jp'osse-zs« saiKMsa. a-ce v« U>i>» a*č»0.
3E*oSt;nt»aa Tpa'vaa.A-
Št. 41	Ljiibljana, i četrtek, dne 9, oktobra 1924.	Leto 1L
Meoclv'lsmo plašilo slovenskepa ljudstva.
Izhaja vsak četrtek.
.	za celo leto. .	Din	50'—	mesečno .... Din	5'—
lltis tiLel-lid.	za pol leta. .	„	25’—	za inozemstvo „	80 —
Uredništvo In upravništvo:	Ljubljana, Breg 12»
Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Rokopisi se ne vračajo. Oglasi se računajo po tarifu. — Poštno - čekovni račun št. 13.236.
Boj proti korupciji.
1. M.:
Vlada je nedavno razpravljala o zakonu proti korupciji v ministrskem svetu. V zvezi s predlogom tega zakona hoče vlada predložiti narodni skupščini, kakor napoveduje vladno časopisje, tudi obtožnice proti nekaterim bivšim radikalnim ministrom. Na drugi strani pa pripravlja tudi opozicija obtožnice proti bivšim in sedanjim ministrom sedanjih vladnih strank. Kakor kažejo znamenja, bo ob sklicanju narodne skupščine torej došlo do velikega obračunavanja o gospodarstvu očetov domovine pri državnih koritih.
Reči moramo, da se nam zdi popolnoma prav, ako pride do obračunavanja, ker je pričakovati, da bomo morebiti ob tej priliki dobili jasno sliko, v koliko se je zajedla v naše javno življenje in v državno upravo korupcija, ki se ji po vojni tudi druge v ugodnejših razmerah obstoječe države niso mogle izogniti.
O korupciji in njenih različnih vzrokih se je pri mas že mnogo pisalo im še več govorilo, do dna stvari pa se nikdar mi prišlo, ker se pojavi korupcije niso obravnavali in pobijali s stališča splošnosti, pač pa s političmo-stramkarskega stališča. Vsaka stranka je videla slučaje korupcije le pri nasprotniku, v lastnih vrstah pa ne, in radi lastnega ugleda ter mogoče tudi gmotne koristi je tudi vsaka stranka branila do skrajnosti svoje pristaše, ki so bili osumljeni koruptnih dejanj. Prišlo je na ta način dostikrat celo do tega, da so se slučaji korupcije obojestransko tolerirali.
Ako bi bila resna volja političnih voditeljev, odpraviti korupcijo iz našega javnega življenja, bi pri obstoječih določbah kazenskega zakonika o zlorabi uradne oblasti itd. bilo pač mogoče, da se postavijo krive osebe pred soidišče in eksemplarično kaznujejo ter bi ne bilo treba po šestih letih obstoja naše države kovati šele poseben zakon za pobijanje korupcije. Te resne volje voditelji političnih strank doslej niso pokazali in zato je tudi upravičen dvom, ali bo novi zakon proti korupciji res prinesel one dobrote, ki nam jih vladne stranke napovedujejo.
Kljub temu moramo pozdravljati vsako odredbo, ki 'se ukrene za pobijanje korupcije, če tudi vemo, da izhaja veliko bolj iz političnih in strankarskih nagibov, kakor pa iz resnega stremljenja uvesti v našo državno upravo pravi red in zakonitost. Mi si od novega •zakona zn, pobijanje korupcije ravno vlsled navedenega ne obetamo mnogo, toda razprava v narodni skupščini o tem zakonu nam bo vsekakor prinesla nekoliko jasnosti v zakulisno delovanje krmilarjev države, kar je tudi nekaj vredno. Nekaj bo, četudi ne mnogo.
Odkrito povemo, da v odpravo korupcije ne verujemo. Korupcija
jo živela, prodno se je ustvarila država SHS in bo živela, dokler bo kaj ljudi na svetu. Razlika je samo, da se nekaj časa krči, nekaj časa pa razteguje, od česar je seveda odvisno to, v koliki meri jo občuti ljudstvo. Seveda je najbolj občutna takrat, kadar se razleze v vse plasti javnosti, kakor se je precej tudi pri nas.
V takem slučaju je gotovo potrebna zavora, zakaj parasitstvo prenaša življenja sposoben organizem samo toliko časa, dokler ne ogroža Injegove eksistence. Potem pa -se ta organizem, ako ima še kaj zdrave krvi, upre sam in pomede parasite. Zgodovina navaja dovolj takih primerov.
Korupcije tudi ne bo nihče omejil in zmanjšal, ako javnost sama ne bo sodelovala. Dokler se pod pritiskom razmer ne zbudi pravni čut množic, da bodo same kontrolirale, ali se vrše zakoni tako, kakor -so pisani, nam ni pričakovati zboljšanja, tem manj, ker nam politični voditelji, ki si prilaščajo pravico pobijanja korupcije ne nudijo s svojim lastnim postopanjem nobenega jamstva za resnične večje uspehe na tem polju.
Med korupcijska dela ne spada samo zloraba uradne oblasti za denarne nagrade, pač pa tudi uradniška imenovanja, in nameščanja, izvajanje agrarne reforme, eksploatacija gozdov in rudnikov, podeljevanje trgovskih, bančnih in obrtnih koncesij, dijaških štipendij itd. itd. na podlagi strankarskega pri-padništva in ne strokovne sposobnosti, resnične potrebe in koristi splošnosti.
Menimo, da ni stranke, ki bi v tem pogledu ne grešila in največja krivda razširjenja korupcije pri nas izvira ravno odtod, da vodijo vse politične voditelje, kadar pridejo do izvrševanja javnih državnih poslov, izključno strankarski interesi.
Glavno zlo izvira pravzaprav od tukaj. Potom političnih strank so se vrinili v državno upravo ne samo na podrejena, temveč tudi na vodilna mesta, v mnogoštevilnih slučajih več ali manj nesposobni, od milosti političnih voditeljev odvisni ljudje, ki so morali že iz hvaležnosti za prejeto uslugo sukati zakone in njihova določila tako, kakor je to zahtevala korist njihovih zaščitnikov in ne tako, kakor je zahteval duh zakona in korist splošnosti.
Odvisnost tega uradništva od vsakokratne milosti političnih strank je potencirala korupcijo, koje izrastki imajo izvor v vojnih in prevratnih časih, do skrajnosti. Vprašamo, ali imamo stranko, ki bi ne bila sokriva?
Člani sedanje vlade ne sede prvič na ministrskih stolčkih, nekateri sede na njih že v drugič, tretjič in še večkrat. Imenovanja, ki jih je izvršila sedanja vlada v
državni upravi, nam v mnogih slučajih dokazujejo, da še nismo krenili s stare poti. In to je ravno vzrok, da ne verujemo v uspešnost hoja proti korupciji, ki ga napovejo sedanja vlada. Pezdir vidiš v očesu svojega bližnjega, bruna v lastnem pa ne!
Ni mogoče verjeti v resnično voljo za pobijanje korupcije, če odločujejo strankarski nagibi, ne pa načela nepristranosti. Vera bo popolna, kadar bo ljudstvo samo prisililo svoje politične voditelje, da bodo delali tudi tako, kakor govore, kadar bodo volilei toliko politično zavedni in izobraženi, da bodo znali upreti se samovolji teh političnih voditeljev, ločiti s strankarstvom •zakrinkano osebno kori-stolovstvo od dela za splošne koristi, kadar bodo sodili delo po uspe-
Dne 20. oktobra se sestane narodna skupščina k rednemu jesenskemu zasedanju. Poleg drugih zakonskih predlogov bo vlada predložila v tem zasedanju tudi novi državni proračun za prihodnje proračunsko leto. Vlada je novi državni proračun deloma že sestavila ter :se ima proučiti še v ministrskem svetu.
Novi državni proračun bo za nas Slovence še posebno važnega pomena, ker bomo lahko iz njegovih postavk spoznali, v koliko so slovenski ministri v sedanji vladi poskrbeli za potrebe Slovenije in njenega prebivalstva.
Resnica je, da se v narodni skupščini pri razpravi o državnem proračunu morejo doseči marsikatere izpremembe v prid volilcev, ako vodijo poslanci pametno politiko, če so sploh sposobni za to, še večja resnica pa je, da more na veliko lažji način doseči ugodnosti za posamezne pokrajine in želje prebivalstva že pri sestavi proračuna stranka, ki je zastopana v vladi.
Jasno je, da pričakujemo z ozirom na to, ker je SLS v vladi močno zastopana, da bo prihodnji državni proračun glede na Slovenijo izraz želja njenega prebivalstva in da bo vsaj v glavnih potezah odgovarjal potrebam naše slovenske pokrajine.
Predvsem ho morala pokazati SLS pri sestavi državnega proračuna, za katero je soodgovorna, da smatra za resne zahteve, ki jih je stavila po svojih poslancih ob priliki prejšnjih proračunskih razprav. Res je sicer, da stavijo poslanci pri proračunskih razpravah dostikrat zahteve, o katerih naprej vedo, da ne bodo prodrle, in da jih stavijo dostikrat vsled demagoških nagibov. Ker pa je -SLS vedno odklanjala očitek demagoštva, je'pričakovati, da ho svoječasno stavljene zahteve v resnici uveljavila pri sestavi državnega proračuna.
Mi opozarjamo že danes na to, ker smatramo sestavo državnega proračuna kot izredno važno za raz-
bili ter dejanjih in ne po besedah.
Dokler_tega ne bo, bo korupcija živela dalje pod raznimi krinkami, tudi pod krinko — boja proti ko-rupciji. Kakor rečeno, iz navedenih vzrokov ne verujemo v uspešno omejitev korupcije. Razprava o korupciji v narodni skupščini nam bo sicer pokazala umazano perilo političnih voditeljev raznih istrank, a pralo se ho to perilo s politično-strankarskim milom in ho zato tudi ostalo še naprej umazano in pravega uspeha pravzaprav ne loo. V tem boju ne bo ne zmagovalcev in ne premagancev, zakaj imeli Imelo vsi prav.
Trezna, nepristranska javnost bo imela svojo zabavo in to bo edin pozitiven rezultat. Razvoj razmer ho pokazal, da imamo prav.
voj našega državnega gospodarstva.
Državni proračun je zrcalo delovne 'sposobnosti političnih voditeljev. Ž njim se določa okvir državnega gospodarstva za celo leto, kakor tudi smernice tega gospodarstva iza bodoče. V kolikor so postavke državnega proračuna prilagođene željam in potrebam posameznih pokrajin in skupnim koristim države, v toliko so vlada in poslanci tudi zadostili svoji dolžnosti na-pram splošnim potrebam.
SLS nima danes izgovora, da je brez moči. Po trditvah lastnih krogov je v narodni skupščini članica sigurne večine, v vladi pa ima v svojih rokah pet ministrstev, ki so za kulturo in gospodarski napredek našega naroda izredno važna. SLS se danes ne more več izgovarjati, da Se nahaja v neugodnem političnem položaju. Mogoče se ji prilika, ki ji je danes dana, v političnem življenju ne bo nikoli več povrnila, radi česar je njena dolžnost, da jo izrabi v blagor slovenskega ljudstva, ako je za to sposobna.
Mi moremo samo reči, da bomo sodili delo voditeljev SLS po tem, kako bodo zavarovali koristi slovenskega ljudstva v državnem proračunu, ki ga sedaj sestavljajo. Sodili ga ne bomo sami mi, sodilo ga 'bo tudi ljudstvo, ki je doslej slepo zaupalo njihovim obljubam. Naj pokažejo, kaj znajo, da se bodo oprali očitka, da v šestih letih obstoja naše države niso ničesar storili.
Slovenci imamo v svojih rokah ministrstva za vere, za prosveto, za kmetijstvo, za agrarno reformo in za promet. Vsa ta ministrstva so za nas izredno važna. Že zadnjič smo 'povdarjali z ozirom na to, da sede v vladi štirje slovenski katoliški ministri, važnost sklepa konkordata z Vatikanom, danes nagla-šamo važnost rešitve gmotnega vprašanja one katoliške duhovščine, ki nima na razpolago dohodkov cerkvenih posestev. Dr. Korošec je katoliški duhovnik in minister za
Fred zasedanjem narodne skupščine.
vere ter ima kot talk najlepšo priliko sedaj, da uredi gmotno vprašanje siromašne duhovščine slovenskega naroda. V njegovih rokah je tudi mimstnstvo za prosveto. Res je sicer, da je analfabetizem v naši državi med Slovenci najmanjši, res pa je zopet, da imamo v organiza-edji našega šolstva še polno ne'do-statkov, ki jih treba nujno odpraviti. Opozarjamo samo na višje šolstvo, M se ima spričo nezadostnih sredstev boriti z velikimi težkoča-mi. Sploh pa prosveta ne more in ne sme poznati meja, ako jih ji državna uprava oz. prosvetni minister sam ne postavlja.
Za pospeševanje kmetijstva v Sloveniji se je doslej prav po mačehovsko skrbelo. Kmetijski minister obljublja, da bo podvojil proračun svojega ministrstva. Radovedni smo le, kako in v kakšni meri bo Slovenija v tem proračunu zastopana in ali bodo izdatki Služili ne samo strankarskim institucijam, temveč splošnim kmetskim potrebam v 'Sloveniji. Ministrstvo za agrarno reformo je ravnotako velike važnosti za našega kmeta. SLS, ki pravi, da je pretežno kmeteka stranka, ima dolžnost, da zasigura zadostne dohodke za pospeševanje in razvoj našega kmetijstva.
In promet! Koliko pritožb smo
Politični
Pogajanja vlade z H RS S.
Politični položaj z ozirom na vstop HRSlS v vlado še ni razčiščen. Kakor Znano, je HRSlS sklenila, da ne zahteva v Davidovi-čevi Vladi svojih ministrov, opozorila pa je Davidoviča, da sl v Slučaju, ako ne vstopi v vlado, pri vsej pripravljenosti podpirati današnji režim, (pridržuje popolno 'svobodo kritike in odločitev tudi v narodni skupščini. S tem je za vlado nastal položaj, ki nosi z,nake negotovosti, kar bi moglo postati usodno v času parlamentarnega zasedanja. Zad-iije dni so se vršila med Belgradom in Zagrebom ponovno pogajanja, da bi se vprašanje vstopa II RS K rešilo do sklicanja narodne skupščine.
HRSS ne popušča.
Politični krogi ne verjamejo, da bi Radič in njegova stranka izpolnila zahtevo krone, da se že sedaj pred vstopom HRSS v vlado do-.seže popolna soglasnost o hrvatsko-srbskem sporazumu in da ne morejo preje biti volitve, dokler niso podani temelji sporazuma. Stjepan Radič nasprotno vztraja pri svoji zahtevi, da se morajo vršiti prej volitve in da se bo šele potem sklepalo o sporazumu.
Nove kombinacije.
Resnost političnega položaja je razvidna tudi iz vesti o raznih novih kombinacijah glede sestave mo-
Guy de Maupassant:
Sodček.
Eprevillski krčmar, mojster Chi-cot, se je ustavil s svojim vozičkom pred hišo »matere« Magloirejeve. Bil je star kakih 40 let, rdečega obraza in trebušast, ter je veljal za prebrisanega moža.
Privezal je vajeti k plotu in stopil na dvorišče. Njegovo posestvo je mejilo na starkino, po katerem se mu je že dolgo zbujalo poželjenje. Že dvajsetkrat ga je skušal kupiti, a mati Magloire je bila gluha za vse njegove predloge.
»Tu sem se rodila, tu bom umrla,« je dejala.
Sedela je pred svojimi vrati in lupila krompir. Pri svojih 72 letih je izgledala vela, gubasta in sključena, 'Vendar pa je bila neutrudna kakor kako mlado dekle.
Chioot jo je potrkal prijateljsko po hrbtu, nato pa se je vsedel poleg nje na stol.
»No, mati, kako vam gret Vedno zdravi1?«
že čuli in še čujemo o njem. Preveč hi tirlo, alko bi jih hoteli ponavljati. Prometni minister ima sedaj lepo priliko, da nam poskrbi v državnem proračunu in finančnem zakonu pokritje za zgradbo novih železniških prog, ki bi razširile zveze iSlovenije z ostalim svetom, dvignile naš izvoz in trgovino ter odprle nov vir dohodkov našemu prebivalstvu.
In koliko je še drugih zadev, v katerih lahko slovenski ministri store dobro za naše prebivalstvo v Sloveniji, ako se zavedajo važnosti svoje naloge!
iSedaj oh sestavljanju državnega proračuna imajo najlepšo prilike, da zagotove Sloveniji, kar ji gre. Mi opozarjamo na važnost tega dela, ker se nam zdi. da se v vodilnih krogih posveča pač velika pažnja dnevnim notranjepolitičnim problemom, v nezadostni meri pa perečim gospodarskim vprašanjem, ki se niti ne skušajo obravnavati z ono resnostjo, katero po ‘svoji tehtnosti zaslužijo.
Voditelji SLS nosijo odgovornost in imajo dovolj lepo priliko za vsaj delno zadostitev potrebam Slovenije, treba je samo, da pokažejo, kaj znajo in da ise zavedajo važnosti svojega položaja.
čakamo na uspehe!
pregled.
ve vlade. Pojavili so se glasovi, da se pripravlja koncentracijski kabinet, v katerem hi bile vse stranke razen HRSiS, s katero bi se potem iskušalo priti do sporazuma. Govorilo se je tudi o obnovitvi koalicije med radikali in demokrati obeh skupin, kakor tudi o poizkusih ustvariti zvezo med radikalci in Jugolsl. klubom. Dasi so zaenkrat to samo kombinacije, so vendar vesti o njih značilne, ker dokazujejo, da se vlada zaveda svojih slabosti in da skušajo vladne stranke sondirati teren na vseh straneh.
Nasprotujoči si glasovi.
Dasi pogajanja vlade -z Radičem niso še rodila pozitivnih uspehov, zatrjujejo vladni krogi neprestano, da ise bo položaj čimprej razčistil in da se ho na ta način stališče vlade okrepilo že pred zasedanjem narodne skupščine. Opozicijonalni krogi pa trdijo ravno nasprotno, da je položaj vlade jako opasen in aa se bodo dogodki razvijali vse drugače, kakor si to želi vlada in da je mogoče, da pride do povsem drugih kombinacij.
Snubljenje Radiča.
Ker se nahajamo neposredno pred sestankom narodne skupščine, je naravno, da iskuša priti vlada z Radičem čimprej na jasno. Zato je poslal te dni min. predsednik bivšega poslanika Mihajloviča kot svojega posebnega zaupnika k Ra-
»Tako, že gre; in vi, mojster Chioot I«
»Oh ,tupatam imam kake bolečine, drugače pa je vse v redu.«
»No, to je dobro.«
Dalje ni več izpregovorila niti besede. Chioot je gledal, kako lupi krompir. Njeni, zakrivljeni prsti, trdi kakor škarje raka, so prijemali kakor klešče rjave v škafu ležeče gomolje ter jih urno sukali semter-tja, medtem ko je s svojim starim nožem, ki ga je držala v drugi roki, •v dolgih olupkih odvezovala lupino. In ko je bil krompir obeljen, ga je vrgla v čeber, z vodo napolnjen. Tri predrzne kokoši ,so se približale druga za drugo k njenemu krilu, da bi se polastile odpadkov, potem pa so odhitele s plenom v kljunu hitro proč.
Chioot je imel nekaj na srcu, vendar pa se mu ni hotel razvezati jezik. Končno je vendarle pričel:
»Povejte mi vendar mati ...«
»Kaj želite?«
»Vi še vedno nočete prodati posestva?«
diču v Zagreb, da bi dobil od njega gotova pojasnila. Kakor poročajo, je Radič dal gotove izjave, v glavnem pa je vztrajal pri svojem stališču, da je sporazum mogoč šele po volitvah, Ker ise sedaj ne ve, kaj bo narod po volitvah hotel, bi bilo po Radičevem mnenju brez koristi določati isedaj obrise sporazuma. Radič se torej glede monarhije in federalizma noče vezati. Kar se tiče podpore vlade v parlamentu, je Radič izjavil, da bo HRSiS vlado podpirala, dokler bo poštena.
Ovire vstopu HRSS v vlado.
Odposlanec ministrskega predsednika Ljuba Mihajlovič, bivši poslanik, je konferiral dvakrat s Stjepanom Radičem in z nekaterimi hrvatskimi politiki. Vodstvo HRSS je na posebni .seji razpravljalo o misiji odposlanca ministrskega predsednika, ki ima velik pomen za razvoj .dogodkov. Nekatere vesti trdijo, da vstopu HRSS stoje na potu ne samo notranje, nego tudi zunanjepolitične razmere. Gre za aketijo, ki jo ima izvesti mala antanta v sporazumu z veliko antanto.
Radič pride v Belgrad?
V Belgrad je 7. it. m. došel delegat HRSS posl. Ivan Predavec, ki je s posl. dr. Nikolo Nikičem tajništvu narodne skupščine izročil Radičevo pismo, v katerem zahteva,
da se mu verificirajo njegovi osebni mandati za Srem, Varaždin, Ko-tor-Split. V tem pismu navaja Stepali Radič, da je izgubil originalna pooblastila o mandatih, izdanih od volilnih sodnih komisij in zahteva, naj se mu verificirajo mandati na podlagi volilnega materijala. Radič za svojo osebo si pridržuje poslanski mandat za volilno okrožje Kotor-Split, dočim ostala dva daje na razpolago isvojim namestnikom. Politični krogi naglašajo, da ni izključen osebni prihod Stepana Radiča v Belgrad. To mnenje izražajo tudi vladni krogi.
Narodna skupščina.
Na prihodnjem zasedanju narodne skupščine bo vlada predložila obtožnice proti bivšim radikalnim ministrom, zakon o korupciji, invalidski zakon, trgovinsko pogodbo z Italijo, ki jo ima parlament ratificirati in proračun ,za leto 1924 in 1925, ki je že v glavnih potezah izgotovljen. Državni proračun za leto 1924-25 izkazuje okoli 13 milijard izdatkov. Proračun še ni urav-notežen in so potrebne obsežne re-strinkcije pri proračunih posamnih ministrstev. Pregled proračuna bo končan do 20, t. m., tako da bo vlada mogla na rednem jesenskem zasedanju predložiti v smislu ustavnih določb proračun narodni skupščini.
Politične vesti.
+ Kaj je z 20% odtegljaji?
Vlada pripravlja za prihodnje leto novi državni proračun in novi finančni zakon. Sedaj ima priliko SLS, da poskrbi po svojih zastopnikih v vladi za izplačalo 20% odtegljaja povodom zamenjave kronskih bankovcev v dinanske. Poislan-ci SLS so v parlamentu ponovno zahtevali, kar radi priznamo, naj se ta 20% odtegljaj izplača, kakor je bilo obljubljeno. S svojo zahtevo niso prodrli, dasi je izplačilo pred leti že bilo uzakonjeno. Ker ima sedaj Jugoslovanski klub v vladi štiri ministre ter je od njegovega sodelovanja odvisen sedanji politični položaj, ismatramo kot popolnoma naravno, da svojo zahtevo po izplačilu 20% odtegljaja uveljavi in uresniči. S tem bo znatno pomagano sedanjemu pomanjkanju denarja v narodnem gospodarstvu, dvignil pa se bo tudi ugled SLS, ker se ne bo potem več govorilo, da samo obljublja, pa nič ne da. Torej na delo! Ljudje čakajo na milijone!
% Radičevci apostoli liberalizma. Radič je nedavno na nekem shodu napadel hrvatske škofe, ki so izdali pastirsko pismo, v katerem pozivajo Hrvate, naj prihodnje leto, ki bo sveto leto, poromajo v čim večjem številu v Rim in poklonijo papežu dragocen kelih. Radič je trdil, da ima to pastirsko pismo namen pripraviti pot za pri-
»Oe je to, — ne! Ne računajte na to. Kar je rečeno, je rečeno; ne pomaga vam nič.«
»Meni pa je padlo nekaj v glavo, s čemer bi bilo obema jiornagilno.«
»Kaj pa?«
»Taka je ta stvar. Vi mi prodaste, pa vendar vse obdržite. Le poslušajte!«
Starka je prenehala lupiti krompir ter je pričela mežikati s svojimi živahnimi očmi proti krčmarju.
Krčmar je pričel nanovo:	»Le
poslušajte! Vi dobite od mene vsak mesec 150 frankov. Ali razumete? Vsak mesec se pripeljem kakor danes sem ter vam prinesem 30 pet-frankovskih novcev. Vse drugo pa ostane pri starem. Vi ostanete tu v hiši, nimate z menoj drugače nobe-Tiega opravka in mi niste tudi nič dolžni. Vi spravite samo denar. Ali vam je prav tako?«
Pogledal jo je živahno in dobrovoljno.
Starka se je bala pasti in ga je mezaupno opazovala. Potem pa je vprašala:
hodmje volitve »popovski stranki«, t. j. hrvatski ljudski stranki. »Slovenec« o tej zadevi ni hotel poročati, končno pa je izzvan izjavil, da je Radič govoril o hrvatskih škofih na podlagi informacij centralističnega časopisja, dasi je Radič napadel v svojem govoru djakovske-ga škofa dr. Aksamoviča kot centralista, ki da je prodali svoje gozdove za 18 milijonov ter pozval ostale škofe na gostijo, iz katere je izšlo pismo, polno vinskega duha. -Radič je tudi grajal, da se na škofovskih posestvih ne izvaja agrarna reforma. »Slovenec« je prišel tako v zadrego, iz katere še do zadnjega čaša ni zlezel na čisto. Ima rešpekt pred zaveznikom Radičem, pa hodi pod svojim visokim protektoratom okoli napada na hrvatske škofe kakor mačka okoli vrele kaše. Zanimivo pa je, kaj piše glasilo hrvatske ljudske stranke »Narodna politika«, ki ponatiskuje ves omenjeni Radičev govor, kateremu je dodala uvod, ki pravi med drugim: »Mnogi katoliki so zahtevali od nais, naj se čimbolj približamo Radiču in celo, da naj se spojimo ž njim. Sedaj vidijo, kak je njihov Radič, kateremu so se začeli uda-jati.« Glasilo iste stranke »Seljačke novine« pa piše:	»Radičevski
voditelji so danes'pri nas apostoli liberalizma. Oni so pri zadnjih volitvah isilno blatili in na klevetni-
»To bi mi že bilo všeč, toda, ali bi ne postalo potem posestvo vaše?«
Krčmar je odgovoril: »Ne, ne, ne bojte se. Vi ostanete tako dolgo tu, dokler vas pusti ljubi Bog pri življenju. iSamo pri notarju 'boste podpisali majhen papirček, da ho •pozneje moje. Vi tako nimate nobenih otrok. No, ali vam je prav? Vi obdržite posestvo celo svoje življenje in jaz vam izplačam vsak mesec 30 pet frankovskih novcev. Vi pri tem -samo pridobite.«
-Starka je bila vsa začudena in vznemirjena, toda skušnjava je bila prevelika. Dejala je:
»Ne rečem — ne. Hočem pa stvar premisliti. Pridite zopet prihodnji teden, da vam bom odgovorila.«
Ghicot se je odpeljal zadovoljen kakor kralj, ki si je pridobil novo deželo.
Mati Magloire je ostala sama zamišljena. Ponoči ni mogla zaspati in bila je štiri dni dolgo v nekaki mrzličasti neodločnosti. Slutila je, da tiči za stvarjo nekaj slabega zanjo, toda misel na 30 novcev po
ški načiai napadali vse, ki branijo katoliško misel ter znajo eeniti narodnost in vero. Pod radieevskim vplivom je danes v Hrvatski vedno več ljudi, ki jim ni do vere, a še manj do hrvatske narodnosti, dasi narodu vedno govere o hrvatstvu. Oni vodijo hrvatski narod na pota, s katerimi se pravi katoliki ne morejo strinjati.« listi list pravi, da spada Radičeva stranka med one stranke, ki iso v družbi brezvercev, liberalcev in framasonov, v kateri se čimdalje bolj zbirajo kapitalisti in liberalci, v kateri se ruje proti veri itd. Če omenimo, da je hrvatska ljudska stranka posestrima SLS in da iso njeni zastopniki sedeli isvoječasno v Jugoslovanskem klubu, je dovolj jasna slika, kaka neenotnost vlada v vrstah ljudske stranke. Dr. Korošec z Radičem, Radič čez škofe, dr. Šimrak čez Radiča, glasilo Kat. tisk. društva »Slovenec« pa luč po,d mernikom.
+ Napadi na hrvatske škofe. Napadu Stjepana Radiča na okrožnico hrvatskih škofov je sledil v zagrebškem »Hrvatu« preteklo soboto še posebej napad na sarajevskega nadškofa dr. Šariča, ki mu očita, da je katoliški fanatik, ki mu je hrvatstvo deseta stvar, ako mu ne služi kot sredstvo za njegove cilje. Pravi, da je nadškof Šarič pripravljen storiti vsako zlo hrvat-skemu narodu, ako more na ta način ustreči gotovim krogom v Bel-gradu ali pa onim v Rimu. Med drugim pravi tudi, da odbija oni, ki gradi katoliško Hrvatsko, Bosance iz Hrvatske, jih izdaja in Ubija, ker v Bosni niso samo katoliki, ampak so tudi Hrvati muslimani. — Ali bo minister za vere dr. Korošec posredovali, da opuste njegovi zavezniki napade na katoliške škofe, ki gotovo ne morejo služiti za utrditev prisrčnosti med strankami federativnega bloka, ni znano.
+ Kdo je kriv, da ne vstopi IIHSS v vlado? »[Slovenec« piše: »Pripravljeno je bilo. vse, da pod-pro Hrvatje sedanjo vlado tudi moralno s svojim vstopom v vlado in politična javnost je že vsak dan pričakovala, da bo tozadevni kraljevski ukaz tudi objavljen. Kraljevskega ukaza pa ni hotelo biti.« »Slovenec« piše nadalje, da je vzrok temu dejstvo, da se vmešavajo pri nas generali s svojim vplivom v korist teh ali onih politienib strank. Iz »Slovenčeve« pisave je razvidno, da so generali krivi, da kralj še ni podpisal ukaza o vstopu HRSS v vlado. Ker je posl. Brodar
svoječasno zatrjeval na nekem shodu, da so tudi getnerali na strani SLS, bi bil logičen zaključek ta, da so generali pod vplivom SLS onemogočili vstop Radiču v vlado.
+ HRSS ne želi vstopa v vlado. Radičeva stranka je poslala po posl. Predavcu min. predsedniku Ljubi Davidoviču sporočilo, da ne želi, da bi se še pretresalo vprašanje vstopa njenih zastopnikov v vlado. HRSS bo ostala članica parlamentarne večine, ker zaupa v Da-vidovičevo politiko poštenega sporazuma med Srhi iln Hrvati, vendar pa v bodoče noben zastopnik HRSS ne bo interveniral pri nobenem ministru v nobenem slučaju, ker doslej še ni izpolnjena niti ena dogovorjena točka. Te točke namerava HRSS spraviti na dnevni red v parlamentu.
+ V družbi prostozidarjev. »Slovenec« očita »Jutru«, da se veseli p roti zidarskega režima v Franciji, »Jutro« pa pravi, da so dr. Korošec in njegovi poslanci najjačji steber dr. Veljkoviča, ki je veliki mojster belgrajske framazonske lože.
+ Štipendije za dijake. Prosvetni minister dr. Korošec je razpisal štipendije za naše dijake v inozemstvu. Najnaravnejše bi bilo, da se pravica podeljevanja štipendij prižna profesorskim zborom po-sa-mezinih vseučilišč, ki edino morejo presoditi, kateri dijak je vreden in sposoben, da se ga pošlje v inozemstvo. Dr. Korošec je bil 'seveda drugega mnenja in si je pridržal pravico podeljevanja Štipendij izključno sebi. Radi tega je prišlo do do konflikta med rektorjem belgrajske univerze in dr. Korošcem. Belgrajiski rektor z ostalimi profe-sarji univerze je namreč zahteval, da imej univerza izključno pravo odločevanja in da naj prosvetni minister izvede samo gotove for-malnoisti, ker se boji, da bo prosvetno ministrstvo postopalo pri podeljevanju štipendij pristransko. Sodba rektorja univerze o zmožnosti dr. Vseznala v prosvetnem ministrstvu je vsekakor značilna.
+ Novi stanovanjski zakon, ki nam ga obljublja vlada, je zbudil proteste tako med hišnimi posestniki kakor med najemniki. Hišni posestniki zahtevajo popolno svobodno razpolaganje s stanovanji, najemniki pa protestirajo proti šest-desetkrathd podražitvi najemnin iz 1. 1914. Kaže se, da je bil dvom nad trditvijo, da bo novi stanovanjski zakon zadovoljil hišne posestnike in najemnike, upravičen.
Domače vesti.
— Vse p. n. naročnike, ki še niso poravnali naročnine za »Ljudski Tednik«, naprošamo, naj to čim-prej store in se v to svrho poslužijo poštnih položnic. Kdor potrebuje položnice, naj to sporoči upravi »Ljudskega Tednika«.
— Vse naročnike prosimo, da nam blagovolijo takoj vsako spremembo svojega bivališča naznaniti v svrho rednega dopošiljanja našega lista.
— Slovenski župan v Kočevju.
Vsled priziva, ki ga je vložila NSS na
pet frankov, na zveneče srebrnjake, ki se ko tale v ni enem predpasniku kakor da bi padli z neba, jo je očarala. Končno je odšla k notarju in mu povedala zadevo. Svetoval ji je, naj pristane na krčmarjev predlog, vendar pa naj zahteva namesto 30 vsaj 50 frankov, ker da je njeno posestvo nizko cenjeno ■vredno šestdeset tisoč- frankov.
»Ako živite petnajst let,« je dejal notar, »vam bo na ta način plačal šele 45.000 frankov.«
Starka je trepetala pri misli, da bo dobila vsak mesec po petdeset frankov, vendar pa je bila še vedno nezaupna. Bala se je tisoč nepričakovanih slučajev in pasti ter je ostala tako do večera pri notarju in stavila vedno nova vprašanja. Končno je naročila, naj se sestavi v njenem imenu potrebna izjava ter se je vrnila domov v največji razburjenosti, kakor -da hi popila štiri steklenice mladega jabolčnika.
Ko je prišel k njej Chicot po odgovor, sp je pustila dolgo časa prositi in je rekla, da noče, pri čemer jo je vedno nanovo popadla bo-
jazen, da ne bo hotel dati 250 frankov. Na njegovo prigovarjanje je končno povedala svojo novo zahtevo.
Do skrajnosti nezadovoljen se je krčmar branil pristati nanjo.
Skušala ga je pregovoriti, češ da ne bo dolgo 'živela.
»Samo na pet ali šest let še lahko računam. Imam že 73 let na hrbtu in ne bom več dolgo živela. Nek večer sem že mislila, da bom izdihnila. Bilo mi je, kakor da mi hoče iztrgati vsa čreva in morali so me nesti v posteljo.«
Toda Chicot se ni udal.
»Prijateljica, vi ste trdna kakor cerkveni stolp. Vi boste še najmanj 110 let stari. Vi boste še pomagali pokopavati mene; to je gotovo.«
Med takimi pogajanji je minil ves dan in ker starka ni popustila, se je končno udal krčmar, da bo plačeval petdeset Srebrnjakov po pet frankov na mesec. Naslednje jutro sta podpisala pogodbo in mati Magloire je zahtevala deset tolarjev predujma.
(Dalje prihodnjič.)
velikega župana radi občinskih volitev, ki ga pa je veliki župan zavrnil, se je vršila šele 5. t. m. prva seja občinskega sveta v Kočevju z dnevnim redom: volitev župana in starešinstva. Nemiei so napeli vse sile, da bi pridobili nekatere slovenske odbornike na svojo stran. Slovenske stranke so ponudile Nemcem kompromis, a so ga Nemci odklonili. Slovenske stranke so nato za županske volitve siklenile enoten nastop nacij ona In ega bloka, v katerega so vstopile demokratska stranka, narodnoradikalna stranka in SLS. Narodni socijalisti niso vstopili v blok. Pri volitvah je đtibi 1 nacijonalni blok 14 glasov, Nemci 11. iZa župana je bil izvoljen dr. Ivan Sajovic. V starešinstvo so bili izvoljeni edino slovenski kandidati s 15 proti 10 glasovom. S tem je dobilo Kočevje tudi na zunaj slovensko lice.
— Kmetijska družba. Zadnji »Kmetovalec« prinaša razpis občnih izborov vseh podružnic Kmetijske družbe, ki se imajo vršiti dne 19. oktobra. V tem razpisu naznanja vladni komisar prof. Jarc, da je v zmislu § 4. družbenih pravil sprejel kot prave ude vse one ne-omadeževane samolastne osebe, ki so svojo udnino plačali do 31. marca t. 1. in ustrezajo določilom tega paragrafa. Tiste, ki po svojem stanu ali drugačnih Okoliščinah ne morejo postati pravi udje Kmetijske družbe, je smatrati kot podporne ude, ki nimajo volilne pravice. Volitev podružničnih delegatov za družbeni občni zbor se na občnih zborih podružnic izvršiti torej na podstavi onih podružničnih udov, ki so svojo udnino plačali do 31. marca t. L, in sicer pri podružnicah ali naravnost pri Kmetijski družbi v Ljubljani.
— Za šefa agrarne direkcije v Ljubljani je imenovan pol. komisar pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani Mašie.
— Priziv radi celjskih občinskih volitev. Nemški celjski sočialno-gospo-darski blok je vlažil 6. t. m. proti občinskim volitvam v Celju, ki so se končale dne 28. t. m. z zmago narodnega bloka, ugovor na velikega 'župana mariborskega.
— Za občinske volitve v Ptuju so bile vložene tri liste in sicer je prva gospodarsko-socijalnega 'bloka, na kateri so se združile vse slovenske stranke v Ptuju, druga je socijalistima, tretja pa je lista nemške stranke.
— Kraljevo kronanje. Kraljevo kronanje, Iti bi se moralo vršiti letos,
je odgođeno na prihodnjo spomlad. Svečanosti bodo trajale dva tedna. Te dni sta odpotovala v samostan Hilan-dar na gori Atos dva jugoslovanska arhitekta, da izvršita potrebna popravila v samostanu, v tamošnjih stanovanjih in knjižnici. Določeno je, da bo kralj po kronanju v Belgradu in po maziljenju v Žici odšel v Hilandar, da obnovi tradicijo Dušana Silnega in da zabije na najvišjem vrhu gore Atos v zemljo kopje z zastavo, kakor je to storil po kronanju tudi veliki srbski car Dušan Silni.
— Prvi katoliški nadškof v Belgradu. V konlkordatu med Srbijo in Vatikanom leta 1914. je bilo dogovorjeno, da papež imenuje za Belgrad nadškofa, ki bi bil višji cerkveni pastir vseh katolikov v Srbiji. Izbruh vojne je preprečil izvršitev konkordata. Sedaj javlja vatikanski službeni list »Osserva-tore Romano«, da je papež imenoval za nadškofa v Belgradu apostolskega vikarja v Banatu p. Rafaela -Radiča.
— Odpis davkov. Na predlog ministrstva za kmetijstvo je finančni minister oprostil zemljiške davščine vse one posestnike, ki so trpeli po elementarnih nezgodah. Treba je še, da se to tudi v resnici zgodi.
— Nove železnice. Po podatkih prometnega ministrstva se grade naslednje proge in bodo še letos gotove in izročene prometu: Gračac-Knin (67 km), Ormož-Murska Sobota (38 km), Titel-Orlovac (28 km) in Užice-Vardi-šte (56 kilometrov). Proga Niš-Prokuplje, ki se je začela graditi kasno ne bo še letos gotova. V načrtu za gradbo novih železnic se nahajata tudi proga Beo-grad-Obrenovac in Sk o pije-Teto v o-G o -stivar, normalnega tira. Po vojni se je zgradilo v naši kraljevini okoli 500 km novih železnic. To pomenja zelo dosti, ker je bilo pri nas zelo težko najti potrebnih denarnih sredstev.
— V Rogaški Slatini je bilo do 25. septembra 5759 gostov. Tako je letošnji poset večji od lanskega kljub neugodnemu poletju.
— Invalidski zakon. Dne 5. t. m. je vlada izročila narodni skupščini predlog invalidskega zakona.
— Nov škof v Skoplju. Kakor poročajo, bo imenovan za škofa v Skoplju najbrže profesor bogoslovja na ljubljanski univerzi dr. Gnidovec.
— Tovarna vagonov v Subotici je ponovno odpustila 900 delavcev in vsled tega skoro popolnoma prenehala z obratovanjem.
Gospod aurstvo.
g Kisanje zelene krme za živino.
Vsa zelena krma, ki se ne more za zimo posušiti (trava, detelja, repna in pesna cima itd.) se da v jamah okisati in nam okisana služi celo zimo kot izvrstna krma lza govejo živino, zlasti pa za molzno goved. Na drž. kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu se že tretje leto prav iz uspehom na ta, pri nas še nov način, spravlja in uporablja krma za govejo živino. Kmetovalci se vabijo, da se tega načina konzerviranja (ohranjevanja) krme poprimejo. V dneh od 6. do 18. oktobra se jim nudi na kmetijski šoli na Grmu prilika, da si ta način spravljanja krme ogledajo. Strokovne nasvete pri tem se jim bo dajalo vsaki dan od 2. do 4. ure popoldne. — Ravnateljstvo.
g Sadni semenj v Ljubljani bo trajal tri dni in se bo vršil dne 18., 19. in 20. oktobra t. 1. na prostoru Ljubljanskega velesejma. Priredi ga Sadjarsko in vrtnarsko društvo v zvezi z upravo Ljubljanskega velesejma. Sadje, ki bo dostavljeno po železnici, se ima postaviti na sejm v ameriških zabojih, ki jih preskrbi društvo brezplačno v poljubnem številu. Okoliški sadjarji pripeljejo sadje lahko n e vložen o na vozovih. Sadjarske podružnice in sadjarji, ki imajo lepo namizno sadje na prodaj in ga želijo na sejmu prodati, naj se takoj priglasijo in naznanijo Sadjarskemu društvu (v Marijanišču, Ljubljana), s kolikimi in katerimi sortami in v kakšni množini se hočejo udeležiti sejma. Zaboji za sadje, ki jih društvo razpošilja, drže po 20 kg sadja. V zaboje je vkladati le po eno sorto jabolk in imajo biti na sejm postavljena jabolka vzorec iza blago, ki je na prodaj. Na sejm se sprejema le namiz-
na jabolka, namizne hruške in orehi. Prodajo posreduje »Sadjarsko društvo«, ki bo sikrbelo tudi za sadne kupce in trgovce.
g Gnojenje lucerni. Kar je pšenica med žitom, to je lucerna med deteljami za vse tiste kraje, kjer nam detelja dobro usipeva. Zlata je vredna. Nobena detelja ji ni kos in iz nobeno .deteljo nam ni tako ustreženo po krajih, kjer manjka travščine, kakor z lucerno. Lucerna trpi na raznih listnih boleznih, ki se prikazujejo navadno v poznem poletju in najraje pri poznejših košnjah, namreč na tretji ali četrti košnji. Poznamo jih na tem, da listje pobledi in da dobi po sebi raznobarvne pege in pike. Te bolezni povzročajo razne glivice, ki se naselijo po listju. Najbolj navadno nastopa bolezen, 'zaradi katere nam začne listje pegasto rumeneti. Če pogledamo te liste nekoliko bliže, najdemo sredi rumenih lis črne pege in pikice. Tako obolela lucerna daje manj košnje in tudi okusno in manj tečno Majo. Ker. nimamo proti tem boleznim nobenega uspešnega sredstva, se jih je kolikor mogoče varovati, da ne delajo preveč škode. Za listne bolezni pri lucerni se premalo zanimamo in premalo brigamo, kar pa ni prav. S tem le sebi škodujemo. Bodimo tudi v tem poLgle-du bolj skrbni in skušajmo škodljivi vpliv, ki ga imajo te boleoni na količino in kakovost pridelka, zmanjšati in preprečiti z dobrim gnojenjem in če treba tudi z apnenjem. Pri lucerni moramo dosedanji način gnojenja sploh izpopolniti, da bo več uspeha. — Pripravna za njo so posebna umetna gnojila, ki jih je že jeseni zatrositi, da pridejo spričo globokih korenin do
popolnega učinka. Kot izvrstno gnojilo se priporoča po dosedanjih i skušnjah zmes Tomasove žlindre in kalijeve soli ali pa kajnita. Tom asova žlindra ji ugaja zaradi kalija. Če gnojimo vsako leto, lahko znižamo potrebno količino teh gnojil. V tem primeru vzamemo za 1 ha 300 kg Tomasove žlindre in 150 kg kalijeve soli in za en mernik posetve 30 kg Tom asove žlindre in 15 kg kalijeve soli. Umetna gnojila kaže raztrositi po prvem snegu, ki navadno skopni in potegne seboj raztrošena gnojila. Domačega gnoja imamo premalo za lucerno. Resnica je, pa tudi, da nam domač gnoj močno pospešuje rast nevšečnih trav, ki izpodjedajo lucerno, če se med njo vgnezdt-jo. Lucerni je močno gnojiti posebno \ drugem in tretjem letu, ko nam daje najboljše košnje. Čim več nam daje pridelka, bolj ji moramo gnojiti, da nam prehitro ne opeša. Uogdni uspehi gnojenja se ne kažejo samo pri lucerni, ampak tudi pri živini in pri boljšem gnoju, ki ga dobimo po tečnejši krmi.
g Trgatev na Štajerskem. Po nekaterih krajih ob štajerski meji je že končana vniska trgatev. Vinski mošt je po svoji kvaliteti zelo dober in vsebuje 18—19% sladkorja. Kvantitativno je trgatev daleč pod normalnimi drugimi trgatvami.
g Zmanjšan izvoz pšenice. Izvoz pšenice v inozemstvo se je zelo poslabšal zaradi visokega tečaja dinarja. V prejšnjih letih se je izvažalo dnevno v inozemstvo približno 200 vagonov pšenice, letos pa komaj 20.
g Izvoz mleka v Avstrijo pred vsem za Dunaj znaša v zadnjem času na dan okoli 10 vagonov. V glavnem gre izvoz preko Čakovca in Maribora. Za liter dobivajo proizvajalci 2 in pol dinarja.
g Povišanje ažija. Finančni minister je odredil, da se z 2. oktobrom poviša ažijo še za 100 odstotkov. Sedaj znaša ažijo 1000 odst., tako da je osnovna carina povišana 11 krat in znaša sedaj razmerje 1:11 (doslej 1:10).
g Produkcija sladkorja v Jugoslaviji. V Jugoslaviji je osem tvornic sladkorja, in sicer dve v Srbiji, tri v Vojvodini, ena v Baranji na državnem posestvu Belje, ena v Bosni in ena v Slavoniji. Lani so te tovarne izdelale skupaj 4063 vagonov sladkorja in sicer belgrajška 300, čuprijska 214, usor-ska 417, Belje 1275, Červenka v Vojvodini 1174, tvornica v Velikem Bečke-reku 1318, v Novem Vrbasu 1181 in v Osijeku 1129 vagonov. Tvornice v Srbiji so izrabile samo 20 do 30 odst. svoje kapacitete, ostale pa okrog 75 odst. Produkcija sladkorja naših tvorni o stalno raste zadnja štiri leta. Leta 1920—21. je znašal proizvod 2381 in leto kasneje 3376 vagonov. Letos so dobile tvornice približno 75.000 vagonov sladkorne repe, kar p mnenj a, da bo v jeseni znašala produkcija sladkorja v naših tvornicah približno 9 tisoč vago-iov, tako da jih bo ostalo kakih 3000 za izvoz, seveda le tedaj, ako bodo tovarne v naši državi sposobne za prede-lavanje vse te repe.
g Izvoz našega tobaka. L. 1922. je izvozila Jugoslavija 320 vagonov tobaka, lansko leto 500 vagonov. Vrednost tega tobaka znaša okroglo 1 milijardo, 500.000.000 Din.
g Letina v sovjetski Rusiji. Posledice slabe letine v Rusiji letos sicer ne bodo tako katastrofalne kot lani, vendar pa je ogroženih 8.000.000 prebivalcev. Da se reši to prebivalstvo lakote, je morala vlada odobriti kredit za pomoč prizadetim krajem v znesku .70,000.000 rubljev. V to svrho je morala črtati iz proračuna postavke za mnoge druge važne resorje in zvišati zemljiške davke v onih krajih, kjer se ni bati lakote.
g Dohodki naših carinarnic. Po
.uradni statistiki so znašali dohodki pri glavnih carinarnicah v naši državi leta 1923. vsega skupaj 1.698,092.218 Din. Največ dohodkov izkazuje zagrebška carinarnica in sicer 312,620.179 ali 18.4 odst., belgrajška z 247,327.698 (14 odst.), ljubljanska 138,018.765 (8.1 odst.), mariborska 126,829.251 (7.5 odst.) in subo-tiška 114,648.304 (6.8 odst).
Splošne dolžnosti davkopla-čevalcev v IV. četrtletju 1924.
(Opozoritev Trgovske in obrtniške žbornice za Slovenijo v Ljubljani.)
I.	Stanovanjski izkazi.
Do dne 30. novembra t. 1. morajo vsi posestniki hiš v Sloveniji in v Prekmurju vložiti sami ali po svojih namestnikih pri pristojnih davčnih ob-lastvih hišne in stanovanjske izkaze, če so hiše dane v najem, za v najem neoddana poslopja pa zaznamek prebivalcev takih poslopij.
Tiskovine se dobivajo brezplačno pri vseh davčnih oblastvih in davčnih uradih.
II.	Davek na poslovni promet.
Davčni zavezanci, ki so dolžni voditi za davek na poslovni promet knjigo opravljenega prometa (poleg podjetij, ki javno polagajo račune in družb z omejeno -zavezo vsi obrati, katerih promet je presegel v letu 1923. vso-
to 360.000 Din) so dolžni odpremi ti davek za III. četrtletje 1924. do 30. oktobra 1924. in hkrati predložiti prijavo.
Zamudniki se še posebej opozove na svojo dolžnost ali s posebnim pozivom ali iz javnim razglasom ter z za-pretilom uradne ocene in rednostnih glob.	•>
Kdor vloži nepravilno prijavo, izgubi pravico pritožbe.
III.	Dospelost direktnih davkov.
Dne 1. novembra dospe v plačilo vsi direktni davki za IV. četrtletje 1924. Davčni uradi so upravičeni jih prisilno izterjavati, ako se ne plačajo v 14 dneh po dospelosti in zaračunavati poleg 8 odstotnih zamudnih obresti še za opomin 4-odst. terjanega zneska.
IV.	Dopolnilna prenosna taksa.
Od dopolnilne prenosne takse v letnem znesku nad Stiff Din je plačati tretji obrok od 1. do vštetega dne 15. oktobra 1924.
Kdor ne položi predpisane vsote v določenem roku, plača poleg redne takse 8-odst. obresti in kot kazen še dvakratni znesek nepoložene takse.
Izšla je BLASNIKOVA
VELIKA PRATIKA
za navadno leto	ki ima 365 dni.
„Velika Pratlka“ je najstarejši slovensk kmetijski koledar, koji je bil najbolj vpo števan že od naših pradedov.
Tudi letošnja obširna izdaja se odlikuji po bogad vsebini, zato pride prav vsak slovenski rodbini.
Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji ii stane 5 Din; kjer bi jo ne bilo dobiti, na se naroči po dopisnici pri
J.BIasnika naslednikih!
tiskarna in litografični zavod
Ljubljana, Breg štev. 12.
Izdaja konzorcij »Ljudskega tednika«. — Odgovorni urednik Fr. Jereb. — Tisk J. Blasnika n asi. v Ljubljani.
KAR NE VEŠ, VPRAŠAJ
Univerzalni Informativni Biro
„ A R G U S“
Knez Mihailova ul. 35. — Tel. 6.-25
BEOGRAD
(Pasaž Akademije Nauka.)
I Ceneno češko perje
1 kg sivega opuljenega perj 70 Din, na pol belo 90 Dir belo ICO Din, boljše 120 ii 150 Din, mehko jak puh 201 in 225 Din, boljša vrsta 275 Din. —
PoSilja! ve carine presto, proti povzetju od 300 Din naprej poštnine prosto. Vzorec zastonj. Blago se tudi zamenja in nevšeče vzame nazaj. — Naročila samo na Benedikt Sachsel, Lobez št. 73 kot Piizna, Češkoslovaška. — Poštne pošiljke gredo iz Češkoslovaške v Jugoslavijo okrog 14 dni.
RAZNOTEROSTI.
r Hiša, zgrajena v 6. urah. V Budimpešti je pred nekaj dnevi kazal arhitekt Fr. Foerster hišo z dvema sobama, kuhinjo in kopalnico, ki jo je zgradil v šestih urah. Hiša je sestavljena iz dvojnih železnih sten, ki so druga od druge izolirane; stene so pobarvane z oljnato barvo in okrašene s štukaturami. Hiše lahko v šestih urah nele postavijo, ampak tudi razd-ro. Hiša velja 3000 švicarskih frankov. Strokovnjaki so se o takih stavbah izrazili zelo laskavo.
v Sienkiewiczeve slavnosti na Poljskem. Meseca oktobra prepeljejo iz Švice v Varšavo ikosti velikega poljskega pisatelja Henrika Sienkiewicza in jih pokopljejo v -katedrali sv. Jana. Cela Poljska se pripravlja k proslavi. Istočasno se je tudi v Pragi že sestal
Tržne cene.
Živina. Na ljubljanskem živinskem sejmu 1.1. m. se je iza volovsko meso I. vrste plačevalo do 15 Din za kg, II. vrste do 13.50, III. pa do 12.50; krave, debele 12.50, klolbasarice 7—9; teleta 16 do 17. Prašiči so bili večinoma majhni, plemenski 6—8 tednov stari in so jih prodajali od 250 Din dalje. — Na zagrebškem sejmu 1. t. m. so bile nastopne cene za kg žive teže v dinarjih: voli I. vrste 14—14.50, II. 12.50—13.50, III. 10.50-11.50, teleta I. 20—21.50, II. 18 do 19; svinje domače pitane 22—4Ž3.50, sremske pitane 24.50—25; sremsike zaklane svinje 28—28.50 za kg mrtve teže; ovce 7.50; koze za komad 100—200;
komitet, ki ima namen prirediti spominsko proslavo poljskega genija.
r Urad za delavsko statistiko v Washingtonu sporoča, da so življen-ske potrebščine v Chicagi za 72 odstotkov dražje, kot pred vojno. Kar je popreje n. pr. stalo 1 dolar, stane sedaj 1 dolar 72 centov. Delavske plače pa so znižane na one, ki so jih prejemali delavci 1. 1920, ko je bila draginja največja, Sedaj pa, -ko je začela draginja zopet rasti, so ostale plače znižane. Narašča j očo draginjo povzročajo predvsem razni borzni špekulanti. Draginji se pridružuje še brezposelnost, tako, da mora delavec dati zadnje prihranke za prehrano.
konji, za komad: tovorni L vrste 8 do 10.000, II. 7—8000, III. 5500—6500, vozni I. 5—6000, II. 4500—6500, klavni 2.75 do 5 za kg žive teže.
Prešiei. Na mariborsikem sejmu 3. t. m. so bile nastopne cene: prašički 5 do 6 tednov stari, za komad 87 Din do 200 Din, 7 do 9 tednov 225—300, 3 do 4 mesece 325—500; svinje 5 do 7 mesecev 700—750, 8 do 10 mesecev 825—950, eno leto stare 1250—1625; živa teža za kg 16.25—18.75, mrtva teža 23.75—27.50.
Krma. Zagrebške cene preteklega tedna za q: detelja navadna 125—169, lucerna 125—150, otava 115—150, seno I. vrste 113—125, II. 85—100, slama 75—125 dinarjev.
Palma kaučuk pete in podplati
omogočajo elastični, tihi hod, štedijo Vaše noge in Vašo obutev ter so trpežnejši nego usnje.
Priporoča se miearstvo
ERMAN & ARHAR
St. Vid, nad IjnMjano 4.
za vsa stavbna in pohištvena dela. Stalna zaloga pohištva in tapetniških isdelkov. Cene nizkeI Delo
solidno!
IflačHi in proračuni brezplačno.
PISALNE STROJE
najcenejše v Specijalni mehanični delavnici za popravo pisalnih, računskih in drugih strojev
LUDOVIB BII8B8, Ljubljana, Šelenburpua ulica št, 6,1.
Barvne trakove, karbon-papir-indigo, ter vese druge potrebščine. Pisarniška oprema vedno v zaisgi.