V e s t n i k. Na adreso deželnega šolskega sveta kranjskega. U.iteljstvo idrijske rudniške šole je sklenilo pri svoji lokalni konferenciji, staviti pri prihodnji učiteljski konferenciji nasledni samostalni predlog: ,,Visoki dež. sol. svet se prosi, da odlok z dne 30. marca 1903, št. 1213, takoj prekliče, ker ni napredku šole v korist, temveč v škodo." Ta odlok prepoveduje namreč, šolska naznanila najboljših učencev zaznamovati -z odliko", kakor tudi debelo tiskana imena teh učencev v letnih poročilih. Isto učiteljstvo je raditega tudi opustilo izdajanje letnega šolskega poročila. Umestno bi bilo, da bi se tudi pri drugih okrajnih učiteljskih konferencijah stavili enaki predlogi, saj je bila to zadnja izpodbuja pridnim učencem, ki jo je dež. Sol. svet s tem odlokom odvzel. Vox populi — vox Dei. Notici -Kradejo — poezijo" in -Odlike ni!", priobčeni v zadnji številki našega lista, sta obudili občo pozornost, zlasti ker ju je ponatisnil ,,Slov. Narod" ter sta na ta na.in prišli tudi med širše mase ljudstva. Danes vemo čisto pozitivno, da je vsa slovenska javnost na naši strani. To se rece z domačo in vsakemu umljivo besedo: Tiste mase ljndstva, ki plačujejo davek tudi za vzdrževaDJe šolstva, tiste mase ljudstva, ki pošiljajo svoje otroke v šolo, zaradi katerih so edino ustanovljene (ne pa morebiti — kar je popolnoma napačno in celo silno naivno mnenje — zato, da se zaganja vanje volja ali nevolja ali pa tudi hipno razpoloženje kogarkoli) — tiste mase ljudstva so do duše prepričane, da govori naš list prav, da je torej pisanje našega lista izraz mišljenja vse naše javnosti, in da je to, kar obsojamo, vredno glasne in najodločnejše graje! Svoje šolstvo si vzdržuje naše ljudstvo samo. Država ne žrtvuje zanje niti toliko, kolikor je za nobtom črnega. Zaraditega sme ljudstvo vsaj glede ravnanja s svojo mladino, s tem solncem sv-ojih trudnih let, s to sladko svojo utebo, imeti svoje želje in pomisleke, ki jih mora aa vsak način uvaževati in z vso resnostjo upoštevati šolsko nadzorstvo, ki je postavljeno od države, ki — kakor že rečeno — ne žrtvuje za šolstvo niti trohice, ki pa iina vzlic temu — in to dokazujejo tudi v oinenjeuih noticah ožigonosaua dejstva! —nad šolstvom, ki je last dežele, vso absolutno oblast. Neskončno se pregreši, kdor trga šolo oddoraa! To je vsakemu jasno, a vendar smo primorani, da to staro in uveljavljeno resnico iznova najglasneje poudarimo. »Šola doseza le tedaj zaželeni uspeb, ako hodi lepo roko v roki z dooiom. Kjer ne podpiva doin šole, tam je vzgoja in pouk šole metanje boba ob steno. Višje šolske oblasti si morajo torej prizadevati, da urede in s prijateljstvom prepoje delovauje domače in solske vzgoje, nikakor pa ninjibovanaloga, dakopljejo med domom in med šolo čim nepr emostlji vejši prepad, da zbujajo v domu sovraštvo proti šoli inproti —-nedolžnemu učiteijstvu, ki mujezavoljo tega delovanje veduo težavnejše in neznosnejše. Kdor ne ve, da dominiraj v organizaciji našega šolstva ta temeljni zakon uspešne in plodonosne vzgoje, ta nima pojma o vzgojni nalogi šole, ta ne pozna § 1. drž. šol. zakona, ta torej ni na svojem mestu. To je — vox populi. Mi mu seveda pritrjujemo, in to s popolnim prepričanjem. Šolaje demokratiška ustanova: deluje med ljudstvom in zaradi ljudstva in samo za ljudstvo. Šolani paradna inštitucija, tudi ni sredstvoknamenu, še manj k namenom. Čekdomisli, da je, potem ne moremo drugače, nego da proti temu z vso slovesnostjo protestujemo. Tojenašasvetadolžnost. Če bi ne bila ta dolžnost najčistejši sad naše zavesti in našega prepričanja, tedaj bi nam jo moral ucepiti ta glas ljudstva, ki gre sedaj od ust do ust, glas, ki nam priča, da je ljudstvo silno razburjeno, glas, ki zahteva, da se nemudoma postavijo nepravilnostim in trdosrčnostim neprestopne meje, sicer se dvigne ljudska nevolja do glasnega upora! To registrujemo z najboljšim namenom, da skleuemo med domom in šolo nerazrušne vezi, ki so jih zrahljali in malone doeela pretrgali ueprevidni ljudje! Petindvajsetletnico svojega učiteljevanja obhajajo letošnjo jesen naslednji absolventi ljubljanskega učiteljišča iz 1. 1878.: Černe Jernej, nadučitelj v Šmartnu pri Litiji; Gradišnik Armin, nadučitelj v Celju* Hoger Avgust, učitelj v Gradcu* Josin Teodor, meščanski učitelj na Dunaju; Kos Mihael, šol. voditelj na Homcu* Krenner Bogomir, učitelj v Škofji Loki; Lokar Ivan, šol. voditelj v Dobličah; Maier Anton, c. kr. vad. učitelj in okr. šol. nadzornik v Ljubljani; Podkrajšek Hinko, c. kr. učitelj na obrtni šoli v Ljubljani; Pretnar Jakob, nadučitelj t Radečah pri Zidanem mostu; Kepi.Peter, nadučitelj na Uncu; Šorn Franc, nadučitelj pri sv. Lovrencu na Dravskem polju, in Trošt Franc, nčitelj v Ljubljani. Osobne vesti s Koroškega. G. Jak. Kofler, šolski voditelj v Trdnjivasi, je imenovan za nadučitelja v St. Jakobu pod Celovcem; g. Al. Ibovnik, podučitelj v Sve.ah, pride za začasnega šolskega voditelja na Radise; podučiteljica Toplak je prestavljena iz Grabštanja v Krajg. Županom v Knežaku na Notranjskem je bil izvoljen dne 22. pret. meseca naš*kolega nadučitelj Drag. Cesnik, tajnik ,,Zavezin". Izobraževalni tečaj za kranjsko učiteljstvo. Svojim tovarišera in prijateljem naznanjamo žalostno vest, da ne bo v letošnjih počitnicah izobraževalnega tečaja za kranjsko u.iteljstvo. Tako mu je vzkračeno eno veselje več: ne bo mu namreč mogoče za s t i r i krone na dan ves mesec uživati svobodnega in razkosnega življenja v beli Ljubljani. Žalostno, a resnično! Klasifikovanje — učiteljskih referatov. Došla nam je presenetljiva in skoro neverjetna vest, da posluje nekje na božjem svetu šolski funkcijonar, ki klasifikuje konferenčne referate učiteljstva, kakor se običajno klasifikujejo solske naloge. Če pomislimo, kaj vse je dandanes mogoče v avstrijskem šolstvu, potem seveda ne moremo tega verjeti. Če pa je vzlic našemu tomaževanju to resnica, potem moramo reči, da je tako ravnanje neumestno in za učiteljstvo poniževalno. Dopolnilna volitev v odbor ,,Slovenske Matice" se je vršila dne 22. pret. m. Oddanih je bilo 21 glasovnic s 166 veljavairai glasovi. Prejeli so pa gg.: dr. Fr. Detela, Fr. Hubad, dr. L. Požar, A. Senekovič, I. Sušnik, dr. A. Ušeničnik in Fr. Wiesthaler — po 166 glasov, L. Pintar in I. Šubic po 165, dr. A. Gregorčič 164, M. Pajk 152, J. Dimnik 145 glasov. Ti gospodje so voljeni v odbor, in sicer prvih deset za dobo štirih let, gg. Pajk in Dimnik pa: prvi na dve, drugi na eno leto. — Razen njih so še prejeli gg. A. Aškerc in dr. G. Krek po 11 glasov, dr. Fr. Kovačič 6, J. Apih, dr. Fr. Gruden, dr. I. Krek in I. Vrhovnik po 2 glasa. Na Koroškem so razpisane sledeče službe: Na šoli v Trdnji vasi mesto šolskega voditelja, na šoli v Svečah mesto učitelja do 4. jnlija. Za prvo mesto se zahteva znanje slovenščine, za drugo ne! Mac Nevin menda misli in hoče, da v Svečah ni več Slovencev. — Na šoli v Porečah ob jezeru je razpisano mesto učitelja do dne 15. julija. Razstava ženskih ročnih del, ki si jo do 5. t. m. lahko vsak ogleda v ,,Mestnem domu" v Ljubljani, je jako bogata in vrlo zanimiva. Za prihodnjo številko nam je obljubljeno o tej v resnici lepi razstavi, ki dela vso čast ne samo slovenskemu ženstvu, temveč še posebno nekaterim učnim zavodom, obširnejše poročilo. t Josef Kral. Dne 3. pret. m. je umrl Josef Kral, ki je bil šolski voditelj deške ljudske šole pri sv. Petra v Pragi. Pokojni Kral si je pridobil za Češko učiteljstvo nevenljivih zaslug, ki mu obranijo večen spomin v zgodovini češkega šolstva in učiteljstva. Prihodujič kaj vec o tein odličnem češkem u.itelju. Sarajevski ,,Školski Vjesnik", ki ga tiIo spretno ureja g. Lj. Dlustus, je priobčil v zadnjem svojem zvezku jako toplo in simpati.no pisan članek o ,,Slov. šolski Matici". Iz kranjskega deželnega šolskega sveta. V seji dne 18. pret. m. je bil imenovan učitelj Jos. Križnar v Metliki nadučiteljem v tit. Jurju. V stalni pokoj sta šla na lastno prosnjo nadučitelja Vinc. Levstik na Vrhniki in Jos. Levičnik v Železnikih. Sklenilo se je razširiti v dvorazrednice šole v Hrušici, Planini, Velikem trnu in Vavti vasi. Na osemrazredni dekliški šoli pri Sv. Jakobu v Ljubljani se sistemizira novo u.no mesto. V Borovnici se ustanovi paralelka. Železniški in poštni vozni red slovenskib pokrajin je izdal Jernej Bahovec, trgovec v Ljubljani. Licna knjižica stane 20 h, po pošti 25 h. Tistim, ki se mnogo vozijo, bo dobro služila.