236. številka. Ljubljana, soboto 14. oktobra. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzeniši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po pošti prejemati za a v s t r o - oge r s k e dežele za celo leto 1H gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 trim se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena ir. sicer: Za Ljubljano za četi t, leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiriBtopne petit-vrste ti kr., če se oznanilo enkrat tiska. 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmauovej hiši št. 3 »gledališka Btolba". Opra v n i št v o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznauila, t j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. Deželne volitve na Goriškem. Iz Gorice 11. oktobra. [Izv. dop.] Čas trgatve, vesel čas, kedar in koder je letina dobra: a pri nas so letos skoro edini Brici in še ti le skoraj po zavetnih legah, tako srečni, da smejo klobuk na strani nositi vsi drugi posestniki vinorejskih krajev ga pritiskajo nevoljni na čelo. Goriška okolica razun lini, Vipavska stran in Kanalski okraj 80 letos hudo tepeni; pri vsem tem pa se davki in takse in enaka dajila ostro terjajo. Ni čuda tedaj, da ljudstvo otrpne, da se malo zanima za važne javne zadeve — da ga niti bodoče volitve deželnih poslancev ne morejo nič kaj probuditi. Razen interesovanih osob in nekaterih rodoljubov v središči se skoro nihče za nje ne briga. Komisarji okrajnih glavarstev so se uže razšli po občinah k volitvam izbornikov. — A ljudstvo nij v obče niti ugibati začelo koga bi in koga ne bi volilo. Pri nas v Gorici je se ve da, uže nekoliko drugače. Odbor Sloge se uže menda giblje, pa tudi kandidate in njihovi privrže-niki in nasprotniki stikajo glave skupaj ter sklepajo in zamotajo, nič unij o o glasovih in precrtavaju zopet svoje račune, kakor je to pri takih prilikah navada. Kandidatov smo slišali uže mogo imenovati, veliko več nego potrebujemo poslancev, mej njimi dobro in sumljivo glaseča imena svobodnjakov in veter-njakov — a imen takih mož, kateri bi se po svojem značaji, pogumu in po svojej sposobnosti tako odlikovali, da bi jih smeli z nekako navdušenostjo ali vsaj s ponosom za poslance priporočati — takih nam manjka na Goriškem i kaj bi tajili? Upajmo vendar, da si izbere nSloga" najboljše in da j:h tudi zdrav razum naših Pavla. (Poslovenil F. H. KadolJBki.) III. (Daljo.) „Tvoj Adonis res angelju enako poje," Sepeče Albin Pavli na uho. „Še zdaj sem ves ginjen." „Kritikovati je lehko," odgovori Pavla ter ga neprijetno pogleda, „in . . . „In umetnost teška, hočeš pristaviti. Da umetnost petja je čestilcu tvojemu še neodkrit problem," pravi Albin, sinijoč še, a na tak način, da bi Pavla najraje plakala, ko se spomni, kako smešno patetično Alfred poje. „Nikar ne plakaj, moja mala Pavlica, draži jo Albin, „vsak tič poje, kakor mu je kljun rasen, in . . . volilcev kot take sprejme in se svojim zaupanjem počasti. Z visoko politiko se tako ne sme vkvar-jati naš zborček; bog, da bi mogel svoje domače stvari dobro vrediti in kaj prav uspešnega dognati na korist našemu ljudskemu šolstvu, zelo zaostalemu kmetijstvu, našim pe-šajočim obrtnijam, — da bi se ljudstvo više pomaknilo v omiki pa si tudi svoje materijalno stanje zboljšalo. Če tedaj ne moremo izvoliti odličnjakov, skrbimo vsaj, da spravimo take može v zbor, katerim srce gorko bije za narod in deželo, in katerim o pravem času tudi dobre volje in poguma ne manjka, da si z besedo in dejanjem prizadevajo za blagor dežele. Na italijanski strani ne bo menda posebnih sprememb mej poslanci, večinoma utegnejo sedanji ostati. Pod roko neka stranka hudo agi t nje, da bi sedanji glavarjev namestnik dr. Pajer na suhem ostal, a teško seji posreči, ker se italijansko veliko posestvo vendar močno naslanja na Pajerjeve odlične zmožnosti; tudi deželni odbornik dr. I) ep e r i s nij brez nasprotnikov ; gotovo je, da ga trgovska zbornica, kder je bil dosedaj vedno izvoljen, letos popusti, in da so bode moral svojih rojakov v Korminu ali pa Goriških liberalcev v Gorici poprijeti — ali (zmaga, to je drugo vprašanje. V Gorici bo zanesljivo izvoljen sedanji deželni glavar grof C o r o n i n i, za druzega kandidata se vtegnejo pa liberalci in konservativci cukati. Če postavi konservativna stranka grofa Viljema Pace-a poprejšnjega dež. glavarja, za kandidata, kakor smo slišali, po tem je kaj verjetno, da bode zmaga na njeni strani. V Furlaniji, slišimo, odločno odbija kandidaturo jako marljiv in posebno v finančnih „In ti kakor je tebi," zavrne ga Pavla burno. „Tvoj kljun je najprijetnejši od vseh to dobro vem," še jezno pristavi in zapusti bratranca. „Vrag moral bi mi nasprotovati, da bi denes tega prismojenca ne prekosil," misli si Albin in se vsede k glasoviru. Gostje so se v družinskej sobi glasno pomenkovali; a ko je Albin prve akorde na glasoviru vbral in jel z melodičnim glasom k spremljevanju glasovira peti, postalo je mahom vse tiho. Pazno je poslušala Pavla petje; a častnik si je brke vihal in malomarno o „pre-malej izurjenosti" itd. mrmral, česar pak Pavla nij slišala, tako zamaki\jena je bila v Albinovo petje. Ko Albin neha peti, poslovi se častnik od gostov, akopram ga je gospa Linkova prosila, naj še ostane. A častnik se oprosti s tem, da je uže drugam povabljen, in ne sme izostati. zadevah odličen poslanec Candussi. Namesto njega — če bo hotel — vtegne izvoljen biti dr. Albert Levi, veleposestnik, kojega krasni vinogradi in sploh izgledna kmetija v Villanovi slovijo uže črez deželne meje. Pri c. kr. kmetijskem društvu imel je do zdaj vselej veliko besedo in imel jo bo, posebno glede kmetijske šole tudi v deželnem zboru. Za to bi bilo od slovenske strani tudi prav, da bi poslali v zbor vsaj enega moža, kateri bi znal in hotel zagovarjati naše stališče glede tega važnega zavoda. Kmetijske razmere slovenskega dela naše dežele nijso enake onim italijanskega dela in za to so tudi potrebe različne. Če zahtevajo Fur-lanije hlapčevsko šolo in ob enem viši kmetijski tečaj, potrebujemo in terjamo goriški Slovenci samo eno nižjo kmetijsko šolo, v katerej bo primerno razvrščen in združen teoretični in praktični poduk, učbe in vaje, da se nam odgoje razumni posestniki; s kratka, mi ne maramo nič druzega, nego da se slovenski oddelek kmetijske šole preustroji po izgledu mnogih druzih avstrijskih kmetijskih šol in ne po kopitu italijanskih, kar tere utegnejo ugajati potrebam onih dežel in krajev, za katere so ustanovljene, a nikdar ne našim. Čas bi bil zares, skrajni čas, da bi se ta zavod po osemletnih skušnjah končno-— pa povoljno uravnal. Jugoslovansko bojišče. Srbija turškega premirja na šest mesecev ne bode sprejela. Ona neče odreči se koristim, katere jej more zimsko vojevanje prinesti, a Turkom more škoditi. Šest tednov bi Srbija uže premirje sprejela, ne pa šest mesecev! Kakor kmet, ki Boga za dež prosi, nij vesel, če ga cela ploha pride, IV. Častnik Alfred Strle koraka počasi iz hiše eolnega oskrbnika na trg, kjer je teta njegova, žena umrlega polkovnika Dona stanovala. Mej potjo misli: „ Pavli ni no premoženje znaša brez one vile v Alvikenji GO tisoč tolarjev. Prav za prav to nij veliko premoženje, a žalibog, večjega si ne upam priženiti. Linkovi so baš dolgočasni in dekle se strašno nemestno obnaša; a nij to-Mcega pomena, ker se bom, ko bodo moji dolgovi poplačani, stalno na deželi naselil. Stvar je dokončana; torej moram uže denes Juliko pustiti; kaj hočem z 15 tisoč goldinarjev pričeti, ko sem pak črez 10 tisoč dolžan ? Častnik vzdihne. „Prav žal mi je, Julika je plemenitega rodu, prav ljubezniva deklica in jo v resnici ljubim." Zopet častnik vzdihne. da mu povodenj naredi, tako i Turki toliko preveč premirja ponujajo, da ga nihče neče. Iz Niša se poroča, da so Srbi v dolini Sveti Nikola Turke iznenada napali in jim prevažno pozicijo vzeli. Iz Bel grad a se piše 9. t. m. „Pol. Corr.": Bojazen, da bi turške vojske v najkrajšem času do glavnega mesta prodrle, izkazala Be je kot celo neveljavna. Narodna vojska (milica) se je privadila orožja in se zdaj dobro postavlja najboljšim turškim vojskam. Vojni minister je s svojim organiza-tornim talentom in s svojo nepresegljivo delavnostjo vojsko tako oskrbel, da more črez zimo vojevati. Ruski dohodi prostovoljcev so Srbom jako krepkih in rabljivih elementov priveli in Černjajev bode kmalu v stanu na prostem polji bitve biti z večjim vspehom nego dozdaj. ■ Iz Bosne se poroča, da je francoski generalni konzul Devienne to deželo prepotoval in našel, kakor svojej vladi poroča, da vsta-nek ne vlada povsod, temuč je, kar se prostora tiče, močno omejen. Ali sicer je po njegovem videnji položaj bosenskega prebivalstva -vseh ver tak, da je treba velicih nare-deb, da se Bosna reši od popolnega propada. Iz Knina se poroča, da je polkovnik Despotovič vzel turško vas Ruško blato pri Livnu in tvrdnjavico Liskani razdejal, mnogo Turkov ubil in streliva naplenil. Iz ruske Odese se piše, da je te dni, ko je 300 donskih kozakov odpotovalo v Srbijo v boj proti Turkom, prišlo do velicih demonstracij za Jugoslovane. Celo mesto je bilo na nogah. Pela se je carska pesen in ginljivo je jemalo ljudstvo slovo od vojakov, katerim je želelo „srečen pot in velika dela!" — Milijonarji v Odesi so sklenili cel regiment infanterije skupaj spraviti in na svoje stroške v Srbijo poslati, zraven tega pa še srbskemu vojnemu ministru večjo svoto denarja poslati. Upa se, da bode regiment kmalu sestavljen. Vladna „Pol. Corr." ima iz Bel grad a dopis, ki pravi, da bode Lešjanin bržkone začel ofenzivo proti Osman-paši. Mesto Za-ječar, kakor poročajo gotove vesti, ima posadke samo 4 bataljone nizamov. Glavna sila je odšla bržkone črez Knjaževac v moravsko dolino. Srbska avantgarda, obstoječa iz bra-ničevske brigade pa tretjega belgradskega bataljona z majheno baterijo, je začela proti „Vražji polom bo sedaj, misli si častnik dalje, ko zapazi hišo, kjer je vdova bivala. S tretjim vzdihljejem odpre duri, in stopa rahlo po stopnicah. V malej, po starej šegi opravljenej, a tako snažnej sobi, da bi človek mislil, ves prah je pred durmi očaran, in ne more notri, sedelo je na zon mlado dekle, pred njo je stala na malej mizici luč. Mlada gospodična, napravljena v svilnato krilo, imela je obleko prav do vratu zapeto. Bel in gladek ovratnik skrival je še oni del snežnobelega vratu, kojega nij mogla obleka. Vsa oprava svedočila je nedolžnost, a maje-stečička hoja delala jo je nekako osorno in ostro. Ko se odpro vrata, stresne se nekako, in vzdigne glavo. Bila je lepa. Obraz njen spominjal bi nas podob mladih dam srednjega veka, koje se še sem in tja v cerkvah ali pak starih gradovih nahajajo. „Dober večer, Alfred," pozdravi častnika Zaječaru pomikati se. Vsak bataljon ima zdaj dvoje poveljnikov, enega Srba pa enega Rusa. Prave pravcate ukaze pa daje ruski poveljnik. — „Jataganska legija" vojvode Maše Verbice ] se je v zadnjih bojih v moravskej dolini posebno odlikovala. Razgnala je štiri turške bataljone in uplenila prapor. General Černjajev je zaradi tega 70 medalij za hrabrost razdelil mej legijonarje in poslal 00 dukatov najhrabrejšim Črnogorcem. Ob enem je pa v dnevnem ukazu razglasil, da dobode vsakdo, kdor zanaprej vpleni turško zastavo ali top, 50 dukatov. — Ruski dobrovoljci še vedno dohajajo. Delajo se zdaj kadri za 10 ruskih bataljonov. — Nek bogat Kalmuk, Arkard Čubanov, je poslal v Srbijo 80 konj. To je tem bolj Čudno, ker so Kalmuki muhamedani. Černjajev ne mara premirja; a tudi vlada misli na zimsko vojsko, ko bi se velesilam ne posrečilo doseči zaželenega vspeha. Rusi pri srbski armadi pa pravijo, da prolivajo krv le za popolno osvobojenje Srbije. Pravijo, da je Černjajev sam tega mnenja. Iz Ruš Čuka se 5. oktobra poroča, da so v Mačinu, malem mestu ob Donavi, moha-medani pomorili pet kristijanov in enega juda. — Ob Donavi bo turška vlada naredila po-brežne baterije. Iz Arabije pride 14 bataljonov vojakov, ki jih bo vlada naselila po donavskih mejnih mestih. Notranja slabost Turčije. Kako nezmožna je Turčija, da bi reforme v šestih mesecih ponujanega premirja, ali ke-daj sploh izvela, to je jasno iz sledečega dopisa iz Pere v turkoljubno „A. AUg. Ztg.": „Ne da bi bilo treba pogledati v skrivnost posvetovanj in obravnavanj, zadostuje uže pogled tega kar se okolo nas godi, da se človek prepriča , da vlada nij kos resnemu po-ložju. Posvetovanja brez vspeha, obravnavanja, ne da bi Be vedelo, o čem, omahovanja mej energičnim nadaljevanjem vojske, ne da bi se imela sredstva za to, in primirje, ki nij primirje in ki se brez velikih ceremonij prelomi; z eno besedo, samo polovičarski čini, ki se še čini zvati ne mogć. Turška vlada se pritožuje, da njeni nasprotniki vojski daj6 religijo-zen značaj, toda njeno lastno vojaštvo, od ge-neralisima doli do zadnjega komis-prostaka smatrajo vojsko za versko vojsko in turško časnikarstvo jej tudi ne daje drugega značaja. Kako bi tudi potem moglo inače biti, do- s čarobnim smehljajem, podavša mu roko. „Pozno si se oglasil," še prijazno pristavi. Alfred jej poljubi roko in pravi, da mu nij bilo mogoče prej priti, ker nij imel časa. „Nij li doma tete?" vpraša potem. „Ne, šla je k mojemu bratu, a vrne Be kmalo. Vsaj ostaneš zvečer pri nas?" „Da, ljuba Julika," odgovori častnik ter razmišljen okoli sebe gleda. Nekoliko časa govorita o navadnih rečeh, a koncem pak reče Alfred na kratko: „Ljuba Julika! moj prihod nocoj ima poseben namen; bila si mi vedno moja najdražja mladostna prijateljica in zato mi je dolžnost odkritosrčno s teboj govoriti; ko bode moja izpoved dokončana, upati mi bo le, da se me usmiliš in odpustiš." „Hudo si se moral pregrešiti," odgovori Julika milo smehljaje se, „Da, bati se mi je," vzdihne Alfred. Proti volji vrinila se mu je misel, kako hudobno je ravnal z Juliko svojo sestričino, in kler religijozni nazori notri v najmanjše na-pravne oddelke segajo? Naj ne srečnejša misel pa je sigurno misel o narodnem zastopu, ki seje zdaj na površje zvlekla. Umrli veliki vezir Ali-paša v svojej spomenici nij hotel ničesa vedeti o polovičarstvu in je priporočal popolno fuzijo različnih vernikov s pomočjo splošnih učilnic in s podeljenjem državnih služb brez obzira na versko izpoznanje. Sultan Mura d V. je v svojej proklamaciji obznanjeval narodno zastopstvo kar naravnost, brez opa-zek. Njegov naslednik Abdul Hamid drugi tega imena, pa je zaklavziral to obljubo uže z omenjenjein šer-i-šerifa (izlamitske temeljne postave), in protiprojekt vladin na sultanove ponudbe gre še dalje, ker zahteva, da se volitev zastopnikov v provincijali tako vrši, da bode število muzulmanov za petinko večji od onega kristijanov. In s takimi naredbami se hoče verski fanatizem potlačiti ! Tega še diplomacija ne bode verjela, akopram je ona zadosta skromna v svojih zahtevan jih." Turčija niti ne more svojih lastnih podanikov brzdati. Nemška vlada je zopet morala v Solun, kjer so nedavno konzule masakrirali, poslati pancersko fregato „Friedrich-Karl.a Prišle so namreč zopet iz omenjenega mesta vesti, da Turki koljejo k r i s t i j a n e. Tako se je samo na posestvu Angleža Abota zgodilo pet umorov. Ravno tako so zaklali turški krvoloki mej obedom nekega druzega kri-stijanskega posestnika se soprogo vred. Poleg tega pa še plenijo po hišah, a uradi nemogo ali pa nečejo mirnih ljudij varovati, pa zločince kaznovati. In tako državo, ki je na sramoto 19. stoletju, hočejo naši nemškutarji in dunajski čifuti na škodo in pogin čilega Slovanstva pogina obvarovati?! Edina tolažba nam je, da tega ne morejo, kajti Turčija je uže zapala zgodovini! Meransko grozdje. Pod tem naslovom piše dunajsk list „N. W. T.u: Kar se tiče rusko-italijanske prijateljske razmere, nij to nič nenavadnega. Uže to je moralo sum vzbuditi, da je levica tako goreče težila po tem, da se vojaško oroženje raztegne. Tudi se je uže pred meseci javljalo, da je Italija pripravljena v iztoku intervenirati, in gotovo je bilo, da si obeta nekaj prijateljico uže od mladosti; kajti še potem, ko je bil Pavline ljubezni gotov, je z Juliko o bodočnosti in njijni ljubezni govoril. Uže ko je bil Alfred še le kadet, bila je staršev najljubša misel, da bi se Alfred in Julika pozneje zaročila. Ker je pak imela ona premalo imetka, in po očetovej in materinoj smrti nij znašalo črez 15 tisoč tolarjev se tudi nijsta še očitno zaročila. Marveč je žena umrlega polkovnika sklenila, še nekoliko let čakati, nego da bo svet izvedel, kaj namerava z Juliko in Alfredom. Mej tem časom hotela je pak na kmetih kupiti hišico, dosta veliko in pripravno za mlada poroCenca. Sicer je pak imela Juliko in Alfreda še za premlada ter je hotela času prepustiti naj ta razsodi, bo-li Alfredova ljubezen stanovitna ali ne. Bila je to pametna žena, se nij nikdar prehitela in posebno je znala varovati hišne skrivnosti. Zato tudi nij dovolila, da bi se zaročila, kajsi naj bi se potem razdrlo, vleklo bi jih ozemlja v iztoku, da razprostre svoje gospodarstvo i črez srednje morje. A videti se je tudi dalo, da Avstrija svoje naravne misije v iztoku ne misli kar takole meni nič tebi nič prepustiti Italiji. Vendar pa je Avstrija dajala takove dokaze nesebičnosti in miroljubivosti, da nij bilo nobenej državi treba biti ljubosuranej. Ko se je iztočno pitanje čez-dalje bolj zamotavalo, množile so se demonstracije v italijanskih Tirolah, v Trentinu. Časniki so omenjali, kar je bilo glede tega najvažnejšega, a razlagati natančneje demonstrativnih dogodkov nij so mogli, ker je Avstrija še vedno dosta močna, da sme počakati provokacije takega sovražnika, ker izguba časa tukaj nij nevarna, in se lehko čaka. da nenaravno poželenje doseže svojo najvišjo stopinjo. In to se je tudi zgodilo. Italija hoče dežele gori do visokega Brenerja, ona hoče južno Tirolsko v najširšem pomenu besede, in ko bi prišlo do vojske mej Avstrijo in Rusijo, naj bi rusko-italijansko prijateljstvo imelo to podlago. Prijazna Italija je pripravljena z macchiavellistično politiko poriniti Avstriji meč v hrbtanec, in Rusija Garibaldijevega pro grama ne zametuje, samo da izvede oporoko Petra Velikega. . . Avstrija je uprav mladej italijanskej državi dajala dokaze velike spravedljivosti; a plemenito mišljenje se slabo plačuje. Upati hočemo, da italijanski petelin ne bo v škodo hodil avstrijskemu orlu, in da si bodo v Rimu Se o pravem času misel na Trentin izbili iz glave. Meransko grozdje visoko visi. Italija pak je še mlado stvarjenje, in nespametno dela, ako svoj obstanek izpostavlja tako od višni preskušinji. Sebičnost se večkrat kaznuje. Lombardske pokrajine so svedoki slavnih bitek, naše junaške hrabrosti. Nadejamo se, da naši armadi ne bo treba iznova nesti orožje v lombardsko ravan. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 13. oktobra. ministri Lasser, Glaser in Chlumeckv so se iz Pešte vrnili na Dunaj, kamor je tudi Auersperg prišel. 12. t. m. zjutraj so imeli ministersko posvetovanje, v katerem bodo poročali si in končno sklenili o tem kako so se z ogerskimi kolegi pobotali glede nagodbe. V Olnmuci* so pri volitvi v občinski zastop zmagali, kakor nPresseu poroča, nemški liberalci. Vuttuje (lriiive. Od st'hskel od 24 volilcev z 21 glasovi zopet za državnega poslanca izvoljeu. Denes zjutraj ob 4 uri je skočil rekrut domačega polka skozi okno in si je noge zlomil, ter čeljust in neke druge kosti tako zdrobil, da bode teško še živel. Vs'ed nameravane rusko-laške aliance je tukajšnji skrivni akcijski komitet ves vosel ter na skrivnem močno dela, kar se vidi na obrazih naših lahonov. Naj bi vendar neki krogi jedenkrat oči odprli in Slovencem, Avstriji zvestnim, bolj pravični bili. Kako je dosedaj postopalo se z nami, kako z Lahi! Volilne liste so od tržaških Lahov tako sestavljene, da manjka tretjina slovenskih okoličanov v njej. %¥< log-ttftkcfBU okraja 12. okt. [Izv. dop.] (Dva kontrasta). V Idriji so uže skoro novo šolsko poslopje dozidali. Nova šola bode Idriji to, kar Ljubljani nova realka. Kakor ta preseza po svojej velikosti in po vsej opravi vse ljubljanske hiše, tako tudi vse hiše v Idriji nova šola, ki bode baje okoli 200.000 gld. stala. Kolikošen denar je to za Idrijo, razvidi se iz tega, da se 200 hiš prav v Idriji prav lehko za ta denar kupi. Kaj bode vse v tem novem poslopji? One, samo 0 ali 10 razredov ljudske šole bodo v njem pospravljeno. Še za učitelje ne bode stanovanj v njem. šolski sluga pač bodo imel v njeni — najlepše stanovanje za Idrijo. Nepristransko sodečemu se vidi v tej stavbi vsakako nekoliko preveč luksusa, za kar se ne bi smel porabljovati denar iz cesarskih denarnic. — 2 uri od Idrije je pa vas Godovi č, ki nam kaže kontrast (veliko nasprotje) idrijski šoli: godoviška Šola je namreč bolje podobna hlevu nego šoli. Mala hišica s tremi oknici je tako ostudna, tako noznažna, tako majhna, da bi jo človek prej za svinjak, nego za šolo imel. 200 gld. nij vredna mala bajtica. Se ve, šola je za silo, in učitelj je le za silo, ima le 180 gld. plače (t. j. če ga kmetje tudi res plačajo) — a žalostno je gledati strašno revščino v tej vasi a v Ljubljani in v druzem mestu dežele pa, v Idriji potrato pri novih šolskih poslopjih. Domače stvari. — (Iz ljubljanskih učiteljišč.) Na moški preparandiji je letos so kandidatov, na ženski pa 133 kandidatin j; v pripravljevalnici k nio>keni učiteljišči je 41 učencev. — (Soliko obiskovanje.) V kamni >k< t ; okraju je v ininolem šolskem letu oil 3!)2G j:\ šolo ugodnih 2967 v šolo hodilo, v ljubljanskoj okolici pa od 5223 za šolo sposobnih 3794 t. j. 75°/0. Po druzih okrajih so te razmere slabše, kajti po zadnjih izkazih je na Kranjskem samo 64 °/o š°k> obiskujočih otrok. — (Statistične date o avstrijskem šolstvu 1. 1875.) Vseh narodnih šol je bilo 15.106 (mej temi 235 meščanskih šol). Po številu razredov je bilo: z 1 razredom 7'J07, s 2 razredoma 3410, s 3 razredi 2287. s 4 razredi G7 G, s 5 razredi 385, s (i razredi 184, s 7 razredi 82 šol. Po učnem jeziku 085-1 nemških, 3820 Čeških, 1141 poljskih, 100b rusinskih, 482 slovenskih (no več I? Uril.) 222 srbsko-hrvatskih, G77 italijanskih, 13 latinskih, 13 romanskih, 4 magjarskih in 921 z mešanim učnim jezikom. (Mej temi 102 slovensko-nemških.) Vsega učiteljstva je bilo 81.196, Od leta 1871. se je učiteljstvo na pr, na Štajerskem naj bolj pomnožilo, na Kranjskem pa in v Bukovini i\ajbolj skrčilo. Poprek imajo učitelji po Avstrijausketn take-le plače: Doleuje-Avstrijsko 717 gld., Gorenje-Avstrijsko G12, Salcburško 479 gld., Štajersko 4G8 gld., Koroško 452 gld., Kranjsko 3G8 gld., Trst z okolico 019 gld., Istrija 3G9 gld., Tirolsko 1G7 gld., Predarelsko 257 gld., Oeško 290 gld., Moravsko 541 gld., Šlezija 4G5 gld., Galicija 270 gld., Bukovina 377 gld., Dalmacija 36G gld. Šolo obiskujočih otrok je bilo 2,134.683. Na 100 ugodnih pripada na Pre-darelskom 90, (to je najboljše šolsko obiskovanje), v liukoviui 15, (to je najslabše na Avstrijskem). Na Štajerskem je bilo obiskujočih 71 °/0, na Kranjskem 64 70, na Koroškem 71°/,,, na Goriškem 51% in v Istri 42% („Slov. učitelj".) — (Požar.) Iz Središča se nam piše: Včeraj 10. t. m. po polu dne pogoreli so v bližnjem Obrisu 4 hrami z gospodarskim poslopjem vred. Ogenj so zatrosili, kakor se sliši, plavničarji (tlosarji), ki so v slami ležali, predno jih je gospodar v Ptuj odpeljal. Jeden pogorelcev zavarovan je pri angleškej banki. Gospodar pa, pri katerem se je vnelo, bil je do maja t. 1. pri banki „ Slavij i" zavarovan. — (Trgatev) se bliža na slovenskem Štajerskem, lepi dnevi bodo zdatno zbokšali letošnji pridelek — piše se nam od Središča. V ljutomerskih goricah še ne bodo sedaj s trgatvo pričeli, — čakali bodo do konca t, m., ako bo vreme kakor je sedaj. V Medjimurji pričnejo uže IG.; tamkaj je mraz mnogo škodoval, — bode tedaj malo. Razne vesti. *' (Ljubi bratić) ki je, kakor znano, v Gradci interniran, je avstrijskega cesarja prosil za oproščenje. On utemeljuje svojo prošnjo s tern, da so se tudi baši-bozuki iz Celovca iz* pustili. * (O bolnem sultanu M uradu V.) pišejo zdravniki njegovi: Bolni Murad-kan je uže tri mesece mučen od lipomanije in strašljivih haluanacij. On misli, da ga netopirji in druge nečiste živali proganjajo. Večkrat je po več časa mutast, a naenkrat začne hudo poskakovati. Spanja nema nič, in nij ga sredstva, ki bi mu ga dal. Instinkt sramežljivosti ga čedalje bolj zapušča; gleda kalno. Nekaj časa uže ne je in ne pne, in tudi zdravil neče, da je uže ves shujšan. Ne bo ilolfzo! * (Nerabljivi glasbeni strojevi.) Kralj zemlje Dahoineh v /apadnjej Afriki fini je oil necfcga svojega podložnika, kateri ae je od Senegala vrnil domov, mnogo pripovedovati o kr;isoti vojaških glastfb, ter je nazadnje odločil, da ho sam eno kupil, l'oznal je nečega trgovca v S t. Louisu, ki ima z Kvropo mnogo posla, ter je pri njem naročil glasbo. Oni se zares drage volje obrne na nekega trgovca glasbenih strojev v Parizu in naroči vse, kar je za godbo treba. Stroji pridejo, in kralj jih razdeli mej svoje doglavnike in velikane. Vesel naredi veliko svečanost in jim zapove, naj igrajo. Na njegovo besedo začne vsak trobiti ali udarjati, kakor je mislil, da bode najbolje godilo kralju. Kralj nekaj časa posluša in pomišlja, da je morebiti to lepo ker je iz Evrope. A počasi ga mino mir, ter reče trobačem in bobnarjem, da je to strahota in da naj odmah nehajo. AH to še nij bilo vse. Razjarjen napiše trgovcu, da dobljene reči nijso za uič. On nestrokovnjak, boji se, ne bi li ga trgovec na Francoskem prevaril, ter mu takoj piše. Na to odgovori trgovec, da boljih strojev nema. /daj stoprav ubog posrednik pride v zadrego: kralj pravi, da strojevi nijso za rabo, trgovec, da na svetu boljih nij. V tej sili se domisli, pa piše kralju: „A ima li Vašo veličanstvo tudi glasbenike ?w Kralj mu na to ljuto odgovori: „Lepo mi vprašanje! Ko bi imel godce, bi vas ne vprašal za stroje, l'a ali vi olikanci nemate strojev, katerim nij treba umetnikov V Kjer so umetniki, strojev nij treba". Smešno, ali razumen človek bode i v tem odgovoru našel zrno pameti. ? ielodcu, na iivcih, dalje prsne, i na jetrah; Ufmer l naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, uepre-buvljenj«, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, rlato lilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v »flavo, šumenje v ufteaih, slabosti in blevanje pn nosočih, otoinost, diabet, trganje, shuj&anje, bledičico in pre-ilajenje; posebno se priporoča za dojenee in je bolje, no#jo dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spri-4« vala profesorja Dr. Wurzerja, g. F. V. Beneka, pra-ragl profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, *4r. Camobella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Caatle-icuart, Markize de Breban a mnogo druzih imenitnih osob, se razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki tika* is 80.000 iprifoTalov. Na Dunaj i, 13. aprila 1872. Treslo je cže ledem mesecev, odhar sem bil v brezupnem stanji. Trpel sem vsled prsnih Id čut« ničnih bolečinah, in sicer tako, ia s in od dne do dne i idno ginil, in to zaprečilo je dolgo časa moje ftt n dije. Cul sem od Vase čudapolne Kevalesciere prijel sem jo rabiti in zagotovim Vas, da se čutim po mesečnem užitku Vkse tečne in okusne Kevalesciere popo mm zdrav, tako, da brez najmanjega tresenja morem zopet pisati. Zaradi tega priporočam vsem bolnim to primerno prav cen d m okusno brano, kot najboljši priponi: ček, ter ostanem VaS uiiani Gabriel Teschner, slušatelj javnih višjih trgovskih jol. Pismo visoko plemenite markize de Brohan, Ne apel, 17. aprila 1862. Gospod! Vsled neke bolezni na jetrah bilo je moje stanje bujsanja in bolečin ■ sako vrste sedem let sem strašno. Nij som mogla niti čitati niti pisati, tresle so se vse čutnice na celem životu, slabo pre-bavljenje, vedno nespanjo, ter sem trpela vedno na razdraženji čutnic, katero me je sem ter tja preganjalo in me ne jedni trenotek na miru pustilo, in pri tem bila sem melanholična najviSje stopinje. Mnogi zdravniki poskusili so vse, brez da bi mojo bolečine zlajšali. V polnej obupnosti poskusila sem Vašo Kevalesciere in sedaj, ko jo uživam tri mesece, zahvaljujem so bogu. Kevalesciere zasluži največje hvalo, pridobila mi je zopet zdravje in me stavila v stanje, da morem mojo društveno pozicijo zopet uživati. Dovolite gospod, zagotovjenja mojo prisrčne hvaležnosti in popolnega spoštovanja. Markize de Brehan. Št. 65.715. Gospodični de Montlouis na nepre-bavljenji, nespanji in hujsanji. St. 75.877. Flor. Kiillerja, c. kr. vojaSk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji (hišnika, omotici in tilčanji v prsih. Kevalesciere je 4 krat teč ne j ia, nego meso, ter te pri odrasčenih In otrocih prihrani 60 krat ved na osni, ko pri zdravilih. V plehasdh pudionb pO pol funta 1 gold. 50 kr, l -o*. 2 gold. >0 kr., 2 fonta ■* gold. 50 kr., 5 funtov 10 gold., 12 fantov jO tfold., 24 funtov 36 gold. — Revaie*ciore-Xiieuiten v oriAicu.h in Kevalesciere* Chocolatee v prahu li' ta« 1 gld. .%> xr., 24 trti 2 gl. \j Kr« 4*> tas i gi. fiOtj., v prahu <;a 120 ta* t')