ki so sedaj v teku, to je v elektrogospodarstvu, v železarstvu in v premogovništvu. Nato pa v programu sledijo zelo zanimivi projekti s skupnim naslovom: »V slogi je moč«. Delovni naslovi posameznih raziskovalnih projektov so naslednji: — ali naj v modernizacijo cest v Sloveniji uvrstimo le cesto Šentilj—Nova Gorica ali pa naj vanjo zajamemo celoten slovenski cestni križ* V SLOGI JE MOČ darskih organizacij. Na dnevnem redu seje je bila namreč razprava o programu dela komisije, nato pa problematika financiranja znanstvenih simpozijev. Zajetno gradivo, pripravljeno za sejo, je nosilo naslov: »Nekaj elementov za oceno vpliva znanstvenih izsledkov na razvoj samoupravnega dogovarjanja v naši socialistični družbi«. Razprava se je le bežno dotaknila gradiva, zato pa se je toliko bolj razplamtela ob kompleksni problematiki financiranja različnih raziskovalnih tem, ki se obdelujejo na naših simpozijih. Navzoči so bili enotnega mnenja, da je samoupravljanje neodtujljiva pravica delovnih ljudi, slišati pa je bilo vrsto deljenih mnenj o tem, kako to pravico realizirati na različnih nivojih samoupravnega dogovarjanja. Slišati je bilo tudi vrsto konkretnih predlogov, kako izoblikovati stališče do perečih vprašanj, kot so: integracijski procesi, nacionalni kapital kot faktor družbenega razvoja, razviti in manj razviti predeli republike, predvsem pa do problema mačehovskega odnosa družbe vis-a-vis znanosti in kulture. V poročilu o dosedanjem delu komisije je bil zlasti poudarjen pomen blejskega simpozija o odgovornosti, ki se je močno odrazil v komunikejih in smernicah, in zadnjega, o deljenem delovnem času, ki pa je bil, žal, organiziran z zakasnitvijo, ko je bila na pritisk uradništva že restavrirana stara praksa delovnega časa. Zelo burna je bila na seji tudi razprava o programu dela komisije. Podani so bili različni predlogi, med njimi pa je žel največ, priznanja pred- vključno s predorom pod Karavankami; — ali je koprska luka slovensko oknO v svet in je zato koprska železnica slovenska nacionalna železnica ali pa koprska železnica ni okno v svet, ampak le progovni odsek in ekonomska enota ŽTP (Postojna) Ljubljana; .— ali Ljubljana raste kot republiški center na račun Maribora in bi zato morda kazalo najprej razčistiti račune, nato pa graditi dva republiška centra ali pa je obratno; — ali imamo v Sloveniji razen ormoške občine še kakšen nerazvit predel in, pod b), če ga imamo, kako ga razviti; — ali sodi Posavje pod dolenjsko aii pod štajersko regijo (aktualno tudi z aspekta priprav na volitve v zvezi z razpravo o teritorialnem in funkcionalnem principu kandidiranja. Primer: vzročna povezava med stališči Trebnjega in Brežic) itd. Kakor je videti, se je komisija pogumno lotila ključnih problemov, ki jih je nujno treba razrešiti, preden se bo dokončno odločila za obliko povezovanja svojih znanstvenih prizadevanj, V razpravi je nekdo še dejal, da je znašal koeficient odpisanosti slovenske industrije leta 1967 57,6 %, od tega kovinske kar 85,6 Or, tako da smo med republikami po zastarelosti strojev na zadnjem mestu, o čemer pa zaradi razhajanja z obravnavano problematiko in zastarelih podatkov na seji niso podrobno govorili in se je seja komisije zelo uspešno zaključila. Kaže, da si je komisija zastavila reden in ustvarjalen program dela, nrš pemer se ji želi veliko usneha. VINKO BLATNIK V preurejenem loka]A ki ga je izpraznil Mercator, ko je zgradil novo blagovnico v Novem mestu, je poslovna enota Standard odprla živilsko trgovino. Lokal je razdeljen na dva dela, tako da je V večjem trgovina s prelit.brnim blagom, v manjšem pa je bife. M. D. Sz naše družbe f jjU. «■, ;-V ‘ Na 10 c i cer o m ŠMARJE PRI JELŠAH Programski svet medobčinske lokalne radijske postaje Šmarje je sklenil razširiti tedenski program. Šmarski radio naj bi oddajal trikrat tedensko skozi vse leto in to: ob torkih in četrtkih popoldan, ob nedeljah pa dopoldan in popoldan. Program bodo razširili takoj, ko bodo pričele delovati nove oddajniške naprave. Zdaj oddaja radio Šmarje — njegov avizo je »puntarska« dvakrat tedensko in je v lanskem letu poslal v eter nad 250 ur programa. (pk) m KOČEVJE Volilne priprave so v polnem teku. Družbeno politične organizacije so se dogovorile, da bo treba za odborniške in poslanske kandidate predlagati predvsem ljudi, ki so razgledani in politično aktivni na vseh pomembnih področjih. Še posebej nameravajo predlagati v skupščine več žensk in mladih ljudi, predvsem neposrednih proizvajalcev. V. D. % RIBNICA Na svojem občnem zboru so ribniški železniški delavci spregovorili o negotovosti, kje bodo našli delo, če bi kočevsko progo ukinili. Ker je usoda te proge že nekaj časa negotova, je v zadnjih dveh letih več kot polovico delavcev odšlo drugam. Delavci, ki so še ostali pri železnici, so stari okrog 50 leti in bi težko našli zaposlitev v drugih delovnih organizacijah. Na občnem zboru so tudi kritizirali premajhne pravice, ki jih imajo samoupravni or-' gani pri železnici. Osebni dohodki so razmeroma nizki in med hajnižjimi v občini, čeprav je delo železniških progovnih delavcev težko. Toda vse bi potrpeli, so dejali na občnem zboru, samo če be vedeli, da kočevske proge ne bodo ukinili. O. K. © SLOVENSKE KONJICE V občini Slov. Konjice posvečajo letošnje leto posebno pozornost političnemu in druž-beno-ekonomskemu izobraževanju zaposlenih delavcev v raznih podjetjih ter zavodih. Med prvimi oblikami, s katerimi so že začeli, sta dva seminarja za novosprejete člane ZK, v katerih je okoli 60 slušateljev. Občinski komite in delavska univerza sta tudi že pripravila program za večerno politično šolo, v kateri bo okoli 70 do 80 ur predavanj in razprave z različnih družbenih področij. Več samostojnih seminarjev nameravajo pripraviti tudi za nove člane izvršnih odborov sindikalnih organizacij, ki so bili izvoljeni na nedavnih občnih zborih. Pri delavski univerzi imajo poleg tega v programu še več krajših seminarjev za člane organov upravljanja in predavanja za posamezna področja. V. L. ® TOLMIN Skupščina občine Tolmin je ustanovila sklad za gradnjo kaninske žičnice. To naj bi bil zametek bodočega konzorcija za izgradnjo alpskega turističnega centra v Gornjem Posočju, na kar se v zadnjem času pospešeno pripravljajo. Interesentov za konzorcij je več, tako doma kot v inozemstvu, zato računajo, da bo obsežna investicija delno financirana tudi s tujim kapitalom. jš m VELENJE Prvi rezultati obračunov gospodarskih organizacij kažejo, da se je gospodarski položaj v občini Velenje v letu 1968 nekoliko izboljšal. V desetih mesecih prejšnjega leta je bil ustvarjen 32,7 % večji celotni dohodek, oziroma 88,5 % večji dohodek za sklade proti istemu obdobju 1967. leta. Od skupno 54 delovnih organizacij je sicer kar 12 povečalo sredstva, namenjena za sklade, česar pa realno še vedno ne moremo oceniti zaradi subjektivnih oziroma objektivnih okoliščin za spodbudno. Odstotek porasta osebnih dohodkov pa bo dosežen le v mejah okrog 4 %. POHIŠTVO PLENUM RO SINDIKATA DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI Ena od osrednjih točk dnevnega reda in razprave plenuma RO sindikata delavcev družbenih dejavnosti, ki je zasedal v torek, so bila temeljna vprašanja notranje delitve dohodka v družbeni dejavnosti. Ne bi želeli nikakršnih nesporazumov, so odločno poudarili člani plenuma. »Katalog« nekaterih osnov in meril za vrednotenje dela v družbenih dejavnostih je samo podlaga nadaljnjim in širšim razpravam in spodbuda osnovnim sindikalnim organizacijam, občinskim in medobčinskim sindikatom, da bi se bolj organizirano kot doslej lotevali problematike notranje delitve v družbenih dejavnostih. S takim namenom se je RO družbenih dejavnosti s pomočjo strokovnjakov tudi lotil priprave osnutka »Kataloga«, o katerem je tekla beseda na plenumu. Po tehtni razpravi, ki je še posebej podčrtala posamezne probleme in dala tudi precej koristnih napotkov za nadaljnje delo strokovnemu teamu, so člani plenuma sklenili, da bodo dali »Katalog« v razpravo sindikalnim organizacijam s svojega področja in posameznim interesnim skupnostim. Pripombe, predlogi in mnenja bodo RO, njegovim strokovnim odborom in strokovni skupini, ki je pripravljala »Katalog«, služili kot pomoč pri nadaljnjem oblikovanju te materije. Čeprav se širša razprava začenja o osnovah in merilih za vrednotenje dela znotraj družbenih dejavnosti, pomeni ta pomemben korak bliže k izdelavi družbeno priznanih meril, s katerimi bi lahko računali vsi kot z normalnimi kazalci, ki so medsebojno usklajeni, tako za različna^ področja negospodarskih kot gospodarskih dejavnosti. Za to pa je potrebno vsestransko in aktivno sodelovanje vseh članov sindikata, kajti le tako bo mogoče doseči kvalitetnejša delitvena razmerja v naslednjem letu. Naloge v zvezi z notranjo delitvijo dohodka so pravzaprav samo nadaljevanje akcije, ki jo je začel Republiški odbor jeseni leta 1967 za družbeno primerno vrednotenje dela družbenih dejavnosti, je med drugim v uvodu poudaril Slavko Grčar, tajnik tega sindikata. »Ko se zavzemamo za ustrezno vrednotenje dela negospodarskih dejavnosti,-« je nadaljeval Slavko Grčar, »imamo seveda pred očmi celoten kompleks dohodka in samoupravnih odnosov na tej osnovi. Razumemo, da ne gre za plačilo institucij, pač pa za plačilo s programom določenega in izvršenega dela. Upiramo se proračunskim odnosom in mentaliteti, zavzemamo se za racionalizacijo dela, ki na negospodarskem področju pomeni predvsem bitko za večjo kvaliteto in zahtevamo od slehernega našega delavca, da opravlja svoje delo v pričakovanem obsegu in na primerni ravni. V tem smislu pomeni razprava o dobrih in slabih straneh notranje delitve dohodka v delovnih skupnostih negospodarskega področja posebno obliko obračanja k samemu sebi, bitko za urejanje tega, kar je znotraj naših delovnih skupnosti neurejenega, slabega. Pri tem smo prepričani, da sta oblikovanje dohodka, to je družbeno vrednotenje dela negospodarskih dejavnosti in notranja delitev dohodka samo dve strani ene in iste medalje, dva v dialektičnem spletu povezana temelja novih samoupravnih odnosov.« »Katalog« nekaterih osnov in meril za vrednotenje dela v družbenih dejavnostih je pripravila posebna skupina skoraj osemdesetih strokovnjakov z različnih področij družbenih dejavnosti. Opravili so posebno anketo o notranji delitvi dohodka in pregledali pravilnike o notranji delitvi, oboje za delovne skupnosti, ki so bile izbrane s slučajnim, stratificiranim vzorcem. Razen tega so uporabili razpoložljive podatke Zavoda SRS za statistiko, razne doslej opravljene analize o notranji delitvi dohodka in obilo drugega dokumentacijskega gradiva. Zajeli so 22 področij in 300 skupin delovnih mest. Prav vseh področij in prav vseh delovnih mest niso označili, vendar jih je toliko, da s primerjanjem z objavljenimi podatki, lahko pokrijejo vse negospodarske dejavnosti. Za izhodišče notranjim medsebojnim razmerjem so vzeli delo nekvalificiranega delavca in ugotavljali razlike z drugimi kvalifikacijami na osnovi zahtevnosti, odgovornosti, naporov in posebnih delovnih pogojev. Pri tem so imeli pred očmi tudi razmerja, kakršna so uveljavljena v gospodarstvu. Od gospodarskih poprečij odstopajo v »Katalogu« samo tiste skupine delovnih mest, ki se po zahtevnosti in težini razlikujejo od poprečij ustrezne gospodarske kvalifikacijske skupine. Tako odstopajo od poprečnih vrednosti fakultetno izobraženih delavcev v gospodarstvu taki profili v družbenih dejavnostih, kot so na primer univerzitetni profesor in drugi univerzitetni učitelji, režiserji in vrhunski igralci, sodniki, tožilci, pravobranilci ipd. Vsi fizični delavci so v družbenih dejavnostih v »Katalogu« ovrednoteni niže kot v gospodarstvu, ker je njihovo delo lažje od poprečne težine takega dela v gospodarstvu. Skupaj je 160 skupin delovnih mest ali 57 c/o pod gospodarskimi poprečji ustreznih kvalifikacijskih skupin, 87 skupin ali 31 % nad tem poprečjem in 34 skupin ali 12 % enakih gospodarskim poprečjem. V razpravi so člani plenuma večkrat poudarili, da s »Katalogom« nikakor nihče ne misli posegati v samoupravne pravice delovnih skupnosti, pač pa naj bi ta zbrani material služil le kot pomoč pri urejanju samoupravnih odnosov. Predvsem naj bi spodbudil prizadevanja za izpopolnitev pravilnikov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, prizadevanja za pravilnejše vrednotenje dela znotraj družbenih dejavnosti itd. Kakor nima primerjava povprečij dohodkov gospodarskih in družbenih dejavnosti nikakršnih uravnilovskih teženj, temveč pomaga ugotavljati le slovenske normale na osnovi slovenskih povprečij, sedanjih razmer in možnosti ter naj bi bila sindikatom le pripomoček v prizadevanjih za uveljavljanje pravilnejšega vrednotenja dela, tako bi tudi vsako mehanično povzemanje podatkov iz »Kataloga« več škodilo kot koristilo. Bojazen, da bi kdorkoli nestrpno, nekritično ali nerealno reagiral na orientacijske podatke v »Katalogu«, ni odveč, kaj- RAZGOVOR Z DIREKTORJEM ZDRAVSTVENEGA DOMA »ZASAVJE« DR. FRANCEM GOLOBOM t Za nadaljnji razvoj zdravstvene službe v revirjih V zdravstvenem domu Zasavje so pred kratkim sprejeli delovni načrt za letošnje leto. Osnovna značilnost programa je prizadevanje za nadaljnje organizacijsko in vsebinsko izboljšanje zdravstvene službe. V zdravstvenem domu so razpisali tri nova delovna mesta zdravnikov splošne prakse, da bi tako izpopolnili vrzeli v ambulantah v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku. Razen tega so se odločili, da bodo nastavili še 7 medicinskih sester, ki bodo skrbele tudi za preventivno zdravstveno varstvo. V vseh specialističnih ambulantah imajo ustrezne zdravnike specialiste, vendar pa opravljajo ti delo honorarno in se v Zasavje vozijo od drugod. Zdravstveni dom je sicer razpisal nekaj delovnih mest za zdravnike specialiste, vendar nanje ni bilo odziva, ker zdravstveni dom nima stanovanj. Specialistični zdravstveni službi pripisujejo v revirjih velik pomen, vendar pa mora zdravstveni dom Zasavje iz svojih sredstev prispevati razliko za honorarje specialistom, kajti medobčinski zdravstveni center jim je iz sklada za zdravstveno varstvo odobril za te namene manj denarja, kot pa bi ga oo mnenju zdravstvenih delavcev iz Zasavja moral. Zasavske občinske skupščine so lani zelo malo prispevale za preventivno zdravstveno varstvo, in sicer le 100 tisoč dinarjev. Tako je bilo sredstev občutno premalo, da bi mogli to dejavnost zadovoljivo opravljati. Letos se je vodstvo zdravstvenega doma obrnilo na zasavske občinske skupščine, naj bi prispevale vsaka 400 tisoč dinarjev. Zdravstveni delavci so utemeljili, da bi opuščanje ali zmanjševanje preventivne zdravstvene dejavnosti bistveno ogrozilo zdravstveno stanje prebivalstva, če občinske skupščine ne bi prisluhnile potrebam in prispevale več sredstev kot lani. V Zasavju se zavarovanci močno pritožujejo nad sedanjo ureditvijo reševalne službe. Zato se vodstvo zdravstvenega doma dogovarja s trboveljsko bolnišnico, da bi odpravili pomanjkljivosti in zagotovili prevoze težjih bolnikov, kadarkoli bo to potrebno. Razen tega bodo kupili še en reševalni avtomobil in tako izpopolnili vozni park. Te dni bodo v zavodu sprejemali nov statut. Med bistvena določila tega akta sodijo ukrepi za tesnejše sodelovanje med zdravstvenim domom ter sveti in zbori zavarovancev v vseh treh zasavskih občinah. To sodelovanje se je zlasti v obdobju reorganizacije zdravstvene službe močno razrahljalo, saj pravzaprav nihče ni upošteval predlogov in mnenj zavarovancev pri urejanju posameznih vprašanj-Spričo tega je med člani sveta zavarovancev splahnelo vsakršno zanimanje za to delo. Zdaj gre za to, da bi vnovič navezali vsestransko sodelovanje in ga praktično izvajali. Direktor zdravstvenega doma Zasavje je med drugim opozoril na veliko razbitost osnovne in specialistične zdravstvene službe v revirjih. V Hrastniku na primer so ambulante razmeščene kar na sedmih različnih krajih, podobno v Trbovljah. To poraja razne probleme in vzbuja med zavarovanci negodovanje. Vodstvo zavoda sodi, da bi morali v Hrastniku začeti izvajati drugo etapo izgradnje zdravstvenega doma, medtem ko bi morali v Trbovljah resno razmisliti o gradnji novih prostorov za zdravstvene namene. V tej občini so bili doslej prisiljeni v znatno večji meri skrbeti za preureditev in dograditev prizidkov pri stari bolnišnici in ves razpoložljivi denar vložiti v izgradnjo bolnišnice. Zato ni bilo razpoložljivih virov za nov zdravstveni dom. Slej ko prej se bo treba lotiti tega problema in ga zadovoljivo rešiti. Naposled naj omenimo, da je zavod za letos prejel več denarja za svojo dejavnost, kot ga je potrošil lani. Vse izboljšave bodo potemtakem morali izvesti z izpopolnjevanjem organizacije deJa.’ ,pri čemer bodo tu in tam prisiljeni posamezne ukrepe izvajati dalj časa, kot je predvideno. Videti je, da bo zavod v prihodnje sodeloval s trbovelj-sko k°}nišnico na vseh tistih področjih^ kjer je to zavoljo racionalizacije nujno potrebno. Ob tem pa v zdravstvenem domu poudarjajo, da si ne bodo smeli privoščiti nobenega odtujevanja vseh tistih osnovnih dejavnosti, ki jim jih nalaga zrh-en o osnovnem zdravstvenem varstvu. M. VIDIC ti nesorazmerja v vrednotenju dela družbenih dejavnosti so se kopičila več let. V nekaterih dejavnostih osebni dohodki precej zaostajajo za osebnimi dohodki v gospodarstvu. Vendar so materialne možnosti omejene in za leto 1969 z instrumenti že določene. Tako bi bilo nerealno pričakovati, da bi bile vrednosti označene v »Katalogu« (dokler ne bo končana razprava in ne bodo sprejeta stališča le orientacijsko označena) tudi družbeno verificirane in uresničene v enem letu. Prav gotovo pa si bo treba na vseh ravneh močno prizadevati, da bodo negospodarske dejavnosti dobile v družbeni delitvi dela čimprej enakopravno mesto z gospodarskimi dejavnostmi. V razpravi so člani plenuma opozorili na vrsto, sicer že znanih, pa nerešenih problemov, ki družbene dejavnosti in nekatere negospodarske dejavnosti postavljajo v neenakopraven položaj z gospodarstvom. To niso samo osebni dohodki, pač pa tudi neurejena amortizacija, anu- itete, pomanjkanje sredstev ^ materialne izdatke itd. PonekO" so ti problemi že dosegli kritič no točko in zahtevajo hitril5 večkrat tudi sistemskih rešitev Še posebej so člani plenuh13 spregovorili o sprejetem limit11 za sredstva zdravstvenega vat' stva. Poudarili so, da sindika1 družbenih dejavnosti ni bil ^ sprejetje limita, saj se je vrst1 let boril za družbeno dogovat' jan je, za poglabljanje pravic i" dolžnosti samoupravnih meha' nizmov. Skušali bomo doseči, d3 bo povezanost našega sindikat1 z vsemi zainteresiranimi deja':' niki, ki razpravljajo ali odloča' jo o problemih družbenih in n? gospodarskih dejavnosti, pa tU' di zdravstva, večja. Vendar k je treba za letos z limitom $ zdravstveno varstvo računat’1 Ker limit nekoliko zmanjšuj1 sredstva za zdravstveno vat' stvo, meni sindikat delavce'1 družbenih dejavnosti, da se j1 potrebno tembolj kvalitetno $ odgovorno pripraviti na družba no dogovarjanje. N. LUZAR > S S s 5 Š DOPISNIKI POROČAJO @ TGA KIDRIČEVO Upravičen obstoj zdravstvenega sklada V tovarni glinice in aluminija Boris Kidrič v Kidričevem dve leti obstaja zdravstveni sklad, ki ima svoj upravni odbor if pravilnik o delovanju. Pred dvema letoma so namreč na seji de' lavskega sveta sklenili, da bodo dali 15 milijonov starih dinarje'1 tovarniškemu odboru sindikata kot namensko dotacijo za kritj6 stroškov preventivnega zdravljenja v raznih zdraviliščih z3 svoje delavce. Upravni odbor sklada skupaj z obratnim zdra'" nikom ter kadrovsko-socialno službo podjetja razpravlja o pred' logih za pomoč predvsem tistim članom kolektiva, ki jim zdraV' niška komisija odobri preventivno' zdravljenje. O svojem del1 upravni odbor sproti obvešča člane kolektiva prek tovarniškega lista Aluminij. V tem kratkem obdobju je zdravstveni skla® upravičil svoj obstoj. Ker pa so se sredstva tega sklada sedal zmanjšala že skoraj na minimum, je tovarniški odbor sindikalu® organizacije predlagal samoupravnim organom, da bi tudi v le' tošnjem letu namenili nekaj sredstev za preventivno zdravljenj® ter za pomoč potrebnim članom oziroma njihovim družinafl1, M. F. ® KOPER Priprave na volitve Sindikalne organizacije obalnega sindikalnega sveta Koper so se aktivno vključile v predvolilne priprave, da bi z vsebinske' kadrovske in organizacijske strani volitve čim bolje izvedli' zlasti pa, da bi kandidirali čimboljše ljudi za odbornike in po* slance. Sindikat obale se tudi zavzema za posebne kandidacijske konference za volitve v zbore delovnih skupnosti, ker bi tak® prišli bolj do izraza predlogi Iz delovnih organizacij. Delovn6 organizacije so namreč zainteresirane za take odbornike in po' slance, ki bodo znali s svojimi stališči bistveno prispevati k bob objektivni presoji stanja v gospodarstvu ter predlagati tud’ primerne rešitve. kc @ SLOVENSKA BISTRICA Sektorska posvetovanja Na pobudo občinske konference SZDL in sindikatov bodo t® dni imeli v občini Slovenska Bistrica sektorska posvetovanja, n3 katerih se bodo občani skupno z družbeno političnimi delavd konkretno pogovorili o možnih kandidatih za bližnje volitve-Posebno pozornost bodo posvetili izbiri predstavnikov kmečki11 proizvajalcev, za katere menijo, da jih je bilo doslej v občinskih' republiških in zveznih predstavništvih vse premalo. H. V. @ LITIJA Prek občinskih meja Občnega zbora sindikalne organizacije v gradbenem podjetj11 Litija so se udeležili skoraj vsi čiani sindikata. Ceprav so mnogo govorili o nalogah osnovne sindikalne organizacij® v prihodnje, pa so dali velik poudarek tudi nadaljnjemu razvoji' delovne organizacije in pretresli možnosti za njen razvoj sprh'0 hude konkurence med gradbenimi podjetji, ker je področi® litijske občine premajhno, da bi izkoristili vse zmogljivosti, s® bodo boriii za to, da bodo dobili delo tudi v drugih občinah-Doslej se uspešno uveljavljajo že v Domžalah. Tudi na občnen1 zboru sindikalne organizacije v litijskem gradbenem podjetju s® obravnavali probleme, ki tarejo zaposlene, zlasti sistem nagr»' jevanja, za katerega so menili, da v celoii ne ustreza. Kot P°' soben problem v tej zvezi so navedli terenski dodatek. C« namreč delavec zboli ali gre v pokoj, se terenski dodatek uf upošteva kot osebni dohodek. Na občnem zboru so se odločil*’ da bodo predlagali samoupravnim organom, naj bi sredstva & terenski dodatek z novim pravilnikom vključili v redni osebi1' dohodek. vš ® RIBNICA Počitniški dom gradijo Tekstilna tovarna Zapuže ima v Jurjeviči pri Ribnici svoj obrat. Obrat so ustanovili pred leti, ko so v zadružni dom pre' selili tekstilne stroje. Tej stavbi so v naslednjih letih pridruži*' še novo, sedaj pa nameravajo zgraditi še kotiarno in barvarno-Medsebojni odnosi z matičnim podjetjem sb dobro urejeni-Jurjevški obrat je neprecenljivega pomena za Jurjevico ih bližnje vasi, saj daje kruh številnim dekletom in ženam s tega območja, ki bi sicer morale iskati dela drugje. Člani sindikaln® podružnice so lani začeli pripravljati teren za gradnjo počitni' škega doma na Travni gori. Letos spomladi bodo delo nadalje' vali, vse delo pa opravijo prostovoljno. o. K. © VELENJE Dvajseto leto STIXA Iz razmeroma majhne mizarske delavnice, ki je bila ustanov' Ijena pred 20 leti, je pred dvema letoma začelo rasti podjetje, k> proizvaja sodobne kuhinje. S svojimi izdelki so se uveljavili n® jugoslovanskem tržišču, za kuhinji »Karolina« in »Maja« pa so na gospodarskih sejmih dobili mednarodna priznanja. V velenj' skem Stixu so zaposleni večinoma mladi delavci, saj je njihov® poprečna starost komaj 27 let. V primerjavi z letom 1964 bodo do 1970. leta dvignili proizvodnjo za 10-krat, medtem ko z3 letošnje leto predvidevajo, da bodo naredili skoraj za milijardo starih dinarjev bruto prometa. nn Obdavčitev skladov skupne porabe v SR Sloveniji že kaže škodijsve posledice !l. V 5. številki Delavske enotnosti dne 1. februarja letos smo pod naslovom »MAR DAVEK NA IZOBRAŽEVANJE« opozorili javnost in zakonodajne organe na zelo konkretne in škodljive posledice obdavčitve skladov skupne porabe v SR Sloveniji. Znano je stališče sindikatov v Sloveniji, ki so bili vseskozi proti takšni obdavčitvi. No, zdaj pa vidimo, da ne bo prizadet s tem le družbeni standard kolektivov, pač pa tudi njihova gospodarska, poslovna, kadrovska In izobraževalna politika. Uvedli smo takorekoč kazen 2a dobre gospodarje. Novi zvezni zakon o knjigovodstvu delovnih organiza-oij in navodila o vsebini posameznih kontov v osnovnem kontnem planu za delovne organizacije so uzakonili tak nkrep, po katerem odslej delovne organizacije sredstva za izvajanje lastne kadrovske in izobraževalne politike ne morajo več črpati iz konta materialnih stroškov, pač pa iz Zakaj? j | Mar sla veli | na izobraževanje? I I S I I i I NAČELA IN PRAKSA skladov skupne porabe. Izplačila iz teh skladov pa so letos v Sloveniji obdavčena po stopnji 8 %, ki se pri letni porabi 300 novih din na delavca močno zviša in lahko doseže po progresivni lestvici celo 50 % obdavčitev. Iz take obdavčitve so izločene le še nagrade za vajence, učence industrijskih šol s praktičnim poukom, nagrade učencem in srednješolcem za praktično delo in plačila tujim študentom. Izločena so potemtakem le sredstva za nagraditev teh delavcev ne pa za omogočanje njihovega izobraževanja. Vse to smo v omenjenem članku opisali, opozorili na Posledice in tudi odločno povedali, da takšna davčna politika ni v skladu s političnimi stališči VI. kongresa ZSJ in VI. kongresa ZK Slovenije in je torej ne moremo in ne smemo sprejeti brez tehtnih ugovorov. Zakaj? Prvo, načelno vprašanje je, kako je mogoče, da uvrščamo sredstva delovnih organizacij za izvajanje kadrovske in izobraževalne politike med potrošnjo in ne med normalne stroške proizvodnje, saj že zelo dolgo načelno razlagamo v skupščini in njenih organih, kako sta ti dve sferi družbenega dela povezani v samih rezultatih združenega dela. Drugo vprašanje je zelo Praktične narave: kako naj bi v Sloveniji delovne organiza-cije še vnaprej v celoti ali delno financirale tistih 24 šol PD gospodarskih delovnih organizacijah pod takimi pogoji, ko smo takorekoč istočasno i> skupščini SRS sprejeli novo določilo republiškega zakona 0 financiranju vzgoje in izobraževanja prav v tem smislu in se je izvršni odbor repu-Hške izobraževalne skupnosti, k°t je znano iz njegovih dokumentov pri obravnavanju financiranja teh šol, krepko °Piral na možnost, da v te namene delovne organizacije iz-l°čajo še vnaprej sredstva iz naslova do 2,5 c/o od bruto °sebnih dohodkov. Tretje vprašanje, nič manj PPrnembno, zelo prisotno tudi med našo mladino: že itak ngotavljamo, da nam štipendije v delovnih organizacijah upadajo, zdaj, ob takšni davčni politiki pa smo lahko že Pnaprej prepričani, da se bo ta proces še nadaljeval tudi v Čkodo študirajoče mladine. Zaradi vsega tega, smo zapisali že zadnjič, moramo Ukrepati hitro. Danes objav-'jatno anketo med nekaterimi Prizadetimi, pa tudi pristojnimi, da ukrepajo in pomagajo čirnprej razrešiti to, v resnici absurdno situacijo. SONJA GAŠPERŠIČ Smo proti obdavčitvi sredstev za izobraževanje, raziskovalno delo in kulturo VPRAŠANJE UREDNIŠTVA, zastavljeno ■ predsedniku izvršnega odbora republiške izobraževalne skupnosti tovarišu Ludviku Zajcu: Pri letošnjem financiranju tistih šol, ki delujejo pri gospodarskih organizacijah, ste se zelo močno opirali na zakoniti vir za financiranje izobraževanja v delovnih organizacijah iz naslova 2,5 % od bruto osebnih dohodkov. Novi knjigovodski ukrepi, ki so že v veljavi, pa določajo, da se sredstva za izo-braže\ ije črpajo le iz skladov skupne porabe, le-te pa smo v Sloveniji pravkar obdavčili, Kaj bo izvršni odbor Republiške izobraževalne skupnosti glede na novo nastalo situacijo ukrenil? ODGOVOR TOVARIŠA LUDVIKA ZAJCA: Izvršni odbor republiške izobraževalne skupnosti je pri razpravi o tem. kako naj iz sredstev skupnosti sofinancira šole pri delovnih organizacijah, res upošteval tudi možnost, da delovne organizacije lahko namenijo 2,5 % od bruto osebnih dohodkov za izobraževanje na račun materialnih stroškov. Republiška izobraževalna skupnost že ves čas svojega delovanja podpira prizadevanja, da bi sredstva, ki jih delovne organizacije namenijo za izobraževanja, raziskovalno delo in kulturne dejavnosti, ne bila obdavčena. Zato ne moremo podpirati nobenega predpisa, ki bi deloval v nasnrotni smeri. @ Zaradi tega pripravlja strokovna služba republiške izobraževalne skupnosti predlog za izdajo predpisa, ki bi omogočil, da delovne organizacije iz skladov skupne pora- I I t I fl S I 8 ! I I I I I I I I I I I I I I Ogrožena dosežena stabilnost v kadrovski in izobraževalni politiki delovnih organizacij VPRAŠANJE UREDNIŠTVA. zastavljeno tovarišu STEFANU MARCIJANU, analitiku in programerju v kadrovski službi Industrije gumenih, usnjenih In kemičnih izdelkov Sava Kranj: Kako so v vaši delovni organizaciji zlasti prizadeti strokovni delavci, se pravi kadrovska služba, izobraževalni center in finančna služba, sprejeli nove knjigovodske ukrepe, po katerih bi v Sloveniji bila sredstva za izvajanje kadrovske in izobraževalne politike delovnih organizacij obdavčena. ODGOVOR TOVARIŠA ŠTEFANA MARCI J AN A: Industrija gumenih, usnjenih in kemičnih izdelkov Sava Kranj že več let razvija številne oblike strokovnega izpopolnjevanja svojih delavcev in poklicnega izobraževanja mladine. Pri tem so mišljeni izpopolnitveni strokovni tečaji, izredno šolanje delavcev, družbenoekonomsko izobraževanje in poklicna gumarska šola. V ta namen je ustanovila svoj izobraževalni center in poleg naštetega, v dogovoru s Tehnično šolo za kemijsko stroko in s Fakulteto za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani odprla še gumarski oddelek srednje tehnične šole in oddelek za gumarsko tehnologijo (prva stopnja) fakultete v Ljubljani. Za tako razvejano strokovno izobraževanje se je odločila, ker ji že obstoječe strokovne šole niso nudile dovolj strokovno in specialistično usposobljenih kadrov. To je imelo za posledico, da so se iz leta v leto večali stroški za strokovno izpopolnjevanje in izobraževanje; za letošnje leto je delavski svet že sprejel obsežen program izobraževanja in zanj odobril tudi potrebna sredstva. Funkcionalni izdatki za omenjeni program znašajo ca. 1 milijon 200 tisoč novih din, ne računajoč pri tem osebnih dohodkov m drugih režijskih stroškov za delavce, ki delajo na področju izobraževanja. Organi upravljanja in strokovni delavci so že več let utemeljevali potrebo, da se stroški za izobraževanje priznajo za materialni strošek poslovanja podjetja oziroma da se jih vsaj ne obdavčuje, če se jih pokriva iz sredstev sklada skupne porabe. Do izida zveznega zakona o knjigovodstvu in predpisanega kontnega plana nam je bilo omogočeno, da smo na ta način pokrivali stroške izobraževanja in zaradi tega tudi z večjo gotovostjo planirali in razvijali nove, nujno potrebne izobraževalne akcije v povezavi z razvojem podjetja in zahtevami tekoče proizvodnje. Zato nam je nerazumljivo, kako je mogoče s sprejemom novega zakona v trenutku spremeniti ne samo ustaljeno knjigovodsko tehniko obračunavanja in poravnavanja stroškov za izobraževanje, ampak predvsem že doseženo stabilnost in zavest o tem, da bomo tudi v prihodnjih letih na enak način lahko razvijali izobraževalne akcije in zanje poravnavali stroške brez obdavčitev. gl Zato smo mnenja, da od družbenih dejavnikov z vso pravico smemo zahtevati, da stroške za izobraževanje tudi v bodoče družba ne bo obdavčevala. Posledice bodo gotovo negativne VPRAŠANJE UREDNIŠTVA, zastavljeno STANETU GAVE-ZU, vodji izobraževalnega centra v TOVARNI AVTOMOBILOV MARIBOR: Ali so vaši samoupravni organi že razpravljali o posledicah novega zakona o knjigovodstvu delovnih organizacij in obdavčitve skladov skupne porabe glede na pri vas zastavljeno kadrovsko in izobraževalno politiko. ODGOVOR TOVARIŠA STANETA GAVEZA: O tem naši samoupravni organi še niso razpravljali, predvidevamo pa lahko, da bo sklad za izobraževanje osiromašen s tem, ko se morajo sredstva za izobraževanje planirati v skladu skupne porabe in ne več v materialnih stroških kot doslej. Sodim namreč, da bi družba mo- »Kriv«, ni zakon o knjigovodstvu delovnih organizacij VPRAŠANJE UREDNIŠTVA, zastavljeno SLUŽBI DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA, centrali za SR Slovenijo. Ali je imela služba družbenega knjigovodstva v času, ko se je oblikoval novi zakon o knjigovodski službi, pred očmi posledice tistega knjigovodskega ukrepa, po katerem gredo^ izpla-čila za izobraževanje in štipen-diranje iz skladov skupne po-rabe delovnih organizacij. Le-ti so v Sloveniji obdavčeni, obdavčili smo torej tudi izobraževanje in Štipendiranje. ,rf™ , ODGOVOR SDK, CENTRALE ZA SR SLOVENIJO: Na vaš dopis, v katerem postavljate vprašanje — »Ali je imela SDK, ko se je snoval novi zakon o knjigovodski službi, pred očmi posledice tega knji- govodskega ukrepa, vam sporočamo naslednje: Spremembo glede financiranja Izobraževanja v delovnih organizacijah je prinesel že Temeljni zakon o ugotavljanju in delitvi dohodka v delovnih organizacijah (Ur, 1. SFRJ, št. 32-1968 z dne 7. 8. 1968), ne pa zakon o knjigovodstvu delovnih organizacij. Temeljni zakon o ugotavljanju in delitvi dohodka se je pričel pripravljati že konec leta 1965 in so bili osnutki dani v razpravo in na pripombe. SDK obravnava posamezne osnutke zakonov, kolikor so ji predloženi, predvsem s stališča kontrole nad izvajanjem določil zakonov v okviru pooblastil, ki jih daje zakon o SDK, za presoje vsebine takšnih osnutkov pa so pooblaščeni drugi forumi. be namenijo sredstva za izobraževanje, raziskovalno delo in kulturo, ne da bi bila ta sredstva obdavčena. Predlog za izdajo tega predpisa bo te dni posredovan izvršnemu svetu skupščine SR Slovenije. rala ustrezni del sredstev zbrati na drug način in ne z obdavčevanjem že tako skromnih sredstev, ki jih delovne organizacije namenijo za izobraževanje svojih članov. Smatram, da to stroški za kadre integralni del poslovnih stroškov. Največji problem nespremenjenih predpisov pa vidim v tem, da tiste delovne organizacije, ki zaradi slabih poslovnih uspehov (vzroki objektivne in subjektivne narave) ne ustvarjajo skladov, ne bodo mogle sedaj sploh več zagotavljati sredstev za izobraževanje. Doslej so namreč prikazovali stroške za izobraževanje v materialnih stroških. V naši delovni organizaciji je tudi pričakovati določeno zmanjševanje sredstev za kadre, to pa zaradi tega, ker vemo, da so skladi skupne porabe izpostavljeni bolj kritični presoji samoupravnih organov — žal čestokrat prevladujejo konservativna mnenja glede izobraževanja. V lanskem letu smo imeli v naši delovni organizaciji skupnih stroškov v zvezi s kadri (štipendije, šolnine, honorarji, nabava učnih pripomočkov, nadomestilo osebnega dohodka tečajnikov za čas priučevanja itd.) prek 2 milijona 400 tisoč novih din. Od tega je milijon 400 tisoč novih din šlo v breme sredstev za kadre, kar znaša sicer manj kot 2,5 % od bruto osebnih dohodkov, vendar je razlika šla v breme poslovnih stroškov. Ker je pričakovati, da bo treba tudi za leto 1969 predvideti najmanj enak znesek, kot smo ga porabili v preteklem letu, bi ob minimalni obdavčitvi bili dodatno obremenjeni za 190 tisoč novih dinarjev. © Kolikor se bodo sredstva za izobraževanje v naši delovni organizaciji zmanjšala za predvideni znesek davka, bo brez dvoma to pomenilo doiočeno zmanjšanje izobraževalnih dejavnosti pri nas. Izvršni svet bo ta problem proučil VPRAŠANJE UREDNIŠTVA, zastavljeno pomočniku republiškega sekretarja za finance tovarišu DAVORINU CVILAKU: Novi knjigovodski ukrepi, ki so že v veljavi, določajo, da se sredstva delovnih organizacij za izobraževanje ne vodijo več na kontih materialnih stroškov, pač pa na kontu skladov skupne porabe. Kako si je mogoče razlagati tak neprincipialen ukrep, ki povzroča, da bodo delovne organizacije sredstva za izobraževanje svojih sedanjih in bodočih članov morala prevreči v sfero potrošnje, ne pa jih vkal-kulirati v stroške svoje proizvodnje. Ali bo Republiški sekretariat s tem v zvezi kaj ukrenil? ^ ODGOVOR TOVARIŠA DA- < VORINA CVILAKA: > V zvezi z vašim vpraša- \ njem vam sporočamo tole: > Izvršni svet je imel kot ^ predlagatelj sprejetega za- \ kona o republiškem pri- i spevku od sredstev skupne ? porabe (Ur. list SRS, št. 40/ <, 68) v vidu, da po določbah č tretjega odstavka 12. člena ^ temeljnega zakona o ugo- s tavljanju in delitvi dohod- ^ ka v delovnih organizacijah s (Ur. list SFRJ, št. 32/68) 'delovne organizacije lahko odločijo, da bodo iz dohodka dajale sredstva za izobraževanje na podlagi samoupravnih sporazumov z organizacijami s področja izobraževanja, ki niso obdavčena. Pod vtisom možnih rešitev po odredbah tretjega odstavka 12. člena omenjenega zakona se nikoli ni rac čunalo s tem, da bi katerakoli sredstva z£f izobraževanje bila obdavčena. Kaže, da je ostalo pri urejanju teh problemov zares nerešeno vprašanje izdatkov delovnih organizacij iz sredstev skupne porabe za izplačilo posameznikom (štipendij in podobno). © Izvršni svet bo ta nastali problem proučil in v bližnji prihodnosti predlagal c bodisi spremembo republi- <, škega zakona ali drugo ^ ustrezno rešitev. m$m izdelki FJp ovatiš urednik, j k pisanju sta me spodbu-^ dila dva sestavka, objavljena v vašem listu z dne 1. februarja 1969. V njih vaša sodelavca Ivanka Vrhovčak in Matjaž Vizjak v dokaj konkretni obliki opisujeta posledice, ki jih v delovnih organizacijah povzroča obdavčitev sredstev sklada skupne porabe z republiškim zakonom Prav te dni poteka slabo leto, ko smo v istem listu, na istih straneh in skoraj v enaki vsebini lahko brali številne dokumentirane ter z dokazi podprte kritike o neumestnosti navedenega predpisa. Predstavniki mnogih občinskih skupščin in delovnih organizacij so jasno povedali, da taki predpisi niso potrebni, ker je brez njih možno doseči mnojjr boljše denarne učinke za ure janje zadev na področju izobraževanja, šolstva, rekreacije in podobnega. Tisti čas Je Delavska enotnost tudi zahtevala določeno pojasnilo od pristojnih republiških organov, vendar pa ga vse do danes še nismo brali na straneh tega časopisa. Veste, nič kaj ni prijetno, če moramo po enem letu ugotavljati, da so bila vsa prizadevanja in utemeljevanja, da takih zakonov v praksi ne potrebujemo, popolnoma zaman. Časopis DELAVSKA ENOTNOST je glasilo slovenskih sindikatov, to je blizu pol milijona delovnih ljudi, ki so člar Zakaj mnenja sindikatov niso upoštevali? ni te organizacije. Znano nam je, da si je vodstvo te organizacije prizadevalo, da do uvedbe takšnega predpisa ne bi prišlo, vendar pa so se njegovi napori končali brezuspešno. To pa je seveda neposredni vzrok, da se tematika pisanja v na- '1 II POHIŠTVO * li šem sindikalnem glasilu letos ponavlja vsaj na tem področju in se bo morda še prihodnje leto. Pri vsem tem razmišljanju človek nehote dobi občutek, da ta organizacija, njeno vodstvo in njeno glasilo niso dovolj upoštevani takrat, ko podajajo svoje predloge z ustreznimi utemeljitvami. Po enem letu čakanja Si pač lahko mirne duše ustvarimo takšno tolmačenje celotne zadeve. Menim, da gre tu za odnos do organizacize, katere glasilo vsak teden prebira na tisoče delovnih ljudi in ki upravičeno pričakujejo, kdaj bodo oni, ki so za to odgovorni, pojasni- li svoje stališče. Ker tega ni, si delovni ljudje pač po svoje ustvarjalo mnenja o zelo pomembnih družbenih vprašanjih, pri čemer se prav hitro pojavi mišljenje, da pač nobena kritika nič ne pomaga. Bodimo prepričani, da to mnogo več škodi kot koristi delu sindikalnih organizacij in njenih vodstev, na pristojne organe, ki bi morali dati odgovor in pojasnilo, na no nepotrebnem pade temna senca. VINKO LANGERHOLC STOLPECKOMENTATORJEV STOLPEC © KOMENTATORJEV STOLPEC -Kako gospodarimo- NAŠA SERIJA ČLANKOV NA TEMO: INTEGRACIJA V ELEKTROGOSPODARSTVU PREMOR | K.ot vse kaže, smo v dosedanjih prispevkih o integraciji | elektrodistribucijskih podjetij v naši republiki vsaj v bistvu | pojasnili vse poglede, pomisleke in tudi probleme v zvezi z na- I meravano združitvijo teh kolektivov. ~ 1 Tako namreč povzemamo iz odgovora predsednika Poslov- I nega združenja elektrodistribucijc Slovenije tovariša Preloga, § ki je na našo prošnjo za razgovor o teh vprašanjih odvrnil ne- | kako takole: »Ugotavljam, da trenutno ne bi m.ogel ničesar no- M vega povedati; da bi samo ponavljal tisto, kar so pred menoj 1 že povedali drugi. Vendar bodo stvari jasne v najkrajšem času, 1 morda že v štirinajstih dneh. Takrat si bom rad vzel čas za raz- | govor. Ko pa že govoriva, samo tole: raje bi videl, da bi čašo- | piši manj pisali, da pa bi zato hitreje potekale naše priprave na g združitev.« 1 Ob takšni utemeljitvi seveda nismo vztrajali pri razgovoru, jj saj to res ne bi bilo smiselno in bi tudi predstavljalo oboje- 1 stransko izgubljanje časa. Da pa navkljub navideznemu pre- S moru komisije strokovnjakov namreč ta čas pospešeno razre- ( šujejo sporna vprašanja in iščejo za vse ali vsaj za večino | sprejemljivo rešitev — naše serije člankov le ne bi prekinjali, 1 predah izkoriščamo za kratek komentar. S Želimo osvetliti predvsem »drugo stran« dosedanjih priprav i na integracijo distribucijskih podjetij. Gre za to, kdo vse je 1 v imenu distribucijskih podjetij sodeloval pri različnih sestan- f kih v zvezi s predvideno združitvijo ter na kakšen način so S bili o rezultatih teh sestankov informirani kolektivi. Dosedanji naši razgovori o integraciji distribucijskih podje- Ž tij so v zvela s tem izluščili dvoje stališč: • »Potrebno vzdušje in razpoloženje lahko ustvarijo predvsem politične organizacije. Ce bi vsak član slehernega kolek- f tiva vedel, zakaj na primer kranjsko ali ljubljansko podjetje % bolje gospodari kot na primer celjsko aii mariborsko, bi bilo S razpoloženje povsem drugačno od sedanjega, ko zaradi neobve- J ščenosti mnogi mislijo, da bodo z integracijo izgubili denar, ki j gas trudom ustvarjajo.« (Iz govora Karla Sakelška, direktorja | distribucijskega podjetja Elektro-Maribor.) J ® »Vsem kolektivom bi bilo treba na enak način povedati, s zakaj nekatera distribucijska podjetja dobro, druga pa spet ij slabše gospodarijo... Prav zaradi tega našo akcijo usmerjamo g v to, da bi vseh pet kolektivov elektrodistribucijskih podjetij § na enoten način informirali o vseh dejstvih, ki morajo pronik- J niti v njihov razum, da bi se lahko potem zavestno odločili za U integracijo ali, kar ni izključeno, tudi proti njej.« (Iz izjav inž. ( Jožeta Setnikarja, sekretarja aktiva komunistov v elektrogospo- 1 darstvu in Mihaela Kunaverja, predsednika sveta za energetiko jj pri Republiškem odboru sindikata delavcev industrije in ru- g darstva.) m Takšnim pobudam in argumentom ne bi imeli kaj oporekati, §§ če bi tem besedam v praksi sledila tudi dejanja. Po razpravi m in stališčih prve razširjene seje iniciativnega sindikalnega od- S bora za pospeševanje integracijskih procesov v elektro-distri- ■ bucijskih podjetjih namreč lahko ugotavljamo tudi drugačna. 1 manj spodbudna dejstva: § ® V dosedanjih pripravah na integracijo so sodelovali pred- g vsem »vodilni ljudje«, sindikat pa je bil potisnjen na stranski S tir. j! © Za nasprotovanji proti »vmešavanju« sindikata v integra- a cijske procese se očitno skrivajo osebni interesi posameznikov, B saj smo iz ‘njihovih ust doslej slišali zelo pomanjkljive in tudi 1 tendenciozne informacije o poteku priprav na integracijo. © Odločitev o integraciji je tolikšnega pomena,za prihodnji 1 položaj slehernega člana delovne skupnosti distribucijskih pod- 1 jetij, da sindikat mora nastopiti proti sedanji praksi. Težil bo J k temu, da bi bilo članstvo objektivno informirano. Zato pod- 1 pira prizadevanja, da bi priprave na integracijo in izvedbo fe- |j ferenduma dejansko potekale ob sodelovanju in odločujočem || vplivu strokovnjakov. Samo tako bomo namrač prišli do ob- J jektivnih informacij in slednjič tudi do predvidenih rezultatov, j Po vsem tem je jasno, kje se zatikajo priprave na integracijo J elektrodistribucijskih podjetij, čeprav so se štirje izmed petih § kolektivov načelno že odločili zanjo. Čeprav namreč že to na = prvi pogled predstavlja velik uspeh, je praktičen učinek maj- §§ hen. Očitno je namreč tudi to, da tudi sindikat kaj prida dlje J od tega načelnega stališča še ni prišel. To pomeni, da bo treba = vsem kolektivom distribucijskih podjetij in ne samo kolektivu J Elektro-Maribor, ki se niti načelno še ni odločil za integracijo, j| razjasniti in razložiti še marsikaj, preden bodo dodobra razu- M meli, da pri teh integracijskih procesih ne gre za prestižno tek- J mo v ozkih podjetniških interesih, marveč za proces, v katerem M lahko precej pridobijo ne le »najslabši«, ampak tudi tisti, ki 1 so že zdaj »najboljši«. J Zaradi vsega tega tudi pričakujemo, da bodo sindikalne or- gl ganizacije v distribucijskih podjetjih prav v sedanjem času bi- M stveno okrepile in razmahnile svojo aktivnost. M. GOVEKAR ■ RAZGOVOR Z ING. SLOBODANOM ŠUJICO, PREDSEDNIKOM CENTRALNEGA DELAVSKEGA SVETA V MTT RESNO OPOZORILO mariborskih tekstilcev Občni zbor sindikata mariborskih tekstilcev je izglasoval resolucijo, s katero vnovič opozarja najodgovornejši del javnosti na nevzdržne razmere v tekstilni industriji, ki jih povzroča prevelik uvoz tekstilnih izdelkov in neustrezni devizni režim. Hkrati pa so mariborski tekstilci v svoji resoluciji poudarili skrajno neugodne posledice za njihov kolektiv, kolikor omenjenih problemov ne bi ustrezneje rešili v najkrajšem času. O tem vprašanjih in o nekaterih notranjih ukrepih za izboljšanje gospodarskega položaja smo se pogovarjali s predsednikom centralnega delavskega sveta MTT inž. Slobodanom Šujico. »Za razlike v osebnih dohodkih, ki nas ločijo od drugih sorodnih kombinatov, osebni dohodki pa so pomemben Kazalec uspešnosti ali neuspešnosti gospodarjenja, smo nedvomno krivi v podjetju,« je začel razgovor inž. Šujica. »Nekatere naše napake smo spoznali in jih želimo odpraviti, med drugim z novo organizacijo v podjetju. Bistvo nove organizacije je samostojnost posameznih obratov, kar pomeni, da bo obrat sam organiziral svojo proizvodnjo, svojo prodajno mrežo in bo proizvajal izdelke, za katere je. na trgu največ popraševanja. S tem si obetamo boljše prilagajanje razmeram na tržišču in zato večje poslovne uspehe. Prvi pogoj za uspeh je seveda složno prizadevanje, da bo nova organizacija čimprej oživela. Za to smo odgovorni znotraj delovne organizacije.« Težišče razprave na nedavnem občnem zboru vašega sindikata so bili nekateri zunanji ukrepi, ki bistveno vplivajo na vašo poslovno politiko. Glavni kamen spotike je uvoz tekstilnega blaga. Kako občutite ta problem? »Ne upiramo se uvozu tekstilnega blaga, upiramo pa se prekomernemu uvozu, ki po iz- občutili. Zaradi zasičenega trga smo morali zmanjšati proizvodnjo in zriižati cene. Za primerjavo ih delno podkrepitev, kako težke posledice ima prekomeren uvoz tekstilnega blaga za domačo .industrijo, lahko služi podatek. da smo lani v državi uvozili toliko tekstilnega blaga, kolikor bi znašala celotna proizvodnja G do 7 tako velikih kombinatov, kot je MTT.« Drugo vprašanje, ki ga tekstilci, zlasti bombažerji želijo rešiti že več let, je neustrezni devizni režim. Na občnem zboru smo slišali, da vas sili sedanji devizni sistem v nekatere ukrepe, ki najbrž ne bodo V prid skupni ekonomski politiki. »Znano je, da si moramo tekstilna podjetja po veljavnih predpisih sama oskrbeti surovine. Za našo proizvodnjo pomeni to uvoz surovin, ki jih moramo plačati v konvertibilni valuti. Ce se želimo oskrbeti s surovinami, moramo izvažati velik del proizvodnje prav na konvertibilna področja. S takim trgovanjem ni dobička, nasprotno, z izvozom smo si nakopali velike izgube. Za 25 % : do prek 30 % moramo izvažati pod lastno ceno. Ta problem smo doslej najbolj pogosto reševali na račun osebnih dohodkov in se na ta košnjah ne. pozna razumnih način ogibali odpuščanju delav- in ki poteka mimo sklenjeiiiim cev, Pri tem pa ne moremo več ' ’ ' ' i - vztrajati. Drugače ne kaže, kot da z nekaterimi notranjimi ukrepi zmanjšamo izgubo. Izhod vidimo v manjšem izvozu na konvertibilna področja in v ukinitvi tretje izmene. Tako prihajamo do najtežjega problema — odvečnih delavcev.« Izgube zadnjih let so izčrpale vse razpoložljive rezerve. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev postaja proizvodnja vedno dražja, perspektive pa vedno slabše. Tc ugotovitve so na občnem zboru delegati večkrat ponovili. Gospodarjenje MTT se vrti v začaranem krogu: ker ni skladov, ni investicij in zato tudi ni napredka in pocenitve proizvodnje. Kje je torej izhod? »Izhod iz te slepe ulice bi si kazalo utreti s temi ukrepih bP stveno zvišati cene našim proizvodom, radikalno znižati osebne dohodke zaposlenih, radikalno znižati število zaposlenih, dobiti dolgoročna brezobrestna posojila, pokriti izgube zadnjih let z družbenimi sredstvi.« Se vam ne zdi, da so nekateri od naštetih ukrepov že na prvi pogled nesprejemljivi? »Z zvišanjem cen izdelkov se res ne bi mogli reševati. Takega ukrepa ne bi prenesel trg, poleg tega bi pa dobili na vrat intervencijski uvoz. Ta pa je že sedaj več kot preobsežen. Osebni LJUBLJANSKA IZOLIRKA SE MODERNIZIRA dogovorov. Glede tega je. svet za tekstilno, obutveno in usnjarsko industrijo pri republiškem odboru sindikata delavcev industrije in rudarstva že sredi lanskega leta zavzel ustrezno stališče. Vendar so njegova stališča in opozorila, ki smo jih v minulih dveh letih že večkrat naslovili na pristojne organe, da je potrebno na tem področju napraviti red, sodeč po zadnjih dogodkih, naletela na gluha ušesa. Že lani smo se tekstilci in trgovci sporazumeli za količine uvoženega blaga. Po zaključnih blagovnih listah lahko predvidevamo, da bomb letos v državi uvozili za 25 milijonov dolarjev tekstilnega blaga, vendar pa ta lista še ni popolna. To pomeni, ™ S“e°,Ta“,“a8|aS Odka' pa od konca minalogajcta smo upravičeno zaskrbljeni, da amje njihov novi bitumenski obrat, si je ta kolektiv na dohodki našega kolektiva so daleč pod vsakim poprečjem. Za primer: če štejemo poprečje dohodkov mariborskega gospodarstva s 100 9o, znašajo naši osebni dohodki 69 %. Niže torej ne moremo. Zaradi prenasičenosti trga smo že znižali proizvodnjo, .zato imamo že sedaj težave s prevelikim številom delavcev, predvsem nekvalificiranih in administrativnih. Računamo, da bi brez škode za proizvodnjo pogrešali 500 delavcev, kar je približno 10 % od skupnega števila zaposlenih. S tem bi samo pri osebnih dohodkih prihranili letno 6 milijonov N-dinarjev. Toda, kje. bi se lahko v Mariboru zaposlilo 500 delavcev? Že v minulih letih smo se reševali s kratkoročnimi krediti. Cena kreditov pa je zelo visoka. Samo lani smo plačali za obresti na te kredite 3,420.000 N-dinarjev. Zaradi težjega finančnega položaje je vprašanje, kdo nam bo v prihodnje še dajal kredite. Znatno bi si omilili položaj, če bi dobili dolgoročno brezobrestno posojilo v višini 30 milijonov N-dinarjev. Težak finančni položaj v minulih letih odražajo izgube. Dejanska izguba je celo večja, kot jo prikazujejo naši zaključni računi, ker smo del izgub pri razprodaji zalog razmejili na več let, in bodo potemtakem bremenile dohodek še v naslednjih letih. V zadnjih letih smo bili obremenjeni z znatnimi družbenimi prispevki. Leta 1967 na primer, smo plačali obresti na poslovni sklad in prispevkov iz osebnih dohodkov v skupni višini 14.770.000 N-dinarjev, lani pa 13,650.000 N-dinarjev. Tudi zaradi tega sodimo, da lahko pričakujemo družbeno pomoč pri pokritju nastale izgube. Hkrati pa seveda pričakujemo ustrezno rešitev omenjenih spornih ekonomskih vprašanj, ki mora zagotoviti tekstilni industriji enakovredno mesto v našem gospodarstvu. I. VRHOVCAK Z lastnimi močmi razgovora z direktorjem »Izolirke« Venceslavom Jerasom Ob konkurenci še treh sorodnih podjetij je ljubljanska IZOLIRKA že doslej predstavljala vodečega. proizvajalca Z™ 'dvehMet.1* V°obdobj*u t- °SMVnem Proizvodnem področju odprl nove per- -november 1967. leta je na- sPektive,- ki bodo samo utrdile njegov položaj na trgu. In milih dveh let. V obdobju januar—november 1967. leta je na- _ _ ša država uvozila skupno za 79 drugič: zdaj, ko je ta najvažnejša naloga za njimi, bodo milijonov dolarjev tekstila, lam iauL„ „ - ’ v enakem obdobju pa za 95 mi- ,anK0 pospešeno razrešili tudi druge načrte v zvezi z modernizacijo, za katero so v minulih štirih letih vložili že več kot milijardo S-dinarjev lastnih sredstev. Priložnost, ko je začel obratovati njihov novi bitumenski obrat, smo izkoristili za kratek razgovor z direktorjem »Izolirke« Venceslavom Jerasom. lijonov metrov. Na osnovi nekaterih podatkov ocenjujemo, da je bilo lani uvoženega tekstila za približno 104 milijone dolarjev. Posledice takega uvoznega režima smo v kombinatu krepko KOMENTATORJEV STOLPEC • KOMENTATORJEV STOLPEC • KOMENTATORJEV STOLPEC • KOMENTAT NAPREJ ALI NAZAJ (Nadaljevanje s 1. strani) ustvarjajo izgubo, neproduk-' bitka, koliko trga in koliko cev, razlike v dohodkih in raz- tivm0 po!aha i1td' Zat° s™.° se pla™. v Praktični gospo-vojnih možnostih različnih go- navsezadnje tudi odločili za, darski politiki, pa čeprav smo spgdarskik organizacij, razlike ** ? ’ smo se odločali v osebnih dohodkih kakor tu- “f ? kot recept za od- za reformo s tem tudi odločili di v dohodkih individualnih fanjevanje negativnih učin-. za kar največji vpliv tržnih proizvajalcev, ki delam z last- hov trznl\ zakonitosti »samo-, zakonitosti na nas nadaljnji nimi sredstvi za delo itd. Med patine« dogovore o cenah, o razvoj, saj le ekonomsko tek-»grehe« blagovne proizvodnje Povečam pomoči manj razvi- movanje ustvarja razmere za prišteva aradivo še- končen- Um ~ s P0rru,c)0 »kompen- zdravo rast gospodarstva, ne-Uacijo ekonomske moči izven celjskega instrumentarija«, ekonomsko pretakanje sred-proizvodnje, monopolne in po- grajenega vj ekonomski si- štev pa za »ribarjenje v kal-dobne odnose, ki ovirajo nor- sJem “ 0 zaščitnih carinah za, nem«, pri čemer nesposobnim malne tokove družbene repro- industrijo itd. Škrat- ribičem m treba pokazati ulo- dukciie nriviJeairan noložai ka: hlaSOvno gospodarstvo, da va. posameznihdclo^^oizvodnje ° fnarja niti ne govori- Prehiranje osnutka gradiva itd. ™0’ se se nl dobr° razmahni- 0 naiogah ZKJ v prihodnjem Vse te »grehe« blagovne pro- °\ mu ze strižemo peruti obdobju *— sreča, da politično izvodnje že dolgo poznamo, ? izgovorom o škodljivosti sti-, avtorizirano — nas nehote vemo pa tudi — in, kaj nismo l^s učinkov tržnega gospo-, Spominja na predreformne ča-tega občutili na lastni koži — avs va, ki da bolj šKodijo so- se ekstenzivnega gospodarje-da so manjše zlo kot učinki U„^rnfS\ ^oseSfa delavskega nj^ na infiacij0 ;n na življe-centralističnega planiranja s lazre a> kot pa mu koristijo. njg na§e družbe »iz rok v posledicami, kot so inflacija, Kaže, da se je spet z vso- usta«. zaplanirane investicije, ki zdaj ihto razplamtela predreformna- VINKO BLATNIK K O g H 2 H > i-3 O M W < O t- ■11 M O w »3 O t- D M O KOMENTATORJEV STOLPEC • KOMENTATORJEV STOLPEC • KOMENTATORJEV STOLPEC • KOMENTAI »HIŠO JE TREBA GRADITI PRI TEMELJIH!« »Predvsem bi nas zanimal odgovor na vprašanje, kaj je vaš kolektiv pridobil z dograditvijo novega bitumenskega obrata.« »Naša tovarna je v zadnjih osmih letih za dva in polkrat povečala vrednost proizvodnje. Lanska realizacija se je za las približala 5 milijardam S-dinarjev. Se sam se dostikrat vprašujem, kako smo to lahko dosegli, ^ ko pa smo podedovali obrtniško proizvodnjo brez prave mehanizacije; tehnologija pa je bila tudi bolj odvisna od fizičnih moči proizvajalcev kot pa od moči elektromotorjev in teh-nično-strokovnih rešitev. Pa vendarle: če pogledam nazaj, kako smo se izmotavali iz težav, moram reči, da je bila naša pot dokaj tvegana, čeprav — kot se je pokazalo zdaj — tudi edino možna in, k sreči, uspešna.. Vse, kar smo dosegli v tem času, namreč predstavlja rezultat lastnega dela; vse investicije in rekonstrukcije smo izvedli z lastnimi sredstvi. Tako smo skoraj pet let zbirali sredstva in postopoma na vseh področjih naše proizvodnje izvajali različne rekonstrukcije. Želo pogoste so bile pripombe, zakaj hkrati pričenjamo toliko rekonstrukcij; zakaj najprej ene med njimi ne dokončamo, da bi hitreje zaključili tudi 'vse druge. Toda — tako smo delali zaradi pomanjkanja sredstev; zaradi tega, ker smo želeli Ostati konkurenčni na trgu, in slednjič; kar je bilo tudi pomembno, če smo hoteli našim delavcem zagotoviti, da bodo obdržali svoja delovna mesta. Tako sta bila tudi modernizacija proizvodnje bitumenskih izdelkov in čas te modernizacije pogojena predvsem z razpoložljivim denarjem, čeprav bitumen predstavlja osnovo naše proizvodnje. No, ob vseh drugih manjših rekonstrukcijah smo postopoma le ustvarili tolikšno akumul cijo, da nam je zadostovala za dograditev novega obrata. Ne bi želel podrobneje govoriti o tehnoloških prednostih proizvodnje v tem obratu. Dejstvo pa je, da naš postopek sodi med najsodobnejše in tudi v svetovnem merilu izvirne rešitve. In ne samo to: do skrajnosti mehanizirana in avtomatizirana proizvodnja odpravlja težaško fizično delo. Zgovoren je podatek, da bo samo na račun prihranka za osebne dohodke zaposlenih delavcev — odvečne smo zaposlili pri drugih delih — investicija poplačana v treh letih; dejan ko pa spričo podvojene zmogljivosti že prej. Pri .investiciji 200 milijonov starih dinarjev pa to nedvomno pomeni velik uspeh. In še nekaj: bistveno bomo lahko izboljšali kvaliteto, kar spet-, pomeni zagotovljeno tržišče in- s teni dohodek. Čeprav sem menda povedal dovolj o tem, kaj novi obrat pomeni za naš kolektiv, še nisem povedal vsega! Gre namreč tudi za to, da bomo z nekaterimi dedatoimi investicijami novi obrat usposobi li tudi za proiz-, vednjo novih izdelkov, ki jih v državi še ne proizvajamo. Gre predvsem za različne izdelke iz umetnih smol. Vse to pomeni, da smo si postavili temelj našega nadaljnjega razvoja. Ta temeljni kamen naše hiše, naš« nove. Izo-liike pa nam hkrati zagotavlja hitrejši razmah na vseh drugih področjih naše dejavnosti.« PRED EKSPANZIJO »^e iz vaše dosedanje pripovedi je možno razbrati, da se IZOLIRKA pripravlja na večjo ekspanzijo. Ali se varamo v tem vtisu?« »Niti ne, če pojem ekspanzije razumete v tem smislu, da si 'želimo utrditi svoj položaj na tržišču. To seveda velja za proizvodnjo in prodajo vseh naših izdelkov. Zdaj, ko je dograjen novi bitumenski obrat, so prišla na vrsto zaključna dela v novem obratu za proizvodnjo mineralne volne na Jesenicah. Kot kaže, bo proizvodnja stekla še pred koncem leta. Kasneje pridejo na vrsto še druge dejavnosti. Učinki, ki jih pričakujemo od navedene in še drugih investicij, niso majhni. Razumeli pa me boste, če o tem podrobneje ne bi želel govoriti že zdaj . . ,« M. GOVEKAR Kako gospodarimo O TOVARNAH, KATERIH DIREKTORJI SO PREJELI LETOŠNJO KRAIGHERJEVO NAGRADO Med prvimi v Evropi Novogoriški »Meblo« včeraj, danes in jutri O novogoriški tovarni pohištva »Meblo« je težko napisati kaj povsem novega, ko je bilo prav v zadnjem času o njej Veliko govora v vsem jugoslovanskem tisku, v radiu in na televiziji. A kljub temu, da je z novinarske strani tovarna »Meblo« Prečesana po dolgem in počez in so vodilni delavci v tovarni kovinarjev že »siti«, si prav ti ljudje zmeraj utrgajo delček svojega dragovenega časa za pogovor z njimi. »Ce bi šlo tu samo za radovednost novinarjev, bi še nekako shajali,« je začel razlagati dr. Alfred Slokar, vodja finančne službe »Mebla«, in medtem vzel v roke zajetno mapo spisov. “■Poglejte, tu se nam zahvaljujejo Iz zagrebške ekonomske fa-kutete, iz beograjske in še iz mnogih delovnih organizacij. Vsi bi se radi nekaj od nas naučili. Najbolj pa jih zanima naša metoda ugotavljanja direktnih stroškov in spremljanje rezultatov z direct costing načinom. Vsem prav radi ustrežemo, toda tik pred novim letom smo le nekomu odklonili. Saj Veste, zaključni račun je tu... Sicer bi imel en delavec v naši tovarni čez glavo dela, da bi samo pojasnjeval in tolmačil naše Izkušnje različnim poslovnim Partnerjem ter znanstvenim in Šolskim; ustanovam.« TUJI STROKOVNJAKI V MEBLU »Kako da prav vaša delovna organizacija tako odstopa v različnih novostih glede vodenja, organizacije dela in sploh celotne poslovne politike,« sem Povprašal dr. Slokarja. »Lahko bi rekel, da je prav zasluga našega generalnega direktorja inž. Olega Vrtačnika, da z našo poslovno politiko, zlasti kar zadeva uvajanje novih metod organizacije dela, tehnologije in vodenja podjetja, v nekem smislu odstopamo od drugih ...« 2e nekaj časa v »Meblu« Prevladuje hotenje, da postane- medse strokovnjake svetovnega slovesa bodisi s področja organizacije dela, ugotavljanja stroškov ali tehnologije dela. Z nasveti iz z izkušnjami teh strokovnjakov si »Meblo« vztrajno utira pot med najboljše proizvajalce pohištva ne samo v Evropi, marveč tudi v svetu. »Nima nobenega smisla, da hodijo naši strokovnjaki na izpopolnjevanje v tujino, ker so nam izkušnje pokazale, da ima od tega podjetje kot celota zelo malo koristi. Tak strokovnjak, ki odide na Izpopolnjevanje v tujino, po vrnitvi napiše poročilo, kaj se je naučil. To poročilo pa največkrat obleži v kakem predalu. Ce pa za nekaj mesecev povabimo V tovarno tuje strokovnjake, potem imamo od teh strokovnjakov vsi veliko. Tu so, med nami, in vsi do zadnje- ga delavca v tovarni se ob njih POHIŠTVO io ena najsodobnejših tovrstnih tovarn v Evropi in na svetu. Danes je »Meblo« že v pre-cejšnji meri to dosegel. A za to so Vsi v kolektivu Prelili mnogo znoja. V »Meblu« je namreč že Ustaljena navada, da povabijo učimo in izpopolnjujemo. Ali to boljši način?« REZULTATI GOSPODARJENJA; ODLIČNO S sodobno organizacijo dela, najnovejšo tehnologijo in modernizacijo proizvodnje je novogoriški »Meblo« v zadnjih šestih letih, odkar ga vodi inž. Oleg Vrtačnik, storil na področju gospodarjenja velike premike. »Toda, še preden vam bom natresel številke, moram povedati,« pravi dr. Slokar, »da v našem podjetju živimo v mejah možnosti, če lahko tako rečem. Nte zapravljamo več, kolikor ustvarimo, ali pa zapravimo toliko, da smo sposobni v vsakem času vrniti denar.« Nato je dr. Slokar naštel nekatere. finančne podatke o gospodarjenju »Mebla«: # Še leta 1962 je znašal celotni dohodek 17 milijonov novih dinarjev, lani pa že 120 milijonov novih dinarjev. • Delitveno razmerje čistega dohodka je še leta 1965 znašalo 80:20 v korist osebnih dohodkov, medtem ko je lani bilo le še 56:44 v korist osebnih dohodkov. 9 Leta 1963 v »Meblu« niso imeli skoraj niti dinarja na skladih, predlanskim že tričetrt milijarde starih dinarjev, lani pa so ustvarili kar 1 milijardo 600 milijonov starih dinarjev za sklade, torej le nekaj manj, kot je- leta 1962 znašal celotni dohodek podjetja. 0 Leta 1963 je »Meblo« izvozil za nekaj več kot milijon dolarjev izdelkov, lani pa že za blizu milijon 600 tisoč dolarjev. 0 Pred šestimi leti so v »Meblu« delali spalnico tipa »Carmen« 70 ur, danes zanjo porabijo le še 30 ur delovnega časa. Ali: jogi so pred šestimi leti naredili v treh urah, danes pa ga naredijo v pičlih 42 minutah. RENTABILNI IZVOZ Na hitro pogledano, »Meblo« morda lani res ni veliko izvozil, saj je veliko takih tovarn, ki letino izvozijo za poldrugi milijon dolarjev. Toda »Meblo« je med vsemi menda edina tovarna, ki izvaža v države s čvrsto valuto brez vsake izgube. »Kako ste v tem uspeli?« je ■ sledilo vprašanje. »Med poglavitne vzroke za naš izvoz brez vsake izgube štejem ureditev raziskave trga, potem izvoz izdelkov po lastnem programu, osredotočenje kalkulacij do direktnih stroškov in prodajnih cen na drobno v tujini, spremljanje rezultatov z metodo ,direct costing’ ali po naše analize vrednosti izdelkov. Ne nazadnje izvažamo brez izgube tudi zato, ker preprosto odklonimo vse nerentabilne posle...« je pojasnil dr. Alfred Slokar. Rentabilen izvoz in še nekateri drugi ukrepi v prodajni službi so Meblu »vrgli« v zadnjem obdobju milijardo starih dinarjev, ki jih spet investirajo v izboljšanje prodajne službe. Naj omenimo, da so od teh sredstev samo lani namenili za reklamo lasnih izdelkov doma in v tujini 234 milijonov starih dinarjev, letos pa bodo to vsoto za reklamo še podvojili. »MEBLO« SKRBI TUDI ZA »MAJHNE« Ob novogoriškem »Meblu« je v okoliških krajih in zaselkih v zadnjih letih zraslo nekaj kooperantov. To so mizarstva v Trnovem, Čepovanu, Braniku, Bovcu in v šolskem izobraževalnem centru v Novi Gorici. »Zelo skrbimo za naše kooperante, kajti za nemoteno proizvodnjo v tovarni so nam prav mizarji iz omenjenih krajev izredno pomembni. Zato jim tudi finančno pomagamo. Z izdelki, predvsem ročne izdelave, lepo dopolnjujejo naš proizvodni program, znano pa je, da so tod okoli odlični mizarji,« deda dr. Slokar. »CE VAM BO SLO SLABO.. .7« »Kako ste sprejeli novico, da je vaš generalni direktor med Kraigherjevimi nagra j enci ?« sem spet povprašal dr. Slokarja. »Sam sem pomagal zbirati dokumentacijo • o delu našega generalnega direktorja ter jo poslal komisiji za nagrade ... Lahko si mislite, da smo se nagrade vsi v podjetju razveselili. Inž. Olegu Vrtačniku pa smo za spomin poklonili samokolnico. Presenečen je bil. Pojasnili smo mu, da smo mu jo poklonili kot simbol in zaradi tega, da bi se ob fizičnem delu malce Sprostil. Kajti toliko, kolikor on dela in študira, je malo ljudi na svetu.« M. ZIVKOVlC Nevarne stezice mo. Za današnje razmišljanje pa smo odbrali le enega. zato ker je ta problem najbolj očiten m ker od njegove najprej lahko pričakujemo uspeh ali polom, kot se ga bomo pac odločili razreševati. Ozadje problema predstavlja skrajševanje delovnega časa od 48 delovnih ur na 42 ur na teden. Izkušnje gospodarf o razvitejšega sveta nam V tem primeru izpričujejo, da je ob sodobnem ritmu proizvodnje in poslovanja en dela prost dan v tednu premalo da bi si nabrali dovolj energije, da bi bila naša Vjoduk-tivnost v 42 urah najmanj tolikšna, kot je biia Vrej v 48 ura . Analize strokovnjakov torej priporočajo dva prosta dneva v tednu. In v večini primerov, kjer smo ie skrajšali delovni teden, smo tako priporočilo tudi sprejeli. Tako ali drugače — človeku je torej zadoščeno: dobil je za šest ur krajši delovni teden. Kaj pa delovne naprave? Očitno smo nanje pozabili in tudi njim skrajšali delovni teden z 48 na 42 ur. Obratovalni čas strojev, tako dokazujejo analize, se namreč pri nas zmanjšuje s prehodom na 42-urni delovni teden za šest ur. Kaj pa pomeni tako dejstvo, pojasnjuje podatek iz taistih analiz: vsaka izgubljena obratovalna ura velja Jugoslavijo za milijardo dinarjev izgube. Zavoljo resnice pa je treba dodati, da to niso edine izgube v obratovalnem času. Strokovnjaki zatrjujejo, da v gospodarstvu izgubimo vsak mesec 29 in v industriji celo 35 obratovalnih ur: 12% zavoljo čakanja na delo, 17 % zavoljo praznikov, 36% zavoljo bolezenskih izostankov, 5 % zavoljo samovoljnih odhodov z dela... In če tudi vsako, na ta način Izgubljeno uro obratovalnega časa pomnožimo z eno milijardo dinarjev, bosta zmnožek in seštevek letne izgube kar velika. Hotel sem reči: prevelika, da bi si jo lahko privoščilo katerokoli gospodarstvo. Bržčas smo res uspeli v podjetjih, kjer so uvedli 42-urni delovni teden, nadomestiti precejšen del izgubljenih šestih obratovalnih ur v tednu z izboljšanjem delovne discipline* z boljšo tehnološko urejenostjo in organizacijo dela nasploh. Vendar problem ostane: skrajševanja delovnega časa ne povezujemo dovolj s povečevanjem obratovalnega delovnega časa. Optimum — 7 dni v tednu po 24 obratovalnih ur — bržčas res ni dosegljiv, a vsaj približevati bi se mu morali. Res je tudi, da za marsikatero delovno organizacijo zavoljo najrazličnejših vzrokov sploh ni spre-jemljiv obratovalni čas 24 ur na dan. Velja pa priznati, da je tudi veliko delovnih organizacij, ki sploh ne vedo, kakšen je zanje optimalni izkoristek obratovalnega časa, kot ga omogočajo tržne in druge razmere. Razviti svet je dokazal, da lahko uspešno skrajšujemo delovni čas le ob hkratnem povečevanju obratovalnega časa. Zakonitost je sila preprosta: če človek manj dela, potem mora pac več delati stroj če seveda nočemo, da bi se progres ustavil. Zato istemu stroju namesto dveh ljudi strežejo trije, namesto treh štirje. Dela prosta dneva pa sta tudi torek in sreda in ne samo sobota in nedelja. Jugoslovanska praksa v tem primeru pa očitno ubira svoja pota. Pravzaprav precej nevarne stezice. KOLEKTIV TOVARNE ČIPK IN VEZENIN NA BLEDU NA POTI V SREDNJE VELIK KOMBINAT Po zgledu najboljših Sprejemnica, vzorčna soba, ali kakorkoli bi že imenovali okusno urejeno sobo, kjer hranijo v vitrinah modele in sklepajo kupčije za stilnimi klubskimi garniturami, kaže, da blejski čipkarji in vezeninarji pogumno sledijo evropskim veteranom v svoji stroki. Ugoden prvi vtis ni le zunanji videz. Sledovi organizacije proizvodnje in tehnologije po evropskem vzoru in na tej ravni vodijo mimo porajajočega se razvojnega oddelka tudi v proizvodne dvorane. ... ,, »Zgledujemo se pri proizvajalcih, ki so v naši stroki uspeli,« pravijo v Tovarni čipk in vezenin. Priznanje, da so dobri učenci, jim dajejo evropski mojstri čipk in vezenin. Dolga leta si je kolektiv blejske tovarne vezenin in čipk prizadeval pridobiti kupca za svoje izdelke. Mnogo je bilo Naposled le rešitev Prva kooperacija med zasavskimi premogovniki in elektrogospodarstvom Med trboveljskim premogovnikom in tamkajšnjo termoelek-»ano je letos potekla petletna kupoprodajna pogodba. Status obeh partnerjev se je že Pred potekom te poslovne pogodbe bistveno spremenil. Trbo-;eljski rudnik je vključen v in-jngrirane Zasavske premogovni-ke> termoelektrarna pa se je s V januarjem letos pripojila elektrogospodarstvu, ki združuje j«ravske elektrarne in poleg tef-moelektrarne v Brestanici še ibbljansko Toplarno. Vendar ta dva integracijska Procesa nista preprečila nadalj-Viega poslovnega sodelovanja, "Pipak sta ga celo učvrstila. Po **ovi, desetletni kupoprodajni Pogodbi med premogovnikom in elektrarno se je fiksirana letna količina odkupa povečala s 510 isoč na 850 tisoč ton premoga, k posebnimi akti bodo določene a leto dni vnaprej odkupne ce-j e’ obračunavanje pa bo četrt-etno. Ti dve novosti sta za go-Podarjenje obeh poslovnih Partnerjev zelo pomembni, saj mogofata realno finančno pla-i ran j e na osnovi dogovorjenih tiM *er določenega dotoka in od-l°ka sredstev. integracija olajšuje ‘ položaj samostojnih PREMOGOVNIKOV Zasavski premogovniki pašo Pogodbeno povezali tudi z ljubljansko Toplarno. Poslovni sporazum obsega samo dogovorjene količine premoga, čeprav se ni bati, da Toplarna ne bi mogla redno dobivati zadostne količine surovin. V integriranem Elektrogospodarstvu je možna prožnejša in gospodarnejša preskrba, kar se je že pokazalo. Termoelektrarna Brestanica Je doslej letno odkupovala od Črnomelj skega premogovnika Kanižarica kakih 15.000 ton rjavega premoga. Poraba pa se je sedaj zaradi načrtno zmanjšane proizvodnje termo električne energije v oviru Elektrogospodarstva zmanjšala. Preden se je zaostril problem, kam s črno-meljskim premogom, ga je prevzela Toplarna. Tako se hkrati s surovinsko preskrbo Elektrogospodarstva ureja tudi problem slovenskih premogovnikov izven Zasavja. Po načrtih združenja za energetiko bo čež čas proizvodnja iermoenergije izenačena s proizvodnjo hidroenergije. Ravnovesje opravičuje več razlogov: kakor so proizvodni stroški hi-droenergetike manjši, so investicijski stroški termoenergetike znatno nižji. Z nadaljnjim gospodarskim razvojem se bo povečala potreba po energiji, obenem pa nevarnost, da podjetja ne bi bila redno preskrbljena z električno energijo. Kaj pomenijo proizvodni zastoji zaradi pomanjkanja električne energije, dobro vesta zlasti Tovarna dušika v Rušah in Tovarna glinice in aluminija Boris Kidrič. Ob nizkih, vodostajih je termoener-gija nujno dopolnilo hidroenergije In je neprecenljive gospodarske vrednosti. Potrebe po električni energiji bodo v prihodnje porasle tudi na področjih, ki jih oskrbujejo Savske elektrarne. Te pa že sedaj pokrivajo komaj dobro desetino potreb, kakih milijon 200.000 kWh pa letno odkupijo od Dravskih elektrarn oziroma po novem, od Elektrogospodarstva. Ogromne investicije bi Savske elektrarne potrebovale, da bi z lastno proizvodnjo oskrbovale svojo potrošniško mrežo, ker nimajo tako izdelane surovinske baze kot Elektrogospodarstvo. Problem bo nekoliko omilila rekonstrukcija šoštanj-ske termoelektrarne, ki jo sofinancirajo Savske elektrarne. Toda če jemljemo področje Slovenije kot gospodarsko celoto, je pomembno predvsem to, da se z integracijskimi procesi in tesnim poslovnim sodelova-njm hkrati ureja kontinuirana preskrba elektroenergije in omogoča normalna eksploatacija premogovih ležišč, od česar živi na tisoče naših družin. vzrokov, da se pri nas nismo mogli ogreti za to tisoč let znano blago. Poleg drugega je bil temu kriv nižji standard in zato šibka kupna moč potrošnika. V zadnjih letih pa Se je blejskim čip-karjem obrnilo na bolje. S potrošnikom so se sporazumeli. Poleg polizdelkov so začeli izdelovati končne izdelke in v ta namen pred dobrim letom ustanovili lastno konfekcijo. Pred' tem pa so vztrajno iskali in končno našli poslovnega partnerja in vzornika v St. Gallemi v Švici. Sodelovanje s Švicarji sega na vsa področja tehnologije in ekonomike. V vseh vprašanjih, za katera so doma v dvomih, ali jih ne bi znali, rešiti, se lahko posvetujemo s poslovnim partnerjem iz St, Gallena. Ta švicarska »dobrodušnost« ima seveda svojo ceno. Blejski čipkarji in vezeninarji so »ambasadorji« za njihove izdelke. Vsak mesec pošlje razvojni oddelek švicarskega proizvajalca na Bled pošiljko z mnogimi vzorci; blejski vezeninarji odberejo med njimi najprimernejše in zanje naročijo vso potrebno dokumentacijo za redno proizvodnjo. S POTROŠNIKOM V ROKAVICAH Danes proizvajajo .na Bledu od navadnih do najfinejših čipk za posteljno perilo, vezene tkanine za žensko perilo, in obleke, dekorativne tkanine, zavese, prte. Del te proizvodnje predelajo v lastni konfekciji. Težko se je ločiti od izdelkov — in naj bodo metražne čipke in vezenine ali bogato, okusno vezene obleke, bluze in dekorativne tkanine 1 Vsaj en kos njihovih izdelkov bi si zagotovo želela vsaka ženska v svoji garderobi ali v stanovanju. Na pol prazna skladišča gotovih izdelkov govorijo sama po sebi. Prodaja teče dobro, Izdelki blejskih čipkarjev in vezeninar- jev prodirajo v naše domov«. V trgovinah jih hitro razprodajo. Podobne konjunkture še ne! Kako dolgo se bodo tako dobro sporazumevali s kupci? Blejski proizvajalci čipk in vezenin pravijo: »V glavnem je od nas odvisno, kako dolgo nam bodo potrošniki zvesti.« Poleg tega, da si prizadevajo potrošniku ponuditi kvalitetno blago, je lepa »navada« blejskih veze-ninarjev, da. menjajo svoje proizvodne programe vsaka dva meseca. Po njihovem zatrdilu ni bojazni, da bi še naveličali njihovih modelov ali da bi nas Uniformirali. Praktični del njihovega poslovanja pa je tak: lani soustvarili 15 milijonov bruto produkta in za 'poldrugi milijon skladov, za amortizacijo dajejo tolikšna sredstva, da lahko v petih letih zamenjajo vse stroje. In kakšne so »osebne. korigti«. dobre poslovne politike? Devetmesečno poprečje osebnih dohodkov je lani znašalo približno 930 N-di-riarjev. Pod 600 N-dinarjev v-proizvodnji nihče ne zasluži. Bo prineslo letošnje leto višje osebne dohodke? Bistveno se osebni dohodki zaenkrat ne bodo zvišali, čeprav bodo planske postavke nekoliko povečali. Računajo, na 17 milijonov bruto produkta. Izvoz bi od sedanjih 15 % povečali na 30 %. Vsi njihovi izdelki bodo potovali na konver-. tibilna področja. Poleg nekaterih zahodnoevropskih potrošnikov bodo njihovo konfekcijo nosile ženske celo iz daljne Avstralije in Nove Zelandije. OD SUROVINE DO GOTOVEGA IZDELKA Z večjim osebnim standardom bo potrebno počakati Še kakšno leto, pravijo na Bledu. Kolektiv blejske tovarne čipk in Vezenin uresničuje namreč svoj veliki gospodarski in poslovni načrt. 2e v kratkem se bodo razvili v srednje velik kombinat. Poslej bodo pod lastno streho imeli ves proizvodni proces — od surovine do gotovega izdelka. V dobi vedno večje delitve dela in specializacije preseneča tak proizvodni program. Vendar blejski strokovnjaki zatrjujejo, da je njihova panoga izjemna. V državah z najbolj razvito tovrstno industrijo je tako, da proizvajajo doma tkanino, tdko, kot najbolj ustreza njihovim potrebam, jo oplemenitijo, zvezejo, skrojijo in sešijejo po lastnem konfekcijskem programu. Natanko to želijo na Bledu. Ze letos bodo zgradili in opremili novo oplemenitllnico. V kratkem se bodo tako v kompletni proizvodnji postavili na lastne noge. Za investicije bodo deloma porabili lastna sredstva, deloma si bodo pomagali z bančnimi krediti. Računajo, da se bo čez kakšno leto kolektiv povečal od 400 na BOO delavcev in delavk, konfekcija pa bo sešila namesto sedanjih 25.000 do 30.000 kosov letno, 60.000 kosov različnih oblek in perila. Zelo veliko si obetajo od lastnega razvojnega oddelka. Pravzaprav je tudi želja po lastnem razvojnem oddelku — nenavadna glede na dobre poslovne stike, ki jih imajo s Švicarsko firmo in z njenim razvojnim oddelkom. Toda v tovarni vezenin in čipk pravijo, da je lastni razvojni oddelek potreba: prvič, ker naš trg terja poseben pristop'; drugič, ker si'velja ustvariti samostojnost. Se tako dobre poslovne vezi se , lahko nekega dne razrahljajo — in kaj potem? Na lastni razvojni oddelek se na Bledu že dlje sisipmatično pripravljajo. Vse priprave so pravzaprav osredotočene na vzgojo kadrov. Vzgoja v šoli in v praksi. Doslej so vzgojili približno 30 strokovnjakov. Dragocen kapital je to, ki ga je po-trbeno krepiti sistematično in z resnim občutkom za bogatenje znanja. Letos se bodo že prekaljenim strokovnjakom priključili novinci, praktikanti iz šol različnih stopenj. Tak je en del njihovega izobraževalnega programa. Drugi del pa teče v neposredni proizvodnji. Za zelo občutljivo in kvalitetno proizvodnjo je potrebno, pravijo v blejski Vezenini, poleg spretnih prstov tudi znanje. i. V. Izobraževanje in hultura SODELOVANJE ZVEZE KULTURNO PROSVETNIH ORGANIZACIJ LJUBLJANA-CENTER S POKLICNIMI KULTURNIMI DELAVCI »Vaša matineja« osvaja mlade ljudi »Zadnji kongres je postavil tudi zahtevo po odprtosti naše organizacije in odločno pometel z zagovarjanjem čistosti amaterizma in z nerazumljivim odporom do vsake strokovnosti. S tem pa je pred organizacije zastavil po našem mnenju eno bistvenih vprašanj — vprašanje sodelovanja s poklicnimi kulturno-umetniškimi ustanovami. Pokazalo se je, da so naše organizacije dosegle največje uspehe prav lam, kjer so našle pravo mero sodelovanja med poklicnimi in amaterskimi prizadevanji za skupne cilje — za kulturo. Na osnovi teh uspehov je vendarle začelo počasi prevladovati mnenje, da profesionalizem in amaterizem na področju kulture drug drugega dopolnjujeta, da sta drug od drugega neposredno odvisna in da morata zato najtesneje sodelovati. V nekaterih naših organizacijah ta problem ni več predmet razprave, saj dejansko stanje kaže, da gre za medsebojno usklajevanje dela in dopolnjevanje, ki naj ustvari celoto, da gre za nadaljnje vraščanje in težnjo po pametnem uravnavanju kulturnega življenja določenega področja. V drugih pa se še vedno pojavlja zaprtost v lastne vrste, sterilnost amaterizma in nerazumljivo prestižno vprašanje. Menimo, da o teh usedlinah ni vredno izgubljati besed, saj jih bo čas sam odplaknil.« Citirane misli smo prepisali iz gradiva, ki obravnava nekatere probleme in ugotovitve, s katerimi se srečuje Zveza kul-turno-prosvetnih organizacij Slovenije pri svojem delu in ki opisuje njeno delo' med IV. in V. kongresom. Tega nismo storili zato, da bi tem mislim načelno pritrjevali ali jih zanikali, pač da bi jih preprosto ilustrirali s podobo iz življenja. Za to ilustracijo smo si izbrali en del dejavnosti Zveze kulturno-prosvet-nih organizacij Ljubljana-Cen-ter, in sicer njihovo zamisel in realizacijo programa prireditev pod skupnim naslovom VAŠA MATINEJA. O teh prireditvah, ki so v kratkem času v Ljubljani in širši javnosti poslale zelo popularne, ki izpolnjujejo ljubljanski mladini nedeljske dopoldneve že od sredine lanskega decembra, hiši Mestnega gle-’ dališča ljubljanskega pa dodatno polnijo njen avditorij. O tem smo se pogovarjali s predsednikom Zveze kulturno-prosvet-nih organizacij Ljubljana-Cen-ter, gledališkim igralcem Frančkom Drofenikom in s sekretarsko Zveze Minko Kovačič. IDEJA "VAŠE MATINEJE« JE V SVETU ZNANA Značaj programa prireditev »Vaša matineja« je vzgojno-iz-obraževalen. Z njim želi Zveza kulturno-prosvetnih organizacij Ljubljana-Center prispevati, da bi se pri mladem človeku izbrusila estetska in etična merila za vse zvrsti umetnosti. Recitali v »Vaši matineji« imajo dvojen smisel: seznanjajo mlado publiko z ustvarjalci umetniških del in z njihovimi izvajalci. Skratka, mladina naj bi se na teh prireditvah seznanjala z umetniškimi dosežki s področja glasbene in literarne tvornosti in njihove poustvarjalnosti, ob tem pa se tudi navajala obiskovati kulturno hišo oziroma se navajala stalno sprejemati kulturne vrednote. Ideja za takšno »Vašo matinejo« je v svetu znana. V Franciji na primer za gibanje Jeu-nesse musicale (glasbena mladina), obstojajo stalne prireditve "Ecolle musicale«. V Ljubljani so to idejo le razširili z glasbenega, se pravi koncertnega in opernega področja, še na lite-rarno-gledališke prireditve. V program letošnje sezone, ki naj bi se iztekla s šolskim letom, pa so vključili tudi vrhunske amaterske dosežke, tako nastop znanih folklornih skupin Tine Rožanc in France Marolt. Na vsaki prireditvi ima članica MGL Alenka Svetelova intervju z nastopajočimi, je tako rekoč vodič skozi prireditve. Doslej so bili že trije Cankarjevi recitali, srečanja z opernim solistom Ladkom Korošcem in z znano harfistko Pavlo Uršič-Pe-tričevo, jutri, 9. februarja, pa bo v počastitev slovenskega kulturnega praznika Prešernov recital pod naslovom »Neiztrohnjeno srce.« UMETNIKI SE RADI ODZOVEJO Povedali so nam, da so tej ideji in njeni realizaciji zelo naklonjeni v občini Center in da je pristojni svet za kulturo že lani prispeval namenska sredstva. Razumevanje so pokazali tudi ob sestavu finančnega načrta za letošnje leto. Ali bodo podobno razumevanje pokazale tudi ostale ljubljanske občine? Veliko razumevanje pa so pokazali tudi uprava in samoupravni organi Mestnega gledališča ljubljanskega, ki so Zvezi za "Vašo matinejo« odstopili dvorano pro- ti plačilu zgolj režijskih stroškov, zavedajoč se, da bo nekaj te mlade publike gotovo tudi ob večerih začelo zahajati v njihovo hišo. Preseneča tudi publika, ki je kulturna in pazljiva, pa tudi sredstva množičnega obveščanja so s svojo pozornostjo do teh prireditev k njihovi popularnosti nemalo prispevala. Tudi ljubljanski pedagogi so marsikje kulturno akcijo Občinske zveze dobro sprejeli, saj hočejo nekatere šole kar za vsako predstavo po 50 vstoznic. Zanimivo pa je, da je za "Vašo matinejo« več zanimanja na stro-.kovnih in vajenskih šolah kot pa na gimnazijah. Doslej si je 5 predstav "Vaše matineje« ogle- dalo 1800 mladih ljudi. Med najbolj številne obiskovalce sodijo učenci Centra za blagovni promet, Šolskega centra PTT, Osnovne šole Majde Vrhovnik in Pedagoške gimnazije. Načrti za jesenski program predvidevajo, da bi se mladina seznanila tudi s starejšimi reproduktivnimi umetniki, ki redno ne nastopajo več v naših gledaliških hišah, pa tudi z mladimi talenti, ki v svet umetniškega nastopanja šele vstopajo. Jeseni nameravajo približno za po-lovico sedežev razpisati abonmaje, polovica sedežev pa bi ostala za vedno novo publiko, saj je zanimivo, da je že doslej poleg mladih tudi precej starejših začelo zahajati na nedeljske matineje. Vpliv otrok na starše je očiten. V program so vključeni tudi recitali ob spominskih dnevih. Nekateri zavodi te programe naročajo posebej le za svoje učence. Tako so na primer s programom enega Cankarjevih recitalov obiskali Zavod za slepo mladino. To soboto pa bodo v MGL priredili Prešernov recital posebej za učence osemletke Prežihov Voranc. Naši najvidnejši gledališki umetniki in glasbeniki zelo ra- di sodelujejo pri teh prireditvah in se za sodelovanje na njih celo sami zanimajo. Tako bodo na Prešernovem recitalu zastonj sodelovali člani SNG Ljubljana, MGL, Mladinskega gledališča, SNG Trst. Zahvaljujoč temu, da si za pripravo programov zagotavljajo dovolj časa, organizatorji tudi nimajo težav s strokovnjaki, ki te recitale predstavljajo. Tako je v Ljubljani zamisel nekakšnega slovenskega gibanja pod naslovom "Gledališka mladina«, o katerem resno razmišlja odbor za gledališki amaterizem pri RS ZKPS, že dobila praktično podobo, razširjeno po vsebini ne le na dramsko, pač pa tudi na širše literarno, operno in koncertno področje. Mladim Ljubljančanom, pa tudi starejšim, bo počasi gotovo prišlo v zavest in tudi v navado, da v nedeljo dopoldne lahko preživijo zanimivo urico v dvorani MGL. »Vaša matineja« pa je tudi sicer prijetna osvežitev za kulturno življenje Ljubljane. Njeni programi se gotovo ne bodo izčrpali, če bodo organizatorji zagotavljali strokovnost, kvaliteto in večstranost razgledov po umetniškem ustvarjanju. S. G. giiiiiiliiiiiiillliiliilllillllllMM ........... I NOVO! Kongres ZKPO Slovenije Na torkovi razširjeni seji republiškega sveta Zveze kulturno prosvetnih organizacij Slovenije so sprejeli sklep o sklicu V. kongresa, ki naj bi bil 27. in 28. marca. Poleg poročila o delu organizacije, ki ga bo kongres obravnaval in sprejel, naj bi na kongresu obravnavali in sprejeli spremembe in dopolnitve statuta ZKPOS in razpravljali ter sprejeli programske smernice te organizacije za nadaljnje obdobje. Na plenumu, kjer so sprejeli tudi ključ za volitve delegatov kongresa, so že kritično obravnavali tudi osnutek poročila. Ugotovili so med drugim, da je pristop opisa dejavnosti dober, saj lušči številne bistvene probleme in ugotovitve iz dela te organizacije v petletnem obdobju. Dodali pa so, naj bi poročilo zajelo bolj tudi delo občinskih zvez, naj bi jasneje povedalo, kaJcre naloge, sprejete na IV. kongresu, so bile dobro opravljene, katere ne, kje in kateri so pozitivni tokovi kulturnega oživljanja na vaseh in v mestih, kakšen vpliv je organizacija imela na politiko različnih družbenih skladov itd. Do konca februarja naj bi bil pripravljen za javno razpravo o vseh kongresnih dokumentih tudi osnutek statutarnih sprememb in dopolnil. Gre za predloge, naj bi bodoči plenum bil sestavljen po delegatskem principu in naj bi sc organizacije zveze ne povezovale zgolj na teritorialnem principu, marveč tudi v interesnih strokovnih združenjih. 27. in 28. marca Za programske smernice so sc doslej izoblikovala šele nekatera osnovna izhodišča. Naštejmo zelo skopo vsaj nekatere: Smernice naj bodo akcijski dokument, ki bi pokazal, kaj je v tem času in v tem našem slovenskem prostoru konkretno tisto, kar lahko pospeši naš kulturni razvoj in kaj je storiti kulturnim organizacijam, da bi se stvari z njihovo pomočjo spreminjale. Smer« niče bi morale med drugim jasno opredeliti funkcijo te organizacije kot kulturnega gibanja. Upoštevati bodo morale tudi kritične ugotovitve poročila, med drugim na primer dosedanjo premajhno odprtost te amaterske organizacije za širši krog za kulturo zainteresiranih občanov in za sodelovanje s poklicnimi kulturnimi ustanovami. Na novo bodo morale opredeliti odnos do kulturnega izobraževanja mladine, vrniti pravi pomen prosvetljevanju, ki bo upoštevalo moderna načela andragogike. Smernice bodo morale več pozornosti posvetiti kulturnim težnjam in problemom mladine, delavcev in kmetov itd. Sicer pa bo javna razprava o osnutku programskih smernic gotovo pokazala še na mnoge življenjske kulturne probleme različnih družbenih sredin, g Pravkar prispele iz uvoza trajno žarne peči za vse vrste premoga: Tip 200 »CONFORT« 3600 kal/h Tip 400 » H A R Z « 4800 kal/h Trgovski mreži in sindikalnim podružnicam no-ebne ugodnosti. Prodaja in informacije: Kovinotehna - p. e. Opremotehna LJUBLJANA, KIDRIČEVA ? Telefon 20-031, 21-271, 21-272 iiiiiiiiiuiiiiiuiiuuiinimuiiiiiumiMiiuiuiiuiimiiuiuuii = • , « f V počastitev slovenskega kulturnega praznika Med osrednje prireditve, v počastitev 8. februarja — slovenskega kulturnega praznika v revirjih sodi nedvomno tudi likovna razstava udeležencev slikarske kolonije Zagorje-lzlake, ki naj bi na ta dan postala tradicionalna. Lansko poletje so 12 dni pridno nabijali motive za svoja platna, zdaj pa jih bodo prikazali zagorskemu občinstvu. Dvanajst umetnikov bo prikazalo okrog 40 del. Med njimi sč bo prvič predstavil zagorski publiki češkoslovaški slikar Miroslav Rada iz Prage, ki bo med drugim razstavil nekaj del praške skupine »Pramena". Prvič bodo imeli ljudje priložnost videti tudi dela znanega slovenskega umetnika akad. slikarja Milana Butine, ki se že dalj časa ni predstavil slovenski javnosti z obširnejšo razstavo. Nedvomno bodo zanimiva tudi dela Metke Krašovčeve iz Ljubljane, ki bo s svojimi motivi posegla v svet rudarskega vraževerja. Franjo Vujčec iz znane hlebinjske šole samoukov pa bo tudi novost, ker bo prikazal svoja tihožitja na steklu. Poleg tega se bodo tokrat predstavili še: Ida Brišnik-Remec in Marijan Remec iz Maribora. Jože Tisnikar iz Slovenj Gradca, Polde Hočevar, Milan Rijavec in Janez Knez iz Trbovelj ter oba domačina: Tone Leskovšek in Franci Kopitar. Letošnja slikarska razstava pomeni majhen jubilej. Mineva namreč pet let, ko so v tem majhnem rudarskem kraju, na pobudo znanega domačina in predmetnega učitelja risanja Toneta Leskovška, ustanovili stalno slikapko kolonijo Za-gorje-Izlake. Čeprav je zamisel o ustanovitvi nove, stalne kulturne ustanove vsestransko podprla občinska skupščina, so morali organizatorji obvladati številne težave. Ob tem, kaže posebej ugotoviti, da dotlej na Slovenskem še niso imeli nobene. podobne stalne kulturne ustanove. Seveda je organizatorje najbolj zanimalo vprašanje, kakšen bo odziv domačinov, kako bodo sprejeli to področje umetniškega ustvarjanja? Bojazen, da občinstvo ne bi razumelo pomena kolonije, se je že ob prvi razstavi pokazala odvečna. Zagorska publika in kasneje delovni ljudje revirjev, so delo kolonije sprejeli za svoje. Dosedanje razstave si je ogledalo več tisoč ljudi, pomembno pa je tudi to, da so precej platen razstavili celo v Avstriji kot samostojne razstave slikarske kolonije Zagorje-lzlake. Med petletnim delom slikarske kolonije si je organ upravljanja te kulturne ustanove pridobil precej izkušenj. Doslej se je zvrstilo na Izlakah že nad 60 slovenskih, hrvatskih, ' srbskih slikarjev, med njimi tudi zelo znana imena na področju likovnega ustvarjanja, pa tudi nekaj umetnikov iz tujine. Zatorej lahko zapišemo, da je slikarska kolonija Zagorje-lzlake ne samo opravičila svoj obstoj, marveč vzorno opravila svoje poslanstvo. Želeti je, da bo uspela tudi v drugem delu svojih načrtov. Doslej so namreč udeleženci slikarskih kolonij pustili Zagorju nad 40 umetniških del, kot zasnovo za prihodnjo stalno galerijsko zbirko. Zal vsa platna zdaj niso stalno dosegljiva niti zagorskemu niti drugemu občinstvu ali vsem tistim, ki prihajajo, bodisi po opravkih v to mesto ali pa se mudijo tod kot turisti in priložnostni gostje. Ker pač ni mogoče pričakovati, da bi v. bližnji prihodnosti zgradili ustrezen paviljon ali galerijo za te namene, predlaga svet slikarske kolonije, da bi za vsa dela, ki so že na razpolago, našli kak drug, primeren prostor. V zvezi s tem najpogosteje omenjajo upravno poslopje zagorskega rudnika. Tu so namreč z reorganizacijo oziroma integracijo zasavskih rudnikov sprostili nekaj prostorov. Ker je ambient upravnega poslopja sila zanimiv, v bistvu je poslopje stara graščina, bi vsekakor kazalo resno poiskati primerne prostore, kjer bi stalno razstavili vsa umetniška platna. S tem bi bila dosegljiva vsem ljudem in ob vsaki priložnosti. M. VIDIC VAŠA MATINEJA z Laiam Karašcm j Operne arije in njegov* filmski zapisi is tujine 12. januar)'a 1969 Mesino gletUlisC* Ijulilianslte V Domžalah samoprispevek za šolstvo? Nobena šola v domžalski občini ne ustreza sodobnemu, zahtevnemu pouku, ki naj bi mladini dal trdno izobrazbeno osnovo za nadaljnje izobraževanje in praktično delo. Tako menijo prosvetni delavci. Ena sama šola ima, na primer, lastno, telovadnico, čeprav je občinska skupščina doslej razmeroma veliko vložila v izgradnjo in izpopolnitev šolske mreže. Občina je dobila tri nove osemletke, nekaj šolskih podružnic je novih, nekaj pa adaptiranih. Specialnih učilnic pa nasploh ni. V atomski dobi se ni mogoče sprijazniti, da bi se šoloobvezna mladina naučila samo brati in pisati. Še bolj brezupen pa je položaj tistih podružničnih šol, ki jim ne manjka veliko, da se bodo začele podirati, vendar jim z namenskimi sredstvi občinskega proračuna ni mogoče pomagati, saj so za dosedanje gradnje in adaptacije angažirana do 1972. leta. DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE SO PREDLOG ZA RAZPIS REFERENDUMA ŽE PODPRLE Občinska konferenca SZDL in Občinski svet sindikatov se strinjata z izvedbo referenduma o samoprispevku za šolstvo, ki je edini izhod v sedanji kritični situaciji. Soglasje pa je dal tudi občinski odbor Zveze borcev. Vsi pa zahtevajo, da se predvideni samoprispevek občanov v višini 1 % mesečnih osebnih dohodkov ne bi povečal še s samoprispevkom za komunalne in zdravstvene potrebe, kakor so naredili v Mariboru in so zato Z referendumom propadli. Samoprispevek naj bi bil namenjen izključno šolstvu v predlagani višini. Preden Občinska konferenca izvede referendum, bo vsak odrasel občan dobil natančen program investicijske potrošnje za 7,2 milijona novih dinarjev, kolikor bosta , znašala petletni samoprispevek občanov in namenski kredit,. dobljen na podlagi samoprispevka. Po krajevnih skupnostih bo tudi točno evidentiran dotok sredstev, ki bodo uporabljena predvsem za tamkajšnjo šolo, če je ni, pa v šolskem okolišu tiste krajevne skupnosti. Če referendum uspe, bo v petih letih rešeno tudi vprašanje šolskega varstva za mladino zaposlenih staršev in prehrana teh otrok. Vsak oče in mati želita, da bi bil otrok varen in sit medtem, ko so starši na delu. Iz ljubezni do otrok in do sebe, saj bi se brez skrbi posvečali delovnim obveznostim in jim nenehen strah, kaj je doma z otroki in kako se učijo brez nadzora, ne bi rahljal živcev. Referendum bo predvidoma izveden na dan volitev. M. K. : i DELAVCI KOVINOPLASTIKE IZ LOŽA RADI HODIJO NA POČITNICE Šport m \ Regljanje je ena izmed naj-“°1] priljubljenih oblik re-*reacijc med železarji na Ravnah. Tekmovanj v tej Panogi se vedno udeleži okrog 150 sodelavcev, mno-od teh pa zahajajo na kegljišče vsak dan... • Muta ob dravi Občinsko sindikalno Prvenstvo v sankanju Občinska zveza za telesno kulturo v Radljah ob Dra-je po sporazumu s komi-siJo za šport in rekreacijo občinskem sindikalnem svetu pripravila na Muti °bčihsko sindikalno prvem stvo v sankanju. Nastopilo }e 25 tekmovalcev iz štirih kolektivov. REZULTATI: Posamezniki — 400 m dolga proga: 1. Helbl lElektrarna Vuhred), 2. Javornik (prosvetni delavci), 3- Kobalt (Tovarna poljedelskega orodja Muta); EKIPNO: 1. Tovarna po-jKdelskega orodja Muta, 2. Komunalno stanovanjsko Podjetje Radlje, 3. Elek-trarna Vuhred, 4. Prosvetli delavci. ObZTK v Radljah bo za delovne kolektive v občini 'Pripravila še tekmovanja v Smučanju, namiznem teni-su, odbojki ter kegljanju. I. PRAPROTNIK • RAVNE na KOROŠKEM Kolektivi za naslove v smučanju Komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu je za delovne kolektive v občini Pripravila tekmovanji v “mučanju in sankanju. Tekmovalce bodo razporedili v tri starostne skupine: do 33 et, od 35 do 45 let in od let dalje. Aktivni tekmovalci, ki bodo tokrat iz-iemno lahko nastopili, bo-d° dobili posebne nagrade, tako da tekme med delavci ~~ Priložnostnimi smučarji Ue bodo nič manj privlač-Ue- I. P. • JESENICE Tekmovanje *a svinjsko glavo Športno društvo na Jese-moah bo organiziralo letos e tretjič tradicionalno m '•unimivo zabavno priredi-.ev,> tj. tekmovanje za tro-leio »svinjska glava«. Za-aPna smučarska priredi-ev bo jutri, 9. t. m.,'ob 11. mi dopoldne na Španovem rnu. Tekmovati smejo le c.ani sindikalne organiza-s področja jeseniške Pcirie. Moški morajo biti ari več kot 25 let in ž_en-'Ce nad 20 let. Za vse na-°Paj°če je obvezna ma-Ka- Maske bo ocenjevala «°sebna komisija in bodo ^Brajene. Zmagovalec bo °bil trofejo »svinjska gla-^ ki je izrezljana iz lesa. Pravo, pečeno svinjsko °. 20 najboljših pa bo glavi brejela iepe nagrade. Za-miva in predvsem zabav- kateri smučarska prireditev, na Pol bo šlo pol za res in t . Za šalo, bo privabila ju-na Španov vrh številne lskovalce, ljubitelje zim-e9a športa in pustnega Veselja. P. u. ® blejska dobrava Tekmovanje . predavateljev ■t^indikalna organizacija gaezarskega izobraževalne-Qr Centra na Jesenicah je ^ ^nnizirala za svoje člane sm i-ku zimskih počitnic ■ ..ncarske tekme. Na smu-SoScn na Blejski Dobravi Se pomerili v glavnem Cenene in pestre počitnice V OKVIRU PODJETJA ^nvatelji teoretičnega in Praktičnega pouka en strokovnih šol. Tek-°vali so tudi nekateri čla-bg uPjave in tehnične služ- ’»»»», cePrav niso imeli počit-P. U. podjetja, dobe na roko 105 dinarjev oziroma po 15 dinarjev dnevno za počitnice, dolge največ teden dni. V podjetju je treba le 'predložiti potrdilo, da je šlo v resnici za letni dopust... VSAKI DVE LETI DRUGAM! Kot smo že povedali, danes v Kovinoplastiki z zadovoljstvom ugotavljajo, da je število njihovih "dopustnikov« iz leta v leto večje. Vzrok za to moramo seveda iskati v boljših življenjskih pogojih, v stimulativnih pravilnikih, ki urejajo vprašanja v zvezi z dopusti in pa, kar je še posebej pomembno — v dejstvu, da samoupravni organi v Kovinoplastiki skrbijo za to, da gredo lahko delavci v aranžmaju podjetja vsaki dve leti drugam na dopust. Gre namreč za to, da najame Kovinoplastika vsaki dve leti drug počitniški dom... Razumljivo, to za podjetje ni najbolj cenena varianta, je pa pri delavcih na moč dobrodošla. Dejstvo je namreč, da se sleherni človek malce naveliča in se prične dolgočasiti, če mora vsa- VELENJE Lepi skoki mladih Že več let pomeni Kovinoplastika v Ložu za prebivalce Loške doline pomemben vir življenja. Kovinoplastika zaposluje namreč danes od 3500 prebivalcev te doline le malo manj kot 900 ljudi... Prav tako je pomemben tudi podatek, da so poprečni osebni dohodki v Kovinoplastiki zelo solidni —* januarja so znašali blizu 1100 dinarjev — in da so skladi te delovne organizacije dovolj močni, da lahko sloni na njih vse kulturno in športno življenje tega kraja. Ko smo se pogovarjali s Francem Peruškom, direktorjem Kovinoplastike, njegovim pomočnikom Tonetom Prevcem in sekretarjem Stankom Brglezom, ter smo primerjali njihove podatke z informacijami, ki smo jih dobili v drugih delovnih organizacijah, smo se prepričali, da gre za kolektiv z zares velikim vplivom na življenje v Loški dolini. Danes namreč takore-koč ni več Človeka v teh krajih, ki je pripravljen delati, pa ne more dobiti službe. Kovinoplastika daje kruh 876 delavcem... IZKORIŠČEN POČITNIŠKI DOM »Vzporedno z življenjskim standardom raste tudi potreba naših delavcev po organiziranem oddihu in športni rekreaciji...« so nam med drugim povedali naši sogovorniki v Kovinoplastiki. »Medtem ko še nedavno naši ljudje niso kazali kdo ve kako velikega interesa za to, da bi preživeli svoj letni dopust nekje na morju, je to danes precej drugače. Samo minulo poletje je letovalo v našem počitniškem domu na morju 336 članov našega kolektiva s svojci. Letos pa pričakujemo, da bo to število naraslo še za nadaljnjih 60 do 70 ljudi, kar pomeni, da bo sprejel naš počitniški dom vsaj 400 delavcev in njihovih svojcev. Spodbudnim podatkom se pravzaprav ne smemo Čuditi. Pravilniki, ki urejajo najpomembnejša, vprašanja okoli dopustov, so namreč takšni, da stimulativno vplivajo na tiste, ki poleti kolebajo in se ne morejo samostojno odločiti za potreben oddih na morju. "Kot nadomestilo za nekdanjo K-15 prejmejo naši delavci po 200 din. Seveda so deležni vsi zaposleni tudi regresa v našem počitniškem domu. Višina je odvisna od osebnega dohodka zaposlenega. Čim manjši so mesečni prejemki delavca, tem večjega regresa je deležen v našem počitniškem domu. Tako znaša najvišji regres 20 dinarjev, najmanjši pa 7 dinarjev dnevno .. nam je razložil Tone Prevec. Naj povemo, da ne ostanejo praznih rok celo tisti delavci, ki jim ni preveč pri srcu lasten počitniški dom in hodijo na dopust čisto po svoje. Skratka, vsi tisti, . , . . . , , ki gredo na počitnice, se pa ne Društvo inženirjev m tehni-poslužijo počitniškega dpm;^ kov gozdarstva in lesne prede- iiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiii ....n'1.... ko poletje na svoj dopust v isti kraj. POSKRBLJENO JE tudi za Športnike V Kovinoplastiki imajo v okviru sindikalne organizacije komisijo, ki skrbi za dnevno in tedensko rekreacijo zaposlenih. -Treningi in srečanja so na dnevnem redu. Tako športnikom tu zares ni dolgčas, saj so možnosti za aktiven oddih zelo pestre. Športniki Kovinoplastike tekmujejo najraje s kolegi iz drugih delovnih organizacij, pogosto pa se srečujejo tudi s pripadniki JLA. V vrstah nastopajočih zasledimo od delavcev brez kvalifikacije do direktorja Peruška, ki se na primer prav rad pomeri v kegljanju. Iz razgovora v Kovinoplastiki smo še povzeli, da sindikalna organizacija pridno skrbi za organizacijo izletov, saj je tudi ta oblika rekreacije v tej delovni organizaciji zelo priljubljena. Še posebno, če je izlet povezan z ogledom kake kvalitetne prireditve ... —a Pred blizu 800 gledalci in v izredno lepem vremenu so se v Velenju pomerili tekmovalci iz 12 slovenskih smučarskih klubov na meddruštvenem tekmovanju na 45-metrski skakalnici v Velenju. Nastopilo je 85 tekmovalcev, od tega le 19 članov. Kljub temu, da so bile snežne razmere v zadnjih dneh zelo slabe, je prirediteljem Uspelo tekmovanje odlično pripraviti. Kar dva tekmovalca sta postavila nov rekord skakalnice, malce pa so razočarali člani. Pri mlajših mladincih so poželi največ odobravanja skakalci iz SK Mislinja, pri starejših pa je zmagal Velenjčan Srebenjšek. Pri članih konkurenca ni bila huda. Prvo mesto je osvojil Nahtigal iz ljubljanske Enotnosti, ki je kar dvakrat popravil stari rekord skakalnice. Po končani tekmi so prejeli zmagovalci darila in diplome. nn Šoštanj Počitnice na snegu H J‘j J; Izredno naklonjeno vreme za, zimskošportno udejstvovanje. je omogočilo učencem osnovnih šol, rudarskega centra In velenjske gimnazije sodelovanje pri začetniških in nadaljevalnih smučarskih tečajih, ki so jih organizirali na Paškem Kozjaku In v Belih vodah. Vedro razpoloženje, dobra smuka in kvalitetna prehrana, ki je stala tečajnike komaj 11 din dnevno, so vtisi, ki bodo otrokom ostali še dolgo v spominu. Škoda je le, da tako težko pričakovana vlečnica v Belih vodah, zaradi malomarnosti dobaviteljev, še vedno ni postavljena. nn ČRMOŠNJICE Gozdarji, lesarji in lovci spet na smučeh ekskluzivni modeli — plašči tn obleke modnih barv v omejenem število modna hiša prodajni servis Ljubljana—Maribor—Osijek lovalne industrije v Novem mestu je pod pokroviteljstvom GG Novo mesto in Novolesa Straža priredilo 10. jubilejno republiško smučarsko tekmovanje gozdarjev, lesarjev in lovcev Slovenije. Tako so bile po petih letih Crmošnjice ponovno prizorišče tega kvalitetnega tekmovanja v veleslalomu in smučarskih tekih. Pred 400 gledalci je nastopilo 152 tekmovalcev iz 27 podjetij. Organizacija tekmovanja je bila brezhibna, čeprav je pritisnila odjuga. Prireditev je bila Še posebno pestra, ker so nastopili zelo znani smučarji: Lakota, Šlibar, Pečar, Mulej, Dornik, Detiček idr. Pečar je izjavil, da so ga Crmošnjice prijetno presenetile, medtem ko je Lakota menil, da bi bila lahko v Crmošnjicah tudi mednarodna tekmovanja. Mulej in Šlibar pa sta v pogovoru povedala, da se jima zdi proga težka, vendar prav zato privlačna. Tekmovanje je bilo zaključeno s slovesno podelitvijo plaket in diplom v Dolenjskih Toplicah. M. DIMITRIC Vse analize na področju telesno-kulturne dejavnosti nas opozarjajo na to, da imamo poleg skromnega števila strokovnjakov na tem področju tudi premalo športnih objektov. Brez telovadnic, igrišč, odprtih in pokritih, brez plavalnih bazenov, smučarskih žičnic in podobnih športnih naprav, ki naj bi danes sodile že k vsakdanjemu življenjskemu standardu, pa razumljivo ni napredka! Tako na področju šolske telesne vzgoje, kot tudi rekreacije in tekmovalnega športa, ki jima pripisujemo iz leta v leto večji pomen. Želimo si, da bi bilo za naše najmlajše poskrbljeno v letih šolanja tako, kot se spodobi. Radi bi, da bi iskali naši otroci razvedrilo v knjigah, v športu in kar najmanj na cesti v plehkih zabavah, ki se kaj rade ^sprevržejo v huliganstvo. Dalje želimo, da bi imeli naši delavci v svojem prostem času kar najširše možnosti za aktivno razvedrilo, da bi čimveč ur na teden posvetili športu, ki pomeni za vsakogar izmed nas vir zdravja in radosti. In ne navsezadnje želimo in zahtevamo od naših vrhunskih športnikov, da bi se vračali z velikih mednarodnih tekmovanj le z najvišjimi priznanji. Razumljive so naše želje in se pravzaprav skoraj v ničemer ne razlikujejo od želj, ki jih gojijo ljudje drugod po svetu. Gre pa pri vsem tem za dejstvo, in nanj kaj radi pozabljamo, da imamo pri nas kljub naporom še vedno razmeroma skromne pogoje za razvoj telesne kulture. Težko je namreč zvrtati denar, kadar ne gre za peščico izbrancev, ki se ob velikih reklamnih panojih ali pod pisanimi zastavami najrazličnejših podjetij borijo za dragocene — točke. Težko je priti do potrebnih sredstev, če gre za množičnost, če gre za rekreacijo zaposlenih, za aktivno razvedrilo mladine in starejših^ ki jim gre izključno za to, da se sprostijo in spočijejo. M vsele v rokah »stricev!« Še bolj se zatakne, če gre za večjo vsoto denarja. Na primer za gradnjo šolske telovadnice, pokritega plavalnega bazena, smučarske žičnice... Zatakne se zato, ker tisti, ki s sredstvi razpolagajo, oziroma imajo močan vpliv na njihovo delitev, nimajo veselja z aktivnim razvedrilom, temveč le s pasivnim spremljanjem ene same, v najboljšem primeru dveh športnih panog. Ti ljudje) tako imenovani »strici« nekaterih Športnih panog, bi vse storili za svoje varovance, istočasno pa razen njih ne vidijo in nočejo videti nikogar in ničesar. In zato, ker se ti »močni strici« v veliki večini ogrevajo le za posameznike oziroma drage spektakularne prireditve. na najvišji ravni, ne pripomorejo kaj dosti k splošnemu razvoju telesne kulture. . ' . . . Zato danes na primer še vedno nimamo v Ljubljani enega samega pokritega plavalnega bazena, ki bi bil za spoznanje večji bd poštenega korita! Zato ima Ljubljana z več kot 200 tisoč prebivalci le dvoje odprtih kopališč, ki so v vročih poletnih mesecih podobna vsemu prej, kot pa prostoru za rekreacijo in razvedrilo! Zato v slovenski metropoli, kjer živi gotovo najmanj 10 tisoč smučarjev, ne najdete ene same smučarske vlečnice, tudi tiste ne, ki velja komaj 5 tisoč dinarjev! Zato je v popoldanskih ali večernih urah v Ljubljani povsem nemogoče, da bi se na hitro odločili In šli za urico ali dve na kegljišče. Če bi to želeti, bi se namreč morati najaviti že najmanj teden dni poprej, saj so v Ljubljani kegljišča bolj redka kot ne vem kaj. Zato imamo v Ljubljani tudi eno samo drsališče in obenem nobene urejene smučarske steze. Kaj šele, da bi po vzoru nekaterih naprednih turističnih delavcev osvetlili kako sankališče ali smučišče, da bi se lahko ljudje zabavati tudi v poznih popoldanskih in večernih urah! Zato... v Sicer pa je neskončno naštevanje naših hib zelo brez smisla. Nekateri jih kolikor toliko dobro poznamo, nekaterim je vseeno, večina pa je — močno prikrajšana. Dejstvo je, naj še enkrat ponovimo, da zelo težko najdemo denar za športne objekte, ki naj ne bi služiti izključno vrhunskemu športu in vrhunskim prireditvam, Torej, naj analiziramo razmere na • področju telesne kulture takorekoč kjerkoli, povsod bomo naleteli na ugo-tovitev, da je zanjo premalo denar ja. Posebno -za gradnjo prepotrebnih športnih objektov, ki naj bi služiti vzgoji mladine in rekreaciji odraslih. Povsod se s tg ugotovitvijo seveda niso sprijazniti. Naj na tem mestu omenimo le primer prebivalcev Idrije, ki že več let zapovrstjo namensko odvajajo vsak mesec del svojih osebnih dohodkov v skupno vrečo za izgradnjo objektov komunalnega značaja, med drugim tudi — športnih. Marsikaj so v tem mestu že zgraditi na osnovi omenjenega samoprispevka, največjega pomena pa je vsekakor najsodobnejši rekreacijski center s prelepimi telovadnimi prostori. V načrtu je še izgradnja kegljišča, zimskega bazena in nekaterih drugih igrišč, glavni del rekreacijskega centra pa že služi svojemu namenu. * Globoko je bilo treba seči v žep, toda izplačalo se je, ugotavljajo danes prebivalci Idrije. Nov telesngkulturni objekt sredi Idrije, ki bi bil v ponos vsakemu mestu pri nas, je zaseden od jutra do večera. S pridom ga koristijo poleg šoloobveznih otrok tudi dorasli. Tu se danes zbirajo rudarji, ki vse do nedavnega v dolgih zimskih mesecih niso imeli možnosti za razvedrilo po delu v jami. V Idriji pa imajo danes poleg tega možnost organizirati tudi kvalitetne športne prireditve; za katere so biti vse doslej prikrajšani. Skratka, objekt je grajen za vse potrebe In zadovoljuje zahteve šol, športnih društev in vseh tistih, ki si želijo le urico ati dve rekreacije na teden. Razumljivo pomeni nov športni center tudi dtagoceno pridobitev za nadaljnji razvoj delavskih špoftnm iger na tem območju. Medtem, ko so bili organizatorji rekreacije v delovnih kolektivih vse do danes odvisni od vremena, bodo odslej dalje potekala vadba in tekmovanja nemoteno. Drag je bil nov športni objekt v Idriji, toda delavci, čeprav jih razmeroma ni tako veliko, so se vseeno odločiti zanj. Izbrati so v svojem primeru edino možno pot: odločili so se za namensko odvajanje sredstev od svojih osebnih dohodkov in so s tem denarjem v nekaj letih zgraditi že več pomembnih objektov. Med njimi tudi prelep rekreacijski center, kakršnih poznamo le malo. Škoda le, da imajo prebivalci Idrije tako malo posnemalcev! A. ULAGA Ena izmed dveh telovadnic v idrijskem rekreacijskem centru KAJ JE LJUBLJANSKO PODJETJE ŠUMI PRIPELJALO NA ROB GOSPODARSKEGA POLOMA? »Žito« ponuja roko Perspektivni razvoj podjetja Šumi in s tem zagotovitev ekonomskega položaja članov delovnega kolektiva je možen le na osnovi integracije z večjim ekonomsko močnejšim podjetjem. Razprava na seji predsedstva ljubljanskega mestnega odbora sindikata delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije je pokazala, da b1 bila integracija podjetja šumi najboljša z ljubljanskim živilskim kombinatom ŽITO Ljubljansko podjetje Šumi je na robu gospodarskega poloma. To je te dni ugotovila posebna strokovna komisija imenovana z odločbo Komisije za družbeno nadsorstvo skupščine občine Ljubljana-Center, ki jo je vodil Zvonimir Bohte, predsednik komisije za družbeno nadzorstvo omenjene občine. Številni so vzroki, ki so Šumi pripeljali na rob gospodarskega poloma. Zavoljo tega tudi ne bomo mogli na odmerjenem prostoru prav vseh navesti. Zadržali se bomo torej le na najbistvenejših slabostih, ki so spravili ta ljubljanski delovni kolektiv v slepo ulico. In nazadnje bomo skušali opisati rešitve iz te zadrege, ki smo jih slišali na minuli seji predsedstva ljubljanskega Mestnega odbora sindicata delavcev kmetijstva, živilske in tobačne Industrije, ki je z vso pozornostjo obravnavalo gradivo strokovne komisije. POMANJKLJIV STATUT PODJETJA Že statut kot osnovni akt podjetja Šumi sploh ne obravnava posameznih temeljnih vprašanj za normalne odnose v kolektivu in gospodarjenja, hiti ne vsebuje smernic za konkretno izvajanje posameznih nalog v podjetju bodisi prefc drugih samoupravnih aktov oziroma samoupravnih organov. V statutu Šumija na primer so nekatera določila o njihovem obratu »Gorenjka« v Lescah, kjer proizvajajo čokolado, niso pa konkretneje obdelani oziroma določeni medsebojni odnosi ter pravice in dolžnosti med tem obratom in matičnim podjetjem v Ljubljani ter podobno. Ce bi še naprej navajali pomanjkljivosti statuta, potem ne moremo mimo dejstva, da v statutu sploh ni določena odgovornost vodilnih in strokovnih delavcev ter služb za neizpolnjevanje nalog, predvsem za neizpolnjevanje sklepov samoupravnih organov. Tudi pristojnosti samoupravnih organov v Šumiju niso v statutu dosledno izvedene in ločene, zlasti kač se tiče pritožbenih postopkov, odnosi med delavskim svetom in upravnim odborom, delavskimi sveti obratov itd. ORGANIZACIJSKA STRUKTURA IN KADROVSKA ZASEDBA Ljubljansko podjetje Šumi se je že leta 1966 odločilo, da izdela novo organizacijsko shemo v podjetju,, in to delo je poverilo domačim strokovnjakom. Delavski svet je za izdelavo omenjenega elaborata odobril nagrado sodelavcem v višini 1000 starih dinarjev na uro. Komisija, sestavljena iz vodilnih delavcev Šumija, je to delo opravila in elaborat po posameznih delih predlagala delavskemu svetu. S potrditvijo omenjenega elaborata je bila v Šumiju vzpostavljena štabno linijska organizacija poslovanja, ki pa v vseh sektorjih še danes ni izvedena. Strokovna komisija, ki je pregledovala poslovanje Šumija, se hi mogla spuščati v umestnost te ali one organizacijske oblike, ker je to povsem zadeva možnosti in potreb vsakega podjetja. torej tudi Šumija. Toda komisija ni mogla mimo dejstva, da so bila po novo izdelani organizacijski shemi podjetja posamezna delovna mesta ustanovljena predvsem zato, da so še na teh delovnih mestih lahko zaposlili delavci, ki sicer ne bi mogli dobiti delovnega mesta v tem podjetju. Pa še to: Nagrade za delo v zvezi z elaboratom so tile sodelavcem izplačane prek avtorske agencije. Samoupravni organ o višinah teh nagrad, ki so znašale od : 300.000 do 400.000 starih dinarjev, sploh niso bili obveščeni. SPORI MED VODILNIMI DELAVCI Ppav zaradi nedosledno izpeljane organizacije poslovanja, se spori med vodilnimi delavci v Šumiju vlečejo že vrsto let. Kažejo se predvsem v stalni menjavi vodilnega kadra, saj so se v zadnjem obdobju izmenjali kar trije komercialni direktorji. Vsak je imel svoj koncept dela, kar je spet zaviralo celotno proizvodnjo in bistveno vplivalo na storilnost posameznih članov kolektiva, politiko nabave, prodaje in cen izdelkov. Sploh je kadrovska politika v Šumiju dokaj nenačrtna. V imenu komisije za sprejem in odpoved delovnega razmerja nastopajo posamezniki. Zaradi tega je pri sprejemu posameznih delavcev na delo imelo največkrat vpliv poznanstvo itd. Na vodilna delovna mesta so bili sprejeti ljudje, ki nimajo, oziroma ne izpolnjujejo vseh pogojev, ki jih za posamezna delovna mesta predpisuje statut. Tudi medsebojni odnosi, zlasti med vodilnimi delavci v Šumiju so slabi. Saj strokovna komisija ni mogla najti niti treh vodilnih delavcev, ki bi iskreno, tovariško in konstruktivno sodelovali pri izvajanju posameznih nalog. Tako skoraj vsak vleče na svojo stran, vsak meni, da je le njegovo stališče pravilno in v večini primerov skoraj ne priznava stališč nasprotne strani. V takem vzdušju se v Šumiju oblikujejo majhne skupine, posledice pa so intrige, pisanje anonimnih pisem najrazličnejšim mestnim forumom, zbiranje podpisov itd. Delavski svet in sploh samoupravni organi doslej vsemu temu niso bili kos. V teh razmerah bi se moral prav delavski svet večkrat sestati in na sejah ali prek komisij sproti razreševati vse sporne zadeve. Zlasti je bil delavski svet v Šumiju nedosleden pri obravnavanju uresničitve sprejetih sklepov. Strokovna komisija tudi ni mogla mimo ugotovitve, da je za takšne razmere v Šumiju in za delo samoupravnih organov odgovoren tudi direktor podjetja. Ta je namreč opustil vrsto nalog kot organ upravljanja in vodenja. Predvsem je direktor odgovoren, da je dopustil samovoljo posameznikov — predvsem članov kolegija, neizpolnjevanje nalog, določenih po statutu in drugih predpisih ter stalne spore med vodilnimi delavci. TEMU PRIMERNO TUDI GOSPODARJENJE Od leta 1965 do danes so v ljubljanskem Šumiju povečali obseg proizvodnje od 3360 ton na 4000 ton, kar pravzaprav priča, da je podjetje močno razvilo svoj proizvodni potencial. Predlanskim so kupili tudi nove stroje ob ugodnem dogovoru z inozemskimi dobavitelji. Teda ta modernizacija ne daje takih ekonomskih učinkov, ki bi omogočali, da Šumi krije obveznosti, nastale z nakupom novih osnovnih sredstev. Novi stroji, razmeščeni v neustrezne proizvodne prostore, kjer prav zaradi tega ni mogoče modernizirati notranjega transporta, še dolgo ne predstavljajo modernizacije proizvodnega procesa. Za ljubljanski Šumi je tudi žalostno dejstvo, da nima nikakršnega ekonomskega elaborata, ki bi utemeljeval upravičenost omenjenih investicij s stališča proizvodnih potreb, usklajenih s predvidenimi tržnimi možnostmi in predvidenimi proizvodnimi stroški. V zvezi s tem je mogoč le em zaključek, da je šlo podjetje v investicije brez ustrezne ekonomske računice in tudi brez ustreznega načrta razvoja. Za podjetje Šumi sta, ro ugotovitvah strokovne komisije, ali bolje rečeno za vodilni kader v tem podjetju, vsebina in bistvo planiranja, odmaknjena pojma. Tudi dejstvo, da je \Jul proizvodni načrt za minulo lelo — ki se je mimogrede povedano za Šumi končalo zelo klavrno — sprejet šele sredi leta, na kar je bilo seveda izrečenih mnogo pripomb, potrjuje navedeno Ugotovitev. KJE JE REŠITEV ZA ŠUMI? Kot že rečeno, je o vseh materialih, ki jih je zbrala posebna strokovna komisija, te dni razpravljalo tudi predsedstvo ljubljanskega Mestnega odbora sindikata delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije. V tehtni razpravi in na trenutke zelo ostri, v njej so sodelovali tudi predstavniki Šumija, so člani predsedstva izoblikovali vrsto pomembnih stališč in zaključkov. Seveda vse z edinim ciljem, da bi poiskali primeren izhod za vgč kot 400-članski delovni kolektiv Šumija. Če pobrskamo po teh zaključkih, potem bomo videli, da je predsedstvo sindikata kmetijcev, živilske in tobačne industrije ugotovilo, da je bilo podjetje Šumi !e navidezno rentabilno. Kajti osebni dohodki zaposlenih v znesku 720 novih dinarjev, so bili daleč izpod mesečnega povprečja industrije, zlasti živilske industrije.. Mimogrede povedano, znaša v ljubljanskem gospodarstvu to povprečje kar 1025 novih dinarjev. »S takšno politiko gospodarjenja, ki gre na račun osebnih prejemkov delavcev, se sindikati v Ljubljani ne moremo strin- jati,« je povedal Lojze Panič, predsednik Mestnega odbora sindikata delavcev kmetijstva. »Predsedstvo našega odbora soglaša z zahtevo nekaterih prizadevnih članov kolektiva o nujnosti dolgoročne rešitve pro-izvodno-ekonomskega problema podjetja. Prav tako podpiramo zahtevo članov kolektiva, da je treba nujno razčistiti medsebojne odnose med vodilnim kadrom in oblikovati strokovni vodilni team, ki bo sposoben načrtno razvijati delovno, organizacijo.« ZDRUŽITEV Z LJUBLJANSKIM »ŽITOM« Perspektivni razvoj podjetja in s tem zagotovitev ustreznega ekonomskega položaja. članov delovnega kolektiva je možen le na osnovi integracije z večjim, ekdmomsko močnejšim podjetjem, je naslednje stališče tega odbora. Razprava na seji predsedstva je pokazala, da bi bila integracija podjetja Šumi najboljša z živilskim kombinatom Žito Ljubljana. Živilski kombinat Žito ima namreč v grobem že izdelan koncept perspektivnega razvoja določene kanditne industrije, ki bi dopolnjevala njihovo proizvodnjo. Predsedstvo ljubljanskega Mestnega odbora sindikata delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije tudi predlaga vodstvu podjetja Žito, da čim-prej izdela osnovni koncept razvoja obrata kanditne industrije v okviru kombinata. To gradivo bo Mestni odbor posredoval delovnemu kolektivu tovarne Šumi in obrata Gorenjka. S tem bi omogočili samoupravnim organom in članom kolektiva kompleksno obravnavo sedanjih razmer v delovni organizaciji in njenih perspektiv. (plede na poročilo strokovne komisije in zaključke seje predsedstva, le-to še predlaga Šumiju, da v najkrajšem času skliče sejo centralnega delavskega sveta, na kateri naj bi razpravljali o omenjenih razmerah ter sprejeli ustrezne sklepe. Sindikalna organizacija v Šumiju pa naj bi takoj po seji centralnega delavskega sveta sklicala sestanek kolektiva, na katerem naj bi obravnavali celotno gradivo. Iz tega sledi, da mora biti sindikalna organizacija v kolektivu nosilec vseh razprav in ustvarjanja javnega mnenja o nujnosti rešitve sedanjih proizvodno-ekonomskih in samoupravnih razmer v podjetju. M. ŽIVKCVIC m KOPER Občnih zborov so se sindikalne organizacije lotile veliko bolj poglobljeno, kot v prejšnjih letih. V mnogo večji meri se v razpravi člani sindikatov lotevajo bistvenih problemov delavcev in delovnih organiza-cij^ sprejemajo programe bo-dočega dela, ki so povečini zelo konkretni ter realni. Občinski sindikalni svet ugotavlja pomanjkljivosti le v manjših sindikalnih organizacijah, kjer obravnavajo probleme le ozko poslovno, preveč finančno-tehnično, premalo pa z vidika delovnega človeka in njegovih potreb. Računajo, da bodo na koprskem občni zbori končani do 15. februarja. fc VELEBLAGOVNICA nama ‘9 priporoča potrošnikom hiter, sodoben Ir. cenen nakup vseh potrebščin, za sebe. za družino, za dom in za gospodinjstvo: O potrošnikom nudi blago na obročno odplačevanje: ® za tuje kupce je v hiši menjalnica. LJUBLJANA Potrošniki lahko izbirajo blago v poslovalnicah: TRGOVSKA HIŠA, Ljubljana, Tomšičeva 2 BLAGOVNICA S STANOVANJSKO OPREMO, Ljubljana, VVolfova 1 KONFEKCIJA ELITA, Ljubljana, Čopova 7 BLAGOVNICA NAMA, Škofja Loka, Kidričeva ulica 1 a »Ne sprašujte me preveč o gospodarjenju,« me je opozoril Hrovatov Štefan, delavec iz Združene kemične industrije Domžale. »Mi, navadni ljudje, podrobnosti ne vemo. Ce me pa vprašate, kako imamo organizirano rekreacijo, vam lahko veliko povem« Tako se je Štefan pogajal o vsebini intervjuja in si medtem popravljal obvezo na roki, ki si jo je zlomil pri smučanju. Pretental me pa ni. Potek razgovora sva, seveda, spremenila. O njegovem delu sva se začela pogovarjati in led je bil prebit. Svinčene pkside i, deluje, samo po šest ur dela z masko na obrazu, potem je celih 24 ur prost. Četrto leto je v tovarni, pa je še vedno zdrav kot dren. Delovni pogoji so se zelo izboljšali in zdravniški nadzor je zgledno urejen. Že tri leta se ni nihče zastrupil s svinčenimi oksidi ... In po 30 slabotnih delavcev vsako leto pošiljajo na stroške podjetja letovat. »Imate tudi osebne dohodke zgledno urejene kot, zdravstveno varstvo?«, sem neopazno krenila k jedru razgovora. »Včasih smo bili na vrhu v občini, zdaj nas pa Universa-le, Količevo in Tovarna sanitetnega materiala 'šišajo’. Jaz sem vseeno zadovoljen. Lani sem povprečno zaslužil 840 dinarjev na mesec, moja žena pa v Toku samo 450 dinarjev.« Štefan Hrovat zdaj še ne more. Zena hodi d(r poldne v tovarno, on mora P9 popoldne in ponoči na šiht, d* otrok ni brez varstva. V vrt^j ga še ne moreta dati, ker i9! premajhen. Cez kako leto ^ ta skrb za njima, če bo prt | štor v -vrtcu. Najbolje bo, čllllllllllllllllll!lllllllllllllllllllllllll!l!lllllllillllllllllllllillllllllll!llllll!lllllllll!lllllllllil!]llllll>lli IliilM*