Stev. 148. M Uiibliani, v sredo 2. Julija 1919. Lete III. Bslhaja rasen R®«£e3j In prazn&ev tisak £ a n popoldan. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6t. 6/1, Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in pod« pisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača- luserali: Eucstolpna petit-vrstica 60 vin., pogojen prostor 1 K ; razglasi in poslano vrstica po 1 K; večkratne objave po dogovoru primeren popust Glasilo jugoslov. socialno - damokratlina stranka. Posamezna itew> tlanrf — 40 viiurisv. —— Naročnina: Po poiti afl t dostavljanjem na dom >a celo ieto 72 K, za pol leta 30 K, za četrt let« 18 K, za mesec 6 tC, Za Nemčijo oelo leto 77 sa ostalo tujino in Ameriko ?4 K. — Reklamacije sv list eo poštnine nroste. JpravniStvo je v L uuijant,, Frančiškanska ulica št. 6 L, Učiteljska tiskarna. Telefonska it. 31% Filip Uratnik: Vtisi iz Celovca. Zdi se, da jugoslovanska okupacija ne bo zmanjšala nasprotstva celovškega prebivalstva proti naši državi . . . Olede uradnikov in javnih na-stavljencev je moralo sicer biti ?o v naprej jasno. Saj ni za nje odločitev o pripadnosti mesta Celovca zgolj Čustven problem, marveč eksistenčno vprašanje. Isto velja tudi za vs*j fit ikcijo-narje, gospodarskih in političnih organizacij, ki so najbrže žičnih ovir pri Gospi Sveti ravno tako veseb, kakor flh je kmet, kojemu so Jih potegnili Čez svoje njive. Vse to pa na prvi pogled baje ne velja za široke sloje delavstva in meščanstva. Na vsak način se v gotovih krosih v marsikaterem oziru računa, da bodo gospodarski interesi, boljše prehranjevalne razmere, red in disciplina, ki io prinese naša okupacija, marsikoga z nftšo državo spopiijaz-nile. A kakor dosedaj izgleda, se to pričakovanje ne bo izpolnilo. Naša okupacija tudi v tem v pogledu ni 8e prinesla v mesto olajšave. Celovška industrija je navezana f neštetih ozirih na industrijo v Nemški Avstriji. Zato se bo brezposelnost v Celovcu silno povečala. Kakor se mi je zatrjevalo, bo morala tovarna za tovarno v kratkem obstati. Neverjetno to ni, ako pomislijo, kakšne težave smo v tem oziru po drugod imeli in kako smo Jih ko-"aj in komaj zmagovali, čeprav Je osvecala v drugih krajih civilna »prava tem težavam mnogo pažnje in truda. Za Celovec pa nimamo ne socijalnega skrbstva, ne. prehodno -gospodarskega urada in kar smo imeli še takih institucij, ki so ublažc-vale pri nas številne krize. Tudi in- ' vestii ati se za Celovec ne more veliko. Na vsak način prihaja pri vsem lem močno v poštev vprašanje mezd in prehrane. Nemška Avstrija le znala ohraniti tlo zadnjega vezano trgovino, mi pa imamo prosto. V Celovcu se je da-i?!o sicer vse na karte, vsega manj kot pri nas, a to kontingentirano; blago je bifo povprečno dokaj ccr.eje, kr^t pri nas. Temu primerne so bile. tudi mezde. Vsi vemo, kakšno revolucijo Je povzročila pri nas v mezdnih razmerah svobodna trgovina. Strokovne organizacije in vlade so morale posredovati v neštetih slučajih, da so se mezde brez pretresljajsv vsaj v toliko prilagodile novim cenam, da le bilo mogoče delavstvu vsaj živeti, "red tem najtežjim probtet”orn stoti danes Celovec. Nemški funkcijonarji se drže na-pram ulemu, kot samo ob sebi umevno. zelo pasivno, slovenske upravt, ~i m nr^jTj j pa še ni. V takih razmerafi bodo najnižje sloje gospodarske ugodnost! težko pridobile za nas. Kar se tiče obnašanja naših Čet, — v mestu samem ni slišati pritožb. Vse drugače je baje v okolici. Treba je navesti, da smo slišali pritožbe. Na vsak način bodimo oprezni, in naj se vse pravočasno pojasni. Prepričan sem pač, da Je vojska vojska in da med raznim četam; med vojnimi operacijami ne more biti dosti razlike. Vsaj v slučajih, ko operirajo čete v krajih, k! se jih smatra naseljene po tujih narodnostih. Bodimo v vsem smotreni, in glejmo, da se ne bo nikogar batina! ) ne duševno, ne telesno. Potegniti pravično mejo med Nemci in Slovenci Je težko in najtežja točka med vsemi je Celovec. Lažje Je povedati, kaj ni prav, kakor kako naj bi bilo. Nesporno Je, da je zemlja do črte Vrbsko jezero, Glina In Krka kompaktno slovenska. Nemški otoki so le to, kar že ime pove. Na takozvano nemško mišljenje prebivalstva tudi ni veliko dati. To jc posledica tisoč Jet trajajočega nemškega vodstva in uprave, kojemu stoji nasilje ob zibelki. Nobenega dvoma ni, da zadostuje dvajset — ne tisoč let — slovenske uprave, da ne ostane od vsega nemškega mižlienja pri delu slovenskega prebivalstva niti sledu. Razven tega stoji nasproti nemško mislečemu slovenskemu prebivalstvu nemštvu neprijazno prebivalstvo. Staroavstrijske volitve Južno od Drave kažejo, da je to prebivalstvo tam celo v večini. Ravnotako, kakor Je narodni značaj do te črte gotovo pretežno slovenski, pa Je gotovo, da sta Celovec in v ožjf meri tudi bližnja okolica nemška. Vendar je moje mnenje da se mora pustti Celovčanom z ozirom na nemški značaj mesta, svobodo odlo-čevanja. Če se odločijo pod vtisom geografičnega položaja za tesnejše vezi z nami ali pa vkljub temu prot) nam, Je to pač njihova stvar. Neka* razsodnosti bi bilo vsekakor tudi pr) njih pričakovati. Prvo se zdi pač danes težko mogoče. Edina pot, da bi postalo to lažje mogoče, Je oač ta, da se postopa s celovškim nemštvom vse nasprotno nego dosedaj. Celovec ne bi smel čutiti, da pomeni združitev z Jugoslavijo nretrganje kakršnekoli vezi z nemško kulturo. Ne sme se, n. pr. prepovedati uvoz nemških časopisov, na koje. Je prebivalstvo vajeno in koje edino razume. Tudi gospodarsko centriranje s severa na jug, bi se moralo nadomestiti z vsemi mogočimi olajšavam! v prometu. To bi ustvarilo gotovo in mnogo tesnejših gospodarskih vez z našimi kraji, kar bi pač prihajalo pri odločevanju močno v poštev. Vsako misel na raznarodovanje bi morali glede Celovca odločno zavrniti. Najvišja norma bi morala biti za nas ta, da se uredi mejno vprašanje med nami in Nemci kolikor mogoče na najpraktičnejši način. Ni važno to, da se reši prav vsako vas. Tako nekakšna Je bila nemška politika in taka politika vodi naravnost v Versailles* Pri mejnih vprašanjih moramo imeti pred očmi celomi internacionalni položaj. Na Koroškem moramo vztrajati na zgoraj omenjeni črti, ki žrtvuje v Ziljski dolini in severno od Vrbskega jezera toliko Slovencev, kolikor se žrtvuje Nemcev v jezikovnih otokih. Ce bi se Celovec odločil sam — pod vtisom svoje geografične !eg<* — za kakoršnokoli zvezo z nami, na) se upošteva, da je v pretežni večini nemško mesto Socialistično gibanje v Buigariji. Sedaj je Jugoslavija popolnoma ločena od Bulgarske. Ni svobodne* ga prehoda iz ene dežele v, drugo, niti ni mogoče poslati pisma ail časopisa. Kakor je naša javnost siabo informirana o bulgarskih razmerah, ravno tako niso naši sodrugi poučeni o gibanju sodrugov v Buigariji. Zato prinašamo kratko sliko i.ocija-lističnega gibanja v Buigariji. Posebno še, ker je pred nekoliko dnevi dospela vest, da se mršil 25. maja v Sofiji kongres, ki &e te postavil nu isto stališče, kakoi/Kongres sccijali-stične delavske stranke v Jugosla-viji (stranka komunistov). V Buigariji sta dve stranki, ki se nazivljata socijalistični, »široki« in »ozki«. »Široki« imajo v parlamentu devet zastopnikov. Ta stranka Jc socijalno-patrijotična stranka, ki je za časa vojne soglašala z imperialističnimi zahtevami buJgarske vlade. Podpirala Je v Buigariji in v inozemstvu reakcijonarno Radoslavijevo politiko m zahtevala aneksijo Mace-doniie. Velika večina proletarijata je na st; atii »ozkih«, ki imajo v parlamentu 11 zastopnikov. »Ozki« niso samo cel čas vojne zastopali pravic sa-moodločevanja za vse narode ter v duhu bazelske resolucije vodili politike, ki so jo na balkanskih socialističnih konferencah sprejele vse socialistične stranke Bulgarije, Rumu-nije, Grške, Srbije, Bosne, flrvatske in Slovenije, ampak so tudi v duhu te politike aktivno delali. Oni so s svojo agitacijo največ pripomogli, da se je uničila macedonska fronta nad Solunom. Oermanofilska Rado-slavova vlada je obtožila sodruge, zastopnike v bulgarskem parlamentu, Dimitrova, Lukanova in Cipara-nova, radi hujskanja proti vojni. Pod ententofilsko vlado Malinova pa so bili obsojeni na dve, tri in pet let Ječe. V preganjanju socialistov sta sc odlikovali obe vladi, germanofilska in ententofilska. Razen teh je bilo še okoli 10.000 bulgarskih sodrugov obtoženih, prijetih in obsojenih. Po propadu germanofilske bulvarske politike in odstopu Ferdinanda je prišla Bulgarija v strašno gospodarsko, politično in moralno stisko. Nastale so razne »demokratske« stranke, da vlada obvaruje i gled. Ali kriza je prehuda, da bi se na ta način mogla ozdraviti. Vlada ima na programu »velike reforme«, ki pa obstoje samo v frazah. Praktično pa je ta vladna politika še vedno tako reakciionama kot včasih. Ne samo, da vlada ne namerava razpisati volitev, nego vlada celo s po- močjo vojnega soUišCa, politične cenzure in zabranjevanja shodov. Kljub temu raste stranka »suhih« z gigantsko silo. Njene organizacU« so raztresene po celi deželi. Mesta so vsa njihova. Socijalistična misel prodira tudi na kmete. Strankino glasilo »Rabotmčeski vijesnik« se tiska v 37.000 izvodih. Agitacijske brošure se tiskajo v 80 do 100.000 izvodih. Stranka prireja velike shode, povodom katerih pripravi vlada vojaštvo, ase vas ate pred krvoprelitjem. Vsled tako hitro razvijajočega se gibanja, se je vršil maja meseca kou« greš stranke, ki ie predrugačil strankino hne, pristopila Je h tretji Internacionali in sklenila najožje stike s socijalistično delavsko stranko Jugoslavije (komunisti), da skupno 1 njimi prepreči za vedno krvave spopade ter izigravanje balkanskih mi* rodov eden proti drugemu s strani velesil in da skupno s socijalističiio delavsko stranko Jugoslavije deluje za prerojenie Balkana. ... .■ —-......................... Brzojavna vesti. TURSKE DELEGATE SO ODSLOVILI. LDU. Pariz, 1. (Brezžičio.) List »L’Avenir« piše o odslovitvi turške delegacije s konference: S tem, da je uljudno odslovila turške delegacije ter dala to na zapisnik, je izrazila mirovna konferenca svoje razočaranje vsled obnašanja turških pooblaščencev ter svojo srrajo huperl-Jalizma in domišljavosti, ki ie še vedno značilna za politiko Mladoiur-kov. Turški delegatje imajo zahvaliti svojo odslovitev spomenici, ki so Jo predložili mirovni konferenci. Kakor hitro so začel! poudarjati potrebo, da se mora ohraniti neokrnjenost otomanskega imperija. !e postala njihova navzočnost brezpomembna ter je bilo najbolje, da so odpotovali. Njihovo potovanje v Pariz sc Je Izkazalo torej kot popolnoma odveč, ker bi bili do takega klavernega rezultata prišli lahko tudi na ta način, da bi se jih vprašalo za njihovo mnenje kar v Carigradu. Novi član! Italijanske delegacije v Parizu. LDU. Pariz, 30. (Brezžično.) Semkaj so dospeli italijanski minister za zunanje stvari Tittoni in novi člani italijanske delegacije Scia!oja, Maggiorino Ferraris in VSarconi. Sprejeli so jih Sonnino. Crespl, com-mendatore Longare in marchese Im-periali ob navzočnosti uglednih osebnosti italijanske pariške kolonije. Zasedanje Italijanske zbornice. LDU. Rim, 30. (Brezžično.) Kakor poročajo tukajšnji listi, ie mini-m n i ■■ ii' i ii ii mr mri------------ strski svet sklenil v svoji današnji seji. da se otvori zasedanje -zbornice poslancev prihodnji torek. Pden prvih problemov, s katerim se bd! imela baviti zbornica, bo vJndnjj predloga o volilni reformi. Odposlanstvo z Reke pri novem italijanskem ministrskem predsedniku LDU. Rim, 30. (Brezžično.) Nov! italijanski ministrski predsednik '^ittf je sprejel poslanstvo z Reke. Pogovor je trajal nad eno uro. Nifu se le živo zanimal za položaj na 3eki \er. je izjavil, da so glede narodnih zahtev vsi Italijani edini. Notranji politični razpori ministrske krize, nasprotja interesov da so notranjepolitični pojavi, toda v vprašanjih zunanje politike se obeta Italijanom uspeh samo, ako se strnejo vsi brez razlike strank v enotno fronto. Nitti je pripomnil, da predstavljajo i^ave, ki jih je podal Tittoni v senata, nazi-ranje vsega njegovega kabineta. IZ .JULIJSKE BENEČIJE. LDU. Milan, 30. (Brezžično.) Na predlog civilnega komisarja /a nolN tični okraj Pazin je izposloval istrski deželni odbor pri guvernerju J^Uskc Benečije odredbo, da se .iosedanje hrvatske šole v skoro vseh krajih tega političnega okraja preustroje v šole z italijanskim učnim jezikom. GLASOVI O ITALIJANSKI KHIZL LDU, London, 30. AirJeSki politični krogi posvečujejo veliko pozornost italijanski krizi. Ti krogi so sklenili poslati angleškim, francoskim ameriškim državnikom m-fco, LISTEK. Avgust Strindberg: Bedakova izpoved. Preložil Fran Albrecht (Dalje.) IX. KakSne brezprimerne preprostost! Je treba, da veruje kdo v devištvo v ljubezni. V skrivnosti sami, ki Jo čuvamo med sabo, tiči opasnost! Dete Je, na skrivnem spočeto, ki se. oblikuje, potem ko so se združile naše duše, Jn hoče biti rojeno! Bolj kot kdaj sva hrepenela po svidenju, da bi primerjala svoja stara čustva; da bi se enkrat preživela to leto, ko sva hotela slepiti drug drugega. Izmišljujeva si zvijače. Predstavil sem jo svoji sestri, poročeni z nekim nadučiteljem, ki Je spada! v njen svet, ker je nosu staro plemiško ime. Dajala sva si sestanke, spočetka povsem nedolžne; toda sija se širi in poželenja se vzbujajo. Tiste dni, ki so sledili najinemu ljubavnemu razodetju, mi je izročila cel zavoj pisem, ki jih je napisala deloma pred 13. marcem, deloma po tem razodetju. Teh pisem, zaupnih prič njenega Irplienja in njene ljubezni, bi ne smel nikoli črneti! P o n d e 1 j e k. Dragi prijatelj! Koprnim po tebi, danes kakor vse dni. Zahvaljujem se ti, da si mi včeraj dovoill govoriti s tabo in si nisi nadel tistega sarbastič-nega lica, ki ti je postalo običajno. Čemu ta navada? Ko bi ti vedel, kako se jezim radi tega! Ko se obrnem zaupljivo k tebi. v trenot-kih, ko mi je tvoje prijateljstvo potrebnejše nego sicer, si pokriješ obraz s krinko. Zakaj: Ali se ti je treba pretvarjati pred mano? Saj st sam priznal v nekem pismu, da Je to krinka Upam in uvidevam to, pa vendar me boli, ker mislim potem, da sem zopet nekaj zagrešila. . . In se vprašujem: Kaj sl bo neki mislil o i d? Ljubosumna sem na tvoje prijateljstvo; bojim se, da si ne nakopljem tvojega zaničevanja. Ampak to se ne bo zgodilo, kaj ne! Odkritosrčen in dober moraš biti z mano. Pozabiti moraš, da sem ženska — ali ne pozabim tega sama tako često? . . . Včeraj nisem bila huda nate radi tistega, kar si mi rekel, ampak presenetilo me je hi zelo užalilo! Mar meniš, da sem zmožna, vzbuditi ljubosumnost svojega moža in se maščevati na nepošten način? Predstavi si vendar, kakšni nevarnosti bi se izpostavila, da bi dosegla kaj podobnega, hoteč ga potom ljubosumnosti navezati nase! Kai neki bi pridobilo, pri tem? — Njegov srd bi se dvignil proti tebi in nikoli več bi se ne videla! — In kaj bi bilo z mano brez tvoje prisotnosti, ki mi je postala dražja od življenja? Ljubim te z vso nežnostjo sestre, brez muh kokete... Res Je, da sem imela trenotke, v katerih sem hrepenela in ko bi bila zame najvišja slast, da bi vzela tvojo lepo glavo med svoje dlani ter se ti globoko zazrla v tvoje iskrene in pametne oči; in brez dvoma bi te poljubila na tvoje vedro čelo, ki je zbegalo moje srce, toda ta poljub bi bil naj-čistejši, kar si jih kdaj prejel. To je bistvo moje nežne nravi in ako bi bil ti žena, bi te pravtako ljubila, seveda ako bi mogla spoštovati kako žensko tako, kakor spoštujem tebe.-------------------------------------- Kako me osrečuje tvoje mnenje, ki Ka imaš o Matijdi! Mora li biti ravno ženska, da jo to veseli? Kaj hočeš? Pomisli, v kakšen položaj bi prišla, ako bi se vse zedinile pod njenim praporom! Tudi to je moja krivda, kar se godi. Odobravala sem to nagnjenje, ker sem videla spočetka v njem samo otroško igranje; dovoljevala sem svojemu možu vse, ker sem smatrala z gotovostjo njegovo srce za moje. Posledice so mi pokazale nasprotno . . . Sreda. On ie zaljubljen vanjo in mi je to piiznal. Ta zadeva je prekoračila svoje meje jn jaz sem se smejala tem«! . . . Pomisli: potem, ko te je spremil do vrat, je prišel k meni, stisnil mi roke. pogledal mi v oči — pričela sem trepe- tati, ker moja vest ni bila čista — ter mi pravi s prosečim glasom: »Marija, ne bodi huda! Dovolil si bom, da obiščem nocoj Matildo v, njeni sobi; tako grozno sem zaljubljen«. - Kaj storiti? Ali naj jočem ali naj se smejem? In mene prosi to, mene, ki jo peče vest. mene ki je prisiljena ljubiti te od daleč, brez upanja, da te kdaj dobim! Čemu neki te bedaste inisii o časti! Naj le uteši svoje meseno poželenje: ti ostaneš vedno zame moja najdražja ljuba v in moje ženske strasti niso tako silovite, da bi spričo njih pozabila svoje dolžnosti kot ž>vn;; m mati. Toda glej to protislovje in dvojno nrav, mojih čustev! ... Ljubim vaju oba in ne mogia b! živeti brez njega, mojega hrabrega, poštenega prijatelja ... in prav tako malo brca tebe! Pete Slednjič se je raztrgal pajčolan, ki je zakrival skrivnost mojega srca. In ti me ne zaničuješ! Dobrotni bog! ... Ti me celo ljubiš. Povedal si to besedo, ki jo nisi hotel izgovoriti« Ti me ljubiš! — In jaz sem kriva. Jaz sem zlo-r činka ker te liubim. Bog mi odpusti! Kajti tudi njega ljubim, pravtako, in nikoli bi se ne mogla ločiti od njega. . , Oh, kako Je to čudno!... LJubljejia! Biti nežno ljubljena! Od njega in od tebe! Citira se tako blaženo, tako pokojno, da moja IJubezsfl ne more biti zločinka! Sai bi ute morala ^icef peči vest, ali pa sem mar tako zakrknjena £ (Dalje prih.) kjer zahtevajo, da se odločuo podpirajo upravičene jugoslovanske aspiracije. »Dailv Telegraph« piše: Italijansko časopisje dobiva izrazito av-strofilsko smer; prej ali pozneje se mora najti kompromis upravičenim zahtevam Jugoslovanov. DRUGA DRŽAVNA KONFERENCA DELAVSKIH SVETOV NA DUNAJU. LDU. Dunaj, 30. (ČTU.) V sejni dvorani poslanske zbornice se je sešla druga državna konferenca delavskih svetov pod predsedstvom Friderika Adlerja. 250 članov delavskih svetov se bo dne 3. jnliia udeležilo konference v uradu za prehrano o vprašanjih prehrane, dne 4. julija pa v finančnem državnem uradu konference o oddaji premoženja. Med debatami ie prišlo do burnih prizorov med socijalnimi demokrat*, ki imajo veliko večino, in komunisti, ko so tem očitali, da so podkupljen! po Ogrski, baje bodo do srede končane. OBSEDNO STANJE NAD BUDIMPEŠTO. LDU. Curih, 30. (Bezžično.) Kakor se poroča iz Budimpešte, le bilo tam. proglašeno poostreno obitdno stanje. Vsi protirevolucijouarji, pri katerih se najde orožje, bodo ustreljeni. Povsod poslujejo vojaška sodišča. Madžari se umikaio. LDU. Budimpešta. 30. (CTU) O-grski korespondenčni urad poroča: V zmislu ententne note se le pričelo umikanje proti prisiljenim metam ob 5. zjutraj. Občinske volitve v Pragi. LDU. Praga, 30. (ČTU.) Danes je bilo ustavodajno zborovanje praškega občinskega zastopništva. Za župana so izvolili dr. K. Baxo, za prvega namestnika Ferdinanda Kelb-nerja, za drugega namestnika Inženirja Rotnagla. KITAJSKA REPUBLIKA PRIZNALA CEHOSLOVASKO. LDU. Dunaj, 30. (ČTU.) Kitajska republika je priznala čehoslovaško državo in želi kar najprej obravnavati o prijaznostnr In trgovinskih pogodbah. Potresni sunki v !f?*tli. LDU. Milan, 30. (Brezžično.) Včeraj so bili v Florenci, v Forllju, v Benetkah, v Pizi, v Bologni, v Sieni, v Pratu in v Perugiji ter v okolici teh mest potresni sunki v vertikalni in horizontalni smeri, ki so trajali par sekund. Več poslopij je bilo poškodovanih in nekaj oseb ranjenih. Smrtne nesreče ni bilo nobene. Pismo iz Maribora. 29. junija >919. »Narodni socijalist«, odgovarja v 7. št. na moja izvajanja v »Napreju« in pravi v 3. odstavku, da še dolgo ni res, da bi bili sociialni demokrati edini predstavniki socijalizma. Prin-clpijalno ima pisec prav, v praksi pa se je doslej edino naša stranka Izkazala, kot pravi zastopnik socijalizma, ker doslej kaka druga socialistična stranka sploh še ni nastopala, in narodni socijalisti doslej tudi še niso prav pokazali, da bodo res kot socijalisti nastopali, kajti s pietira-vanjem narodnega momenta, bi si zapi li pot do socijalizma. Pretiravanje narodnostnega momenta, t. j., prav jezikovnega, vede namreč čisto sigurno do imperija-lizma. Da imamo mi prav, da bi morali narodni socijalisti najmanj v delanjih najožje slediti naši sttanki, kaže že slučaj tia Češkem, kjer so se narodni socijalisii — seveda trdi radi sedanje preustrojitve države — združili s soc. demokratsko stranko; samo formalno, po imenu imajo še svojo staro firmo. In če je bilo to že na Češkem nujno, bi to bilo tfcCiboIJ za nas Slovence, oziroma Jugoslovane, kjer je reakcionarnost še bolj nevarna. InaČe pa je dejstvo, da so se doslej narodni socijalisti vsaj v zunanjih zadevah — agitacija v »Slov. Narodu« in »Jugoslaviji« — obaašall kot privesek druge stranke. To nam pa laliko verujejo, da bomo tudi mi, poleg skrbi za Jezik nasploh, zastavili vse sile še tembolj za one Slovence oziroma Jugoslovane, ki bodo začasno -obsojeni pod tuj nasilen imperijalizem: in je tudi gotovo, da jih bo samo socljahia demokracija z internacionalno zaščito varovala pred najhujšo nasilnr.rtjo tujih narodov. To vedo n. pr. tudi v Trstu, kajti znano je, da je danes ves Slovenski Trst soc dem. orgunizirar, jn sicer še prav na skrajno levico Prijentiranl Torej v tem pogledu smo — pošteno povedano — že od nekdaj iste- ga mnenja in prav nič preveč m..te-rijalistično zaokroženi. Če je prej kje naša manjšina podlegla »narodni« večini, se pa to ni zgodilo vsled internacionale — nemških koziov ali drugih seveda ne pripoznamo kot svoje, nego splon vsled režima, pod katerim smo živeli, neglede na to, — in to urugim povejte — da so se druge stranke za slovenstvo še toliko manj brigale. In pa, ker je bilo tedaj sploh premalo socijalistov med nami — vsaj ste tudi vi komaj v embriju bili —. zato se je morda tudi kaj zamudilo. »Naš človek ima prvi pravico do kruha na naši zemlji«. Podpišemo! Ali če se je tupatam iz načela člove-čanstva mogoče izogniti ugonablja-nju Neslovenca, če Slovenec ni več v nevarnosti, potem bi to iznajalo kot konsekvenca. In samo v toliko pridenerno h gorenjemu podpisu. Torej ni res, da hočemo brezpogojno ščititi škodljivce našega naroda! O tem vprašanju se večinoma pret>-rava in frazari. Kaj bodo pa naši kapitalisti uganjali s tujini, importiranlm delavstvom, v kolikor ne bi mogli tega preprečiti mi kot socijalisti, t. i. drugo vprašanje, a da bi mi končno nosili odgovornost za eventualno izseljevanje v Ameriko in VVestfalijo, to je nezmiselno, in sploh kot hipoteza danes brezpredmetno. Seveda bi pa lahko ravno tako rekli: no. ker ste vi narodni socijalisti tu, ki ste v Drv: vrsti prevzeli nalogo v tel smeri, potem že vi prevzamete odgovornost. Ali resno povedano: mi hočemo delovati v tem zmislu, da se to ne bu več godilo. —■ Na drugi strani pa Je jasno, da danes naša vlada uničuje domačo industrijo s svojo brezglavo politiko. Mic Rhodus, hic salta! Da bi mi zanemarjali lastno hišo? Menda je znano, da smo nrav mi soo. demokratje, že pred desetletji, ker smo spoznali, da je za nas vprašanje narodnosti vprašanje kruha, ki je bilo v nekdanji Avstriji v nevarnosti, kot prvi v svojem programu zahtevali združitev vseh Jugoslovanov. To se ne da zatajiti! Ali nam torej kaj priznate? Očitate nam politično hinavščino, zato ker se v naših vrstah govori tudi o komunizmu in boljševizmu! Menim le, da se Vi premalo zanimate za tako važne socijalne pojave kakor je boljševizem. Saj Vas še »Slov. Narod« prekaša, ki te dni prinaša skoro celo boljševiško ustavo, tisto ustavo, ki so jo nedavna odgovorni gospodje istih buržoaznih krogov konfiscirali! — In menda ne boste zanikali, da se danes ves svet zanima za boljševizem — in prav zares zanima in niti ne samo v teoriji. — Zakaj bi se tudi mi ne? In vi? In zdrav boljševizem, kakor je v programu te struje, tega bi nekoliko — vsa! v čisto majčkeni dozi — priporočali tudi narodnim so-cijalistom, zlasti če še ne vedo, da boljševizem ne ruši samo. nesro da tudi zida. In videli bomo, kdo pa bo n. pr. na Ruskem zatrl. — Prr.v ni hče! Danes je seveda še radikalen, mora biti, zato pa bo ostal v procvit in napredek nekdanje reakcionarne podkupljive Rusije! In še na kratko h koncu: Mladm ci so ostali pri nas kljub sporom, baš zato, ker so v prvi vrsti socijalisti! Za Vašo okrepitev proletarskih vrst bi Vam bili jako hvaležni, /.lasti č bodete to ad oculos pokazali ob pr-vi priliki, kjer bo šlo za sccija.no delovanje. Ce bodete pa delali proti nam, mesto z nami ali vsaj ob naši strani, potem že vnaprej zanfkava-mo tako okrepitev proletarskih vrst oziroma socijalizma. F. Dnevne vesti. Celovec In »Slov. Narod«. Glasilo JDS je rešilo vprašanje celovške kotline z desetimi vrsticami. Obregnilo se je modro in možato ob članek sodr. Outlaua; podalo je po vrsti bogat repertoir na-rodnjakarskih neslanosti, in ko le nazadnje poklicalo na pomoč starega Clemenceauja (O, revež!) nam je h koncu duhovito povedalo, da članka gosp. Outlawa ne razume . . . Kako naj bi ga razumelo, ko ima patent le za neumnosti in za vislice? Ko smo prečitali »Narodovo« no-tičico smo se nehote vprašali, če se ne jeze »Narodovi* uredniki venomer nad boljševiki zgolj zato. ker so jim ti v dneh petrogradskih strahot izpili možgane ... Reveži! Cvetlični dan! Slovenci in Slovenke! Največje zanimanje in živahn,, delavnost oblasti kakor tudi zasebne dobrodelnosti tvori skrbstvo za ubožne vojne pohabljence in svojce onih, ki so padli v vojni. V Sloveniji imamo okrog 50.000 vojnih poškodovancev in še več sr-rot in vdov, ki objokujejo svoje drage, ki so ostali na bojnem polju. Dokler se potema parlamenta ne rešijo novi zakoni o vojaški preskrbovalnim, ne morejo pristojne oblasti poljubno prezreti sedaj še obstoječih, toda času neprimernih zakonov. Kaj pa naj začne za delo popolnoma nezmožen, oženjen invalid z 90 K na mesec; kako naj izhaja vojakova vdova, ki ima pet nepreskrbljenih otrok z le 29 K pokojnine na mesec? Dolžnost nas vseh je, da te nedo-statke nemudoma odstranimo, da omilimo bedo vojnih žrtev: oni, ki so v vojni toliko pretrpeli, opravičeno pričakujejo naše pomoči. Zato prosim vsa županstva, župne urade, šolska vodstva, društva in korporacije, da v praznovanje Vidovega dne prirede sporazumno v vseh mestih, trgih in občinah Slovenije dne 6. iulija 1919. CVETLIČNI DAN v prid vojnim invalidom, vdovam in sirotam padlih ali mrtvih vojakov. Pomagajmo in dajmo toliko, kolikor moremo. Z veseljem podpirajmo tiste reveže, ki so v cajv-čji bedi, ki jih muči lakota in trpljenje, ki že skoraj obupavajo. Slovenci In Slovenke! V teh težkih časih, ki so se nam vsilili proti naši volji, pokažimo zraisel za skupnost, spolnjujmo pravo ljube/en do bližnjega, da olajšamo gorje, katero Je povzročila svetovna vojna. Kar storimo vojnim pohabljencem in svoicem padlih, ie le skromen znak hvaležnosti, katero iira dolgujemo. Skrbel bom za to, da se bodo vsa darila porazdelila med najpotrebnejše. Organizacijo cvetličnega dneva po posameznih krajih prepustim županstvom, župnim uradom in šolskim vodstvom; vsa društva in korporacije prosim, da pri tem sodelujejo. Nabiralci denarja naj imajo legitimacije, da se izključi vsaka zloraba. Prosim, da se pošlje nabrani denar podpisanemu poverjeništvu v Ljubljani. — Uspeh bo objavljen v vseh dnevnikih. V Ljubljani, dne 30. junija 1919. Deželna vlada za Slovenijo, poverjeništvo za socijalno skrb. — Poverjenik: Prepeluh, m. p. Trgovci, trgovski nastavljencl. koalicijska pravica Itd. Razmere v katerih žive trgovski nastavljenci Ljubljane in Slovenije sploh, so vse prej kot sijajne. Plačo in delavni čas »urejajo« trgovci po lastni volji. Ta lastna voija pa je ta ka, da izrabljajo gg. po 10 do 13 ur na dan svoje nastavljence za sra motno nizke plače. Trgovski nastavljenci so se združili v stanovsko organizacijo »Zvezo trgovskih nastav-ljencev na slovenskem ozemlju«, da si potom iste pribore solidarnim potom izboljšanje svojega gospodarskega položaja. Toda gg. trgovcem to nikakor ni všeč, ker se Jim zdi prenesramno, da bi se njihov dosedanji suženj, trgovski nastavljenec, upal za svoje pošteno delo zahtevati tudi pošteno plačo. Zato so sedaj oni in njihovi plačani podrepniki začeli srdito gonjo zoper stanovsko organizacijo. Odlikuje se pri tem posebno predobro znani veletržec g. P., kateri je drugače prav dober Jugoslovan, toda žalibog Jugoslovanstva teh gospodov se običajno pri mošnjičku neha. Svojini prodajalkam le celo prepovedal vstop v našo orga nizacijo. Opozarjamo g. P., da si n* damo nikakor kratiti naše koalicij ske svobode ter da bodemo v to svr-ho porabili vsa sredstva, da take m enake nesramnosti preprečimo. Isto tako bodemo ob priliki poučili usluž bence gremija ljubljanskih trgovcev da jim ni vse dovoljeno, ter da bomo znali uspešno preprečiti, da bi sb »metalo ven« naše delegate, kakor se je ponovno zagrozilo. 1 rjovski nastavljenci bodo poskrbeli, da ure de svoje razmere z delodajalci tako. da bo njih delo tudi primerno pla čano. Upamo, da se razsodni t-govcv ne bodo dali zapeljati ter da bodo v svoji kulantnosti vsaj tako korektni, kakor njih, večinoma židovski tovariši na Hrvatskem. — »Zveza trgov skih nastavljencev v Ljubljani«. domu v Ljubljani, dne 1„ le sprejelo naslednje Zasebno uradništvo Slovenile, zbrano na izrednem občnem -'boru v Mestnem 29. junija t. resolucije: 1. Zasebno uradništvo Slovenije le prišlo do spoznatiia in prepričanja da se z vednim povišanjem slu/benili prejemkov uradništvu njegovemu bednemu gmotnemu položaju ne more odpomoči, ker sledi vsakokratnemu povišanju plač vedno tudi povišanje cen življenskim potrebščinam in se tudi plače ne morejo nikoli v oni meri zvišati, da bi dosegale tržno ceno. Vsled tega zasebno uradništvo odločno zahteva: Pokrajinska viaua za Slovenijo v Ljubljani in osrednja vlada kraljestva SHS v Beigradu naj nemudoma ukrenete, da se cene vsakdanjim življenjskim potrebščinam znižajo, kat se more zgoditi z odprtjem mej, odpravo carine in pre-prečenjetn veriženja. 2. Zasebno uradništvo zbrano na izrednem občnem zboru dne ?9. junija t. 1. nujno prosi deželno vlado, da nemudoma ukrene, da bode po deželni vnovčevalnici v Ljudski mesnici prodajano meso dostopno za isto ceno, kakor javnim uradnikom, tudi vsem vrstam zasebnega urad-ništva. 3. Zasebno uradništvo zbrano ua občnem zboru dne 29. Junija 1.1. zahteva čimprejšnjo uvedbo splošnega ljudskega zavarovanja, starostno m invalitetno zavarovanje tet treskrbo vdov in sirot. Iz krogov državnih uslužbencev. Prejeli smo: Kakor čujemo, bi S6 morali državnim uslužbencem od 1. julija službeni prejemki zvišati. Seveda zopet prav po »demokratsko«. Uradniki dobe 40% več kot ostali uslužbenci. Zakaj ta neenakost ? Kdo nam pove, kje bomo mi lahko kupili drva, obleko, kruh, meso itd. za 40% bolj poceni kot uradnik? B*li bi mu zelo hvaležni. Sedaj ne gre pač za to, da bi se moralo že doma v loncu videti, kakšno šaržo ima kdo, temveč za to, da se sploh orerijsmo do boljših dni. Kje je ona pravičnost, oni demokratizem, ki se ga ima povsod v ustih? Ali se ta »demokratizem« razlikuje v čem od starega birokratizma? Ne! Nikdo n» nikomur nevoščljiv doklade, saj vetno. da ie danes 1000 K mesečno nekaj, kar komaj zadostuje, da se človek preživlja. Toda gre za princip, za to, da pokažemo, kakšen le slavni, pravični »demokratizem« gotovih ljudi, in zato, da jih opozorimo na stvar, ki naj se takoj popravi. še enkrat o stanovanjski bedL Prejeli smo: Stanovanjska kriza je že res neznosna. Nikjer pa ni vi-dati niti resne volje, ublažiti jo, kaj šele, da bi govorili o kaki izdatni odpomoči. Uradi in pisarne so v Ljubljani raztreseni po vseh koncih in krajih. Umevno, da je to potrata stanovanjskega prostora. V dvoren in vladni hiši na Bleiweisovi cesti bi bilo še dovolj prostora, kamor bi se gotovo lahko stisnilo več uradov in pisat en. S tem bi se napravilo takoj veliko prostora za stanovanja tam. kjer so sedaj nastanjeni uradi večkrat že preveč komodno. Zganite sc torej! Pomislite že sedaj, da vedno ne bo poletje in da Ljubljana »ti vedno topli Neapelj, kjer se da tudi pozimi stanovati pod milim nebom ali recimo v železniških vozovih. Užltntnskl paznik!. Kako dolgo bomo še trpeli bedo in preziranje pri odmeri plač oziroma dravinjskih doklad, nabavnih prispevkov. Smo brez obleke, brez pokojnine, sploh brez vseh pravic, ki nam pritičejo kot mestnim uslužbencem. Naša služba Je naporna in nič kaj prijetna, vsekakor manj kot ona magistratnih slug. Na zadnji občinski seji se je reklo, da se za nas skrbi kavalirsko. Čujte torej, kake so naše plače: Začetna tem'slina, ki traja 6 mesecev. Je 72 K mesečno. Po 6. mesecih, (seveda če zdela maturo, o kateri bomo še posebej poro čali) dobi 87 K mesečno. Po 3. letih in 6. mesecih dobi 5 K na mesec več, takozvano letnico 60 K. TaVih letnic doživiš, ako si priden, v celoti 5, da po 18 letih službe napredn!eš 5'r 25 kron mesečno. Če pa postaneš nad-paznik, pa še 12 K mesečno več; tako, da znaša najvišja plača 124 K na mesec. Draglnjske doklade le pa 100 odstotkov. Ta se pa deli tako. da dobi tisti, ki služi 10 let in več. To pa baje zato, ker je temeljna plač** prenizka. Na novo ni hotel namreč nobeden vstopiti v službo, oa sr> gospodje to »stuhtali«. Službene obleke, ki nam pritiče po pogodbi. n>smo dobili že štiri leta. Dali so nam ra denarjih prve dve leti po 40 K in tretie leto 100 K. Letos oa dabima za čepice In letensko obleko oo 200 kron. za zimsko pa 400 K. Tu so podani na kratko vsi prejemki xu našo mestno finančno službo, ki traja dnevno 12 ur razen tržnih dni Te dni pa nam jo še podaljšajo, in sicer: onim paznikom, ki so v npčni tari. za 3M? do 4 ure. to je dvakrat v tednu, skupno torej 7 oziroma & ur, zvita ;>n plačajo posebej za ta podaljšanja * -densko 1 K 50 vin.! Pros:!i smo že. da bi se ta podaljšanja odoravih. ali )oljše plačala, pa nismo dosegli ničesar. Nasprotno se je žugalo, da se nas bo spodilo, če bi ne hoteli delati čez 12 ur in čakati na plačilo čez pol eta! Tako je z nami, cenjeni Čitate-ji »Napreja«. To je ono kavalirstvo! Drobno. — Koncert v Rimskih Toplicah 1 Železničarsko glasbeno društvo Zidani rnost priredi v nedeljo, dne 6. julija 1919. ob pol treh popoldne pri g. Kirscher, Hotel Stara Pošta, Rimskih Toplicah vrtni koncert. Vabimo vse ta mošnje okoličane In prijatelje glasbe, da se udeleže tegs concerta. Preplačila se hvaležno sprejmejo. Pridejo v korist društva za nabavo novih pihal. Ornštvenikf iz Z. M. ob pol treh pop. z vlakom št. 802. v R. T. in nazaj ob .10. uri zvečer z vlakom št. 853. v Z. Most. — Odbor. — Zveza poštnih organizacij v jubljani vabi člane širšega odoora k važni seji na petek, dne 4. julija ob pol 20. uri v pismonoško dvorane, glavne pošte. Točno in polnoštevilno! — Društvo »Mladika« ima letos svoj redni občni zbor v četrtek, dne 3. julija 1919 ob 6. uri zvečer v mestni posvetovalnici. K obilni ude-ežbi vabi upravni odbor. — Državna posredovalnica za delo, podružnica za Ljubljano in okolico. V preteklem tednu od 22. junija do 28. Junija 1919 je iskalo delo 245 moških in 42 ženskih delavnih močL Delodajalci so iskali 82 moških irt 42 ženskih delavnih moči. Posredovanj se Je izvršilo 163. — Pri vseh podružnicah »Državne posredova’uiee za delo« je od 1. januarja 1919 do 28. junija 1919 iskalo delo 9091 delavnih moči, delodajalci so pa Iskali 8232 delavcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 2508. Delo iščejo: Pisarniške moči (357), trgovski so-trudnlki in sotrudnice (192), služkinje, kuharice in sobarice (136). strol-ni in stavbni ključavničarji neki, mlinarji, mesarji, kurjači, stroj liki, kovači, železostrugarji, kotlarji, poljski in tovarniški delavci in delavke, ekonomi, oskrbniki, natakarji, natakarice, učiteljice, krojači, čevliarji. šivilje, vrtnarji, pečarji itd. Delo je na razpolago: rudarjem (800), služkinjam, kuharicam Ui sobaricam (131), težakom, hlapcem, poljskim delavkam in delavcem, zidarjem, delavcem in delavkam v pletilni šoli v Ptuju, gozdarskim delavcem, tesarjem, opekarskim^ delavcem in delavkam, pisarniškim močem, šiviljam, čevljarjem, mizarjem, usnjarjem, kleparjem, strojnikom itd. — Zvišanje poštnih pristojbin. Z odlokom z dne 18. t. m., 5t^ 14.418 je zvišalo ministrstvo za pošto in br-zojav v Beigradu poštne pristojbina v tuzemskem prometu pečenši s 1. julijem 1.1. kakor sledi: l. pristojbina za pisma v krajevnem in medkrajevnem prometu znaša 30 vin. za vsakih 20 gramov. Teža neomejena. 2. Pristojbina za zalepke je ista kakor za pisma. 3. Pristojbina za navadne dopisnice 15 vin., za dopisnice z odgovorom 50 vin. 4. Pristojbina za tiskovine za vsakih 50 gr. 5 vin., najmanj 10 vin. Najvišja lopustna teža 2 kg. 5. Pristojbina za vzorce znaša do 100 gr. 15 vin., preko 100 do 200 gr. 30 vin., a preko 200 -2r0 gramov (najvišja dopustna teža) 45 vin. 6. Pristojbina za poslovne papirje iznaša do 200 gr. 30 vin., a preko 200 gr. za vsakih nadaljnjih 100 gramov odnosno del te teže po 15 v. Najvišja dopustna teža 2000 gr. 7. Za takoimenovane mesečne ali združene pošiljke s tiskovinami, vzorci m poslovnimi papirji se plača pristojbina za poslovni papir. Najvisia dopustna teža 2 kg; priloženi vzorec ne sme biti težji od 350 gr. 8. Ne-frankirane pošiljke pod točko 4—7 se ne odpošiljajo, ampak po možnosti vračajo pošiljatelju. 9. Pristojbina za priporočenje. za povratnico, izplačilno obvestilo in reklamacije znaša 60 vin. 10. Ekspresna dodatna pristojbina znaša za pisemske ke, denarna pisma in nakaznice 1 K, za pakete 2 K 50 vin. 11. Pristojbina za vrednostna pisma sestoja ;z pristojbine za priporočeno pismo iste teže in iz vrednostne pristojbine do 100 K 25 vin., preko 100—500 K 50 v., preko 500—1000 K 1 K in za nadaljnjih 1000 K ali del tega zneska še po 20 vin. Sprejemajo se samo popolnoma frankirana in le zaprta pisma. Pošiljatelj mora plačati tudi še najmanj 20 vin. dostavnine. odnosno 10 vin. morebitne obvestnine. 12. Pristojbina za pakete znaša do 5 kg 1 K 50 vin., iti za vsaki niKhUmt l;g do največ dopustne teže 20 kg 60 vin. Pošiljatelj mora plačati tudi 1 K do-stav n iti e, odnosno 10 'vin. obvestnine. Za ločenke (obsežne pakete) se plača še 50',- tožne pristojbina več, za oak°tQ,z označeno vrednostjo še vrednostna pristojbina pod točko 11. j 13. Pri pošiljatvi s povzetjem treba ! plačati razven pripadajočih normalnih pristojbin še 20 vin. povzetnlne. Od vplačanega povzetnega zneska sc odbije nakaznična slučajna izplačilna pristojbina in cena za nakazničro golico. 14. Pristojbina za nakaztvce znaša do 25 K 25 vin., preko 25—50' K 50 vin., preko 50—100 K 60 vin. in za vsakih nadaljnjih 100 K še JO vin. Pošiljatelj mora plačati tudi 10 vin. izplačilne pristojbine. 15. Z enim poštnim nalogom se sme izterjali le eno terjatev na podlagi enega dokumenta. Pristojbine: priporočeno pismo iste teže in še 20 vin. izte.rjal-jiine. 16. Pristojbina za tkz. naloži!e karte znaša 30 vin. Od vplačanega zneska se odbije pri nalogih pristojbina pod točko 13, drugi odstavek. 17. Ekspresne pošiljke se smeio sprejemati v Srbijo in Črno goro le pisemske, za ostalo tuzemstvo vse po» sine pošiljke, a le za ožje lokalne dostavne okraje izdajnih poštnih uradov. — Natančnejša pojasnila se dobe na poštnih uradih. — V vednost mornariškim Cast-v Hikom itd. Z ozirom na notico. >Zelo važno za častnike itd.«, katera Je oila od Komande dravske divizijske pblsti pravkar objavljena v časopisih m Po kateri morajo vsi častniki, ki vložili prošnjo za sprejem v skupno svojko, naknadnovposlati podatke Pristojnosti, se naznanja, da st omenjena notica ne nanaša na mornarič-no osobje, katero je vložilo sprejemno prošnjo. — Evidenčni mad za mornarico, Ljubljana. — Izgubijene stvari v času od 1. uo 31. maja 1919.: S črnih usnjatih denarnic. 3 rujavih usnjatih denarnic, * siva usnjata denarnica, 1 listnica, 2 črne usnjate listnice, 2 rujave usnjate listnice, 3 črne usnjate ročne torbice, 1 službena knjiga. Vse sk«ipno s fvoto od 4 K do 1384 K. 40 K v bankovcih, 500 K v kuverti, 42 K v bankovcih, 1 bankovec za 100 K. 64 K v bankovcih, 50 K v bankovcih, 1 pokojninska knjiga. 1 črn kratek pele 2 dolgo dlako, 1 srebrna broša, 1 zlata damska zapestna ura. 1 srebrna verižica z obeskom, 1 srebrna žepna ura z verižico, 1 molitvenik z ključkom od poštnega predala, 1 zlat obesek, l damska boa, 1 srebrna inoska ura z verižico, 1 zlata ženska „aa’J zlat Prstan, 1 zlat prstan U'ške- 1 srebrna žepna ura, I vreča tobaka za pipo. ■ Najdene stvari v času od 1. do ' • maja 1919.: 2 črne usnjate denar-nce, 1 zavitek, l beli robec. Vse skupno s svoto od 22 vin. do Z3 K. 2 bankovca po 100 K, 1 bankovec za 10 K, 1 beli modro pisani namizni pri, 1 srebrni rožni venec, 1 koža ruja-vega usnja, 1 spominska knjižica, 1 lastniška opoleta, 2 ščipalnika, 1 črna pompadura. 1 srebrna častniška verižica, 1 zavitek približno 1 m zelenega blaga za moško obleko, 1 svilnata ročna torbica z 2 belimi ro kavicami, 2 moška dežnika. 1 kožu-bast vratnik, 2 velika ključa. Važno kulturno vprašanje. (Dalje.) Da je naša mladina premalo dovzetna za strokovno znanje, tožimo nikomur pa ne pride na misel, da bi pisal zanjo različne poizkuse lz toplote, magnetizma, elektrike, kemije, mehanike, zračnem tlaku, kapljevinah, zvoku, svetlobi itd. Ml na poznamo gospoda, ki ima zabele- ženih takih lepih stvaric obilico, a ni nikogar, ki bi ga opomnil. Ja bi naši masi in naši domovini z 'zaavanjeir, takih dele več koristil, nego vsi oni, ki pišejo v potu svojega obiaza povesti, samo povesil za doige in dolgočasne zimske večere. In naše nekatere stroke kot take, n. pr. risanje, telovadba, ročna dela itd.? — Komu pride na misel, da bi pisal o tem, če pa treba naši masi povesti, samih povesti! ... Znano pa je nam vsem, kako rada mladina riše. Pa ni ga umetnika, ki bi se hotel ponižati tako globoko, da bi pokazal naši mladini, v zanjo primernih delcih, pot do te umetnosti. in ji pokaral, kolika radost za dušo in srce je, če zna človek gledati lepo stvarstvo božje z očrni umetnika, škoda časa! — Ali pa je ob taki opravičbi opravičeno začudenje, če izgine ta in ona umetnina, in stopi na njeno mesto nestvor umetnosti? — Ni! . . . Naši telovadci se kar kosajo, kdo bo izdelal lepši načrt za telovadni pouk. Nobeden pa se ne domisli, da bi populariziral telovadbo tim potem, da bi za našo mladino napisal vrsto telovadnih iger, vaj itd. Tudi taka delca bi rodila več sadu, nego pa same povesti. Ob njih bi se mladina igrala in telovadila, in njeno telo bi postalo prožno in zdravo, dobili bi nov, zdrav zarod, a brez špartaniz-ma in militarizma. In ročna dela? — Kako zanimivo se da pripovedovati tudi o teh! Mladina bi ob takih spisih lahko izvedela to in ono o narodnih nošah, narodnem pohištvu, narodnem stavbarstvu, domači narodni obrti itd. In vse to je tako važno, da šele ob umevanjn tega, umemo večino onega, o čemer smo govorili zgoraj. Saj kdo ume narodovo prošlost. njegov kulturni razvoj, njegove pesmi, povesti, običaje, dušo, srce itd. brc* vsega tega! — Čemu vse to? — To je dolgočasno! ... A mi rabimo mičnih povesti za dolge in dolgočasne zimske večere. Prav nič pa ne po.ni-slimo, da pehamo s svojo brezbrižnostjo našo maso v ono razpoloženje, ob katerem je tako dovzetna za vse tuje. Kako bi ne bila, če pa meni masa, da nima svojega ričesar, prav ničesar . . . Samo skandiranje verza: »Kdor zaničuje sc sa.n, podlaga je tujčevi peti«, nas ne bode rešilo; zakaj pomen verza mora uraetl najprej inteligenca; in ko ga bo ume-la ta, pa bo z zabavno in poučno literaturo za mladino ustvarila dejstvo, da masa naroda ne bo hotela biti več podlaga tujčevi peti; in to Je iredentizem prave sorte, ki pa se loči od snopa slame, ki se vžge prav rad, gori s plamenom, in se vduši v lastnem dimu. (Dalje prih)_________ Iz stranke. Prlhodnii diskuzijski sestanek je v četrtek, dne 3. julija ob pjl & uri zvečer v običajnih prostorih (Maorova hiša). — Predmet diskuzije. nadaljevanje o politični taktiki. Sodrugi! »Kolikor znaš — toltko veljaš!« To je resnica, ki je vedn^i veljala in ki bo vedno veljala. Da širimo naše znanje, da bo krajevna politična organizacija Ljubljana v resnici krog najzavedneiših političnih borilcev, posečajte to elementarno šolo. Dolžnost vsakega sodruga je, da pride na diskuzijske večere, kjer je svobodna tribuna za vsako resno in odkritosrčno razmotrivanje aktualnih političnih vprašanj. Sodrugi krajevne politične organizacije! Na zaupniškem sestanku krajevne politične organizacije dne 23. Junija je bilo sklenjeno, da se v svrho nnančnega ojačenja organizacije, posebno z ozirom na predstoječe volitve, prične nabirati prostovoljni strankin davek. To obdačenje se vrši do vštetega 13. julija t. 1„ do dneva konference krajevne politična organizacije neorganizirano, na podlagi popolnoma prostovoljnin osebnih prijav. Na tej konferenci se bo Potem določilo organizatorično ob-Hko, po kateri se bo pobiral nadalje ta prostovoljni strankin davek do konca leta 1919. Krajevna politična organizacija Pa polaga poseben pomen na to popolnoma prostovoljno osebno obda-cenje do 13. julija, ker bo ravno to Prvo obdačenje pokazalo pravo sliko zavestnega in požrtvovalnega du-‘*a naših sodrugov. Poživljamo Vas torej, sodrugi, da naznanite takoj ali najkasneje do 11. Julija blagajniku oziroma tajniku ali pismeno Krajevni politični organizaciji (Cesarja Jožefa trg, Mahrova hiša), koliko je voljan vsakdo mesečno prispevat! na prostovoljnem strankinem davku do koncem leta 1919. Ta prostovoljni strankin davek mora plačati \ sak sodrug nepozvano 1. julija, 1. avgusta, 1. septembra, 1. oktobra, l no vembra in 1. decembra 1919. Za vse ostale sodruge, ki se ne prijavijo do 11. julija osebno, bodemo sklepali na naši konferenci un. 13. Julija o načinu organizacije tega prostovoljnega obdačenja. Bližamo se času, sodrugi, ko bo morala naša organizacija dokazat , da njeno delo ni bilo brezuspešno ni času, ki bo zahteval velike materi-jelne žrtve. Vaša prosta volja. Vaša zavestnost naj že v teh kratkih dnevih dokaže, da se ne varamo v našem računu. Krajevna poliiiČT! v?’zacija J. S. D. S. Ljubljana. Strokovno gibanie. ^sia ouc.cn! ki vlnan—v sc Lo vršila v četrtek, dne 3. t. m. ob 6. uri zvečer v Mahmvi hiši. Shod kovinarjev prizadetih to-varen z dnevnim redom: Mezdno gibanje! se bo vršil v ledelio 6. t. in. ob 9. uri dopoldne v Mahrovi hiši Polnoštevilna in točna udeležba Ir.-lžnost! Odgovorite! Med »Slovencem« in »Slov. Narodom se vrši ljut boj. O stvari sami bomo še izpregovorili, ko nam bo ta in ona stvar na tej in na oni strani povsem jasna. Da bo »Narod« igral do kraja klavrno vlogo, trdimo sicer lahko že sedaj. Toda s to ugotovitvijo ne povemo pravzaprav nič novega. Zaenkrat nam je ta polemika že odkrila stvari, ki osvetljujejo dokaj upravne nazore tako-zvanih odločujočih činiteljev. Tako n. pr. vemo, da se je poročalo v Belgradit o teh in onih rečeh a d u s u m d e 1 p h i n i in preko vseh poklicanih instanc, kar samovoljno, ne oziraje ne na temeljne zakone In norme konstitucijonelne države. Seveda se vse to v polemiki kolikor mogoče prikriva in zavija. Ml pa hočemo vedeti takoj, če }e res, kar se trdi, da je dr. Zeriav sam poročal in nastopal v Belgradu na oni slikoviti in povsem izvirni način, ki ga »Slovenec« navaja. To želimo vedeti. ta odgovor zahtevamo. Ali je gosp. deželni podpredsednik zares zakrivi! te nezakonitosti ali ne. Kratka, precizna izjava bi razbistrila situacijo bolj nego vse dolgovezne polemike. Izpregovorite! Vestnik »Svobode*. Dramatični odsek »Svobode« priredi dne 12. in 13. t. ni. v dramskem gledališču dve predstavi. Kdaj da se dobijo vstopnice, se objavi pravočasno. Društveni shod se vrši v soboto, dne 5. t. ra. ob 20. uri zvečer v Zeleni Jami pri Sušniku. Sodrugi. so-družice, udeležite se shoda polnoštevilno. Podružnica v Vodmatu ustanovi v kratkem godbeni odsek na pihala. Prosimo, da se vsi oni, ki želijo sodelovati pri tem odseku, zlasti tak!, ki so že igrali, takoj priglase pri so-drugu Rihardu Firmu, Selo št. 38. a'i pa v tajništvu »Svobode«. Zidani most. Pevski mešani zbor »Svobode« v Zidanem mostu prične v kratkem z vajami. Člani in članice, ki imajo veselie do petja, na? se takoj priglasijo pri predsednici Alojziji Vodušek, ali pa pri kakem odborniku »Svobode«. — Odbot »Svobode« izreka sodrugu Jelilu iskreno zahvalo za njegovo delovanje v podružnici. h, Slovenije. Maribor. Pišejo nam: Razmere pri želcz-niški aprovizaciji so kaj čudne, čeprav so kontrolni organi »Zvezarji«. Upali smo, da dobimo vsaj nekaj sladkorja. Če ni aprovizacija slucl-kbrjem založena, naj se malo z (ran e in naj pomisli, da moraš sladkor pri trgovcih plačati kar po 30 K za kg! Ne govorite vedno: bomo naredili, ampak povejte nam še enkrat: smo nekaj naredili! Gospodje od »Zveze«, z živjo-klici se ne da potolažiti želodcev! — Več železničarjev Blanca pri Brežicah. Starokopitneža imamo še pri nas v osebi našega župana. Nižji stanovi so mu zadnja briga. Nek brezposelni rudar je prosil brezposelne podpore, pa mu Jo je odbil z izgovorom, da ni hotel sprejetij ponujenega mu dela. Opomniti bi še bilo to, da je baje obvestil okrajno glavarstvo, da se rudarjem ne da nobena brezposelna podpora, ker drugega dela ne sprejmejo. Vprašamo, če je to prav! — Upamo, da naš župan ne bo na veke župan Blanške občine. Kultura. Koncert srbskih umetnikov v Ljubljani. Brata Milan in Dušan Jovanovič bodeta v svoiem koncertu v četrtek, 3. julija v Unionski dvorani zvečer ob 20. uri izvajala sledeči lepi spored: 1. Vleuntemps: Koncert v D-molu. I. Andante. II. Adagio religioso. IH- Finale marziale. 2. Čajkovski}: Serenade meiancol;-que. 3. a) Pugnani-Kreisler: Praelu-dium in AUegro.. b) Chopin: Noctur-ne. — Odmor. — 4. Saint-Sags: Ha-vanaise. Op. 38. 5. a) Smetana: Iz moje domovine, b) Beethoven: Romanca. Op. 50. 6. Sarasate: Ciganski napevi. — Vstopnice se dobivajo v predprodaji v trafiki v Prešernovi ulici 54. Srbski umetnik Milan Jovane vič je izreden talent naše Jugoslavije. Učil se je sedem let pri mojstru Šev-čiku na Dunaju. Odkar obstoji mojstrska šola goslarjev na Dunajski akademiji, ie on prvi. ki je v mladosti 14 let lani dovrši to šcln in dobil državno diplomo z najvišjo odliko. V zadnjih šestih mesecih je živel v Parizu in se še nanrej učil ori nrofes iv Remvju. Koncem letošnje koncertne sezone je kot 15 letni umetnik priredi! v Parizu tri izborno uspele koncerte v dvorani Saile Gaveau in žel toliko priznanja občinstva in kritikov, da takšnega v dobi 15 let doslej najbrž še nikdo ni dosegel. Več kritikov imenuje Milana mladega Pagu-ninija sedanje dobe. Slovenci, rte zamudite njegovega koncerta v Ljubljani. Nučičev poslovilni večer. Sinoči se je poslovil od ljubljanskega občinstva ravnatelj dramskega gledališča g. Hinko Nučič. Prostori v Ljudske .n domu so bili nabito polni, ovacije prisrčne in brez konca. Gospod Nučič je najprej mojstrsko deklamiral najlepše pesmi naših najboljših umetnikov, nato je pa nastopil v petero karakternih vlogah v igri »Amnestija«. Ne bomo ponavljali stereotipič-nlh hval, povemo samo. da tako igra le pravi igralec - umetnik. Takih igralcev - umetnikov potrebujemo. Zato se nam zdi velika škoda, da ne ostane še nadalje med nami. To so izražale tudi sinočnje navdušene ovacije. — Poslovilni večer ostane gospodu Nučiču gotovo v najlepšem spominu. »Ljubljanski Zvon«. Izšla je 6. št. »Ljubljanskega Zvona«, mesečnika za književnost in prosveto, s sledečo vsebino: Ivan Albreht: »Svidenje«, »Od Celovca do Beljaka«; Joka Žigon: »Odmev globin«; dr. Ivan Tavčar: »Visoška kronika«, (nadaljevanje); dr. Alfred Serko: »Besi«; Anton Funtek: »Za hčer«; Janko Ola-ser: »V album samotarju«: Anton Loboda: »Moderna politična načela in naši obmejni spori«; Fran Albrecht: »Ob cvetočem drevesu«; Janko Glaser: »ČuJeŠ?«: Ivan Albreht; »Krojač Marka«; Gustav Strniša: »Jutranja«; Avgust Žigon: »Prispevek k petdesetletnici«; Pavel Golia: »Brez sna«; Marija Kmetova: »Božja pot«. Listek: dr. Pave* V. Brežnik: L. C. Merwilie: Rfives «St Glaser: Anton Loboda — dr. Fran Ramovš: Die Siidgrenze der Deu-tschen Steiermark; Ivan Albreht* Milica Jankovič »Pre sreče«; Katon iz utice; Glasovne opombe; A. D.: Književne posebnosti; D.: latinski obzornik. Nove knjige. — Kei se je vnovič podražil tisk, papir in upra-av, se Je moralo zvišati celoletno naročnino na 36 K. »Klasa protiv klase«. Spisal Mar-tov. Drugi zvezek: »Agitacione biblioteke »Slobode« v Novem Sadu. Vsebina te brošure je zelo zanimiva in podučna ter dokazuje, zakaj delavski razred bije svoj razredni boj, da ob končni zmagi doprinese vsemu človeštvu blagostanje. Knjižico vsem prav toplo priporočamo. Cena Ji Je 1 K in se naroča pri uredništvu »Slobode«, Novi Sad Čurčijska ul. št. 21. Naročnina naj se vpošlje n3prei. Angleško ddavstvo bo izmenjavalo blago z delavstvom celega sveta. Na zboru angleških strokovnih zvez, ki je zastopal štiri milijone oseb, združenih v Uniji strokovnih zvez, so bili sprejeti omenjenja vredni sklepi. Ta zveza ima 60 milijonov liber šterlingov premoženja in njen promet v letu 1918. je znašal 250 milijonov liber šterlingov. Zveza nakupuje posebno veliko iz kolonij j nakupila je tudi mnogo posestev. Iz te zveze nameravajo ustanoviti posebno strokovno stranko, ki naj bi se združila z »Labour Party« (Delavsko stranko) v nekako delavsko-demokratično stranko. Dalie namerava zveza obnoviti mednarodne stike med strok- >vr*-rS /vezam!, vštevšl Nemčijo, ter jih razširiti na medsebojno Izmenjavanje blaga, pri čemer se bo tudi dosega skupnih delavskih ciljev olajšala in oospe-šila. — Ta misel je zelo zanimiva ln je tudi za nas važna. Delavstvo enega naroda bo moglo z delavstvom drugega naroda naravnost trgovati, ne bode treba raznih veieka-pitalističnih posredovalcev, katerih edin namen je: odirati delavske kon sumente. Ta misel ne sme ostati le na papirju. Potrebujemo kar največ mednarodnih stikov; saj sami čutimo, kako smo takorekoč popolnoma odrezani od vseh stikov z italijanskimi, francoskimi, angleškimi socija-listi. da ne govorimo o nemških čeških, poljskih, madžarskih sodrugih. Mednarodna trgovina po vojski se ne sme vršiti brez uplivnega sodelovanja proletarijata. V interesu delavstva, tega največjega konsumenta sveta je, da ga ne bodo več odirale razne uvozne in izvozne družbe, ki stremijo le za velikanskimi dobički. Gospod •*rstvo. Cenilno komisijo za oddajo de-mobilizacijskega blaga v Škofji Loki je Gospodarska komisiia za stvarno demobilizacijo v Ljubljani odstavila. Posle prevzame nova komisija, sestavljena iz organov Gospodarske komisije za stvarno demobilizacijo, vojaštva in železnice. Gospodinjski tečaj po deželi. Poverjeništvo za kmetijstvo namerava prirediti več gospodinjskih tečajev po deželi, ki imajo pričeti jeseni ln trajati po 10 tednov. Za take tečaje lahko prosijo županstva, župni uradi, kmetijske podružnice in druga društva ali pa posebni v ta namen se-j stavljeni odbori. V gospodinjski tečaj se bo sprejelo 12 do 16 udeleženk. Stroške za prehrano (kosilo) morajo nositi učenke, stroške za učiteljico in učne pripomočke prevzame poverjeništvo za kmetijstvo, potrebne prostore s orl-tiklinami za tečaj in za 2 učiteljici, kakor tudi potrebno kurivo pa mora preskrbeti dotično županstvo, društvo ozir. odbor. Imenovani interesenti, ki želijo, da se priredi v njih kraju letošnjo jesen gospodinjski tečaj, nal se člm-preje obrnejo na poverjeništvo za kmetijstvo deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani, kjer se dobe vsa nadaljna pojasnila. Svetovni pridelek sladkorja. »Ju-goslavenski Ekonomista« poroča; Leta 1917.—18. je znašal svetovni pridelek sladkorja 16,814.973 ton, a leta 1918.—19. je znašal 14,740.635 ton, kar pomenja deficit 1,074.158 ton in kar je razvidno vsled vojnih dogodkov. Medtem ie bil pridelek leta 1913.—14. znatno večtC namreč 18,667.399 ton. Sama Amerika je pridelala od sladkornega trsta 4,985.601 tono sladkorja, a od tega števila oJ-pade na Kubo 2,597.732 ton. Nemčija je pa pridelala 1918.—19. leta 1,400 000 ton naDram 2,720.000 ton v letu 1913.—14. Avstrija 700.000 ton napram 1,703.000 ton v letu 191.v do 1914.; Francija je pridelala 150.000 ton napram 717.400 ton. Belgija Je dosegla svojo največjo produkcijo leta 1913.—14. v 229.049 tonah, leta 1918.-19. pa le polovico tega; Holandska 200 000 ton napram 230.000 ton 1913.—14. leta. Rusija Je pridelala 1918.—19. leta 700.000 ton tiapram 2,058.535 ton 1911.—12. leta. Iz te Statistike je razvidno za koliko je padla produkcija v svetovni vojni; a najbolj le padla produkcija v Franciji. O čekovnem prometu. Najmanj znani izmed vseh vrst čekov so trajni čeki. Dunajska poštna hranilnica jih je vpeljala šele par let pred vojno. Vendar so se v bivši Avstriji kmalu udomačili, ker so v vsakdanjem prometu zelo uporabljivi. Upati smemo, da se Jih bo tudi naše občinstvo v čekovnem prometu z našim čekovnim uradom rado posluževalo. — Lastnik čekovnega računa, ki mora izplačati istemu prejemniku v rednih obrokih (mesečno, na dva meseca, četrtletno itd.) in vsakokrat v istem znesku in istega dne meseca, lahko naroči čekovnemu uradu ta izplačila z enkratnim čekom. Tak ček se imenuje trajni ček. Izpolni sa trajni ček ravno tako kakor imenski, pripiše se samo še sledeča pripomba: »15. vsakega meseca naj se do preklica nakaže v gotovini A. B. v C.« ali pa: »1. februarja, 1. maja. 1. avgusta in 1. novembra vsakega leta naj se do preklica pripiše čekovnemu računu št A. B. v C.*. Na podlagi takega trajnega čeka izplačuje oziroma pripisuje čekovni urad v določenih rokih toliko časa. dokler lastnik računa ne prekliče trajnega čeka. Ako pade za izplačilo določeni dan na nedeljo, se izplača oziroma pripiše znesek naslednjega dne. Vsak trajni ček mora imeti pripombo »do preklica«. V pripombi, kdaj da naj se izplačuje v gotovini, naj se navede, katerega dne naj čekovni urad nakaže izplačilo in ne, katerega dne naj šele v resnici izplača. Lastnik računa je dolžan paziti na to, da se trajni ček pravočasno prekliče. Preklic se mora izvršiti pismeno In čekovni urad tudi pismeno potrdi, da je prejel preklic trajnega čeka. l* eventuelno škodo, ki nastane vsled tega, ker ni bil trajni ček pravočasno preklican, ali pa v prekbeii označen, ne jamči če.covniuraG. /. pogosti. Plačevati moram stanovanje vsak mesec ali četrtletno. Ce sem lastnik čekovnega računa, napišem trajni ček, s katerim naročim Čekovnemu uradu, da naj izplačuje prvega vsakega meseca hišnemu posestniku najemnino. S tem sem si prihranil, da mi ni treba hoditi vsak mesec k hišnemu gospodarju plačevat najemnino In s tem tratiti čas. V službi imam deklo. Vsakmesecil moram izplačevat plačo. Napravim trajni ček in s tem le vse odprav e no V nišami imam tri strojeplSKe. Napravim tri trajne čeke m Čekovni urad iim bo na moj račun izplacev al mesečno nlačo. Teto ?a 4 pomočnike v prodajalni, glede mesečnih prispevkov za športno dru-štvo, glede zavarovalnine itd. Iz tega se razvidi, na kako mnogo načinov lahko uporabljamo trajne čeke in da je le želeti, da se občinstvo seznani ž njuni in se jih poslužuje. Ali je mogoče ček, ki seni ga že odposlal čekovnemu uradu in se že nahaja pri čekovnem uradu preklicati? Pride slučaj, da sem s čekom nakazal kaki osebi znesek in odposlal ček čekovnemu uradu. Takoj potem pa pridem na to, da sem tej osebi že vse plačal, ali pa, da ji sploh nisem nič dolžan. Kaj naj storim v takem slučaju? Seveda ček prekličem. Ce sem v Ljubljani, nesem ta preklic kar sam v čekovni urad, sicer ga pa pošljem po pošti, oziroma, če gre za večje zneske, ga pošljem brzojavno. Ali ima pa ta preklic tudi kaj vspeha? Tu je treba razlikovati med imenskimi in blagajniškimi čeki. Kakor znano so imenski čeki taki čeki, na katerih je oseba, ki naj prejme znesek, z Imenom navedena. Čekovni urad pošlje tej osebi znesek po čekovni nakaznici, ki je poštnine prosta, po poštni nakaznici, z denarnim pismom ali tudi brzojavno. Če dobi čekovni urad, predno je odposlal čekovno ali poštno nakaznico, denarno pismo ali brzojavno poštno nakaznico, sporočilo lastnika čekovnega računa, s katerim ta prekliče svoj ček, mu seveda takoj ugodi Ju ne odpošlje denarja. Če bi ček. urad nakazani znesek kar na kratko lahko pripisal čekovnemu računu one osebe, ki naj prejme nakazan! znesek, ima preklic čeka uspeh, če ga Je prejel ček. urad še predno Je odpisal oz. pripisal nakazani znesek. Tudi blagajniški ček se lahko prekliče. Preklic ima pa brez ozira kdaj je bil vložen, samo tedaj uspeh, če je 14-dnevni rok, ki je po postavi določen za prezentacijo že potekel. Likvidacija bivšega vojnega ministrstva. Da bo mogoč pregled vseh terjatev od likvidacijske mase nekdanje c. in kr. vojne uprave, se vsi, danje c. in kr. vojne uprave kaj ma-terijelnega terjati, pozivajo, naj svoje zahteve do 1. oktobra t. 1. pismeno priglase pri oddelku XV. likvidu-Jočega vojnega ministrstva, Dunaj, Radetzkyplatz, Hotel »Hungaria«. Dvig krone in marke, a padec Ure v Ziirlchu. Vsled boljšega presojanja mirovnih pogojev se je na borzi v Zurichu dvignila krona na 19.— ter nemška marka na 41. — fiankov. Vsled ministrske krize v Italiji je padla lira, ki Je vržena v velikih množinah na svetovni trg, 2*1. junija od 65.— na 57.— frankov, torej za 8 frankov pri 100 lirah. Računski zaključek dunalske Spl. prometne banke izkazuje 6,156.882 K čistega dobička. Dividenda znaša 5% ali 14 kron. V Nemški Avstriji se dovoli pridelovanje tobaka. Finančni in proračunski odsek se je posvetoval o predlogih glede pospešitve pridelovanja tobaka In o vprašanju, je-li ne bi kazalo dovoliti svobodno pridelovanje tobaka vsaj za nekaj časa. Sprejela se je resolucija, v kateri se vlada poziva, naj poskrbi, da bo dovoljeno pridelovati tobak na obhiš-nih vrtičih do vštete žetve 1920. Pridelovati ga sme vsakdo toliko. :.oh-kor ga potrebuje za lastno porabo. Pariški kapitalisti cokiipiii vsa avstrijska vojna posolila. »Wiener Mittagspost« poroča iz Pariza da v tamošnjih finančnih krogih zelo debatirajo o poročilih listov, da le nekaj pariških velefinančnikov pekupi-lo vsa avstrijska vojna posojila. Izpred sodišča. Roparski umor na Jesenicah. Včeraj ob 9. uri se je nadaljevala pred ljubljansko poroto razprava proti Antonu Završniku. Najprej se je zaslišalo za danes povabljene priče. Predsednik vprašuje Završnika, kdo je ta Rcindl, kaj je in kake postave. Obtoženec izpove, da je približno 23 let star, nekoliko večji ko on, včasih ima vojaško, včasih pa civilno obleko. Ko se je prebral vče-rajšen opis Reindlna, sta si zelo nasprotovala. Govoril je bolj koroško narečje, včasih tudi nemško. Neža Šlibar, obtoženčeva zaročenka je izpovedala: Štiri mesece st poznam z Završnikom. Predpustom sva se nameravala poročiti. Završnik je pri mizarju Gogala na Bledu naročil pohištvo za 2200 K. Dne 9. februarja je plačal 1000 K. Na vprašanje predsednika, ako pozna mogoče kake tihotapce, ki so s Koroškega nosili germ in drugo ter ako po zna kakega Reindlna, in ako je od njega kupila kdaj kal drož, irjavila t F.nkrat sem kupila od enega drože, ne vem pa kako se piše. Btl le srednje postave, srednjega života, imel je pelerino in ie govori! gor? nH