L, t »t sa koristi «UUv-•k«g»l|iid«tvft. Dslav-oi m oprtvli« i do vMft kar produclrafo. This pa par la dsvoisd to ths Intsrosts of Iho working claaa. Work-ora aro ontitlod to ali what thov produco. liWMMHwU-«UMMIMr, Ow*. «, IMH. M ta« ptw* orno, -----.. ... •» OblMCO IU. a«Ur Ib* Aal of ()«i|mi .f Mar«h trd. in« OtflM: 4091 V. 31. Str., ChlMfl, IN. "Delavci vseh dežela, združite se!' PAZITE na Atovllko v oklopa|u. ki oo naha|a polog v», toga naslova, prlloplls-n*ga spodaf ali na ovitku. Ako (3o4) |o «tovllka . . (•dat vam s prihodnjo Atovllko natoga lista po-toAo naročnina. Prosimo, ponovilo |o «ako|. Stev. (Na.) 363. Chicago. 111., 25. augusta (August) 1914. Leto (Vol.) IX. Delavci ubijajo in delavci padajo Danes je mesec dni odkar je Evropa vrgla proč masko hinavske civiliiacije in pokazala svoj« pravo barbarsko lice. Z besedo "Evro pa" mislimo gručo vladajočih tiranov, ki so m skregali med seboj in končno zapodili milione delavcev drugega proti drugemu, da se koljejo med seboj v imenu tiranov. Mesec dni že vlada najostudnejše barbarstvo. Vse, kar je lepega in človeškega — vse, kar blaii in povzdiguje človeško eneržijo v višine napredka — pahnjeno je v ozadje, v pozabnost v — nič. Vse misli, vsa eneržija Človeka ima zdaj samo eden smoter: kako ubijati, pleniti, podreti, uničiti ... Časopisje zdaj ne poroča drugega kakor samo o klanju, moritvi, požiganju in uničevalni besnosti — koliko jih pade vsak dan in koliko se jih pripravlja, da jih se pade — kako umirajo tisoči proletarcev in kako prihajajo novi tisoči v klavnico kakor ovce, ki jih gonijo mesarji v jati pod nož . . . Človeku se več gabi čitati časopise. Namesto da bi pisali in poročali, kako pridno se giblje silna, titanska roka delavčeva ustvarjajoča nove zaklade, nova dela, nova bogastva za človeštvo — namesto da bi pisali o novih iznajdbah umske sile in nevgnane eneržije civiliziranega človeka, o iznajdbah in proizvodih na polju literature, umetnosti, gospodarstva in industrije — čitati in pisati moramo, kako ista titanska, toda brezmoena roka delavčeva podira, kar je s tesko muko sezidala, uničuje, požiga in mori lastnega brata! Vse, kar je plemenitega, poživljajočega, konstruktivnega in člo-večanskega, leži na tleh, a čezenj drvi peklenski demon vojne s zija-jočim, krvavim žrelom! Človek je nehal biti človek; človek je zver. To je slika danainje "civilizirane" Europe! Plug, rovnica, kladivo in stroj počiva. TODA DELAVCI NE POČIVAJO. Delavci delajo s krvavim, morilnim orodjem; delavci ubijajo drug drugega! TO JE ZDAJ NJIHOVO DELO! Petindvajset milionov delavcev na polju, v tovarni in v rudniku se je v enem tednu spremenilo v petindvajset milionov — morilcev, ubijalcev, požigalcev, bemečih hijen . . . Tako je hotelo pet kronanih lopovov in .peščica, vladajočih buržoazcev na Francoskem TI NOSIJO ODGOVORNOST! Delavci ubijajo in delavci padajo. Delavci bodo tepeni povsod brez ozira, kdo bo zmagal. "Slavne zmage" generalov in cesarjev bodo drago plačane s.krvjo proletarcev. S čim so se zamerili delavci v Evropi drug drugemu, da se zdaj koljejo? Kaj je storil francoski delavec nemškemu, ruski delavec in mužik češkemu, madjarskemu in slovenskemu delavcu? Ali so mar drug drugemu povzročili gorje in bedo, ki je bila pred vojno? Ali je morda srbski seljak in delavec kriv, da nima slovenski, madjarski in nemški kmet in delavec v Avstriji dovolj kruha in da je izkoriščan? In zato mora zadnji prvega ubiti? Ali je mar revni ruski mužik kriv nemškemu delavcu bede in pomanjkanja? In zato mora nemški delavec umoriti ruskega mužika? Kakšen dobiček imajo del. raznih narodnosti v Avstriji od tega če morijo francoske in angleške delavce v Belgiji? Ali so mogoče slovenski delavci in kmetje v strahu, da jim francoski, angleški in ruski delavci ugrabijo SILNO BOGASTVO NJIHOVE DOMOVINE, ka-terega — nikjer nimajo?! Ako se skregajo med seboj srbski kralj, avstrijski cesar, ruski car, nemški cesar in angleški kralj ter pre-zident kapitalistične republike, kako je to mogoče ,da morajo v 20. STOLETJU ta prepir poravnati milioni nedolžnih delavcev s krvavim orožjem — milioni nedolžnih ljudi, ki nimajo najmanjših interesov v prepiru cesarskih in kraljevskih parazitov? Vest se glasi, da je nemški cesar rekel, da mora streti Belgijo in zagotoviti si pot v Pariz, čeprav žrtvuje za to STOTISOČ MOŽ! Kdo je nemški cesar — kdo je ta kronani lopov, parazit in barbar, da sme kar tako pognati stotisoč delavcev v smrt? In ta človek je krščanski vladar po "milosti božji"? To so vprašanja, na katera si mora odgovoriti vsak treznomisleč slovenski delavec v Ameriki. Odgovor je lahak in kdor pogodi, bodo brez dvoma njegove simpatije na strani vseh delavcev brez razlike narodnosti, ki se koljejo med seboj po celi Evropi. Kajti NJIHOVA KRIVDA NI, da ubijajo in padajo; kriv je družabni sistem, ki jih je tako vzgojit — da so nezavedni in da ne vedo kaj delajo — kriv je sistem, katerega reprez en tirajo kronani paraziti in kapitalisti. Naše simpatije so na strani vseh ubogih, zapeljanih delavcev in njihovih dragih in milih, ki so danes v — peklu! V peklu na tem sve tu v — krščanski Evropi! Imena Avstrija, Nemčija, Rusija itd. ne značijo delavcev, ki ubijajo in padajo: ta imena značijo za nas vladajoče parazite, ki iščejo dobiček v barbarskem klanju. Pod imenom "Avstrija" poznamo le požrešni in prokleti avstrijski imperijalizem, "Srbija" znači peščico korupiranih šovinistov s kronanim postopačem na čelu, kateri je prišel na prestol s pomočjo umora; "Rusija" pomeni ruski carizem z vsemi grozotami Sibirije, katerih car nikdar ne opere; "Nemčija" predstavlja blazni militarizem, "Francija" in "Anglija" pa korupirani kapitalizem. Ta imena značijo dandanas vse, kar je naivršega, zločinskega in barbarskega, ne pa narodov, ki so prizadeti. Življenje enega samega delavca, pa naj bo Slovenec, Srb, Rus, Nemec, Francoz ali Anglež, je v naših očeh več vredno kakor pa TISOČ FRANC JOŽEFOV, PETROV, NIKOLAJEV IN VILJEMOV, ki se naslajajo s človeško krvjo. Družabni sistem, ki daje moč peterim parazitom, da smejo 25 milionov koristnih delavcev spremeniti v 25 milionov ubijalcev — je NEČLOVEŠKI, HUDOLELSKI in zasluži, da pade v razvaline še preden se posuši kri, ki zdaj škropi po evropejskih poljanah! — DOL S TAKIM SISTEMOM! Proti draginji. SOCIALI8TIČNA STRANKA ZAHTEVA OD VLADE, DA ODPRAVI DRAGINJO Ameriškemu ljudstvu! % Ljudstvo Amerike stoji pred neznosnim položajem. Delavski "United Verde Oopper Co." je znižala produkcijo bakra za eno tretjino. 300 mož ie družba odstavila. s • • 'Shattuck Arizona Copper Co.' je vrgla na cesto 200 mož. pregled. yQjna y ^VíOpí, AfllM ¡íl AZÍj¡. Japonska napovedala vojno. Odločilna bitka se b je v Belgiji. Poročila o srbskih zmagali in o revoluciji v avstrijski armadi. «t Hudobni kapitalisti izrabljajo j evropejsko vojno v svrho zviša-, nja cen življenskim potrebšči-nam in vsledtega grozi lakota mi-liouom siromašnih ljudi. Predsednik Zedinjenih držav je sicer zaukazal preiskavo rastoče draginje živil in zagrozil s kaznjo tistim, ki so odgovorni za draginjo. Take preiskave in tožbe so že bile nebrojnokrat v prostosti, toda prinesle niso nobenega rezultata in najbrž ne prinesejo niti sedaj. Kvropejske vlade delajo drugače v sličnem položaju — zaplenijo tovarne iu industrije, ki proizvajajo živež za visoke cene in jih operirajo na svojo pest. Mi zahtevamo, da nana zvezna vlada takoj zapleni klavnice velika skladišča z ledenimi shrambami. žitnice, parne mline in vse druge tovarne ter industrije za izdelovanje živeža. To je neobhodno potrebno, ako hoče biti ljudstvo obvarovano lakote. Ta zaplemba bo na korist ameriškemu ljudstvu in obenem tudi ljudstvu v Evropi. Kajti če vlada enkrat poseduje industrije, bo lahko zabraniti eksport hrane v Evropo in kadar ne bodo mogli vladarji Evro-pe dobiti hrane za svoje armade, bodo prisiljeni končati barbarsko vojno. Obenem zahtevamo, «la vlada strogo prepove izvoz denarja in munieije iz Amerike v Evropo. Zedinjene države ne smejo pomagati velesilam v Kvropi v podaljšanju vojne. Poživljamo «lelovsko ljudstvo po vseh krajih Amerike, da se snide na javnih shodih in pošlje resolucije na predsednika in kongres v Washingtonu zahtevajoč takojšnjo in odloeno akcijo. Sila je velika! Na delo! Narodni komitej socialistične stranke v Ameriki. Walter l>anfersiek, izvrševali!i tajnik. Chicago, 111 , 14. aug. 1914 Krščanski vladar miru* 15.000 barvarjev «v New Yorku grozi* s stavko, ako jim delodajalci ne* izboljšajo zahtevanih plač in odpravo kontraktnega dela. Harvarji so organizirani v petih lokalih. Vsaki lokal je izvolil po pet članov, kateri so pooblaš «"•eni, da p red lože njihove zahteve delodajalcem. Kna njihovih glavnih zahtev je, da se zviša minimalna plača od $18.70 na $20 na teden. • . • Newyorski državni delavski department je izdal svoje poročilo. Po trn» poročilu je v New Yorku 665.248 organiziranih delavcev. Prirastek enega samega leta je nad 100.000 novih članov, s s • Rudarske družbe odpustili mnogo delavcev. Ostali delajo samo po pol dneva in z deset odstotkov znižano plačo. Dolavske razmere skrajno slabe v celej dr žavi. — A. Browning, tajnik Miami lokala št v. 70 "M. U." • • • Dvesto mož odpuščenih od dela Po mestu se sprehaja cele čete brezposelnih delavcev. — K. A. Stockton, tajnik Uandsburg loka la št v. 44. 'M. U." (Nadaljevanje na 2. strani.) POZOR! Na prodaj ali v zameno za kruh. Cena nizka. Proda se pod jako ugodnimi pogoji cel kup kraljevih redov, plemeni taških naslovov, kron, žezlov in druge slično ropotijo, katero so nekdaj rabili cesarji in kralji v monarhi-stičnej Evropi. Jako pripravno darilo za otroke o svetem Miklavžu. Lastniki vso to komedijo prodajajo, ker so spremenili svoje službe in gredo ven iz svojega dosedanjega "businessa " Vprašajte na sledeče tvrdke: "W. Hohenzollem," Berlin, F J. Habuburg," Dunaj, ali "N. Ro manovič," Petrograd. ZADNJE VESTI. Tokio, 24. avg. — Japonski cesar je včeraj napovedal vojno Nemčiji in takoj so pričeli grmeti topovi v Kiau-Čau. London, 24. avg. — Vesti, ki so ušle cenzorju, pripovedujejo o silni bitki, ki se bije med Nemci in združenimi Francozi, Belgiji in Angleži. Bojna fronta se razteza od Ghenta do Luxemburga . London, 24. avg. — Poročilo iz Kima govori, da je avstrijski cesar hudo bolan in da smrt se pričakuje vsak eas. Rim, 24. avg. — "Avanti" poroča, o drugi pomorski bitki na Jadranskem morju in Avstrijci so izgubili zopet nekaj ladij. Niš, 24. avg.—Avstrijci so opustili vojne operacije na reki Drini. V bitki 20. avg. sta bila ubita dva avstrijska generale. NEMCI OKUPIRALI BELGIJO. Glasom vesti zdne 21. in 22. t. m. so Nemci zasedli Bruselj, glavno mesto Belgije. Bruselj je padel brez vsakega boja. Ko se je bližala nemška armada, so belgijske čete mirno ostavile mesto. S tem je mesto obvarovano bombardiranja in konsekventne škode. Belgijska vlada se je že tri dni poprej preselila v Antverp, kateri je močno utrjen. Kakor poročajo, je zdaj cela severna Belgija \ rokah Nemcev. Belgijske in fran-cosko-angleške čete so potisnjene proti jugu v bližino francoske meje. V Antverpu je močan oddelek belgijske armade, kateri ima hraniti mesto pred prodirajoeimi Nemci. Nemški general, kateri je okupiral Bruselj, je naložil mestu davek v znesku 40 milionov mark; vsaka oseba mora plačati 55 mark. Tako so Nemci izgubili cele tri tedne preden so zmogli Belgijce, a mislili so, da bodo prekoračili Belgijo v dveh dneh. Pol miliona Nemeev je operiralo proti 400.000 Belgijcem in njihovim zaveznikom .Večja aila je zmagala. Glasom vesti imajo Nemci dva miliona iu pol vojaštva v Belgiji in na francoski meji v Alzaciji. Francozi imajo 1,800.000 vojakov na alzaški meji. Anglija je poalala nekam v Belgijo in Francijo 200.000 mož. Padlo je na tiaoče mrtvih. BOJI V ALZACIJI IN LORAINU Iz Pariza poročajo 22. t. m., da so Nemci pričeli z ofenzivo v Alzaciji in v Lorainu in da z vso silo prodirajo meji. Trdnjava Miilhausen je sicer še v francoskih rokah, toda pričakovati je velikih bojev preden bodo zamogli Nemci vzeti nazaj to trdnjavo. Nemškim četam se je pridružilo osem avstrijskih polkov, ki so prili 18. 1. m. čez Bodensko jezero. REVOLUCIJA V AV8TRUI. "Le Matin" v Parizu poroča 18. t. m., da bo je v Avstriji uprl slovanski polk 15. kora v Pragi dne 10. avgusta. Veliko število čeških vojakov je bilo ustreljenih vsled bune. Slično vest prinaša "Daily Telegraph" v Londonu 19. t. m. namreč. "V mnogih krajih Avstrije ni nobenega navdušenja za vojno in ljudstvo bridko toži proti prelivanju kini za prazen nič. Večje število čeških vojakov se je uprlo pozivu na vojuo na kar ao bili u-streljeni. V noč 9. avgusta se je uprl celi srbski polk v 15. koru." "Novoje Vreme" v Petrogradu potrjuje gornjo vest in dostavlja sledeče: "f'ehi. ki stanujejo v Kijevu, so dobili privatno poročilo od svojih sorodnikov v Pragi, da so češke in poljske čete tamkaj pobile častnike. Eden dan je bila Praga v rokah upornikov, ki so vpili po ulicah: "Dol s cesarjem Franc Jožefom! Dol z Avstrijo!" Drugi dan so prišle lojalne avstrijske čete in vnel se je krvav boj na ulicah, ki se je končal s porazom upornikov. Podivjani zmagovalci so streljali ženske ,otroke in sploh vsakega, kateri se je pokazal na ulicah; razdjali so mnogo hiš ln prodajalnic ter porušili vse češke spomenike. Temu činu je sledila nova revolta, katero je pa močna avstrijska armada kmalu zadušila. Ubit je bil tudi ruski konzul." NAGLA SODBA NA SLOVEN-SKEM Iz Benetk poročajo, da je avstrijska vlada dne 17. avg. proglasila vojno stanje z naglo sodbo na Kranjskem, Koroškem, Goriškem, v Istri ji in v Trstu. Na Go-rikem ob italijanski meji je vse-polno avstrijskega vojaštva. Privatna poročila iz severne Italije, kamor je pobegnilo mnogo Slovencev in Hrvatov iz Primorja, govore o usmrčenju mnogih "ve-leizdajalcev" na Hrvaškem in v Dalmaciji. TRST BOMBARDIRAN? Tz Rima poročajo 20. t. m., da je anglcško-francoska eskadra dospela pred Trst z namenom, da ga bombardira. V Trstu vlada velikanska panika. Veliko Italijanov je pobegnilo v Benetke. Cesarjev namestnik v Trstu je baje sklenil, «la bo rajši izročil mesto Angležem in Francozom kakor da bi ga pustil bombardirati, ker se boji velikanske škode na novih pomolih. V mestu preti lakota. Moke imajo samo za eden dan. AVSTRIJA TEPENA NA MORJU Zadnji teden so neprestano prihajale vesti večidel iz Rima, da je avstrijska flota v Jadranskem morju zadohila občutne izgube od (Nadaljevanje na 5. strani.) IZ NASELBIN. Mi Ooüinwood, O. V "Clcvelandski Ameriki" it. 61 je bilm priobčena zahvala od gostilničarja Joseph Kmetta, kateri se zahvaljuje nekim obreko-valeem, ker so ga obrekovali in klepetali, da je nepoatavno delal žganje in s tem okrsdel držsvo. Posviljamo gospoda Kmetta, da naj pride z imeni na dan, da bo-demo vsaj vedeli, koliko in kateri so ti obrekovalei. Kmett naj tudi naznani, koliko busljef ima tiste zahvale, da se natančno med ob-rekovslce razdeli, ker drugače jo lahko kateri pri delitvi oškodo »van. Toraj gospod Kmett, storite nam to uslugo. Msrzist. Waukegan, 111. V zadnjem dopisu sem omenil, da mora imeti tukajšnji zastopnik (»las Svobode gotovo kakšen skriven namen, da kaže mene kot napadalca slov. lov. in ribiškega kluba in njega samega, in nisem se povsem zmotil. Ko sva prišla prvič skupaj, me nagovori: No, koliko naročnikov si že dobil kar se pokava po listih? Jaz sem že tri! se pohvali, pa se bodo še naročili kakor so rekli, ako te bo dem še "fest" obral. To je bil toraj Tvoj namen L. Lah ! Zaradi tega si mi predba-cival, da sem napadel Tebe in klub, zaradi tega si kazal javnosti, ko sem spustil mišico, «la je slon, kateri bode polovil vse ptice »v zraku. Čsstitati Ti pa moram da si se v tako kratkem času pa tako dobro naučil businessa od Glas Svobode. Da si se naučil o»l G. S., sklepam po taktiki katere se poslužuješ ravno tako kakor G. S. Ti in G. S. sta podobna malemu porednežu ko zagrabi na cesti pest prahu in ga vrže mimo idočemu, potem jo pa ubere kar ga noge neso, da nebi dobil plačilo za svoj čin. G. S. ako vidi, da bode kaj za v žep, liepozna razlike med socialisti, republikanci .ali farji, ampak zagovarja in sega v roko zdaj enemu zdaj drugemu, zdaj udari enega zdaj drugega, samo da je dober business. Ako mu pa kdo omeni, da je to nečastno, se zadere in upi-je„da dela za svobodo in izobrazbo revežov. Za kakšno svobodo in izobrazbo dela se lahko vsakdo .prepriča, ako pazljivo čita njegove članke, ne pa, ako samo posluša kaj mu kdo pove. Svoboden se čuti človek ko ima kakšno pravico, ne pa samo dolžnosti. Ta list je pa priobčil članek, kateri odločno nasprotuje ženski jednakopravnosti, češ, da še niso sposobne zato. Se hujše pa je ko pravi, da so pripravljeni s»' boriti z njimi s telesno močjo. To so ti "gentlemani", kateri se nazivljajo — "tudi socialisti". Socialisti priznavamo in se borimo za svobodo in jednakopravnost vseh ljudi brez razlike spola, narodnosti, vere ali polti. Za vse to sc pa borimo, ker »vemo, da smo opravičeni do tega in ker \emo, da nebode nikdar sanjo prišlo, kakor to meni G. S., in se bode-ino dokler ne zmagmo. Gospodje pri G. S. pa ako verujejo, da bode čas vse sam prinesel gredo pa lahko delati v tovarno ali rudnik, ker so brez potrebe pri časnikarstvu. J. Zakovšek. Dela se Vse bolj počasi. Gospo-darska depresija kstera neusmi-ljeno gospodari po celej deželi, je pustila sledove za seboj tudi pri nas. Nekateri delamo po pet dni v tednu, nekateri manj, mnogo jih pa je kateri sploh nič ne delajo, in med te prištevamo tudi našo duhovno posodo Rev. (čka) Oička. Žal, da je v našej naselbini še precej vrjaniejo, dasirsvuo nI za drugega na tem planetu, kakor da lenari na stroške delavcev od zore do mraka. Slovenski socialistični klub štv. 25 je v družbi angleških sodru gen- petnajste warde imel v nedeljo 16tega augusta svoj letni piknik, kateri je bil povoljno o-biskan. Za Slovence j*r govoril sodrug Frank &avs iz Chicage, ka teri je v poljudnem govoru delavcem raztlomačil, kaj jo sociali zem, kaj delavci hočemo. Slovenski delavci, kakor tudi delavci drugih narodov bodejo toliko časa sužnji kapitalistov, dokler bo dejo slepo vrjeli različnim posvečenim in neposvečenim agentom kateri od delavske nezavednosti prav imenitno žive. Dasiravno so delavske razmere skrajno slabe, vendar se našemu gospodu delavci prav nič ne smilijo, pač pa vedno prireja veselice za nepotrebne cerkvene potrebe. Delavci le pa met, katera je boljša kot žamet. Stari ste dovolj, zato je bolj potrebno, da skrbete za boljše delavske razmere že na tem svetu. Zakaj bi se brigali za življenje "onkraj groba" ako nain pa o drugem svetu nihče nič zanesljivega povedati ne more. Priporočati pa vam moram nekaj, kar bi bilo koristno za Vas, vaše žene in deco. Ako hočete, da se pred ko mogoče otresenio današnjega kapitalističnega sistema, potem pristopite v naš socialistični klub, da z družen i ni i močmi naskočimo kapitalistične postojanke. Zakaj bi mi leno držali roke v žepih, ko pa vidimo, da so naši nasprotniki, zakleti sovražniki delavskega raz reda pridno na delu. Ni nam potreba misliti, da bode prišel kak sen novodobni "Misija" in nas po sili odrešil. Delavci si morajo sami razbiti »verige v katere so jih s pomočjo vere ukovali kapitalisti. Seje našega socialističnega kili ba se više vsako tretjo nedeljo v mesecu in sicer v dvorani gostilničarja Hvalice. Delavci, ne po zabite t»*ga in pridite na naše seje, kjer je sv ob o« 1 a vsakemu za jamčetia. Ako bodemo korakali skupaj, potem so nam uspehi za gotovi jen i, ako pa se bodemo cepili in medsebojno sovražili v veselje kapitalistov in farjev — po tem pa bodemo odstali večni sužnji kapitalistov. Naprej za socializem! Anton M i ovije. naj volijo v gl. urad združene organizacije take mole, kstere dobro in osebno poznajo, ds so bili že poprej zs dobrobit in korist skupnega članstva Iti delavstva, da ne bojo potem člani govorili, da gl. odbor na absoluten nsčin vrši svoj posel, ksterega jim je poverila skppna združena konvencija, da se bo lahko reklo in spoznalo, da absolutizem nima prostora pri združeni organizaciji. Predsednik skupnega zborovanja Louis Psjer. Zapisnikarja: Louis Brtc in John Trchelj. W. Mineral, Kani Zapisnik skupne seje in sklep iste, katera je bila sklicana od Iruštva "Sokol" Štv. 21 S. D. P. Z. Te seje so se udeležila tudi sledeča društva: Društ»vo "Orel" štv. 19 S. N. P. J., društvo sv. Barbare štv. 13 spadajoče v Forest City, Ps. in A. S. B. P. D. štv. 4. Sejo otvori br. And. Belak, predsednik drš. "Sokol" štv. 21 S. 1). P. Z. nakar se izvoli za začasnega predsednika brata F. Košiča in za zapisnikarja br. F. Prelogarja. Predsednik br. F. Ko-šič v kratkem govoru pojasni članom gori omenjenih društev, za-taj se je ta skupna seja sklicala, na kar se apelira na br.* I. Gorše-ka, da naj on natančno pojasni namen današnje, seje. Vsi navzoči odobra-vajo. Predlagano in sprejeto, da sc resolucije zaporedoma eitajo; |rva S. N. P. J. in potem S. I). P. Roslyn, Wash. Že dolgo časa ni bilo dopisa iz našega kraja v Proletarcu, zato nii dovolite par vrstic. Dela se še dosti dobro, kar se tiče starih delavcev. Vedno pa prihajajo tudi novi, kateri seveda ne dobe dela. tak9 da je brezposelnih obilo. Kapitalisti se za brezposelne seveda nič ne zmenijo, glavno je. da imajo sami polne žepe in želodce. Kapitalizem bo moril delavce tako dolgo, dokler bodejo delavci vrjeli, da je vse to božja volja. Za brezposelne delavce se bog prav nič ne zmeni, zakaj bi se potem delavci zanj brigali. Tukaj v Roslyn imamo socialistični klub, katerega seje se vrše vsako tretjo nedeljo «v mesecu. Vabimo delavce, da naj se teh sej udeleže in poduče, kaj je sociali zem. Socialistični pozdrav Gabriel Sumlna. Indianapolis, Ind. V našem mestu je tako, kakor povsod po Združenih držarvrsh Herminie N. 2 Pa. Vsi člani društva štev. 200 S N. P. J. in S. S. P. Z. štv. 86 y Herminie N-2 Pa. so na skupnem zborovanju dne 11. avgusta sprejeli sledečo resolucijo: Vsi člani obeh društev so se Izrekli za združitev. Prvič. Vpelje jo naj se štirje razredi za posmrt-i.ino, in sic?r: $150, $500, *Î00<) w $1500. Drugič. Bolniška podpora naj s«' deli v tri razrede, in sicer $1, $2 in tri dnevne bolniške podpore. Prečit aie so se tudi resolucije S. N. P. J., S. S. P. Z. in S. D P. Z. in jih vzelo v pretres. Nismo pa iznašli v nobeni resoluciji ka, takega, da se ne bi moglo ene ali druge kaj vpoštevati. Toraj apc liramo na pripravljam odbor, da naj izdela iz vseh treh resoluci, eno samo resolucijo, katera na, služi v poštev organizacijam, ki so sc izrekle za združitev ali spo jitev. Toraj apeliramo ' na vse glavne odbore vseh prizadetih or ganizacij, da se naj skliče skup na združena konvencija in naj se predloži delegatom resolucija katero bo izdelal pripravljaln odbor. Katere točke jim ne bodo ugajale, naj jih na konvenciji nadomestijo z drugimi. V glavni urad naj imajo prednost le tisti člani, kateri so sposobni morebiti za en ali drugi posel v gl. uradu; sploh pa tisti, kateri so toliko pohabljeni, a vse eno bi pa še lahko opravljali posel v gl. uradu. V splošnem pa protestiramo, da M se volilo v gl. urad kakšne "businessmane". Apeliramo na »vse delegate, da nost in pa nevednost proletarl-jata. Čital sem neki dopis v G. N., v katerem neki dopisnik omenja, da se je dne 1. augusta vstanovi-lo pevsko društvo. No, g. dopisnik ni bil dobro informiran, kajti organiziral se je pevski odsek dne 26. maja ter se tudi priklopil k slov. izob. dr. "VIHAR." Društvo "VIHAR" kaj lepo napreduje isto nam vedno priredi kakšno zabavo, katere občinstvo kaj rado poseti ter iste vedno dobro vspejo, gotovo je, da se tudi društvo potrudi, da občinstvu kaj najbolje ust reže, zlasti se je zadnja veselica dne 4. julija dobro obnesla, za kar le|>a hvala vsem vdeležencem iste. Omenjeno društvo priredi veselico dne 7. sept. Kot proslave dvoletnice o-tvorit»ve izobraževalnega doma. Progi am iste bode jako lep, sodeloval bode tudi tamburaški odsek alc*v. izob. dr. "BLED" iz Franklin, Pa. Nastopil bode tudi pevski odsek pod vodstvom I. Hudeta. Natančen program bode objavljen v prihodnji izdaji lista Delavski pregled. Urednik socialističnega lista v zaporu. Arditti, urednik "Avan-ti" glasila socialistične stranke v Atenah na Grškem je bil aretiran, ker je v listu protestiral, ko so bile zaprte tvornice na kraljevi rojstni dan.. Vrednik se sklicu-Z. in S. S. P. Z. S katero s.- veči-J*'» tla rojstni dan grškega pošto na strinja, naj se potem z more- l*1"'* ,li »¡kjor zaznamovan kot >itnimi popravki in dodatki odo- zapovedani praznik. >ri. Predno se za črv?j o resolucije črtati, br. M. OberŽan po v da rja na kak način naj si sleherni član te resolucije tolmači. Prva je bila Socialisti v Nemčiji »vedno gredo navzgor. Letošnji kongres so ob«lržavali v Wurzburg. Poročilo prečitana resolucija S. N. P. J. izkazuje, »la so imeli nemški so-nakar so sledile druge. Ko se pre-i tlni*i v en*m ^tu 10.$ prirastka, čitajo vse resolucije se vname ži- l-a>'hko Mo so imeli 982,850 — le-vahna »lebata, nakar se odobri\to* Pa 1,085,905 članov. Vsekakor resolucija S. N. P. J., ker je vsem U'V napredek. # # # navzočim najbolj ugajala — z lodatkom k točki štv. 10 — to je, , Gibljejo se tudi socialisti v da ako član dobi odpravnino iz- Svi,,¡ Vkljub politične in indu-plačano, da še lahko plačuje v po- strialne krize, katera je občutno smrtninski sklad, tako da ol) 5asu j zadela švicarsko delavstvo, ven-njegove smrti dediči dobe usmrt-(dar strankini člani vedno naraft-nino, ne pa »la bi p repe hal hiti, * h jo. Švica ima «09 soc. klubov, član. kakor točka v resoluciji na- kat,,|i štejejo 33,236 akti-vnih čla-reku je ¡ nov. Prirastek enega leta je za Predlog podpiran od »vseh na 1>r»2 '»ovih udov. V Švici je se-vzočih članov društva sv. Barba ,,aJ dvajset socialistov v parla re K. M. Kaus., da se apelira na mentu. vse krajevna društva te organi/a-* eije, da ona ostrini potom prote- Kaj jo z sodrugom Liebknech stira proti postopanju gl. odbora, toni, vodjem socialne deniokraei-oziroma tajnika John Telbana j»' v Nemčiji. Nekateri listi piše-zaradi nepravega postopanja po jo, »la je v resnici ustreljen, dru-odločitvi zadnje redne konvenci- gi zopet to vest demontirajo, j»' v Pittsburgu, Pa., o zadevi "Volka Zeitung" soc. dnevnik in združitve. Konvencija je z večino oficielno glasilo nemških sodru-glasov sprejela predlog za zdru- gov v Ameriki piše, »la ima zanes žitev. John Telban, tajnik te or- ljivo poročilo, da sta sodr. Lieb-ganizacije, je pa predsedniku pri- kneeht in Koza Luxemburg v res pravljalnega odbora, Viljem niči ustreljena in da je v Nemčiji Sitterju — poslal pismo (odločno zaradi teh umorov revolucija, odpove»!) da »Iruštva sv. Barbare niso za združitev, pač pa, da po- Sodruginja kandidira. Prva jdejo svojo pot naprej. Mi bi gl ženska v Kaliforniji, katera kan-tajnika br. Telbana uprašali, kaj di«lira v državno zakonodajo za si on umišljuje, da li je on abso-, kongresmana, in katera bode s lutni gospodar ali pa uslužbenec pomočjo ženskih glasov pri no-Organizacije. Bratje, mar bodemo vemberskih volitvah tudi bdž kot zadovoljni, »la bi si posamezni član prilaščal moč, da brez vse vednosti ostalih članov razveljavi sklep redne konvencije in tepta zaključke delegatov v blato Za toraj na «lan s protesti, »la pride do prtve o»lločitve. Frank Kosič, predse«lnik. ne izvoljena — je sodruginja E-stelle Lawton Lindsèy, katera kandidira na socialističnem tu v Los Angeles, Cal. tike- Socialistična lastnina, »liši vojaškim krogom. Takoj, ko je bilo v Avstrijo proglašeno povelje za Frank Prelogar, zapisnikar seje. splošno mobilizacijo, je avstrij- --ska vlada iz»lala report, da se v Dunlo, Pa vojaško službo pritegnejo avto Kakor »v vseh Združenih državah ameriških opažamo tudi tukaj prosperiteto demokratične stranke. Premogovi rovi v naši naselbini skoro vsi počivajo le Henriette No. 2 shaft.dela vsaki dan. Delo v tem rovu se zelo težko dobi, ker jc rov prenapolnjen z delavci, in se tudi delavce v temu rovu do skrajnosti izkorišča. Kapitalizem dobro ve, da je sedaj čas za polnitev njegovih nikdar nenasitnih žepov. Stavkati v sedanjih časih ko se povsod potrebuje podpora je skoro nemogoče. Daj demokratična prosperiteta se bliža vrhuncu svoje žalostne slave. Tukajšnji socialistični klub št. 127 dobro napreduje. Tudi angle ško govoreči somišljeniki so si or ganizirsli svoj klub kateri ps nič kaj živahno ne deluje, dasi so vsi tukajšnji premoga rji industriel-no organizirani, kaj malo se pa brigajo za našo delavsko politič-no organizacijo. Kaj je temu •vzrok? Mislim, da največ boječ- mobili, kat»*re lastnje veliki dunajski soc. dnevnik "Arbeiter-Zeitung." Vla ske razkosano na kose, toda duša je živela naprej v upanju, tla pri »le tudi za Poljake ura vstajenja iu zbližauja z Rusijo. Ruska armada vam svečano prinaša to sporazumljcnjc, ki bo izbrisalo meje za Poljsko ter jih združilo pod žezlom ruskega carja. Pod t»'in žezlom se hode Polj ska preroilila, bodo prosta v veri, jeziku iu avtonoma. Rusija zahteva od Poljske samo lojalnost; odkritega srca in z odprto bratsko roko ji stopa Rusija nasproti. Se ni zarjavel meč. ki je zadel sovražnika pri (»rune waldu. , Rusija j»* pod orožjem od obrežja Pacifiškega occana »lo Severnega morja. Za Poljsko vstaja jutranja zarja. Na ta »lan slave se pokaže znamenje križa — znamenje trpljenja in vstajenja naroda." Sličcn proglas je izdal car tudi za Žide. Oboji, Poljaki in Žid je, kateri žive v Združenih državah, pa staremu tiranu ne »vrjamejo. V pekel s carji in carskimi proglasi. Ni nečemo carjev, kraljev in njihovih proklamacij. Federativno socialistično renubliko, to je, kar mi zahtevamo. • t • Belgijski socialisti skrbe, da »leča ne gladuje. Rezultat zahteve, katero so izvoljevali belgijski so-drugi je, »la 6,000 otrok v Brusel-nu, katerih očetje so v vojni, dobi •vsaki »lan hrano od države. Iz centralne kuhinje dobi deca juho naravnost v šole, kjer se uče. Računa se, največ upanja imel za iz-volitevpriznani znanstvenik in da-leko vidni politik kardinal Ram-pola. Osiveli Rampola bi bil tudi izvoljen, ako bi ne bila avstrijska vla»la proti njegovej izvolitvi poslala v Vatikan svoj "veto." Nato je bog razsvetlil kardinale, da so posadili na Petrov stol beneš kega nadškofa in patriarha, ka teri je bil skrajno reakcionarnih nazorov in hud sovražnik modernistov. Papež je danes mrtev, modernistov je pa več kot pa takrat, ko se je Sarto naselil »v razkošnem Vatikanu. • • • 1,200 delavcev odpuščenih od dela. Deset odstotkov znižana pla-ca. To je povelje tukajšnje druž be. "Industrielna vojna je pe kel.M — F. J. Perry, tajnik Bis- bee lokals fitv. 106 "M U.M • • • Vodstvo "The Copper Queen and Calumet Arizona" rudotopib nice je odslovilo polovico delav-cev, osUlim pa znižalo plačo za 10 odstotkov. • • • Nemški eesar bode morda prišel v Pariz odet z vojaško glorijo in slavo, l^ahko. pa se pripeti, da bode prevzetni Vilče še prosil v kakšnem ]>ariškem restaurantu za službo vratarja. RDEČI TEDEN Po vzgledu socialistov v Nemčiji, je tudi izvrševalni odbor socialistične \ stranke v Ameriki, proglasil čas od šestega do trinajstega septembra za •'socialistični" teden. V tem tednu se a* pelira na slehernega sodruga, da po svojih najboljših močeh agiti-ra za socializem, in pridobiva nove naročnike za strankino časopi-sj«'. V Združenih državah imamo 6,000 socialističnih klubov. Ako vsak klub naredi svojo strankino dolžnost, potem bodemo lahko po trinajstem septembru zaznamovali lepe uspehe. Ako računamo, rtta Ift» v éribvt Pm. Sedež: Conemaugh, Pa. OLAVN1 URADNIKI: Predsednik: K KAN PAVLUVÛlC, box 705, Couemaugk, P« Podpredsednik: JOSIP ZORKO, B. F. D. 3, box 91|a, West Newton, Pa. Tajnik: ALOJZIJ BAVDEK, box 187, Conemaugh, Pa. Pomošni tajnik: IVAN PROSTOR, box 120, Export, Pa. Blagajnik: J081P ŽELE, 6108 St. Clair Ave., Cleveland, Okie. Pomožni blagajnik: JOSIP MARINČlC, 5409 Ht. Clair Ave., Cleveland, O. ZAUPNIK: ANDREJ VI DRI H, box 523, Coaemaugh, Pa. NADZORNIKI: VILJEM BITTER, 1. nadzornik, Lock box 57, Conemaugh, Pa. FRAN TOM Allô, 2. nadzornik, Gary, lad., Tolestou, Sta., box 73. NIKOLAJ POVÔE, 3. nad«., 1 Craib at., Numrey Hill. N. 8. Pittsburg, Pa. POROTNIKI: IVAN OORèEK, 1. porotnik, West Mineral, Kansas, box 211. JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 274 Lunnen Street, Johnstown, Pa. ALJOZIJ K ARLINGKR, 3. porotnik, Girard, Kansas, R. P. D. 4. box 86 VRHOVNI ZDRAVNIK. K. J. Karn, M. D., 6202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. (1 LAVNI URAD v hiši it. 46 Main Street, Conemaugh, Pa. POMOtNI ODBOR. Dremelj Jožef, box 275, Conemaugh, Pa. Gačnik Ivan, 425 Coleman ave., Johnstown, Pa. Zaman Franc, box 556, Conemaugh, Pa. Klinar Martin, 812 Chestnut street, Johnstown, Pa. Rupert Jakob, box 238, Soth Fork, Pa. Gabrenja Matija, R. D. 1, box 120, Johnstown, Pa. PRIPRAVLJALNI ODBOR ZA ZDRUftTEV SLOVENSKIH PODPORNIH NAPREDNIH ORGANIZACIJ. Predsednik: Viljem Sitar, box 57, Conemaugh, Pa., élan S. D. P. Z. Zavertuik Jože i, 2821 Crawford Ave., Chicago, 111., ¿Un S. N. P. J. Martin Konda, 2656 So. Crawford Ave., Chicago, 111., člau S. S. P. Z. Hrast Anton, P. O. New Duluth, Minn., «lan S. N. P. J. flteiančič Martin, box 78, Franklin, Kans., ¿lau dr. sv. Barbare. Frank J. Ales, 4006 W. 31st St., Chicago, 111., ¿lan S. D. P. * P. D. Goriek Ivan, box 211, West Mineral, Kans., ¿lan A. S. B. P. D. Uradno Glasilo: PROLEARTC, 4006 W. 31st Street, Chicago, 111. Cenjena društva, oziroma njih uradniki, so uljudno prošeni, pošiljati vse dopise in denar, naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj ae poiilja glasom pravil, edino potom Poštnih; fclipresnih; ali Bančnih denarnih aakaznie, nikakor pa ne potom privatnik ¿ekov. V slučaju, da opazijo druitveni tajniki pri poročilih glavuega tajnika kaka pomanjkljivosti, naj te nemudoma naznanijo urad glavnega tajnika, da se v pri kodnje popravi. IZ URADA OL. TAJNIKA S. D. P. Z. Premembe pri društvih. Pristopa člani (ce) k društvu: 4' Avstrija'* štev. 5—Špilič Marko, c. št. 4799, v prvni oddelek. 44Zarja Svobode", štev. 11.—Pa peš I van, c. 8t. 4782 v prvi oddelek. 41 Večerniea'' štev. 13—1'laninšek A- lojzij, e. it. 4786. v prvn oddelek. 4 'Slovenski bratje" štev. '¿S— Lazar Franc, c. At. 4771. Bartolj. Josip. c. it. 4772. Povše Josip, c. št. 4773. Gasar Mihael, c. št. 4774 Rejc Jurij, c. št. 4775. Talar Ivan, e. št. 4776. vsi v prvi oddelek. ■"Jutranja zarja" štev. 29—Premru Anton, c. št. 4785. v prvi oddel. "Trpin" štev. 30—Jančič Vincenc, e. št. 4780, v prvi oddelek. 4 Slovenska zastava" štev. 33—Križar Matevž, c. At. 4791, v prvi odd. 4 • Združitelj " štev. 36— Brdon Ivan, c. At. 4749. Šiljevinac Štefan, c. št. 4794 v prvi oddelek. Šiljevinac •Milan, c.'št. 4796. Šiljevinac Štefan, e. št. 4797. Šiljevinac Jurij, c. št. 4798. v otročji oddelek. 44 Ljubljana" štev. 37—Škrabec Ivan, e. št. 4792, v prvni oddelek. 4rriik Martin, c. št. 1035. " Združitelj", »t. 36—Dolenc Jožef, c. št. 1198; Baie Nikola, c. št. 4438. "Ljubljana", št. 37—Škrabec Gašper, c. št. 4520; Verant Franc, c. št. 2934: Jankovič Jožef, c. At. 1247; Žu-pec Franc, c. št. 2190; Jankovič Helena, c. št. 2822; Južna lvau, c. »t. 3029; Likovič Martin, e. št. 2935. "Dobri Bratje", št. 38—Orakovski Andrej, c. št. 3001; Orakovski Jožef, c. št. 3648; Orakovski Ivan, c. št. 3273; Orakovski Alojzija, c. št. 3647. "Sokol" št. 39—Po jed Andrej, c. št. 2407; Bartolac Matija, c. it. 3732; Bartolac Danijel, e. štev. 3733; Krupnik Franc, c. št. 4622; MatuAek Pavel, c. Št. 4594. "Jutranja Zvezda", Atev. 41—Strah Josip, c. At. 1460; Novak Franc, c. it. 1808; Kastelec Franc, c. št. 1763; Gut-nar Ivan, c. it. 3120; Ferlnčak Ivan, c. št. 3120; Zabukovec Josip, c. itev. 3529; Krulc Martin, c. it. 3531; Koc jau Ivan, c. it. 3792; Vadnjal Josip, c. št. 3688; Gregorič Anton, c. it. 3718; Plut Ivan, «. št. 4232; Delošt Ivan, c. št. 4714. "Mladi Slovenec", itev. 42—Meglič Ignacij, c. št. 4548; Golai Ivan, c. At. 4468; Perovšek Franc, c. itev. 4102; DrobniČ Franc, c. štev. 3076; Kertel Martin, c. št. 2373; Milavnik Jakob, c. it. 2017. "Slovenski Mladeniči", št. 48—Sor ko Ivan, c. št. 4725. "Clevelandske Slovenke", št. 49.— Marinčič Antonija, c. št. 2076. "Proletarec", it. 50—Čilič Ootfrid, c. št. 2114; Kokal Anton, e. i. 3114. "Delavec", št. 51—K veder Alojzij, c. it. 2828; Strehovec Franc, c. it. 2327. "Skala", it. 56 —Gregorič Rudolf, c. it. 2521; Riktarič Matevž, c. itev 3684 Koprivnikar Jožef, c. št. 3371. Slovenski Fantje", it. 59—Mila vec Franc, c. it. 4612; Turk Metod, c. it. 302« "Moonrunski Trpin", it. 60.—ftepie Anton, c. it. 4596. "Sokol", it. 62—Šitinc Ana, c. it. 3967; Kauiek Marija, c. it. 3013; Za krajiek Ana, c. it. 3015; Slemec M a rija, c. At. 4197; Bačnik Marija, c. it. 3115; Breceljnik Franiilka, c. it. 3966. Okoren FrančiAka, c. it. 3908; Kodunc Marija, c. it. 2796. "Bratoljub", At. 64—Lepe j Jožef, e. it. 4150. "Bratje Trdno 8tojmo", itev. 65 — Tomie Franc, c. At. 4548. "Vsi Slovani", it. 66—fttravs Anto nija, e. it. 3343. "Združeni Balkan", itev. 68—Judt Mihael, e. št. 3451; Matkovjak Jurij, «. it. 3654; J a n k olj Antoa, e. št. 3797-; Kolenc Anton, e. št. 38S6. "Balkan", št. 69—Radau lvau, c. št. 4111. Delavec Naprej", št. 71 Vlah Jo-žef, t. št. 3602. " Koscziuszko", At. 72—Dutka Ru tolf, e. št. 3612; Dutka Jožef, c. št. <620; Havreslak Ivan, e. it. 3754; Ja kubrec Mihael, e. it. 3860. 44Pod Triglavom", št. 73—Skovran Pavel, f. št. 3972. "Kranjski Prijatelj", št. 74.—Rus Antou, c. it. 3871. "Severni Premogar", št. 77—Arčil Ivan, e. it. 4585. Črtani člani (ce) ▼ mesecu juniju is društva: "Boritelj", At. 1—Novak Ignacij, e. it. 1230; Štrukelj Vincenc, c. št. 125; Poznik Anton, e. št. 1826. "Zaveznik", št. 3—Hude Iguacij, c. št. 3503; Pristavee Autou, c. št. 5S4. "Zavedni Sloveuee ", nt.-v. » -Trpin Ignacij, e. št. 165. "Avstrija", št. 5— Rus Matija, c. it. 1845; Godunc Karol, e. it. 1928; Cin žar Anton, e. št. 4249. "Zarja Svobode", štev. 11—Štrukelj Matija, e. At. 4202. "Večerniea", št. 13- Kos Franc, c. 3673; Zavrl Anton, c. št. 3517. "Nada", št. 20—Jermau Jožef, c. At. 527. " Delavec ", št. 25.—l'dokas Josip, c. št. 1336. "Slovenska Zastava", št. 33.—Ra-¿orAek Ko/.alija, c. štev. 4405; Blekač Franc, c. št. 4646. "Planinski Raj", št. 35—Tomažiu Jožef, e. št. 2695; Košir Valent, e. št. 3721. "Združitelj", št. 36— DragiČ Jaška, e. št. 4580. "Jutranja Zvezda", štev. 41—Miklavž Antou, ct. št. 1753; Šverko Peter, c. št. 4052. "Mladi Slovenec", št. 42—Jurman Andrej, c. št. 3199; Krovat Barbara, e. št. 2812; Zwik Jožef, e. št. 1981. "Slovenski Bratje", št. 47.—Ivan-eenski Ivan, c. št. 4 432; Malijurek Jožef, e. št. 2944. "Clevelandske Slovenke", At. 49.— Oblak Neža, c. št. 5495. "Delavec", At. 51—Dežela u Frauc, c. št. 1256. "Planiuskn Vijolica", št. 53—Poje Antou, c. št. 2713; Mavec Franc, c. št. 2252; Hren Jožef, e. št. 2253. "Karol Cččkar", Atev. 54—Vidmar Anton, c. št. 4212. 4 4 Skala", št. 56—Pezdir Vincenc, c. št. 4290. "Slovenski Fantje", št. 59—TuAar Franc, c. št. 3105; Gerl Mihael, c. št. 3301; Oueček Franc, c. it. 3814; Kop-jar Albert, c. št. 3816. "Moonrunski Trpiu ", štev. 60—Ha-movc Frauc, c. št. 2770. "Sokol", št. 62—Dimnik Marija, c. št. 34 S3. "Lunder Adamič", št. 63—Serasnig Jožef, c. št. 2869. "Bratoljub", št. 64—Fludernik Jo žef, c. št. 3142; Ciraj Mat., c. št. 4207; Kračnik Ivan, ct. st. 4337. Balkan", št. 69—Radan Anton. c. it. 4110. "Zvesti Bratje", št. 70— Dorče Ste fan, c. it. 3488. "Naprej do Zmage", št. 75— Marine Ivan, c. it. 4374. "Severni Premogar", št. 77—Štru kelj Ivan, e. št. 2831; Štrukelj Roza lija, c. št. 5411. Zopet sprejeti člani (ce) v društvo v mesecu juniju: "Zavedni Slovenec", it. 4—Jurika Anton, e. št. 175. "Avstrija", it. 5—Juričan Jožef, c. it. 139; Korošec Martin1, c. št. 1822; Sabadin Pavel, c. At. 3053. "Od Boja do Zmage", it. 22—Josip Bildhauer, c. At. 3699. "Slovenski Bratje", št. 23—Mlinar Franc, c. št. 3095; Pečjak Ivan, c. St Hs6; Klavora Alojzij, c. it. 3679; An žiček Anton, c. št. 1645; Korelc Ivan, c. št. 2155. 'šmarni* a", At. 26— M)in*r 7 ran, c. št. 3666. "Trpin", št. 30— Kosteabauer Matija, c. it. 2912. "Slovenska Zastava", St. 33—Štrukelj Ana, c. it. 4570. "Ljubljana", št. 37—Kramar Ivan, c. St. 4251. "Mirni Dom", it. 45—Švigelj Franc c. St. 1563; Švigelj, Marija, c. i. 2223; Hribar Ivan, e. it. 1894; Adamič Franc c. št. 3205. "Clevelandske Slovenke", št. 49.— PapeS Marija, c. it. 3499; Deželan Marija, c. At. 4673. "Ljubljanski Grad", it. 52—Selni-kar Rudolf, c. št. 2215. "Planinska Vijolica", it. 53—Oepir-lo Ivan, c. it. 3934. "Skala", it. 56—Boter Ivan, c. it. 3982. "Slovenski Fantje", it. 59—Bezek Franc, c. it. 4214. "Moonrunski Trpin", itev. 60— Ha movee Lovrenc, c. it. 2757. "Bratoljub", it. 64—Šoster Franc, c. it. 4254; Kovačič Simon, e. it. 3916. "Združeni Balkan", it. 68—Kastrav Anton, c. it. 1838; Litner Franc, c. St. 6414; Soda« Josip, e,. St. 4647. ."Zvesti Bratje", it. 70-Jančar An ton, e. it. 45*29; ftavbi Ivan, c. it. 2985. "Pod Triglavom", itev. 73—Cufar Ivan, e. it. 4039. SPREMEMBE MESECA JUUJA 1914 Suspendirani člani (ce) U društva: "Boritelj", št. 1—Vindiš M., e. št. :'6«1; Vindiš A., c. št. 2680; Vindiš M., e. št. Ii672; Vindiš J., e. At. 2678; Colkur Jos., c. it. 6; CegUr J., Ct. št. 28; Bončlaa Alojzij, c. it. 535. 44Zavedni Sloveuee", it. 4.—Ciber Fr., e. it. 11«; Jakopin Anton, e. it. 918; Jurika Anton, e. it. 175. "Avstrija", štev, 5— Peržič Martin, c. it. 3937. "Planinski Raj", itev. 8—Doliniek lvau, e. št. 4688. • "Zarja Svobode", Atev. 11—Bokale Mibpel, c. št. 1N79. 'Danica", it. 12— Rosmus Franc, e. ¿t. 104M; Tomaži n Primož, c. št. 2943. "Večerniea", štev. 13.—Verhovšek Martin, c. št. 4418. , "Bratstvo", št. 16— Mariek Ivan,e. it. 410; Kans Franc, e. it. 16*7. "Združeni Slovenee", it. 19—Spruk Ivan, c. št. 4H{>; Spruk Ivan, «. it. 2953. "Sokol", št. 21 -Gabrijan Uregor, c. št. 717; Se lan Jos., c. it. 14085. "<>,l Hoja «lo Zmage", it. 22—Basii Jos., ct. št. 4346. "Sloveuski Bratje", it. 23—Maroš ka Viljem, e. št. 3978. •Šmaruica", it. 26—Stanež Franc, c. št. 1665. "Miroljub", št. 27—Vačah Anton, c. št. 1112; Vacali Frančiška, c. štev. 3313; Kostelic, c. št. 3315; Smodej Matija, c. št. 4104. "Jutranja Zarja", št. 29—Bevc Anton, c. št. 829; Vrhove Valeutin, c. At. 3475. "Trpin", št. 30—Golob Alojzij, c. št. 2913. "Slovenska Zastava", št. 33—Štrukelj Ana, c. št. 4570; Cirar Karol, c. At. 4677; Pičak Adela, e. St. 2086; Stu cin Frauc, c. ;t. 1041, Cirar Franc, c. it. 35o3. "Edinost", št. 34—Vlcar Josip, c. št. 3285. "Ljubljaua", št. 37. — Srebotnjak Anton, c. št, 4352. "Dobri Bratje", St. 38—Povše Mar tin, «•. «t. 1641; Blečič Alojzij, c. it. 3164. "Sokol", št v. 39—M rakov ič Josip, c. št. 3130; Postrajak Ivan, c. št. 5431. "Jutranja Zvezda", St. 41.—Boben lvau, c. št. 3518; (Vsnik Jakob, c. št. 3041; Kožuh Anton, c. št. 2840; Lin dič Martin, c. it. 4713; Celhar Josip, c. St. 3244. "Mladi Slovenec", štev. 42—Kartel Martin, c. št. 2373; Kladnik Ivan, c. št. 3075; Fine Franc, c. št. 3302; Pe-roviek Franc, c. št. 4102. "Mirni Dom", št. 45—Lokač Ivan, c. At. 1673, 44 Proletarec it. 50—Trainik Jožef, C. At. ¿427; U* Frane, e. St. 4359. "Delavec", št. 51 — Končan Ivan, c. št. 2147; Auses Franc, c. St. 4069. "Skala", St. 56—Asič Franc, c. St. 2355. "Slovenski Fantje", št. 59—Rahten Jožef, c. št. 4492; Smodič Jožef, c. St. 2962; Filip Šare, c. št. 4316; Laver Alojz. c. št. 2729; Harmicar Jurij, c. št. 2740. "Sokol", št. 62—Brodnik Jožefa, c. št. 4423; Pik« Marija, c. št. 280«; Žele Terezija, c. št. 2794. "Bratje Trdno Stojmo", št. 65. — Laharna Ivan, c. št. 3225. "Balkan", št. 69—Vidmar Marija, «•. št. 4043. "Delavec Naprej", At. 71—Mohoro-vič Joahiin, c. it. 4507. "Koszciusako", št. 72—Dutka V|a-lislav, c. St. 3863. "Slovenska Cvetlica", St. 76— Šenčur Alojzij, c. št. 4325. Črtani člani (ce) iz društva: "Boritelj", št. 1—Siromašic Nikolaj, c. it. 1851; Siromašic Marija, c. št. 3852. "Pomočnik", št. 2—Omerzu Anton, c. St. 4302. "Zaveznik", št. 3—Gostinčič Ivan, c. St. 2120. "Avstrija", St. 5—Špilar Alojzij, c. š.t. 464; Centrich Mihael, c. A. 713; Sabadin Pavel. c. it. 3053. "Jedinost", St. 7—Kolenc Matija, c. št 3778. "Zarja Svobode", štev. 11—Rozina Fran«, c. St. 23. "Zvon", št. 18—Blažetič Martin, c št. 4029. "Združeni Slovenec", št. 19—TrSi na Neža, c. št. 2463. "Jutranja Zarja", štev. 29—Krašna Anton, c. St. 841; Mongotič Matija, c št. 3117; Verhovec, e. St. 820. "Trpin", St. 30—Grilc Franc, c.St. 906; Kern Marija, c. St. 4380; Zonta Pavel, c. it. 4466. "Združitol", St. 36—Dolenc Jožef, , M.* 119H; Ha i c Nik., c. it. 443*. "Ljubljana", št. 37—Žnpec Franc, c. št. 2190; Likovič Martin, c. št. 2935; Jankovič Jožef, c. St. 1247; Jankovič Helena, e. št. 2822; Južna Ivan, e. St. 3029. "Dobri Bratje", St. 38;—Orakovski Anton, C. it. 3001; Orakovski Jos., c. St. 3648; Orakovski Iv., c. it. 3273; Orakovski Alojzija, c. it. 3647. "Sokol", At. Kračnik Franc, e St. 4622; Martini«* Pav., c. it. 4594 "Jutranja Zvezda", it. 41—Novak Franc, e. St. 1808; Gutman Ivan, e. it 2029; Ferlnčak Ivan, c. it. 3120; Za bukovec Josip, c. St. 3529; Deloit Ivan c. St. 4714. "Mladi Slovenec", itev. 42.—Srien Rranc, e. it. 4470; Meglič Ignacij, c št. 4538; Gola* Ivan. e. *t. 4468. "Proletarec", itev. 50.—Cilic Gotfa , frid, c. št. 2114; Kokal Anton. c. it. 3114. "l»elavee", it. 51—Legaiit Ivan, e. it. 3059. "Skala", it. M—Koprivnik J., e. it. 3371; Gregorič Rud., c. št. 2521; Bas-nik, c. št. 4096. "Slovenski Fantje" št. 59—Mila vec Franc, e. št. 4612; Turk Metod, e. it. 3024. 4 'Sokol", it. 62—Kauiek Marija, e. it. 3013. "Bratoljub", it. 64—Lepe j Joa., e. it. 4150. "Vsi Slovani", it. 66—Stare Anto-uija, e. št. 3342. "Združeni Balkan", itev. 68—Jan kelj Auton, e. it. 3797; Kolenc Aut., . št. 3MH6; Mackovjak Jurij, c. itev. 365 . "Balkan", it. 69—Fabec Anton, e. št. 3581; Nemec Aut., c. it. 3582. "Delavec Naprej", it. 71—Vlah Jo žef, e. it. 3602; Motozel Jakob, e. it. 3601. " Koszciuszko", itev. 72.—Havrslak Iva«, c. it. 3154; Jakobec Mihael, c. it. 3K60. "Severni Premogar", št. 77—Arčil Ivan, c. it. 4585. Zopet sprejeti člani (ce) r društvo "Boritelj", št. 1—Krčič Jurij, c. št. 2046. "Zavedni Slovenec", St. 4—Culkar Jožef, c. At. 4575. "Zvesti Bratje", it. 6—Šetina Ivan, c. št. 1229. 41 Planinski Raj", štev. h.—Starčif Franc, c. št. 1932. "Zavedni Štajerc", it. 9—Šmir Ig nac, c. št. 4372; Grabuinik Ignacij, c. it. 4021. "Danica", St. 12—Belak Peter, c. št. 144S. "Večerniea", it. 13—Demovič Iv., c. it. 1917; Jarc Anton, c. št. 380; Grlic Matija, c. it. 4115; Janče Jožef, c. At. 2524. 'Moj Dom", št. 14—Kolenc Franc, c. it. 1154; KraAovec Jožef, c. št. 1803. "Slovan", št. 15—Zorovac Blaž, c. it. 2283; Zupane, c. it. 4076. "Nada", it 20—Ustar Ivan, c. št. 2451; Škerl Jo«., c. St. 1559. •Slovenski Bratje", St. 23—Podnar Martin, c. it. 3253; Lu/.ar Jakob, c. At. .»674; Heničič Andrej, c. št. 4016; Gurovič llija, c. št. 4696; Pregelj Alojzij, c. St. 2345; Zadel Ivan, c. At. 1976; 1'dovič Ivan, c. St. 4279. "Miroljub", St. 27.—Klun Ivan, c. št. 4411. "Trpin", St. 30—Maser Franc, c.St. 2910. 'Slovenska Zastava", St. 33.—La-potnik Martin, e. št. 1035. "Ljubljana", št. 37—Veraut Franc, c. št. 21*34; Hkrabec Gašper, c. št. 4520. "Sokol", št. 39—Pojed Andrej, c. št. 2407; Bartolac Marija, c. št. 3732; Hartolac Danijel, c. št. 3738. "Jutranja Zvezda" ,štev. 41—Strah Josip, c. it. 1460; Kostelec Franc, c. št. 1763; Krulc Martin, c. it. 3531; Koc jau Ivan, c. št. 2692; Vadnjal Jo sip, c. it. 3688; Gregorič Anton, c. št. 3718; Plut Ivan, c. At. 4232. "Mladi Slovenec", itev. 42—Kertel Martin, c. it. 2373; Milovnik Jakob, c. it. 4102; Alauf Franc, c. it. 1475. "Clevelandske Slovenke", št. 49.— Marinčič Antonija, c. it. 2076. "Delavec", št. 51—Strehovac Franc c. št. 2827; Deželan Franc, c. št. 1256; Kveder Alojzij, c. St. 2828. "Skala" Stev. 56. — Ribtarčič Matevž, c. št. 3684. "Slovenski Fantje", št. 59.—Tušar Franc, c. št. 3105; Oneček Franc, c. št. 3914. "Moonrunski Trpin", št. 60—Šepi¿ Anton, c. St. 4596. "Sokol", št. 62—Šetinc Ana. c. it. 3967; ZakrajSek Ana, c. št. 3015; Sle mec Marija, c. št. 4197; Bučuik Marija, c. St. 3115; Breceljnik Frančiška, c. št. 3966; Okoren FrančiAka, c. 3908; Kodnuc Marija, c. št. 2796. "Miroljub", št. 64—Fludernik Josip, c. St. 3142. ■"Združeni Balkan", Stev. 6*—Judt Mihael, c. št. 3451. " Koscziuszko", št. 72—Dutka Jožef c. št. 2612; Dutka Rudolf, c. At. 3620. "Pod Triglavom", ft 73--Skovran I a vel, .c St. 3922. "Kranjski Prijatelj", štev. 74-»-Rus Anton, c. št. 3871. "Severni Premogar", St. 77—Štru-I kelj Ivan, c. St. 2937; Štrukelj Roza lija, c. St. 4511. pTestopli člani (ce): Strniša Neža, c. št. 2605; Strniša I van, c. St/ 1139, od dr. it. 27 k dr. St. _ laboda Luka. e. St. 4659; Gra «liSek Peter, od dr. St. 40 k dr. St. 75 —Zaplata Anton, c. St. 1550; Aleksan-1 der John, c. St. 404; Šekrlj Jožef, c. St. 1559, od dr. St. 44 k dr. št. 20. — Dambič Mihael, c. St. 1013, od dr. it. 18 k dr. St. 69. — Hribar Marija, c. St. 2278, od dr. St, 49 k dr. St. 71.—Župet Ivan, e. St. 2956 ,od dr. At. 13 k dr. *t. 65. — Fik Ivan, c. St. 1697; Fik Frane, c. St. 1133, od dr. St. 25 k dr. St. 6S. — Šifer Franc, c. St. 1744, od dr. it. 77 k dr. St. 25.—Mramor Franc, c. it. 4151, od dr. it. 4 k dr. it. 11, Zaman Franc, c. St. 70, od kr it. 3 k dr. it. 43. — Čuk Anton, c. St. 1175; Čuk. Marija, c. At. 2450, od dr. it. 6 dr. it. 36. Mlinar Franc, c. it. 3095, od dr. it 23 k dr. it. 11. — Brodar Ivan, c. it 2792, od dr. it. 73 k dr. it. 75. — Pav line, e. it. 3776, od dr. it. 21 k dr. it 50. — Badar Jn*ef. e. St. 3866, od dr it. 33 k dr. it 60. — Viuovski Simon, c. It. 4169, od dr. It. 72 k dr. it. 58.— Reddmak Ivan, e. it. 4161, od dr. it. 18 k dr. It. 56. — Hribar Alojz, e. it. 2843, od dr. it. 51 k dr. it 71. — Per-niAek Matija, c. it. 3220, od dr. it. 65 k dr. it. 13. — Mirtič Frane, «. it. 2172, od dr. it. 12 k dr. št. 21. — Mi-lič Alojzij, e. št. 4394, od dr. št 76 k dr. št. 26. — Knafel Ivan, e. št. 3591, od dr. št. 5 k dr. it. 26. — Jelovčaa Franc, e. it. 1075, od dr. It. 76 k dr. it. 34. — Zupančič Alojzij, c. it. 4144, od dr. It. 19 k dr. it. 50. — Str mole Ivan, e. it. 1329, od dr. It. 23 k dr. it. 38, — Zajec Frauc, e. št. 1354, od dr. it. 18 k dr. it. 26. — Valeutin Negro, e. št. 363, od dr. ti. 9 k dr. it.2. — Kurent Adolf, c. št. 2998, od dr. it 42 k dr. it. 30. — Močnik Ivan, c. it. 768, od dr. It. 60 k dr. it. 7. Umrli člani meseca .julija 1914 F k uiar Franc, c. it. 2689. član itev. 29, zavarovan bil v prvem oddelku za vsoto $500.00. Vzrok smrti: Sušiea. Naznanilo članom članicam in uradnikom društev Slovanske De lavake Podporne Zveze. Vsem članom(icam) se naznanja, da je za mesec september 1914 ¡»ovišana mesečni 11 a za vsakega člana in članico prvega iu drugega oddelka, po 25c naklade v bolniški sklad. Na vsa društva j>oS|jem le posebno poročilo o povišanju mesečnine. V slučaju, da ne prejme katero druAtvo poročila o pravem Času, kar pa je izključeno ako ne zamudi poita, naj se vzame nazna-uje objava v glasilu. S sobratskim pozdravom, ALOIS BAVDEK, gl tajnik S. I>. P. Z. BELEŽKE Če bi bil proletarijat sam svoj gospodar na temelju socializma bi danes ne bilo tega v Evropi, kar je. Kar jc danes v Evropi, to se lahko zgodi tudi «v Ameriki: Ameriški denarni carizem gre isto pot kakor carizein v Evropi. Spremlja ga militarizem t Socializem je edina sila, ki za-niore preprečiti slično katastrofo v Ameriki pod pogojem, da so pravočasno organizirani v stranki vsi delavci, ki tvorijo topovno krmo. Dol s kralji in cesarji! Dol s kapitalizmom! "Veličanstva po milosti božji" in profit sta glavna stebra ostudnega barbarizma in vsega, kar izvira iz barbarstva. Vladarji v Kuropi trgajo delavce od svojih dragih in jih gonijo ubijat delavce drugih narodnosti. In preden poženejo delavce na morišče, zapodijo jih v cerkev molit za — srečno klanje! To se imenuje civilizacija in krščanstvo! Kapitalizem v Europi se te dni silno ogreva za vero — med tem ko goni milione delavcev v smrt. Cerkev ima baje zapoved od boga, ki sc glasi: Ne ubijaj! Kje je zdaj cerkev, «la ni preprečila največje hudodelstvo na svetu? "Ljubite kralja in bojte se Boga!" Tako je zapovedano angleškim proletarcem, ko so šli na Francosko ubijat nemške prole-tarce. Kralj jc ostal doma na varnem, a delavci morajo iz "ljubezni do kronanega parazita" u-bijati ljudi v tujini v veri, da tako "Bog hoče". Delavci iz Avstrije — naši slovenski bratje — morajo tudi ubijati in padati v tujini — daleč ir Belgiji in Alzaciji — francoske in angleške delavce, ki jim niso nikdar storili nič zalega--vse za cesarja, domovino (ha, ha, ha!) in ker — tako "Bog hoče" . . . Okrog 25.(MX) ljudi je že padlo pod kroglami in bajoneti. Ali ni s tem dovolj poplačana smrt Franca Ferdinanda? Krvižejni starec na avstrijskem prestolu pravi, da ni! Ameriški kapitalisti, ki zdaj odirajo ljudstvo z roparskimi cenami za živila. .1 radi posodili milione dolarjev Franciji za mo-rilne potrebe. Ce se to zgodi, potem je nevtralnost naše republike navadna laž. Pošiljat ameriški denar za podaljšanje vojne pomeni ravno toliko, kakor če bi poslali armado vojakov, da tam pomagajo klati enemu ali drugemu. Pa kaj sc brigajo kapitalisti, samo da vojna nese velik dobiček! PROLETAREC delavska zgodovina. LIST [GA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOHfcK. - LMlBik is i*Ui)> - Jsftsltvuski étlatstr« tiskava« drubi i -aici|o, llliioit. Naročnin«: Z» Ameriko $2.10 za e«lo Uto, $1.00 m pol leta. Za Evropo ft. 10 ia celo leto, $1.26 sa pol leta. Oglasi pa dogovoru. Pri spremembi bi valil'a je poleg novega naznaniti tudi stari naslov. CUtlU iUi wilii «UMIIWH« Ju««»l — aociali*tWM »«M V AaMrtki. — Vn pritožbe glede nerednega pošiljanja lista in drugih neredno*ti. je poiiljati predsedniku družice IV. Podlipcu. 5039 W. 25. PI Cicero, IU. PROLETARIAN Owmm4 mmi p«bii»W «»«r» TUM^T by lutk Silvio Virkaia't Pubiskirf Coirpmy C MCI to, minis. Subscription rates: United States and Canada. $2.00 a year. $1.00 for half yaar. Foreign euuntries $2.60 a year, $1 25 for half year. -:- -:- -:- Advertising rates on agreement. NASLOV (ADDRESS) "PROLETAREC" 400® W. 31. STREET. CHICAGO. ILLINOIS Telephone: LAWN DA I.K %77 SMRT V VATIKANU Sredi molilnega hrupa in grmenja smrt bruhajočih kationov — sredi razpadajoče civilizacije, militarizma in imperijalizma, kateri je imel katoliško cerkev vsikdar za svoj glavni steber — nehal je živeti revni, stari papež Pij X.- In takozvani krščanski svet? Kaj je storilf Ali je obstal za tre-notek v svrho, da žaluje za umrlim pontifom in da špekulira, kdo bo njegov naslednik? Ne! — Brez malega vsi kristjani v Kvropi so zdaj silno zaposleni. Nimajo časa misliti niti na papeževo smrt! Zakaj T Zato, ker — koljejo drug drugega! V tem trenotku, ko leži starec na mrtvaškem odru v Vatikanu, nahaja se kake tri milione katoličanov na mejah Francije, Nemčije in Belgije — in z divjim besom se zaganjajo brez ozira na lepo zapoved: Ne ubijaj! . . . Papež, collegium saemm, novi papež — vse to je za katoličane v Evropi, zdaj postranska stvar; zdaj ni časa postlušat glas vere in glas cerkve. 'VsegamogoČi gospodar. čegar poslušna dekla je vsikdar rimska cerkov, KAPITA LIZKM. je zdaj na središču odra in njegov glas je glas topov. Smrt papeža v sedanjem kritičnem času splošnega nekrščanske-ga pokolja je vsekakor značilni dogodek. Ilustruje namreč kakšen vpliv ima vera na "ljubezen do bližnega'' in koliko je dosegla, da iztrebi v človeku živalsko čut-stvo po umoru, po prelivanju človeške krvi. Pred desetimi leti je papež, kateri jc danes m rtov, oznanil svetli, da njegovo geslo je: "Povrniti vse h Kristusu." In zdaj je umrl — sredi divjega bobnenja topov, ki bruhajo smrt od Onega morja do Atlantika in to bobnenje vsekakor ne oznanja "povrnitve" h Kristusu, kateri je rekel Petru: "Vtakni meč v nosnico." Ako bi rekli, da strašno bobnenje topov oznanja — krohot satana Iz peklenskega brezna nad misijo krščanstva, potem se ne bi motili. Ubogi Pij jc morda imel dobre želje in dobre namene, ali da se je motil — čeprav trdijo, da je nezmotljiv — vidi vsakdo danes. Prišel bo drugi papež in njegova misija bo ravna ista. Podprl bo kapitalizem, imperijalizem in militarizem, a obenem bo lepo prosil za — mir in bratsko ljubezen med ljudmi na zemlji! Tn dosegel bo ravno toliko kakor Pij X. To se pravi, da krščanstvo ne bo doseglo nič v prilog miru in bratske ljubezni dokler bo eksistirsl kapitalizem s svojima zaveznikoma imperijalizmom in militarizmom. Socializem je pa še živ, dasirav-no sta mu že dva papeža napovedala smrt. Ako bi imel socializem v Avstriji in Nemčiji tisto moč kakor jo ima katoliška cerkev — sedanje vojne bi ne bilo! Toda socializem bo rasel in nekega bližnjega dne se bodo kronani razbojniki »v Evropi drugače zmenili za silo socializma kakor se pa dane» zmenijo za papežovo smrt v Rimu. Če se ozremo nazaj «v zgodovino preteklih stoletij, vidimo da se izkoriščani in poteptani ljudski sloji že zdavnej borijo za njih osvoboditev iz telesne in du ievne sužnosti. Zapostavljene ljudske mase stremijo po gospodarski, socialni in pravni enako ati. Četudi nima gibanje mas ved no in povsod enake in jasne oblike, pa je vendar razumeti, da zasleduje proletarski svet cilje e-nakosti: enakosti v pravicah in dolžnosti. Ker pa «višji sloji zatirajo in ovirajo probujanje izstra danega in zanemarjenega ljud stva, se poostruje razredni in so-cialni kontrast med nasprotujoča si delavska in kapitalistična svetova. Boj zavzema čim dalje bolj ostrejše in jasnejše oblike. Raz redi se strnejo in konstituirajo, Značaj in cilji boja postajajo po polnejši in izrazitejši. Splošni kulturni, gospodarski in politični razvoj družbe pospešuje probuja nje in emancipacijo delavstva. Uradna zgodovina, ki nam bogato pripoveduje o vojnah in bojiščih, o podjarmljenju narodov in osvojitvi tujih dežela, ne orne nja razredno gibanje, ki se pf» javlja in razširja skoz stoinstolet ja. Tudi zgodovina kulture nima besede za razvoj, ki se izvršuje neizogibno v človeški družbi. Socialna zgodovina delavskega gi banja sama pripoveduje o stran kah in težnjah, o položaju in stremljenju ustvarjajočega raz-eda. Početki delavskega gibanja so zahtevali mnogo žrtev, takojš njih uspehov skoro ni bilo. Padle so lieštevilne žrtve. Poraženi so bili prvi bojevniki ljudske svobode. Gibanje mas ni privedlo vedno do zaželjenih realnih rezultatov. Ali težavni boj je ustvarjal samo-zaupanje in samozavest mase. So lidarnost je prevevala delavske duše. .lačila se je moč skupnosti in enotnosti. Ideal »vobode in pravice je razvnemal razum in srce množice. Razredni znaoaj se je poglabljal in izpopolnjeval. Veki nam govorijo o puntih kine« tov, o heretičnih rebelov, o bojih srednjeveških avtonomnih občin. Ideje, ki se jih predstavljamo kot sad najnovejšega čase, h« y.e v davni preteklosti delovale in raz širjale človeško prepričanje. Nezrelosti časov, specielnc tedanje razmere in zaradi teh specielnih razmer onemogočeni smotreni in disciplinarni boj, so bile ovir* večjemu razvoju delavstva. Glavni pospeševatelj socializma in razrednega boja je pa kapita lizem. Z večjo izrabo produktivne moči proletarijata je kapitalizem utrdil v ljudstvu zavest vrednosti in koristi proizvajalec«*.*. Tehnika in znanstvo sta pospeševala izobrazbo in kritično presojanje. Naraščala je vse silnejše razredna zavednost. Način počet-kov in razvoja kapitalizma je v marsičem podučil proletariat. Kapitalizem se je uveljavil, ker je bila njemu pogoj obstanka koncentracija moči in bogastva. Proletariat je bil primoran slediti v tem kapitalizmu, zoper koncentracijo kapitala jc bilo treba postaviti koncentracijo proizvajalcev in vsKaritcljev po krivic-nosti sistema od drugih ugrabljenih kapitalov. Boj delavstva je zadobival tako smoter in disciplinirano enotnost.. Danes imanin organizacije z milijoni članov združenih , da si priborijo skupne pravice, ki se vsi strinjajo s skupnim. programom iu ki skupno in do zadnjega sledijo volji in priporočilom izvoljenih zastopnikov. Disciplina in enotnost stremljenj, ki spojuje vse člane, vse zavedne delcvce, je karakteristični in značilni pojav v razvoju novega razreda, ki se pripravlja na osvojitev bogastva in države, zakonov in institucij. Organizacija ustvarja moč a ustvarja ob enem tudi značaj in mileau delavstva. Primerjajmo delavce tovarn pred petdesetimi ali sto leti z modernim organiziranim delavcem. Kakšna razlika! Tam delavec zasmehovan in zapostavljen , ki revno in udano trpi krvico sistema, pest in žaljivko gospodarja. Tukaj ponosno za vedni delavec, ki ne prosi, ki se ne klanja; ki zahteva svoje pra vice in imponira svoje želje. V solidarnem boju se je ojačila du-Si«vnost in značaj delavcev. Na vse širšim polju se bije sedaj socialna bitka. Vse širše obzorje ima delavec pred očmi. V gospodar in mojster človeške družbe. Pridobiva si gospodarsko moč, osvojuje si državne inštitu-eij«; uveljavlja se tako kot proizvajalec in diktira tako svoje zakone. — Solidarnost ustvarja moč, naraščanje razredne moči omogočuje vsestranski boj, vsestranskemu goMpodarskemu in političnemu boju je pa pogoj smoter, cilj in disciplina. VOJNA IN SOCIALIZEM. V kritičnih dneh. MILITARIZEM IN AVSTRIJ SKA POLITIKA Govor poslanca Seitza na 4. seji državnega zbora na Dunaju dne 15. marca 1909, - .......... — r--- —» i liniji zarji novih časov gleda, ko bo on I toda mir in preudarnost. Imponirali bomo tembolj, čimbolj se doma uredimo. Ne z oboroževanjem in smešnimi veleiz-dajniškimi procesi, kakor v Pragi iu v Zagrebu, ne s tem, da napovedujemo z velikimi besedami kazenske ekspedicije iu «la potem zopet zahtevamo pogodbo, temveč z mirno resnobo v svoji notranji politiki in z železno doslednostjo v zunanji. Za tako politiko pa je seveda zunaj baron Aehren-thal prav tako nesposoben, kakor baron Bienerth doma. Bienerth se j>ač lahko izgova rja, da ščujejo naši agTarci že zdaj v svojem časopisju proti trgovinski pogodbi/ s Srbijo in z Rumunijo. V zadnji številki lista "I,andwirtschaftliche Zeitung" nastopa vitez Uohenhlum sam proti ivarlaiiientaričneniu sprejemu ruinunske trgovinske pogodbe in poziva naravnost na ob-strukcijo in na stare škandale v parlamentu. To kaže, kako brezvestno bi agrarci «v resni uri radi pognali državo v nevarnost. Seveda se mora napraviti razloček med kmetom, ki res dela in med tistimi hujskači, ki stoje v Avstriji na čelu agrarnemu gibanju. Naše kmečko prebivalstvo je dovolj pametno, da zna razsoditi korist in škodo take politike. Kmet se vpraša: Kaj škoiluje nam bolj? f'e pride vsled trgovinske pogrni be nekaj več živine, kuretnine in sadja »v deželo, ali pa če pride vojna, pa moramo prav mi, ki se neprenehoma pritožujemo, da i-inamo premalo ljudi, izgubiti na tisoče svojih najboljših sodelavcev in še, če se obvarujemo vojne, trpeti, da nas vsled tega oboroževanja in ogromnih izdatkov še bolj pritisnejo davki? Kmet si pravi zelo pametno in zelo razsodno: Boljša jc mala žrtev kakor pa nevarnost, ki nam naloži ogromne žrtve. Ampak tudi pri zastopnikih mestnega prebivalstva opažamo veliko manj zanimanja za težko gospodarsko krizo, kakor ker je prav pondeljek, za praški humcl, za napis na kakšni poštni vreči ali kakšno ulično ta blioo. Saj vidimo, da naše meščanske stranke same nočejo pokazati zmožnosti za vladanje. Mi smo jim postavili hišo, v kateri bi meščanstvo lahko vladalo. Prej so se vedno izgovarjali, da motijo fevdalci domači mir. Trdili so, da bi bili zreli za vodstvo v državi, če bi nemoteno lahko gospodarili. Ko smo si po desetletja trajajočih bojih priborili splošno volilno pravico, smo vedeli, da ne bomo večina v zbornici, a da je treba napraviti prvo stopnjo, da se mora fevdalno vladanje umakniti razumnemu meščanskemu gospodarstvu. S svojimi boji za volilno pravico smo vam dali možnost, da bi vladali «v tej zbornici. In tudi danes se ne zahtevamo nič drugega od vas, kakor da bi bili tako pametni pa zastopali koristi svojega raxreda ; da bi pokazali, če ste zmožni, ravnati to državo. A kaj vidimo pri vas? Nezmožnost, neslogo, strah pred radikalizmom, tnko da se mora vsak čas na novo goditi, da more Bienerth vladati nad parlamentom meščanske države in da mu je predpostavljen kot kil-rator. Ali ne čutite skeleče sramote, ki je s tem prizadeta meščanstvu te države? Kako klaverno se kaže zbornica n. pr. «v vprašanju zakladnih listov! Dne 12. marca t. 1. je sknp-Stina napravila svoj sklep o novem posojilu za vojne namene. Tudi v Avstriji je bilo treba denarja in izdali so se zakladni listi, parlament se ni vpraial! Bienerth in njegov Bilinski sta pogumno preskočila ustavo, preskočila pravico in sakon, ker . sta vedela, da so meščanske stranke preveč strahopetne, da bi pograbile za roke. (Živahno odobravanje pri socialnih demokratih). Pri nemških liberalcih imamo še oseben razlog za pojasnilo. Gospod vladni »»etnik Nitscbe, ki je član one faitiozuc kontrolne komisije za. državne dolgove, ki je rekla na ta prelom ustave svoj amen, je takorekoč posest nemškega svobodomiselstva. Toda kaj naj se reče, ako da krščanski socialec, poslanec Steiner, svoj blagoslov dobri kupčiji, ki jo je napravila itotschildova skupina? Kaj naj sc reče, ako se čita v kršeansko-HOcialni " Rcichs-post" uvodni članek antisemitič-nega poslanca, ki nastopa za dobro kupčijo Rotschildove skupine? (f'ujte! ('ujte! Veselost pri socialnih demokratih.) Antiscmit pozabi na ustavnost, na parlament, ker so mu interesi Biener-tha in interesi Rotschildove skupine važnejši kakor pravice državljanov (Živah no pritrjevanje in ploskanje pri socialnih demokratih. Krščanski soeialei delajo medklice) Ugovarja se mi, da dr. Fuchs, ki je tudi krščanski socia lec, ni dal svojeg a dovoljenja. Toda kaj dokazuje to za stranko? Gospod Fuehs je outsider, ki je takrat menda So mislil: Krščanski soeialei, ki so tako ponosni na svoje sodelovanje pri volilni reformi, vendar ne morejo napraviti tega, tembolj ker je bila Bie-nerthu in Bilinskemu itak že zagotovljena večina kontrolne komisije za državne dolgove. Mero-dajen mi je pa že gospod Steiner in oficielno glasilo stranke in vse I*ijevo časopisje, v katerega službi gospodje delujejo in merodaj-na mi je predvsem velikanska je-za4 s katero spremljajo gospodje od krščansko-socialne stranke moje besede. (Živahno odobravanje pri socialnih demokratih. Krik i,»ri krščanskih socialcih.) Bienerth in Bilinski se izgovarjata z vsakovrstnimi razlogi ter izkušata zamazati jasni položaj. Ta pa je čisto enostavno tak. da okrog nje. Seveda Bilinskega sc Socialni demokrat je bomo glaao-n«A sme pustiti, da bi |>adel. On vali proti zakonu o lekrutih, Is je jKisest poljskega naroda, prav načelnih razlogov, ki sem jih o-tako kakor je drug minister, ka menil, pa tudi zato, ker ne inore-teremu se je dokazalo, da je iz- mo tej vladi izreči zaupanja. Po-dajatelj gotovih izzivajočih listi-1 litika barona Aehrentala na zu-čev, posest češkega narod« in ka-'naj in politika barona Bienertha kor je tisti čudni minister, ki je! imel pogum, zagovarjati posega j nje uprave v pravosodje, (»osest: nemškega naroda. Prav samopo sebi je umevno, da imajo te stran | kc tisto ministrstvo, ki ga potrebujejo, to ministrstvo pa tiste stranke, ki jih potrebuje. Kdiui svetlejši žarek v tej temni sliki je dejstvo, da so končno znotraj nam naloga dolžnost, da oHtancmo zvesti »vojemu staremu geslu: nobenega moža in nobenega groša ne! (Viharno odobravanje pri socialnih demokratih.) (Dalje sledi.) DOLGOVI SAMI DOLGOVI ima vlada po listani izključno # to pravico, izdati tiste papirje, za «;•"«. <ÎH J* »knn ° PodrSavlj*. obstrukcionisti po poklicu - opustili hinsvščino, ki so jo uga l*'ta 1K68 so znašali avstrijski njali s tem, da so zastavljali dnev-1 državni dolgovi tostranske državni red z nujnimi predlogi, kateri| ne polovice (brez Ogrske) 5.815, se seveda ne smejo prehiteti s po sebnimi obstrukcijskimi nujnimi predlogi, ki niso nikomur ljubši, kakor gospodom na vladni klopi, s katerimi so v zvezi. Posebna zabava pač ni, da je prav rekrutni zakon tisti, zaradi katerega so o-pustili obstrukcijo. Daszynski Ampak značilno je to zanje. Seitz: Pribiti se mora pa »ven dar dejstvo, da smo po poldrugem letu končno prišli do resničnega dnevnega reda, ki ni v nevarnosti vsled obstrukeijske neumnosti. To se je topot zgodilo pri predmetu, ki ga hočejo te stranke, pri zakonu o rekrutih. In če se pravi, da še ni odbila zadnja lira, tedaj je vendar treba vprašati, kako bi bilo mogoče, da bi gospodje po zakonu o rekrutih še enkrat začeli z obstrukcijo. Ali naj bi bilo mogoče misliti, da so v tem parlamentu tako sramotne stranke, ki bi bile zmožne, spričo zakona o rekrutih opustiti ob strukcijo, bi znale zopet začeti z obstrukcijo, kadar gre za važna gospodarska vprašanja? Gospodom, ki delajo medklice, moram omeniti, da se mi zdi to celo pri avstrijskih strankah po polnoma izključeno, da celo svojega cenjenega soseda, gospoda poslanca Fresla, ki tako preži na me z očmi, ne smatram sposobne ira za tako frivolnost in brezvest-nost. Ali hočete mar pri nujnem in važnem načrtu o podrža«-|je-n.itt železnic zonet zadeti z obstrukcijo? Saj je vendar splošno katere je pooblaščena z zakonom. Po usten*! ji jc prepovedano, izdati le za sto kron rente ali zakladnih listov več ali pa v drugi ob liki. kakor ji dovolil parlament. Državni zbor ji j«' dovolil rento v skupnem znesku približno 125 milionov kron. Jasno je torej in noben Rotschildov oficiouzus ne more o tem razširiti niti najma- njti, naj se dovoli zdaj ali pa ne, železna potreba zlasti za naš gospodarski položaj. Kajti če je kaj. kar bi moglo odstraniti veli-; ko nevarnost, da se brezposelnost še bolj razširi, bi se to doseglo vsaj deloma, če bi se izvrše potrebne naroebe, ki se morajo izvršiti, naj se že železnice podrža-njšega dvoma, da se ni mogla vla-j vijo. ali pa naj ostanejo privat-da sklicevati na noben zakon, ko na last. je stopila pred kontrolno komisi-j Ali pa bi bilo mogoče, da bi jo za državne dolgove s prošnjo se preprečilo za sopodpis. .lasno je, da sta vi a- starostno in invaliditetno zavaro- Ž e pre- da in kontrolna komisija za državne dolgove prelomili ustavo in zato ,ie tudi jasno, da se mora vlada pozvati na odgovornost. Pri tem ne maram niti preiskovati. če je bil vladni korak finan-cialno politično pameten ali ne in vlada sme biti zadovoljna, da se to nepreiskuje. Kajti čim bolj je korak odgovarjal svojemu namenu, tembolj je bilo frivolno od vlade, «la je prezrla parlament. 'Pritrjevanje in ploskanje pri so-M'^•) cialnih demokratih. Klici pri kr- Iro 'nemški nacionalec) : ščanskih socialcih: To ne spada Izročitev češke obstrtikcije na stvar!) spričo zakona o rekrutih itak m- Podpredsednik Pemestorfer: nia druzega namena, kakor da Več poslancev kliče, da gre tukaj *«' ohrani cesarska naklonjenost vanje s hudobno obstrukcijo? dolgo se je delavstvo vodilo za vek na vžigalice, davek na šam- 229.296 K, leta 1912 je ta dolg znašal že 12.927.127.229 K. Let* 1M>8 so znašale obresti 212,736 -340K, leta 1912 pa 488,534.022 K V teku 40 let so torej državni dolgovi narastli za «več kakor polovico in ravno tako tudi obresti teh dolgov. Na vsakega državljana pride 400 K državnega dolga. Teh 400 dolguje vsak novorojenček. Vsak državljan mora plačati ua leto 17 kron za obresti državnega dolga. C'e računamo, da šteje povprečno družina pet glav, sledi, ua podlagi neizpodbitnega uarodogospodarskega nauka, da se bremena razdele v enaki meri na konsumente — in konsument je vsak človek — da plačuje «vsaka družina letnih 86 kron samo za obresti državnega dolga! Leta 1886 so znašali izdatki za armado, mornarico in doinobran-stvo 187,600.000 K, leta 1912 pa 2* 448,400.000 K. Tu prida toraj na osebo 16 K, ali na družino 80 K Na leto. Toda napovedujejo se spp^t novi, povišani izdatki. Mobilizacija o priliki balkanske vojne je stala 435,000.000 K. Poleg tega zahteva vojna uprava, da se vsakoletni rektrutni kontingent poviša za 31.000 mož, torej pre-zenčno stanje armade za 62.000. Nadomestiti hočejo sedanje topove — ki so stari Se le pet let — z novimi in graditi štiri dread-noughte, ki bodo stali vsak 70,-000.000 K, torej skupna 280 milijoni*» kron. Poleg tega bo zahtevala uprava mornarice še okoli 150,000.000 K za druge vojne la d je. Vštevi stroške za mobilizacijo, bo zahtevala vojna uprava e-no milijardo kron. Človek u se dela ob teh številkah kar omotica pred očmi in ni čudo če ubogi .davkoplačevalci t.e gledajo s strahom v bodočnost in se poprašujejo: kaj bo? Pa tudi položaj vlade ni ravno zavidanja \ reden, že pri sedanjih izdatkih komaj zadoščajo redni dohodki za pokritje stroškov in se mora izvršitev marsikaterega nujno potrebnega dela opustiti. A kje naj se pa dobe sredstva za pokritje novih zahtev vojne uprave? Nove davke? Ti pridejo gotovo. Da- nos in polagoma se budi v vseh prizadetih krogih nevolja, ker predpostavljajo meščanske stranke vsako drugo skrb tej skrbi, ki tlači široke množice proletariata. Kdo bi mogel imeti tak pogum, da bi s frivolno obstrukcijo oviral zbornico, da opravi to veliko zakonodajno delo? (Živahno odobravanje pri socialnih demokra- za rekrute, ne pa za financialna «vprašanja. Jaz sem gotovo tisti, ki živahno želi, da bi gospodje poslanci ostajali pri stvari. Toda če je pri katerikoli stvari umestna politična in financialna razprava. tedaj je gotovo umestna pri debati o rekrutih, ki je razprava o splošnih političnih zadevah. Poslanec Seitz: Klanjam se opominu gospoda predsednika in to tem mirneje, ker mi «laje prav zadnji del njegovega izvajanja stvarna prav. Razpravi o proračunu in o rekrutih sta tipična slučaja, pri katerih se lahko razpravlja o vsej politiki vlade. In če moje izvajanje še vedno jezi gospode krščanske socialce, me le veseli, da sem tako dobro zadel. Taka je vlada, ki ima danes po-gum, zahtevati od zbornice re-knite, torej dokaz zaupanja; in take so stranke, ki se zbirajo za češke ministrske Streberje. Podpredsednik Pemerstorfer: Prosim, <1n se ne moti govornika Seitz: Pri izločitvi obstnikcije gre za cel kup drugih reči. Nikar naj se ne govori vedno le o (Vhih — mi, panjec, povišan davek na žganje in pivo, to «ese je obseženo že v malem finančnem načrtu, a vse to bi bilo premalo že za pokritje nujnih potrebščin, brez novih zahtev vojne uprave. Novih davkov si pa vlada tudi ne bo mogla izmisliti. ker itak ni nič več, kar bi se Se dalo obdačiti. Torej no ve dolgove? Toda tudi to ne po-jde tak lahko! Pri sedanjem sta I nju svetovnega denarnega trga : in pri sedanjem svetovnem političnem položaju ni skoraj nit» misliti, da bi mogla Avstrija spra viti pod streho večje posojilo. Saj so morali že lansko leto v A-meriko po 225,000.000 K, od ka terih moramo plačevati 7% obresti. Delavski poslanci so v državnem zboru že zdavnaj in neštetokrat pred blaznim oboroževanjem svarili, toda vse zastonj, meščan Nemci, ne bi smeli «videti vedno ski poslanci, med njimi tudi slo-le pezdirja v tujem očesu — sicer venski, so za razne malenkostne bi se lahko opozorilo, da je tudi koncesije, ki so bile v mnogih slu-pri nemških radikalcih en govor-, čajih tudi le osebnega značaja, nik — dr. Sommer - izjavljal, glasovali kakor na komando za da mora zbornica delati, ker je «vse kar je vlada želela. Grozni* treba rešiti velike gospodarske za kone, dočim jc drug Član te stran ke — Wolf — razglašal, da se | ljudstvo, mora zbornica z obstrukcijo preprečiti, da ne reši jezikovnih zakonov. Na obeh straneh se nahajajo neresni ljudje, ki so doslej uganjali frivolno igro, ki (ta bodo zdaj menda spoznali, da mora parlament prijeti do resnega koristnega dela in da ne sme služiti samo za dovoljevanje rekrutov in davkov. ^ poslednice, ki so v gospodarstvu morale nastati pa mora nositi Se danes naročite en iztis «lavnega romana "JUNOLE", kjer «o popisane delav-«ke razmere chica^kih klavnic. Cena miiana na 75 centov s poštnino vred. Uprsvništvo Proletarca. r K O L K T a k h C Divje klanje v Evropi bitki. Poročila govore, da srbske izgube tudi zelo velike Črnogorci tudi grizejo Kxehangt Telegraph v Londo angleških in francoskih bojnih .».«.. ladij. Tako poročajo 20. t. m., da mi I»«*«!® ^tmja 19 I. je avatrijako bojno brodovje po.M"-;/1« ( ^ogore. na dalniatin* begnilo ia odprtega morja v treh!"klh tIeh .'"»'H,rajo proti oddelkih v utrjena priataniUa! Av.trijak. pove jniki v . ,. ... n i 1 'ta^uzi ko lune obvestili črnogor- v Pn ju. Sibemku in v Raguzi.l v 1. » «• , .. UIJ7* . ,. K . , t . skega kralja, da je v imenovanem Francoz, ho vjjli fitm avstrijske^^ ^ parnike. Z dne 17. t. m. «opet po- grbw (.rnogo|t5eVf kat|,ri l)W7 možmi. Dalje poročajo, da so francoske in anHcfck* oklopnjače bombardirale eden dan trdnjavo Kotar na ■■n padejo trdnjavo. SpO[>adi v Bosni in Hercegovini se nadaljujejo. — Položaj v Kotarju je zelo kritičen. Angleško-francoKka flota se pripravlja na trajni bombardc- i mcnt in avstrijski poveljniki so obali Dalmacije in Crnegore. Z obvMt||i |>n.bivfl,Ktvo v Kotarju druge strani so pomagali anglo- f||(Jnjo ^^ ^ M ^ |M.ipravi francoskemu brodovju Črnogorci iz gore Lovčen. Vtrdbc v Kotarju so zelo poškodovane. Francoska' križarka Dcssaix je 2. t. m. vjelaj parnik Oradac napolnjen s sladkorjem in moko. Nadalje poročajo iz Rima 2. t. m., da je poveljnik avstrijske eskadre pred Puljem v noči zadnjega četrtka ukazal streljati iz topov misleč, da je sovražnik v bližini. Silna kanonada ie tra jala šest ur na kar je poveljnik zvedel, da ni sovražnika nikjer in da je £>ilo grmenje topov zastonj. ^Kojjko je resnice na teh vesteh, se ne »ve.) avstrija kliče pod 0r02-je vse do zadnjega moža. iz Londona poročajo 21. t. m., da je Avstrija pozvala pod orožje vse moške od 20 do 42 leta. Ta vest je nrišla iz Dunaja. Ta zadnja mobilizacija bo pomnožila avstrijsko armado za 450.000 mož. Tu se vidi. da Avstriji že grda prede. Dalje poročajo iz Rima, da konflikt med Avstrijo in Italijo postaja vedno vežji. 20, t. m. je Italiia po«lala na Dunaj noto, v kateri zahteva pojasnila, kaj pomeni dohajanje avstrijskih Čet na italijansko mejo na Ooriškcm in kaj da pomeni uvažanje orožja v Allianijo. Srbija se je namreč pritožila v Rimu. da je Avstrija izkr-eala v Mediji, na obali Albanije, dva parnika orožja in streliva In da najbrž hoče oborožit in našun-tati Albanee pr^ti Srbom. Na Dunaju ie niao odgovorili na italijansko noto in vsled tem» je italijansko ministrstvo zadnji teden odredilo splošno mobilizacijo. Iz tega je razvidno, da visi neutral-nost Ttalije že na tenki niti. — Dalje poročaio iz Rima. da je Avstrija obljubila Romuniji velik kos Srbije ob rumuski meji, ako ji gre na pomoč proti Srbom in Rusom: ravnotako je obljubila Bolgarski celo Maccdonijo če hoče udariti na Srbijo. (To je tista Avstrija, katera je bobnala v svet, da pien namen ni osvajati ozemlje na Balkanu!) srbi se dobro otepajo. Poročilo o avstrijsko-srbskih bojih prihajajo ves čas samo iz Niša in Rima in nekoliko iz Petrograda. Ne rečemo, da niso pretirana, vendar se pa da posneti kolikor toliko, da Avstrija nima posebne sreče v Srbiji ka- jo z živežem za mesec dni; kdor ne more tega storiti, mora v 24 urah zapustiti mesto. rusija prodira. (ilasom »festi iz Petrograda je mobilizacija ruske armade končana in "silne carjeve čete se bodo zdaj razlile kakor povodenj po Avstriji in Nemčiji". V vzhodni Prusiji Že operira kakih 800.000 Rusov. Iz Ijondona poročajo 2-1. t. ni., da so Rusi pričeli z ofenzivo na celi bojni črti. Pri Bilderweit-chcnu vzhodni Prusiji so se spopadli ruski in nemški konjiki in zadnji so bili poraženi. Dalje poročajo, da so Rusi natepli Avstrijce pri Krasniku v OJaliciji in zajeli 250 avstrijskih vojakov. Ruska armada prodira v Avstrijo čez reko Zbruč. V Prusiji je pa j0 v Trinidad, da je nemški cesar razglasil, da c0|0. Poveljnik te agenture pa je njegova armada se bori za obrano ucke1t, polkovnik vojaštva k« ture (!) n, eivilizaeije (!) pro* Združenih držav, ti barbarizmu Slovanstva in Azl- Se nikdar .v zgodovini štrajkov J držt»»'c Colorado niso bili skebje Kako visoko kulturo pa ima lako dobro protektirani kakor so uemaki militarizem, dokazujejo „^a Da imamo zato zvezino vo-•:«st. i/ R„na, da je nemško vo-!jaiitv0t ,1h |)lotektira skebe, to je jaštvo streljalo na Italijane, ki so ikan odpustile 6000 zakaj se vrši vojna. delavcev. Ta družba ima veliko tovarni v Kvropi, zlasti *v Rusiji, nemčija pripravljena na to Mont., počiva se«lem rovov s 4000 be. Iz Berlina so pa poročali sad-; odgovoren za splošno klanje, so rudarji; v bakrenem okrožju selijo sredo, da so avstrijski pe5ei |ahko resnične. To potrjuje poro- »vernega Michigana je odpuščenih in po- ¿i|0 turiHta Franklina llessa, ka- 3000 rudarjev. Izvoz bakra v K-teri se je povrnil zadnji teden v vropo je namreč prenehal in rud in topničarji odbili Rus« streljali tisoč kozakov. "sijajna nemška zmaga".'Ameriko iz Francije. On pravi, uiške družbe zapirajo rudnike. . Vojni cenzor v Berlinu je v so- da so nemški rezervisti, ki so bi- Teško za rudarje je zlasti v Michi-boto spustil med svet novico, da vali v Franciji, dobili povelje za gami* ki so delali komaj par meso Nemci "sijajno zmagali na celi povratek v Nemčijo že meseca secev po dolgem štrajku. črti v Belgiji!" Osvojili so vsa1 februarja tega leta. Pan ameriška razstava v San mesta na iztočni strani reke tau-^a »r.at. Franciscu. katera se ima otvoriti Meuse in vzeli Ostend na obaH angleškega kanala. Antverpen z Klavnim delom belgijske armade je popolnoma obkoljen od Nemcev 111 združene sile francoeko-Aovleaketra vojaštva nekje blizo južno belgijske meje m» zajete v past. V Londonu je zavladal sfrah vsled prihoda Nemcev na belgijsko obal; boje se, da bodo nemški ze pel in i prileteli nad britiški kontinent. Iz Londona pa poročajo, «la so utrdbe v Lietre in Namuru še vedno v belgijskih rokah kljub temu, da jih Nemci silno bombardirajo s težkimi oblegovalnimi bo-povi. Do odločilne bitke med Nemci. Francozi in Angleži v južni ali zapadni Belgiji niora priti prve dni tega tedna. Španija se pripravlja Iz Madrida poročajo, da hoče vladajoča liberalna stranka po vsi sili, da se Španija pridruži Franciji proti Nemcem. Kralj Alfonzo je baje proti vojni in z njim so r«'publikanci in socialisti. lakota vedno večja . „ po oficijelni otvoritvi Panam8ke- Pomanjkanje hrane v državah, K& prekopa, bo imela silno izgu ki so zapletene v vojno, je vedno ho, ker se zdaj koljejo v Evropi, večje. Iz Ilague poročajo, da Ni- ye8 profjt je Sel k vrairu. zozemska ima kruha samo že za _ 16 dni. V Nemčiji je letošnji polj- troovska mornarica za ski pridelek uničen. Ravnotako v Avstriji. V Franciji delajo s herojsko silo ženske in otroci na poljih. V Srbiji in Crnigori pritiska u:lad s strašno silo. Upati je torej, da bodo strašno klanje kmalu prignali do konca — ne kanoni zmagujočih — temveč prazni želodci vojakov. ameriko. ludlow morilci oproščeni Triindvajset morilcev, kateri pripa«lajo milici države Colora«lo. in kateri so dne 20. aprila zažgali štrajkarsko kolonijo v Ludlow Colo., in pomorili 13 žen in otrok — je oproščenih. Slaba se godi revežu, ako pride v tej deželi pred civilno sodišče; toda šr» mnogo bolj pristransko pa j* vojno sodišče. Znani eolora«lski pover- ki zahtevajo, «la Španska ostane pri svojem sklepu gle«le ncutral-j nor Animons in poveljnik colo- kar je nima «losti nikjer. Tako aejnosti. Nemški cesar poživlja Spa- r.a(j8ke milice general Chase sta plaši vest iz Rima 22. t. m., da so nijo na svojo stran in /a plačilo so toliko časa trtulila, «la so se Srbi zopet potolkli .Vstrijce pri ji obljublja francosko Maroko v „jjhovi varovanci odtegnili eivil- ftabcu. Avstrijska armada je baje Afriki. nemu sodišču. Za «lelavce je pra- Iz Pariza poročajo, da je portu- V(m>k vojnega sodišča dobra šola, Vlada v Washingtonu se jc pravočasno spomnila, «la z«laj lahko izrabi klanje v Kvropi s tem, «la Zedinjene države osvoji-v ! jo prekomorsko trgovino, katera je prenehala z vojno. Trgovina je pa nemogoča dokler nima Amerika svoje trgovske mornarice za tansportacijo ameriških produktov. Zato izdelana pmlloga kongresu za nabavo mornarice, ki bo pod lastninsko kontrolo »vlade. Predloga določa, da kongres «lovoli iz blagajne 25 milionov dolarjev; s tem denarjem bo vla da kupila parnike od inozemskih družb, ki z«laj ne morejo pošlo vati in ti parniki bo«lo vozili a-meriško blapo v Kvropo pod nevtralno ameriško zastavo. Obenem hoče Wilson, da vla«la jamči za blago na t«'h parnikih dokler bo trajala vojna. Wilson pa upa, da bo konpres vzakonil načrt brez «tbotavljanja in «la ne bo nobene ovire o«! strani inozemskih »vlad ki naravno ne bodo lepo ple«lale ta korak Amerike. LIEBKNECHT SE ŽIVI Zdrov nioz i« modan In pln iivljanja Bolni mot — poduü utnye-nec» v «dno »krhi. j« »uboUn. onemogel In ne jr r»du.— Ako cbdut te kak« U znak«, n« oboUvljajte takoj pnUU zdravU«nj« • SEVERAS balsam of life (S«v«rovim 2ivlj«n»kim baltamom) Ur m «pravita na pot k zdravju. Drugi, ki «o to »torili. pravijo, da j« tornka velik« zdraviUk« vr«dno«ti. Popravi 11 «prebavo la odpravi zapeko. J« Hploina toalka za moške In soaaka. Slabo krvnim ljudem pomaosl kri. Dlapeptlčaem ljudem vredl prebavne nerednoatl. Naredi Jedila bolj okuana In prebnvljlva. Cena 76c. Severa's Gothard Oil (Sevwovo Ooiluurdako«>lje». Zop«r bol«£in« in okor«losti. Mazilo «amo za vnajno rabo. C«u* S& la 60 Mutov. Severa's Tab-Lax. (Severov* Tab- Lax). Sladkorno odvajala Za otrok« in odra«!«. C'iia 10 Id 16 centov. ZahUvajU »amo Severov« Pripravke. Ako va« lekarnar ne mor« zaloliU, n«ročijte jih od na«. W. F. SEVERA CO» Ctdar Rapid«, Iowa W'W Pazite na ta ovitek! Ničvredoe poraredbe -lavnega Pal» Expelkr-|a dobite cesto ako niste pa-znl. Pazite ra tldro in ime Rkbter 25c in 5Ce pri vseh dobrih lekarnariih F. Ad. Richter & Co- 74-80 Washington St., New York, N. Y. ^xxxx\\\\\\\\v\\x\\\\\\\xx\xxx\\\\\\\xx\x\x\\\x\x\\\x\x^ ■ FOTOGRAFI JE j najfinejšima dela, najaibo ienitovanjske, druatve / ne ali druiinake, vedno dobro in okuftno izdeluje ^ Ivan Včclik \ PRVI HRVATSKI FOTOGRAFIST 1634 Blue Island Ave., med 18. in 16. ul., CHICAGO. ILL Telefon: Canal 2609. 5 / Z vsakim tue a to m slik damo krasno darilo. ^xxxwwwwwwwwwwwwwwwwwwwxwwwwwwi! K štela 300.000 mož in o«l teh je ol» ležalo na hoji*en okrog 20 000. galska republika poslala 40.000 ako gp p^pj0 j0(|rj0 zopet prišle volitve, ta- ec Avstrijcev s«» pa Srbi vjeli. JAPONSKA PRIČELA Z VOJNO k{at prijatelji in žago-Drugo zmago so Srbi dobili zad- tltimatum .laponske je Nemei- j VOrniki morilcev s pomočjo delav- nji petek pri ViSegradu na bosan- ja prezrla in v nedeljo je mikado glasov bržkotne zopet izvolje- ski strani n-k«» Drine. Okupirali pričel z napadom na Kiacau, nj na ura^ne Rfo1ce. Žalosno, nm- \T,Kt iz Londona, «la j«' nemški «o florazd in pivtrgali železnifiko nemško posest na Kitajskem. (Vla pnk rofin^no obrnila na državne- Savo. Napa«! na Obrenovac so zadnjega. S tem se je evropejska s(avijatj na železničnih po- ga tajtiika Hrvana s prošnjo, «la Srbi tudi odbili za«lnji petek In vojna razvila -v avetovno vojno. stajah." To j«» povelje, kat« r«'ga on poizve ¡Mitom ameriškega po- potopili več ladij na Don»vi. Ve-: Kajti boji so se pričeli tudi v j,, jZ(iaj polkovnik Lockett tru- planika v Rerllnu, kaj je reanice Kako je umrl avstrijski prestolonaslednik CESARJEVIČ RUDOLF? To nam opisuj« pravkar isiila velezanimiva knjiga: Življenje na avstrijskem dvora. Grofica ^.njdnica umrl« »v.tnj.k« re»arice Ellsabete. Je pred n«d»vrim i«eori obTava» Vvoje »pomin** ia iivljenja. - Vapn*o trajne u«od« te muien.ee na 1'reetolu In »sgonVt n e »rnrti njenega aine. c^rjev^« Rudouka. je vsbud.ta ta kan.ko «in.tnanje. V Av.triji Je prepovedana. Zakaj T Ker Je najti v «uej v* intimnoeti. Mm m Uvajale na avatrijakrm Jvoio. Grof k» Lari^. prte o S-art KrfV.urA t^j 0 premetu, o katerem W je napi^lo ie rele kupe knjis. Da Je njeno piaanje veredcatojno. - -----»-J" -jeno ime. i ibpia. kar J» Jt k«UI \M» v Aa^rikl v M; jjdka. p.,ina. ceaarkeELlZAKTC. caaadavUa 1UDOLFA ia VrrSUE. IJekiak« ililim o tem avedoti njeno OUM. .44 ur M ^^^ ________ Cena knjigi • poštnino vred 1.— dolar. Denar poilJIte v rekomandiranem llatu «II pošt M on «r Order. naroČila je nasloviti na: John Putrich, 520 E. 77 St. Box 20. New York City. EXE3G m Sti o bombardiranju Belgrada se »rednji Afriki med kolonijalninu četami Nemčije in Anglije. .Ta- S«' vedno nadaljuj«*jo, «lasiravno so t«> vesti že skrajno smešne. Ako je res. da Avstrijci bomba r«l i rajo Belgra«! Iv mesec* dni, pot«'tn ne pam, kater«' mo po«l njegovim po na dotični vesti. Hrvan s»> j«» o«l- veljništvom v štrajkarskem okro 7.val in zadnji četrtek j«- poslal /ju južne Coloradc. nruf>a konje- nodrugu Lanfersicku, tajniku n i k (»v obkoli vsaki vlak in <>«lga stranke, brzojavko o«l nonlanika v njajo proč unijske Strajkarie ka« Berlinu, ki se glasi, "«la je Lieb» bi imeli več kaj bombardirati —| N«'mce v Aziji in uničiti vso nem- teri ^0()ijo o^oij postaje in na- kneeht poslanika pravkar osebno ker v mestu ne bi več stal kamenino trgovino na izt«vku. Predse«!- povaljajo nove «IošIj-c«', «la naj ni obiskal in da ui najmanjše podla- na kamenu. razen če so avstrijske Wilaon je sklenil, «la bo«lo. m, |HMjij0 v premogokope, ker g«, za dotično fantastično vest." krogle iz _ prediva! Zedinjene države držale svojo »»«'-j ti«j« stavka. Na povelje polkov Dalje poročajo iz Copenhagna, ponska vojna je angleško maslo. Anglija je podpihnila japonsko vla«lo, da mora zdaj udariti na O drugi srbski zmagi poroča utralnost do pičice, ako je Japon- nLocketta ne smejo štrajkarji «In vesti ¡7. Pariza o usmrčenju so- "Novoje Vreme" iz Petrograda:1 vojna omejena le na Kiančau; VIM-. v |,ijjjno postaj in vlakov, eialističnih poslance^- so tudi ne-Srbi so izvojevali sijajno zmago v »lučaju pa, da mikado raztegne pa ka,. pri Mačvi in Avstrijci so bežali v!«voje operacije na Pacific, te«laj drugih ko bo položaj za Ameriko zelo kriti pri največjem 'strijci neredu č?z mostove J pr«'ko Drine Srbi so zajeli 40 to-iypov, veliko konj, orožja in stre-I liva, poljske bolnišnice in vojaške j kuhinje ter večje število vjetni-kov. 110 000 Avstrijcev je bilo cen. papež umrl vsled brioe Zadnjo sredo jc umrl rimski pa-než. katerega jc uničila skrb radi inojne, katero bi bil rad preprečil, mrgoli detektivov in resnične, ompanijskih agentov, kateri pričakujejo vlake, da spre m i jo po družbinih avtoritetah i menmane "zelence" v varno zavetje. Sedaj, ko po celej Ameriki razsaja gospodarska kriza, ima Rockefellcrj^va družba po vc«'jih Glasilo hrvatskih socialistov je "Radnička 8traža*\ 1830 8outh Centre Ave.. srbskih sodmgov pa "Narodni Olaa", 231C Cljbonrn Ave., Ohica^o Prvi stane $2 00, drn^i pa $1.00 sa celo lete Največja slovanska tiskarna v Ameriki je = Narodna Tiskarna = . 2146-50 Bluc Kland Avenue. Chlcago. II.. Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. -:• "PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni L^ADAR potrebujete druitvenc po-^ trebičine kot zastave, kape, re-galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka F. KERŽE CO.f 2711 South Mlllard Avenue. CHICAGO, ILL. Cenike prejmete ceatonj. Vae delo garantirano. J; ...................................... Lovro Kuhar: TADEJ PL. SPOBUAN - (Konec). Prenehal je nekoliko in se zehajo iztegnil po zemlji, Čozdna okolica ae je zatopila v preleatno mesečno noč, harmonija dihov, tajiustvenega šuštenja listja in spevov gozdnih ptičev je brnela nad zemljo. Ogeuj je pojemal, naložil sem kuriva in kmalu se je razgorel nad hosto ¿op plamenov. ~ovariA je pričel iznova. "Skoro celo leto je trajalo razmerje med mano in med sobarico. Nekoč pa je naju zalotila »v salonu in konec je bilo najine tragi-komedije. Punca jih je dobila s korobačem in vržena je bila Ecz prag. I)a bi obvaroval sebe pred kaznijo, sem bil zvalil vso krivdo nanjo. Bil sem seveda nekoliki» krivičen, toda kaj sem hotel, dekle je bilo zame za vedno izgubljeno. Zadeva se je poravnala zame precej hitro. Imel sem nekaj časa post, i>a ne dolgo; vnel sem se tako za žeuske, da nisom imel miru. Z domačimi ženskami ni bilo nič, moral sem se podati v mesto. Med inteligenco se nisem maral siliti, stvar jc združena s prevelikimi houiatijami, šel sem med nižje sloje: tam se dobi, in vsa stvar je obenem ^udi jako preproga. Najiasaaitajli faktor pri tem je jezik; tri, štiri punce — prijateljice lahko imaš, če ga umeš sukati. In jaz sem ga znal! Sprva mi je še zadostovala ena sama, sčasoma sem se polakoin-nil in potem sem imel vedno dve, tri. Spoznal sem, da je sprememba užitek že sama na sebi, da je pravzaprav višek vsega in odslej s«; nisein čudil, če sem srečal v kaki temni ulici oženjenega veljaka našega mesta izpreliajati se s kako lepo žensko iz vrste nižjih . . Imeti revno ljubico, je nekaj imenitnega ... ti ne veš! Spina je še ponosna, a tvoj jezik je omami in jo prepriča, da se vda. Potem je tvoja z dušo in telesom; tvoj otrok je, ki se ti pusti izkoriščati do skrajnosti. Nekaj časa skriva svojo ljubezen, potem je polagoma zaupa svojim staršem, opiše te z vso žensko zagovornosljo kot poštenega, ljubečega gospoda, ki proti volji svojih roditeljev in »vojega stanu ljubi revno, preprosto dekle. S tem si pridobiš njih simpatije in nekega dne te povabi dekle s seboj na stanovanje, da te seznani s roditeli. In ti greš seveda! Družina tvoje ljubice stanuje navadno v kakem pritličnem, temnem prostoru, ali pa visoko v podstrešju v ozkih solmh s poševnimi stenami in zvoničarskim stropom. Stanovanje je revno, za-duhlo, oprala skromna, polomljena, vse polno cunj je nametanih po kotih, na katerih čepe bledi, izstradani otroci in pLašno zrejo v tebe ... Tvojo ljubico je aram, vsa zardela je v obraz in s sklonjeno glavo te predstavlja očetu in materi, ti pa prijazno stiskaš njih umazane, žuljave desnice. Nehote so ti zasmilijo ti revni, preprosti ljudje, ki ti vnadi, da jih rešiš iz siromašstva, zaupajo lastno kri, bodo pa kruto varani ; za trenotek samo in že si zopet lah koži vec ... Začneš kramljati z družino; pogovorite se kot stari znanci, pripovedujejo ti o delu, o trpljenju, o draginji 111 kmalu ivveš vso zgodovino bedne delav ako družine. Tu poslušaš, kažeš veliko zanimanja in sočutja, končno primerno omeniš svoje raz merje do njih hčere, izja>viš koliko preganjanja in poniževanja moraš trpeti od raznih strani vsled svoje ljubezni, izrečeš svo jo neomahljivost in osvojil si sr ca. Materine okrvavljene oči se topijo v solzah, vela, izmučena o-Četova roka se troae tihe radosti, misel na veaelo dni prihodnjosti jih usbvari otroke. Punoa poleg tebe drgeta blage sreče, tvoj je zik vrlo deluje, fant! Zadovoljen sam s seboj lezeš po stopnicach s podstrešja, ali se plaziš iz kake kleti in blagrujcš usodo, ki ti je naklonila lepo priliko. In potem Še mnogokrat ponoviš isto pot, vsakokrat so prijaznejši s teboj, navadijo se te celo troci in kakor bi razumeli vso stvar, se pri vsa kem obisku odatranijo iz sobe ... Rajski so trenotki, ko se ogrevaš ob ¿tati ljubezni svojega dekleta! Smešno pa je, da hliniš njej in staršem svojo zveatobo, takoj od njih pa greš na drugi konec me-ata, kjer te ljubijo in ti zaupajo d ni g« osebe Kadar ti začne dekle presedati, ali da ae je naveličal, ali da pričakuješ kakih posledic, tedaj pa prekineš z njo občevanje. Spozna va je sicer, da si podel goljuf, da si jih prekanil, varana punca ae joče in se skriva pred tovarišica mi, a ljubljenega gospoda ni od uikoder. — Hahaha! Slišal sem te. kaj si šepetal, propalico me imenuješ t Sijajna sodba! Veruj, da sem slišal že mnogo podobnih in še hujših izrazov o sebi, vajen sem jih, kot vol udarcev, vendar, če težko poslušaš, rad umolknem." "Govori1" sem velel kratko. "Poslušaj! Mnogo svojih ljubic sem tako osleparil; meni je bilo samemu neljubo. Nekaterih 1111 je bilo žal, ljubile so me tako gorko, nesebično,, da so skoraj obupale. Umljivo je, da mojim roditeljem ni ugajalo takšno življenje, posebno ne očetu, ker je v nekaterih slučajih moral poravnati zadevo z denarjem. Brat in sestra sta me prezirala, pri mestnih gospodič nah sem prišel ob veljavo; za-rdevale so jeze in sramu, ako sem jih na ulici pozdravljal; sploh vsemu stanu sem se zameril. Nenadoma i>a jc prišel vsemu konec. Devatnajstletnemu r*i je umrl oče, hitro za njim mati, o-troci smo st^li na razpotju. Brat in sestra se odpravila za svojimi cilji. Štefanija se je poročila z mladim grašeakom z dežele., Simon je študiral tehniko, pa tudi mene ni bogve kako skrbela bodočnost. V banki je čakalo moje polnoletnosti nekaj tisočakov, ki jih je naložil zame oče. Najrajši l>i se jih bil takoj polastil, a varuh je bil strog, previden mož ter ni hotel nič slišati o.kakem pled ujmu, torej sem se napotil k Židu Joahimu Wolfu, ki je špekuliral s takimi stvarmi in mu razložil Mt'ojo željo. Žid mi je ustregel, toda utrgal mi je skoraj polovico — vrag krvoločni! Ni se dal omeči-ti, prosil sem ga, a on je zahteval svoje. "Ni šala, dečko mili," je kre-hetal zlobno, "kar midva počenjava. Ako me postava zasledi, sem kaznovan radi goljufije — pomisli, iz ljubezni do tebe obsojen radi goljufije. Vrh tega je tvoja iled.srityi š«> silno negotova terjatev, naložena v papirjih in kurzi lahko padejo na nič, jaz pa se obrišem. Torej ne sprejiueš pobojev T" j" vprašal Wolf. Moral sem jih sprejeti, če sem hotel dobiti denar. Dedca bi bil najrajši lopnil po hinavskem licu, ko sem podpisoval pogodbo. Prejel sem denar in v p radneh sem se odpeljal iz mesta. Za brata in sestro, za sorodnike se nisem več zmenil, tudi oni se niso zame. Nastanil sem se na Dunaju. Krasno je velikomestno življenje, ako si svoboden in boirat. Dopoldne spiš, popoldne greš v kavarno, piješ čaj in čitaš novine, ali pa s kakim sleparjem zapleten v igro. Na noč stopiš nekoliko na ulico .. .Strastne ženske švigajo križem, gladile, izstradane. strgane, umazane, smrdljive in pijane... Za konjski golaž, za steklenico ruma ali čaja. za par krajcarjev se ti prodajajo; ali pa greš v kak brlog, kjer se zbira taka sodrga, sestavljena iz množice pokvarjenih, pijanih, nemoralnih ljudi, ki se ponujajo drug drugemu, smejejo se Bogu in državi in se rogajo samim sebi. Kaj vse se tam vidi in sliši, nevajen človek bi zblaznel ob pogledu. Ko bi brat in sestra vedela, v kakšno družbo sem zahajal, bi žrtvovala plemstvo za ločitev. No, njun plemeniti brat se je vseeno dobro počutil v krogu propalic, sredi ponositih Če-liinj, sanjavih Nemk, »veselih Hrvatic in Slovakinj, sredi vročih Italijank in lenih Rumunk, — dokler je imel denar. Nekoč mi ga je namreč zmanjkalo, ravno v trenotku, ko sem ga najbolj potreboval. Razsrdil sem se in sem do krvi nabil neko Nemko, pri kateri sem bil v gostih. Sleparica je potrpežljivo prenašala udarce: ko sem nehal, me je povabila, naj ostanem pri njej. Ostal se min odslej sva živela skupno; ona je o-pravljala po dnevi »važna dela, jaz pa sem si krajšal čas spanjem. Delal nisem nikoli in tudi nisem smel, ljubila me je preveč ter me je hotela prehraniti s svojimi ro knmi. Sčasoma sem se vsega na-| veličal in neke spomladi sem jo , brez vzroka zapustil. Zljuhilo se mi je po svetu in odšel sem proti jugu, preko Alp k jadranski oba li. Grede sem delal v raznih kra jih, v tovarnah, v rudnikih, pa povsod le kratek čas, največ sem se preživljal z beračenjem. Zanimiva obrt je beračenje po deželi. Ljudje so neumni, boječi in če jih znaš izrabiti, lahko delaš imenitne kupčije. Najboljše je hoditi po kmetih; kmetje so gostoljubni, postrežejo radi že iz navade, ako jih pa še nekoliko podpihueš, potem se ti odpre klet in kašča. Prideš v hišo tih in ponižen, z mučeniškim obrazom, komaj si upaš pozdraviti gospodi njo. Njo je strah, nezaupna je, pliašjio odgovarja tvojim vprašanjem, za krilo se ji lovi kopa u-mazanih otrok. Sama je doma. Lepo po ovinkih ji razložiš, da si teše že dva dni... Zasmiliš se ji, posadi te za mizo in te naloži z jedjo in pijačo. Postane prijaznejša. smeji se in te izprašuje o domovini, o rodbini, o potovanju, ti pa urno tlačiš v usta božje darove, pripoveduješ ji o svojem potovanju, o nesrečah in neprili-kah, o bratih in sestrah, o dragi mamici, ki te Željno čaka tam v daljni deželi, o prijateljih, katerih nikjer; izmišljaš si različne dogodke in jo zabavaš na vse strani. Ko si že sit, se začneš poslavljati. zahvaljuješ se tako gi nljivo, da ji silijo solze v oči in ko odhajaš po poti, se nemara o-žira za teboj skozi okno ali skozi kako .špranjo. Vidiš, tako se da napraviti dan za dnevom. Seveda včasih naletiš na izjeme, a le redkokdaj ; vobee je uspeh ugoden, če s«* znaš obnesti. Lep kos svojega življenja sem pretolkel na ta način, prehodil sem Alpe od A-drije do Rena, ogrske ravnine, Poljsko in severne kraje. Opazil sem, da so ravnejši ljudje tudi bolj usmiljeni kakor bogati, vem slučaj«', kolenja, igral j«* namreč silno lepo na gpsli in citre. a je bil jako počasne pameti. Sporni njam se, kako se je neumno režal, ako sva vedoč ne ko«l, ti«' kam. Ne sineš misliti, da sva bila navadna strgana postopača, ne. bila sva elegantno napravljena gospo«la v cilindrih in v rokavicah. Nekaj časa je šlo vrlo dobro izpo«l rok, ker pa nisva hotela pla«Vvati dolžnih zneskov v blagajno, so naju izključili. To pa j«' bila najina sreča; kmalu potem je oblast zasledila vso tolpo in jo zaprla po ječah. Prav se ji je zgodilo! S Palankovičeiu sva postala velika prijatelja; priučil je me tudi igranju na citre in na zimo sva se namenila v Italijo. Zatrjeval mi je, da je bil že večkrat tam. sli, jaz sem ga spremljal na citre. Dobrodošla sva bila povsod; go stilna, kjer sva nastopila midva, je bila polna gostov in poslučal cev. Vendar se nisva mudila ni kjer predolgo, najin cilj so bila mesta Benetke, Milan, Turin. To variš je pripovedoval toliko lepega o njih, o darežljivih prebivalcih, o dobrih zaslužkih, o vi in, cenejšem, nego je po naših mestih voda V Benetkah sva za čela razvijati pravo cigansko delovanje. Največ ae je zaslužilo UfUMtljMu U. jMiivarte im L zvečer v kavarnah in hotelih. Ali' kako priti v nje T Kavarnarji, hotelirji iu i est a v ra tei ji so veliki sovražnici potujočih igralcev, za- a i ai i pirajo jim vrata in jih mečejo AVSlfi OlOVBIlSKO čez prag. Premeteni Palankovič |_______ je vedel iz izkušnje, kako treba stvar prijeti. Vsaka italijanska kavarna ali hotel ima dvojen vhpd. Pri enem vhodu je poslal mene »v kavarno, pri drugem je čakal 011 ugodite prilike. Seveda so markerji planili po meni in me suvali nazaj. Med tem je vstopil ou nemoteno iu začel igrati ua gosli najprivlačnejše skladbe in ko so ga hoteli izriniti, si je že osvojil srca dovzetnega občinstva, zahtevalo je igralca sebi. Palankovič je zahteval še mene in na ta način sva se navadno vrinila v kavarne in hotele. Iz Benetk ava se podala v Verono, iz Verone. v Padovo in iz Padove naprej po Lombardiji v Milan. Milan je razkošno sijajno mesto, kavaren in zabavišč je menda toliko, da v nobenem drugem italijanskem mestu ne. Kakor drugod, isto sva vršila tudi tukaj: dopoldne sva spala, popoldne in na noč sva obiskavala razne kavarne, igrala iu pila vino. Lontbardsko vino, moj dragi! Pri nas vina niti ne poznamo, navajeni smo vsake luže. Po «leset, petnajst sohlov ga je bilo do preostanka.. Nikjer nisva popila toliko vina kakor ravno v Milanu, nikjer pojedla toliko dobrega iu tudi nikj«'r odnesla toliko lir. Iz Milana sva odšla v Turin, iz Turina preko Apenin v Florenco, odtod pa sva se obrnila proti severu. Omeniti še moram, da postopač ni nikjer tako varen kakor v Italiji. Karabinerji sicer krožijo okrog, a ra>vno s temi je najmanja skrb * Srečaš na cesti karabinerja, hu«logle«lega, brka-t«-ga moža, premotri te o«l pet do glave in zarožlja z zaponkami. Razumeš ... segiieš za srajco in mu vljudno pomoliš svoje papirje, «lavno ne kak potni list, ampak kako staro šolsko ipričevalo» kako drugo sodnijsko izkazilo, ki se glasi bogve na katero ime, samo nisva klatila dolgo skupaj; Palankoviča je oblast radi nekega starega zločina za sledovala, vjela ifa je spečega v hlevu ter ga tirala pod ključ. 0-stal sem sam. Napotil sem se po deželi, a s«*m kmalu naletel; v Avstriji stvar ni tako preprosta kakor v Italiji, treba j«» imeti dovoljenj«' za izvrševanje postopaŠ-ke obrti. Uradno potrjeno spričevalo o štirinajstdnevnem delu, veljavno za «lobo šestih mesecev, računano od zaznamovanega datuma. Zaradi teh formalnosti sem vstopil v delo pri nekem kmetu in sem štirinajst dni ccpil drva. Kmet mi je napisal potrdilo, župan je podpisal in potrdil z občinskim pečatom, pa sem bil varen š«*st mesecev. Na ta način sem potoval dalj«'; ka«lar je potekel čas, sem si pravico obnovil. Izkusil sent vse; ni dela, ki bi ga ne znal prijeti v roke. Bil sem cestni pometač, glumač, tesar, drvar, ribič, delal sem v tovarnah, v ru-dokopih, na železnicah, na polju, kidal sem gnoj. brodaril po rekah, »vozaril za kmete. Co mi je «lelo ugajalo, sem vztrajal dalje, če ne, sem šel naprej, včasih« sam, včasih je me spremljal kak tovariš. Pri telil sem nenadoma našel svojo sestro Štefanijo. Prišel sem do velikega, lepega gra«lu blizu majhnega trga v precej pro-prostorni planinski kotlini. Po naključju sva se sešla; sprehajala s«' je v parku pred gradom, slučajno sent prišel mimo in jo hipoma spoznal. Bila je še prejšnja Štefanija, lepa, ponosna, le nekoliko izrazitejša je postala. Predstavil sem se. Kako se je prestrašila brata — cestnega vaga-bunda. Ni vrjela svojim očem, pa me je povabila k sebi v grad. 0-stal sem pri njej par tednov, pil in jedel raz njeno mizo in poalu-šal njene tožbe. Objokovala me Bol. Pod. Društvo lakurporiraau M. f«Lruv« i UM* v drtavl K.MM« Sedež: Frontenac, Haus. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MRAT1N OBERŽAN, Box 72, E. Mineral, Kana. Podpreds.: JOHN GORŠEK, Boz 211, W. Mineral. K*n*. Tajnik: JOHN ČERNE, Boz 4, Breezy Hill, Mulbarry, K au» Blagajnik: FRANK 8TARČ1Č,Box 245, Mulberrv h*, Zapisnikar. LOUIS BREZNIKAR. L. Box 38. Frontanar K*«a NADZORNIKI: PONG RAC J URŠE, Bi»* 207 Rdley, Kana. MARTIN KOCMAN, Boz 4«2, Frontenac. Kan* ANTON KOTZMAN, Fr«mtaoae Kana POR Joka Rlaeekita, R. T. 2>. 4 box 63 A. Aurora. Minn.: Fraak Oraftem, b. 314. Barberton. Ohio: John Halaut, 311 8o. 4th ave. V Menlikar, b. 121. Bear Oreak, Mont.: Frank Daulče*. Beasemer, Pa., Joha Popetaik. Blwablk. Minn.: Fr. Mahuič, boi 122. BUck Diamond, Waab.: Thomas Kriea, Box 721. Braddock. Pa.: Mik« Hambick. Bridgeport. O.: John Zabkar, box 378. BroughUn, Pa.: Jakab Dolena, box lai Butte. Mont.: Loul» Bporar, Frank Zaje box 882. Buxton, Iowa: John Kralevee. Canonsburg in Meadow Lands, Pa.- Joa. Bizjak, box 253. Calumet, Mich.: John Baricb, 4321 Ackorn 8t. OldBI, Kana: Blai. Mason, Box 162. OarroUton, Ohio: Anton Widmar. Chicago, ni.: Frank Ale*, 4006 W. 31 8t.; Ant. Vtčič, 488 N. Hal.ted St. Chiaholm, Minn.: Math Rihter. Clarldjte, Pa.: Jacob Okorn A John Mia kar, box 68; Frank turmau, box 288. Cleveland, O.: Anton Pozareli, 2884 E. K. 61st St.; Math Petrovčič, 1168 E. 76th St. • y Cliff Mine, Pa., Moon Run Pa. m Im perlal, Pa.: Math. Petrich. Clinton, Ind.: Viktor Zupančič, box 421. K H Coll in wood. O.: Dominik Blummel; Ant. Kuinik, 452 — 158. St. in Joe Kun čič, 439 E. 186. St. Columbus, Kana.: Martin Jurečko, K R. 3, box 60. Cenemaugh. Pa.: Andrej Vidrich, doi 523; Frank Pavlovii. Copper Range, Mich.: Anton Murn, 811 5 th 8t., Calumet, Mich. Coulters k Robins, Pa.: Jernej Rupnra. Cumberland. Wyo.: M. Verčič, b. 237. Darragh, Pa.: Johu Matelko. Davis in okolica, W. Va.: John Krif- mam'io, Box 283. De Pue, I1L: John Roman, Box 86. Detroit, Mich.: F. C. O^'lar; Joe Prei-mer; Thos. Petrich, 338 Ferry Ave. Diar.ondvllle, Wyo.: John Ulobočnik, box 12. Dodgeville, Mich.: Valentin Krall, Boi Dunkirk. Pittsburg. Kans.: Anton Tom Sich, R. R. 1, box 167. Dunlo, Pa.: Frank Kaučič, box 73. East Palestine, O.: Jak Istenkh, b. 374. Ely, Minn.: John Teran, box 432; Louis Ferkol. wuclid, O.: John Ulaga, Uulea Ave. Cut Rd. Eveleth, Minn.: Jacob Ambrožih in Maks Volfanftek. Export in Pennsylvanijo: John Prostor, box 120. Tits Henry, Pa.: Frauk Irnlof, Box 113. Forest City, Pa.: Fr. Rataič, b. 685. Fort Smith, Ark.: KVank Gorenc, Box 38. Franklin k Oirard, Kana.: Fr. Wegwl . Frontenac, Kans.: Anton Katzman. John h'Hfim. Frontier. Wyo., in okolico: John I»i Joe Dobnikar ..............50c John Ivane ................50c Joe Cigado ................2.r»c Frank Cigado ..............25e Math Set ilia ............! . .25c Louis Karlinger ............25c Dolžnost vsakega sociaüsta j« podpirati svoi« èanoms'e Art' rs île za " ^rntetarra " T ridoSit* "••robnike Skupaj ............$7.00 Sodr. F. Matko iz Greenburg. Pa., se zahvaljuje za svoto ¡f8, katere so dobrosrčni rojaki poslali za sodnijske stroške za J. Krjav-ea. V isti namen j«' tudi poslal $5 Joseph Orell iz Glencoe, O. Hvala vsem. LISTNICA. Jos. .lakljevič, Greensburg, Pa.: Poleg novega naslova ste pozabili poslati tudi Vaš stari naslov. Pošljite ga! Isto Velja Ja'kobu Ocepku. W ittville, Oklahoma: Poročevalec iz Pennsylvania. Prihodnjič. Pisma Jake Štrigla SOCIALNO ZAKONODAJSTVO V EVROPI LETA 1912. Statistični urad na francoskem je objavil kratko poročilo o socialni politiki v Evropi v letu 1912: Ker je poročilo zanimivo hočemo iz njega posneti to kar je najvažnejše, in kar kaže, da socialno zakonodajstvo in soc. poli tika precej napreduje, seveda ne tako kakor bi bilo potrebno. Poročilo naznanja da v desetih državah so bili sprejeti zakoni, ki se tičejo delovnih razmer in plač. Najvažnejši zakon je ta, ki ga je izdala Angleška vlada s katerim so določa minimalno plačo za rudarje, ki je bil sprejet 29. marca 1912. Ta zakon je uspeh velike ru darske stavke na Angležkem. Drugi važni zakon na Angležkem je ta po katerem se more zapleniti trgovske ladje, ako niso podjetniki istih, plačali delavce, ki so ladje nakladali. Na Orikem je bil sprejet zakon ki ukazuje, da morajo biti delavci plačani v gotovem denarju vsako Wilowsprings "Wirelea Bureau." Gospod red akter! Gotovo ste že mislili, da me jc "božji žlak" zadel, ker ni nobene št ime od mene. Ive počasi. So tri stvari, s katerimi imam velikan ski t rubel j. Seveda ni potreba misliti, «la so te tri stvari viea. nebesa in pekel, euker, med in tržaške fige alf ¡va prešut, svinjske rebrca in kranjske klobase. Oh, no. Te tri stvari so: pasja vro čin p ,vojska in papeževa smrt. Sedaj sem v hudih škripcih, kje bi zagrabil. Moj ožji prijatelj Ribeien mi svetuje, da naj kandidiram za papeža. Kes je, da kun-šten sem dovolj in najmanj desetkrat manj zmotljiv kot pa so bili vsi papeži od Petra do Pija; ampak ta kandidatura ima tudi svojo temno stran. Ako hočem biti kandidat, potem bi se moral dati obriti. Ampak Jaka je fest fant in ne da svojega priljubljenega "špieporta" v zameno za papeški lonec in opanke. Dobil pa sem "wireles" poročilo "via" Joliet, da se kot resni tekmeci za papeža oglašujejo Bučarjev Jo-žek, Kranjski Janez in Tone Ši- škar. Bog jim daj srečo, požegna-jo naj se pa sami Najboljši zaslužek mi obeta vojska. Na željo vseh večjih listov in vojnih poročevalcev sem prevzel agenturo za brzojavke. MoJ 11 wireles*' je edino pravi nepristranski in zanesljiv. Da je to resnica, se lahko izprevidi iz tega, ker iz teh brzojavk črpajo vsi ameriški veliki liati, da ne omenjeni "A. S", kateri iz mojimi poročili najzadnji pricaplja. Ameriški časnikarji so v evropski tru* helj tako zatelebani, da so celo prezrli nekaj važnih domačih brzojavk. Kna teh brzojavk se glasi: Kankakee, via Joliet. Jo-lietski kralj. Tinča-čič je s svojo armado podrl do Chicage. Gene-neralni štab se nahaja na 804 So. Wabash ave.; in kuje strategetie-ne načrte, kako zavzeti celo mesto, pred vsem močno utrjeni Fort K raw. Druga brzojavka via Centre: Generalni štab svetih skaleev j»* razpršen na vse stra ni, sveti skakalci pobegnili v Milwaukee. Nad vse zauimvva so poročila iz Evrope. Moj "wireless" cinglja noč in dan. Poglejte nekaj najnovejših, katere prinese "Daily News", "Tribune" in "American" šele jutri, "A. S." pa šele drugi teden. — Niš, via Rim: Srbi so se izkazali za nepremagljive junake. Avstrijci so jim postre-lili vse konje, nakar so hrabri Srbi zahajli prešiče in v odločil-ne j bilki potolkli vso sovražnikom vo armado. — Sarajevo, via Constantinople: General Potiorek se je brzojavnim /potom odpovedal poveljništvu. Dasiravno je imel za dve številki večjo srajco, vendar se je nabral toliko uši, da ne more več dihati. — Cetinje, via TiOn-dou: Črnogorska visokost, kralj Nik zmagonosno prodira proti Ljubljani, katero si je izbral za svojo prestolnico. Ljubljanski meščani protestirajo, ker vedo, da se iz kraljevo visokostjo vred naselijo v Ljubljano tudi neke ži-valice, katere pod več imeni poznajo posebno berači. — Dunaj, via Et'filov stolp: Beli car zmagonosno prodira proti Dunaju, prednje straže ruskega medveda so samo še deset kilometrov od Dunaja .Cesar Franc Jožef je s celim dvorom pobegnil v Cetinje.— Cetinje ,via Pariz: Avstrijski cesar, nadvojvodi in nadvojvodinje so se v Četi nji nabrali uši. Dunaj čanje protestirajo, da nečejo več nazaj ušive vladarske rodovine.— Bregenc, via Kostnica: Vladar Lichtenstainski napovedal Nemčiji vojno. Nii čelu svoje mnogoštevilne junaške armade in s teškimi oblegovalnimi topovi zmagonosno prodira proti Berlinu, katerega si je zbral za svojo bodočo prestol nico. — Gibraltar, via Lisbona I Turško brodovje v odločilnej bitki popolnoma uničilo združeno brodovje "tripelentete". Turkom se je sam Mohamed prikazal na nebu z zeleno zastavo. Veselje v Turčiji je velikansko. — Sedan, via Amsterdam: Nad nemško armado je plul velikanski zrakoplov, najnovejšega sistema. Nem-ška artilerija je streljala v zrakoplov. Silno pa so bili Nemci razočarani, ko je priletela na zemljo glava njihovega bivšega državnega kancelarja, kneza Oton von Bismark. Zrakoplov je na to takoj zginiil za solnce, nakar je sobice mrknilo. — Krakov, via Liverpol: itilski koza k i so Item bardirali tukajšnjo žganjarno. Veliki knez Nikolaj Nikolajevič se je postavil na glavo v poln sod šnopsa in utonil. — Najnovejše - IMine, \ia Him: General Anto-nius von Schenau bombardiral Kuharicu. Glavna forta je padla Situacija je resna! To so naj*ažnejftc noviee tega tedna. Povedal bi vam lahko ie marsikatero "fnino" novico, ker "wireleas" neprenehoma b-enči. Ampak dragi rojaki, Jaka sedaj nima časa, ker ga neprenehoma nadlegujejo časnikarski reporter-ji velikih angleških listov za "frišne" novice. Da ate mi zdravi. Servus HOČETE POSTATI FARME? Vaš Jaka. LASTNIK Trgovine z lesom v Arkansasu iu Louisiani Vam prodajo dobro zemljo po ceni, z malo nakupnino iu ugodnimi pogoji za izplačevanje. Na razpolago imajo izkuAene poljedelec, ki Vas bodo učili, ka ko se obdeluje polje, poleg pa dali delo z dobro plačo, ko ne bo dela na farmi, živite lahko udobno in v kratkem izplačate farmo. Pišite ali se zglasite osebno za pojasnila pri L. M. Allen, P. T. M. Room 718 La Salle St., Chicago, III. — Na uslugo vsem, ki se žele naseliti na kmetje. — Adv. POZOR! Lepa prilika za ženske, ki se žele učiti slamnike šivati. Pouk po dogovoru pri H. Vičič, 548. N. llalsted St., Chicago, lil. PREHITRA STAROST. CARL STROVER Attorney at Law ;Hlepi I vseli siMtik. ¿specialist za tožbe v odškodninskih zadevah. - «»t»«- M** 133 W. WASHINGTON STREH CHICAGO, ILL. Telefon Main 3989 MODERNA GOSTILNA, kjer se toči svet« Duluth Moose & Rex pivo. Skubic in Oraiem, lastnika. <5m) Aurora, Minn. alois vana - iiudelovatelj - sodovice. mineralne vode in raznih necpojnlfa pijač. 1837 So Pisk 8t. Tel Canal 1401 Zemljevid Avstro-ograke, vreden 25c, pošljemo brezplačno; pišite ponj na "Austro-American Line," 2 Washington St, New York, ali pa nafiim zastopnikom. (Advertisement.) Dr. W. c. Ohlendoif. /H. D. Zdraviu> sa uotranje bolecni in raaacalntk .edravmik* ¿»reiskava bmip.afu«—pia feet i je le «Iravila Blue lalaaS Ave., Chicago t'reduje od Idi 3 p* pal.; ad 7 de S tvefeer is ven Chieage tiveAi belit'» «al pi«*in Nekateri ljudje se na videzno prehitro postarajo. Vzrok temu je, ker premalo pazijo na svoje zdravje in še posebno, ker zanemarijo svoje redno odvajanje iz črev. Puste ostanke hrane ostati predolgo v želodcu in črevah, ki se potem pokvarijo in tako zastrupljajo kri, katera se pozneje razširi po vsem telesu. To povzo-ča tudi pričetek prehitre ostarelo-sti, nervoznost in izgubo telesnih moči. Za take slučaje mi »vedno priporočamo Trinerjevo ameriško grenko vino. To zdravilno vino vam povspeši odstranitev iz notranjih delov telesa vse nečiste in zastrupljene ostanke ne prebavljene hrane, obenem pa daje ponovno moč telesu, da lahko sprejema hrano in da jo vseskozi dobro prebavi. V boleznih želodca in notranjih prebavnih delov telesa je zelo dobro in koristno to zdra«vilo. S tem, da si obdržite vaš prebavni del tesela v pravem redu, bodete ostali lepi in mladi na videzno za mnoga leta. V lekarnah. Jos. Triner, izdelo valeč, 1333—1339 S. Ashland av., Chicago, 111. Za revmatizem in nevralične bolečine poskusite Tri-nerjev liniment. (Adv.) Po par vdrgnjenih kapljicah pravega Pain Expellerja na mestu. kjer čutite bolečine, bo ved no odleglo. Čuvajte se ponaredb —Adv. Socialistične slike in karte. ANTON MLADIC moderna gostilna. Toči pilsensko pivo in vina. Keffljttče Tel Canal 4184 2348 Blue Islnad Ave. Chieairo ill. "Piramida kapitalizma", s slo venskim, hrvatskim in angleškim napisom. "Drevo vsega hudega" s slovenskim napisom. "Zadnji štrajk" s hrvatskim napisom. "Prohibition Dope" z angleS kim napisom. Ceno slikam so 1 komad 15c 1 tucat $1; 100 komadov $7.00 Cene kartam: 1 komad 2c! 1 tucat 15c, 100 komadov 70c. Poštnino plačamo mi za vse kraje sveta. .INTERNATIONAL PUB. CO. 1311 E 6th St, Cleveland, Ohio. POZOR! SLOVENCI! POZOR! SALOON s modernim kegl)$čen Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne pijafe ter unijske smodke. Potniki dobe fedno prenočišče za nizko ceno. — Postrežba točna in is-borna. — Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča MARTIN POTOKAR 1625 S. Raclne Ave., Chicago, III. LOUIS RABSEL moderno urejen salun 11 460 6RAI0 AIE., KENOSRà. VIS Telefon ll»*' «JOS. A. FISHER Buffet Ima oa razpolago fMàuvritbo piv« ▼i so, »modke 1 t d Izvrstni prostor /a okrepilo 3700 W. 26 tb St.. C alf a«« IU T"l i.awndaif Ako želite slovenske gramofonske plošče, Columbia gramofone zlatnino in srebrnim», obrniti» se na nas? A. J. TERBOVEC & CO. P .0. Box 25. Denver. Colo. bell phone 1j1s-j FlSK Matija Skender SLOVENSKI JAVNI NOTAR ZA AMERIKO IN STARI KRAJ 5227 Butler SI. Pittsburgh, Pa. RAVNOKAR JE IZŠLA KNJIIŽICA 'Katoliška cerkev in socializem.' Knjižica obsega 52 strani. Komad 10c. Socialistični klubi in posamezniki, ki naroče nad 25 komadov dobe 50 proč. popusta. Naroča se pri upravnifttvu Proletarca. POZOR ROJAKI! Ako ite kupec za zemljo ali farmo, ne ozirajte se na pretirane in vabljive oglase različnih zemljiških agentov, v katerih vam vsakovrstne stvari obljubujejo, kakor stalno delo, brezplačno stavlja-nje in čiičenje zemlje in druge vabljive pretveze katerih iploh ne morejo in ne nameravajo «polniti. Veliko denarja in dragocenega časa si bodete prihranili ako pišete po natančen in resničen popis zemlje, kraja, kupnih pogojev, mapo izključno samo slovenske far-marske naselbine v Wausaukee, Wis., kjer ima že mnogo rojakov kupljeni svet in jih je 2e lepo štavilo naseljenih. Tam je svet prav rodoviten in rodi vsakovrstne poljske pridelke, ravno tako raznovrstno sadje in vinsko trto. Ta svet se nahaja tik prijaznega mesta, šol, mlekarne, banke, trgovin, žage, železniške postaje in mnogo drugih podjetji. Priporočamo rojakom, kateri želi biti dobro in pošteno postre-žen dobiti dober in rodoviten kos zemlje v zdravem in prijaznem kraju ter biti vsestransko zadovoljen, da pišete rojaku A. Mantel, L. Box 221 Wausaukee, Wis. po natančne informacije in mapo tamošnje slovenske farmarske naselbine, predno greste kam drn-. gam svet gledati in po nepotrebnem čas in denar tratiti. M, A. Weisskopt, M. D, Izkušen zdravnik. Uradu je od 12 A. M. —3 P. M. in od 8—10 P. M. V sredo in nedeljo večer neuraduje. Tel. Canal 47«; 1801 8o. Ashland ave. Tel. rezidence: l«awndn e VVažno upražanjel mi opravi na|Mj< In »«j«"•)« i Konzularne 907 Hanover #1 vojaške »im ^Milwaukee, Iz polja moderne vede. Hala Nadin: O ZNANSTVENI PREOSNOVI SOCIALNEGA REDU. Načela ta rešitev človeštva pred «tarimi rent vi, slasti pred ši-dovatvom in židovskim krščan stvom, s prirodoinanakim načinom tivljanja. (Dalje.) Toda našemu pravemu soeial nemu napredku morda niti ne rični temelj kulture. Dokler «velja člutr&ko delavnostjo, z zakonito sodobno lastninsko pravo, pravovzgojo in organizacijo vseh kub oderustva, ropa in izžemaujs, in j turnih ljudi. Vzgoja narodov za-dokler so vsled staroseinitskega hteva /a bližnjo bodočnost veli dednega prava po staro- 111 novo-| kančkih naporov. Hevrda se bo to I redu v popolnejšega, je zavesten t^tametnili predpisih kaaensko» j vsgojno delo bistveno razlikovalo j prehod iz sodobnega redu bestial-» ustanovnega prava vsi narodi kot od onega dela, kakršno izvršujejo i uosti in krivice v red flovečan- večni Jehovin fideikoiuis Židom zgodovinsko najmočnejše družab stva in prava, iz "tega" sveta ¡/lotViii v izsesavanje, ni in ne ne organizacije, kapitalistično 2i bede na "oni" svet dobrobitja. ,„<„.,. biti resno govora o novem d o vsi».-o in pa Jezusova družba, Vera je trud in napor; iskanje iu HO(.iB|m.n» redu. Zato proč s «veri raziskovanje; delo in boj; prema- tovnim roparjem .lehovo! govanje nasprotij; darovanje sa Dodatno k rodovini razširja mega sebe; vera je — človeiko, ¿U|M ljudsko izobrazbo. Žalibogjciji gospostva (oblasti) velja, da naše delo. moramo v svojem šolstvu najprej silijo s svojo strogo voljo v rano- Stara vera je vera židovskega ¡KVršiti veliko negativno delo; KOkrat nenravne smeri. Na delu izkoriščanja in gospodovanja ter to(ja tlKij tu bomo izvršili to ne- j temelječa družna organizacija pa krščanskega prenašanja vseh kri- ^tkrio delo odpehanja nepotreb- .vsebuje načelo zdrave prirodne ki šteje danes kakih 16,(XX) članov, med njimi kakih 71MM) svečenikov. Zlasti za ti dve organiza koristi, če poznamo nepregledno vic. Nova vera pa je vera družne- nogti najbolj s pozitivnim delom j vzgoje. Zato ne more nobena sila eclno ^ in medsebojne pomoči, vstvarjanja in preohražanja: "» zadrževati njene bodočnosti. Vse množico književnih spomenikov, p^ go evangeliji pripravljali to mi.Hto šol in učilnic-iiiučilnic, ki kakor pa moramo zaenkrat raču» svoje prežalostne verske P^tek ver0 kesnejši d ostavki pa so jih obračajo svoj pogled le v pretek' nati s strašnim zasužnjenem in losti. Naš pogled velja bodočnosti Htraftuo pot vo ril i. Ker imamo ide- j08t morajo stopiti šole delavno-! propadom človeškega rodu; pre- in se le nerad obrača v pretek- g|e j(er hočemo z lastnimi moč- Mtj |0,Jih irl da te '»ožnosti tudi moči, da bi se sama docela osvo- ki mora neposredno urejevati elo- «cnialno nadarje- bodila židovskega temelja Da, Veške potrebščine, in tehnika, ki noat «"«»""k vojskovodij doka protestantizmem pomeni celo na- st. arno služi tem potrebščinam.i 8 8V°j|,IU **podMBkimi m zadovanje na prvotno svetopisem- Kako krasno družabno zgradbo 8Plo*no csvilizatončmmi roparski-sko židovsko krščanstvo in je metodo /ir!adile prirodne vede. ka mi Pohodi, s katerimi se vojujejo todično nazadovanje nasproti <)ar H,. osvobode suženjskih spon rimski cerkvi, ki je bila po mno- Sem it stva! kovanju sedanjosti, da izločimo iz nje vse slabe ostanke nekdanjih dob. Seveda pa sedanjost ni taka, da bi se mogli nad njo navduševati. Ali naj še enkrat govorimo o kulturnem in gospodarskem suženjstvu današnjega krščanstva, če hočemo dokazati njegovo onemoglost? Saj je znano, da robo tajo delavske mase krščanskih narodov prve tri dni v tednu le zs to, da krijejo izkoriščevalno pro-fitno lakomost židovskih in pozi-dovljenih kapitalistov, če jih ti snloh smatrajo za vredne robo tanja in jih ne obsodijo, da morajo neprestovoljno počivati ter konečno lakote umreti. Ali naj posebej omenimo neizmerno zadolženost držav, dežel, občin in konečno tudi posameznikov? Ka ko vsemogočna je vendar ta mednarodna aristokracija upnikov! Je-li niso vlade in njihove oblasti v bistvu le izvrševalni organi teh upnikov? Ali naj govorimo o strašnih fizičnih, ter moraličnih boleznih, ki slede temu kapitalističnemu in verskemu zastruplja nju ,ter tišče in zdesetkujejo široke mase narodov? Ali naj ie posebej govorimo o alkoholizmu in prostituciji? Če pa so vse te rane strašne, je najhujša rana o-na kri»va vera, katero so v tisoč letni sugestiji in hipnozi sugeri-rali neverni setnitski upniki krš-čanom ter jih s tem ogoljufali in začarali ter jim vzeli vso vero v življenje in življensko vero. Pa če tudi mnogoteri kristjani ne verujejo več mitu novega testamenta, pa verujejo starotestametnlm in talmudističnim sodobnim zvija-čarjem in komedijantom, ki nas znajo mojstrsko goljufati s svojimi časopisi, knjigami in znanostmi, Šolami, gledališči itd., ki nam kažejo resnico, kakoršne ni. Ti krščani plačujejo Se vedno svoj znanstveno in tehnično vedno popolnejši tribut 8emit8kim nosite-ljem in razširjevalcem kapitalizma. Vera v kapital in rento nosi še danes Židom lepših sadov, kakor pred dvema tisočletjema. Ali imajo še krščani toliko moči, da se zoperstavljajo temu -židovske mu krivoverstvu z lastno, resnično in pogumno božjo vero? Mislimo ,da! Saj resnični bog Se živi, ker je večen. Samo iskati ga moramo tam, kjer je, t. j. v nas samih. Krščanski, toliko stoletij s se niitskini verstvom goljufani na rodi so vkljub fanatičnim grož njam staro- in novotestamentskih čarovnikov iskali svojega boga ne le idealno, ampak so se tudi trudili usanoviti božje kraljestva v resnici tudi na zemlji.Židje, prav-nopogodbeno zapisani izkorišče-valnemu gospodu sveta .lehovov.i in krščanski cerkvi, ki tudi omogočil je židovski interes ter opravlja njihova dela, sicer zadržujejo postanek kraljestva dele, ki je naš bog. Pa zaman! Bog pravice in protivrednosti bo premagal boga izkoriščanja in čarovnije, ali jaaneje povedano, ljudje, ki se žive s svojim poštenim delom, bodo z vero v moč tega dela pre gnali družabne krvosese. Ta boj pa bomo dobojevali srečno in hi tro le tedaj, če se bomo v mislih iu v izvrševanju zavedali tega na sprotja. Naša naloga je, iiadonu stiti Se danes veljavno ncaocialno načelo sovraštva in tlačanstva v resničnem življenju narodov s načelom družnosti in prijatelj stva. Tega načela ne sme odstra niti niti blesteča fraza niti korist kapitala. Resnična vera, če še smemo rabiti to besedo, ki je ustvarila ali zakrivila toliko gor ja, ni nič drugega nego presnav 1 jat) je nepopolnega družabnega sanica se je ustalila pod vročim aolncem pustinj tekom mnogih tisočletij in ki se je tudi med krščanskimi narodi ohranila skozi dve tisočletji ter jih izkoriščala in pustošila ter se tako povspela do sedanje svetovne oblasti. Pa Židje niso samo nomadi, ampak so že po svoji krvi razpoloženi za ropanje. Tako so ostali do danes, tako bodo ostali najbrž še dolgo, b* da so sedaj med masami krščan skih narodov teh tajni notranji sovražnik in tako mnogo nevarnejši, nego so nekoč bili ob robih svoje pustinje, posebno ko se jim je še tako izvrstno posrečilo najti si s posredovanjem krščanstva ubogljive objekte izkoriščanja in potrpežljive ovčice, ki se dajo svojim pastirjem rade ostrici za nebeško plačilo. Hafinirana inteli genca in organizatorični dar, ki ga imajo Židje, se pozna do danes gih duševnih borbah v najnovejši dobi vendarle primoraua najti kriterij svoje resnice v živi sodobnosti, seveda semitsko centra listično v »rojem vsakokratnem načelniku. Vsekakor pa ne sme* mo trpeti, da bi si cerkev smela nasilno prisvojiti vzgojo mladi* generacije, to vzgojo sinemo kot neobvezno zaenkrat le dovoljevati in trpeti. (V bo našla cerkev v sebi potrebno moč, bo s časom prešla v prirodoznansko organizacijo ljudstva; če ne, je kot ne-potrebna institucija posvečena propadu, ki naj pride čimprej in čim manj bolestno. Takih arheoloških kufioznosti ne rabimo, če so tako drage. Pozitivna zadača novega verstva pa ie: na novo zgraditi znanstveni družabni red. Tu je treba najprej prirodoznansko funkcijo časovnega Tn krajevuega izmenjalca vrednosti ki smo ga teoretski že našli, vpo rabiti v praktičnem gospodar skem življenju ter tako izločiti iz koriščevalno funkcijo starosemit skega kovinskega denarja. Znanstvena kultura temelji na polje delstvu, ki zagoti»*i delavnemu ljudstvu pred vsemi drugimi potrebščinami njegovo prehrano. Potem moramo zadostiti svojim težnjam po stanovanju, obleki, strokovni izobrazbi in zdravniški umetelnosti. To so glavne potreb ščine posamezne generacije. Ravno tako važno, kakor ohranitev generacije, jc pa tudi ž njo tesno zvezano plojenje človeškega ro du, ki je kavzalna funkcija gospodarske in kulturne moči in zmožnosti. Kakor je za ohranitev potrebna kultura hrane, tako je za plojenje bistvena kultura rod biiie. Glad in ljubezen v/držijeta svet. V krogu rodbine pričenja vzgoja ljudstev in narodov. Le taki stariši bodo dobro vzgajal otroke, ki so sami dobro vzgojeni proti «vsem narodom vstrajno in sinotteno v vseh časih in vseh kulturnih deželah po ekonomskih in teleološko racionalnih načelih. Danes, ko imajo Židje, najboga Dvojih velikih temeljnih dolžnosti se mora človeštvo zavedati: prva dolžnost je biti zdrav, dru- . ga dolžnost je delati. Na splošno tfJ« ™m\>e> tohko ^ \n nam je pač lahko govoriti o teh Jlh ^ delo «koraj ne tišči več, dveh dolžnostih, težko pa se jih je J« taktika njihove tajne vojne lo-držati v sodobni splošni družabni znanstvena, kakor nikdar razoranosti. Obe ti dve tem oljni P°l>reJ' z,astl ker 2,clltov dolžnosti pa se podvržeta vse- f*««« bajnemu generalnemu Sta-splošnemu delavnemu principu.!^; * tu,dl nevede skoro vse naj Prva veže človeško vest k delu na svobodnemiselnega krščanstva. osebi, druga pa veže delo s stvarjo. Vse pa je delo in delovni za kon. Da, priznati moramo zopet stalne in neizpremenljive zakone, ki je potrebno za njih kritje, upo Na tako knvno razpoloženje Ži dovstva moramo poaeTino paziti pri zgradbi delovne svetovne države. Židom je to dejstvo dobro znano. Oni dobro vedo, da jim bo 4 • njihovo kulturno roparstvo mec rabljena znanost pa uresničuje to "* " . . , ljudstvi onemogočeno, kakor delo. (emu nam je še staroazijsko vodstvo in skrbst«vo naših duš? S teni da uredimo človeško družbo po socialnoenergetičnih zakonih, smo premagali vsa stara verstva m ne samo židovskega. Nebeško kraljevstvo je kakor v nebesih, po katerih se ravna vse življenje, ki ga nebeško sobice daje zemlji. Novi družabni red bo obsegal vso površino našega planeta. Tehnika je že vse dele zemlje na zunaj približala drugoga drugemu s prometnimi sredstvi pare in elektrike. Približajmo tudi človeka človeku notranje z zakoni življenja, z zakoni dela. Ocenjujnio vse naše delo znanst veno. kavzalno, socialnoenerget-sko. Vat varimo Vrednotno kultu-roznanstveno menjalo in ustvarimo tudi neko splošno človeško občilo za vse fizične in kulturno najnujnejše potrebščine, to je vstra-rimo znanstveni pomožni jezik, kakor ga že morda pričenja izbolj Sani esperanto ali ido: potem bo delavnemu človeku zagotovljeno življenje, ki ga bo vredno živeti! Če smo to dosegli, smo postavili ua mesto sedanje židovske v renti se osredotočujoče pravno družbo. Potem bodo živeli ljudje v svetu vzajemno se podpirajočih bratov, ne pa med bestijami. Kakor sem POTOVANJE V SI ARO DOMOVINO P010M Kasparjeve Državne Banke )e aa)ceae)e la asltolj slguraa. Nafta parobrodna poalovnica j« največja na Zspadu In ima vm najboljše oceanska črte (linije). Sifkarte prodajamo p« kompanl|aklb cenah. ■ POŠILJAMO DENAR V VSE DELE SVETA. CENEJE EOT POSTA Kaspar Driavna Banka kapu|e la prodal« In zamenja)« denar vseh drftav •veta. — Pri Kaaparjevi Drtavni Banki m izplača sa K6 $1, bm odbitka. - Največja Slovanska Banka v Ameriki. — Daie 1% obresti. — Sftovcnel pofttr« ¿eni v «lovca»kem |eslku. - Banka ima $6,118,821.66 premoienja! KASPAR DRŽAVNA BANKA, 1900 Blue Island Ave., CHICAGO ILLINOIS Ameriška Državna Banka 1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomls ulice Chlcago. KAPITAL $500,00000 VLOŽENA GLAVNICA $2,300,000 00 JAN KAREL. PtfKDSEDNIK. i. F. STEPINA SLAGAJNIK Nafte podjetje je pod nadzoratvora "Clearing Housa" čikaftkih bank, torej je denar popolnoma sigurno naloften. Ta banka prevzema tudi nlo-' ge pottne hranilnice Zdr. driav. Zvriuje tudi denarni promet 8. N. P. J. Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:30 popoldne; v torek in ¿etrtek je banka odprta do 9 ure zvečer. Denar vloften v nafto banko noal tri procente. Bodite uvejereni, da j« pri naa denar naloften varno in dobičkanoano. —■ Conemaugh Deposit Bank 54 MAIN STR. CONEMAUGH, PA. Vložena glavnica $50,000.00 Na hranilne uloge plačamo 4% obresi S. D. P. Z. ima svoje novce v tej banki. ¿ CYRUS W. DAVIS, predsednik. W. E WISSINGER blagajnik. priatnik pijač, Kranjaki Brinjevec, Slivovlc, Troplnovoc, Grenko Vino ia in to ao: Higklife Bittera. Moja tvrdka ja prva in edina alovenaka •amoatojna v Ameriki, ki importira igane pijače naravnoet i a Kranjakega. Naročite al poakuatni zaboj, koliko atekleaie in katere pijače hočete, aamo da bo eden zaboj, 12 aUklaaie. Moje cene ao niftje nego kjerkoli drugje, ker mi ni treba plačevati drazih agevtov. Prodajam aamo na debelo. Piftite po cenik. A. HORVVAT, 600 N. Chlcago. 8t., Joliet, DL Edini slovenski pogrebnik jj MARTIN BARETINČIČ 124 BBOAD STREET TEL. 1475 JOHNSTOWN, PA. Toda nobeno pridijrovanJe morale I Jc povdarjal, bomo dosegli tak nekoristi, dokler nI nrejeno ffo-1 prehod iz tega sveta krlvte v are«, spodarsko življenje, ki je empi- no sploino svetovno pravo le s hitro bo njihova družabna funk cija vaem odkrita :ti proroki čina se že sedaj mrzlično pripravljajo na bodočnost. Teoretično vedo p ran v dobro. je za nje edina rešitev v povratku k zemlji. Zato je tudi razumljivo, da hočejo cioni sti poljedelsko kolonizirati Palestino. Bedna od Židov tako dolgo goljufana in zlorabljana krščanska ljudstva pa v svoji dobri vesti in nravni premoči ne bodo vračala enakega z enakim, če tudi bi to odgovarjalo nastajajoči kavzalni zavesti, marveč bodo že iz veselja. ila se morejo mirno rešiti tega zgodovinskega tlačitelja, sama pomagala pri odpravljenju židovstva. Morda se bodo Židje pod onim vročim podnebjem, kjer so vzrastli v mlade kulturne noma de, povrnili k svojemu prirodne mu pomlajenju in ozdravljenju že zato, ker bodo kot večni Židje, kot fiiba narodov postali — ne mogoči. Ali že Imata prvi državljanski papir? /Jco ns, pojdite precej iu tri poni | Ako ga imate, veemit« kakor Utro mogoče dmsega. De lavec hi** volilne pravice, je čol nar hren vetla. Kdor bi lahko vo lil in n« voli, Je sločinec, ker je kriv, da drogi trpe saradi njega V prejšnjih let iti "N trincrs BIT7IR-W1HE t* ini »ovo HORKÉVÍHO v j