Leto LXVir fošfnlna plačana V golovInT. (7 Ljubljani, V lorelc, Hrie 13. Ma 1939 Slev. 1323 Gena 2 din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja ce« ioletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 VENEC Čekovni račun: Ljnbljana številka 10.650 in 10.349 za inserate. Uprava: Kopitarjeva ulica številka 6, Telefoni uredništva in oprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika Voditelj Slovencev - slovenskim županom „VaIpeti so nas mučili, a župani so bili kri naše krvi, živeli so življenje našega kmetskega ljudstva ter delili z njim njegovo usodo, dobro in hudo" Ob priliki predaje listin častnega občanstva 322 slovenskih občin dr. A. Korošcu v hotelu Union v Ljubljani Gospod predsednik Županske zveze! Gospodje župani! Pravkar mi je predsednik Županske zveze, gospod Novak, izročil knjigo, v kateri se nahajn skupna diploma 322 slovenskih občin, ki so bile tako dobre in me izvolile za svojega častnega občana. Gospodje župani! Za to izkazano mi čast izrekam Vam, Vašim občinskim odborom in Vašim občanom najiskrenejšo zahvalo. Naj vpletem samo na kratko svoja osebna razmišljanja o časteh. Vem, da se lahko samo živim ljudem podeljujejo nekatere časti, vendar sem načelno mišljenja, da bi se naj ljudem vobče izkazovale časti šele po smrti, kadar leži pred nami že cela knjiga življenja z vsemi njihovimi grehi in zaslugami. Kljub tej načelni razliki v naziranju o podeljevanju časti Vam kot izobražen človek ponavljam svojo zahvalo. Življenje, polno neprestanih političnih borb, me jc vzgojilo tako — ne zamerite mi, da govorim iskreno — da mi je kakršnokoli izkazovanja časti le malokdaj prijetno in dobrodošlo. Ta »malokdaj« nastopa vsakokrat ob priliki volitev, kadar vsako izkazovanje časti in vsaka hvala prinaša naši stranki in meni vse večje in večje število glasov. Kajti po vsem svetu je pač tako, da se glasovi, oddani pri volitvah, ne vagajo, ampak štejejo, kar pa seveda ne izključuje, da se kljub temu po vsakih volitvah tisti, ki so propadli, tolažijo, da so vsaj moralno zmagali. A te tehtnice za »moralne zmage« niso ne zanesljive, ne razveseljive, ampak edinole tolažljive. Toda pustimo taka teoretična razmišljanja v stran in poglejmo stvarnosti v oči! Vendar le moram izjaviti, da polagam veliko važnost in sem zelo ponosen na to, da me je 322 občin, torej velika večina slovenskih občin imenovala za svojega častnega občana. To imenovanje mi namreč najbolj očito dokazuje, da nisem izgubil povezanosti s svojim dragim slovenskim narodom, da nisem izkoreninjenec, da me večina Slovencev, in upam tudi Slovenk, ima vsaj malo, malo rada in da prav tako čuti, kako tudi jaz slovenski narod zelo, zelo ljubim. Izjavljam pa obenem in prosim, da se mi verjame, da onim 85 občinam, ki danes tukaj niso zastopane, tega niti najmanj ne zamerjam! In prepričan sem, tudi Vi ne! Opravičen som, da se naslanjam na mišljenje in sodbo slovenskih županov in se s tem ponašam. Odkar beleži zgodovina v svojih knjigah tudi Slovence, vedno je bilo mišljenje in sodba županov, naj jim je bil poverjen kakršenkoli delokrog, mero-dajno za slovenski narod. Valpeti so nas mučili in tepli, a župani so bili kri naše krvi, živeli so življenje nušega kmečkega ljudstva ter delili ž njim vso njegovo usodo, dobro in hudo. In tudi danes je ugled županov med slovenskim narodom zelo velik. Narod si jih voli v svobodnih volitvah, vodstvo dobrega dela javnega življenja je položeno v njihove roke. Župani so tolmači narodovega mišljenja in narodovih želja. Župani so zaščitniki in zagovorniki narodovih pravic. Župani so po občinah izvoljeni, od naroda postavljeni narodni očelje in voditelji. Biti župan jc veliko breme, biti župan pa je tudi visoka čast! Župani pa so dandanes pri nas v državi tudi, ako jih po-smatraino iz samoupravnega vidika, voditelji najširje zgrajenih, najsvobodneje delujočih samoupravnih teles. Mi živimo v dobi borbe za samouprave, za široke samouprave. Naše življenje v Jugoslaviji je prav za prav neprestana borba za samouprave. A te samouprave naj bodo po naši zamisli take, da ne bodo Jugoslavije razrahljale, anipak jo okrepile in utrdile! Mislim in upam, da smo vsak dan bliže tem našim idealom, katerih nosi-telji in predstavniki so vprav župani naših kmečkih občin. Dobro upravljane občine, složna in zavedna slovenska domovina in močna ter nepremagljiva Jugoslavija, to je cilj in smisel vsega našega delovanja, to je končno naš najvišji in glavni program. Nad vsemi nami pa naj čuje in bdi beli orel Karadjordjc-vičev, in zato mi dovolite, da zakličem obenem z Vami: Živio kralj! Živio knez namestnik! Živela Jugoslavija! Živela Slovenija! Živeli slovenski župani! Še enkrat se Vam zahvaljujem za vse, kar ste mi s to knjigo poklonili! Ali Anglija že omahuje Londonski listi razlagajo pomirjevalne ponudbe angl. ministrov Nemčiji 20 letnica mednarodnega urada dela V nekaj dneh se bo že pet in dvajsetič zbrala mednarodna konlerenca dela na svojem rednem zasedanju v Ženevi. Pri tej priložnosti bo tudi velika mednarodna ustanova, ki nosi ime Mednarodnega urada dela in ki ji vsakoletne konference služijo kot neke vrste vesoljni parlament dela, slavila dvajset let svojega plodonosnega obstoja. Versajska mirovna pogodba je ustvarila celo vrsto velikih mednarodnih ustanov: Zvezo narodov, Mednarodni urad dela ,a med vsemi je slednji pokazal največ življenjske sposobnosti in razvil najbolj plodonosno delo, ki nosi v sebi seme trajne vrednosti. Razburkani politični dogodki, ki so zadnja leta pretresali svet in so ohromili mednarodno sodelovanje, tej ustanovi niso prizadeli skoraj nobene škode, prav tako malo, kakor ji je škodovala gospodarska stiska, ki je človeštvo trpinčila od 1. 1930 dalje. Mednarodni urad dela je nemoteno opravljal svojo službo in izpolnjeval vedno večje naloge, ki so se kopičile, tudi takrat, ko se je dejansko podrla stavba Zveze narodov, pa čeprav je bil upravno na njo navezan. Sedanji vrhovni ravnatelj Mednarodnega urada ze delo John Wynant je na vprašanje, kje je treba iskati pravih vzrokov te neprestane plodne rasti in tega od političnih dogodkov nemotenega dela, odgovoril, da sta za to dva vzroka. Prvi je, da je Mednarodni urad dela, čeprav pod streho /veze narodov, znal ohraniti svojo popolno samoupravo, tako, da so države, ki so iz političnih vzrokov ostale izven Zveze narodov ali pa so pozneje iz nje izstopile ter si s tem pridobile nazaj 6vobodo političnega razvoja, ostale v Mednarodnem uradu dela in tamkaj nemoteno in z nezmanjšano voljo sodelovale. Drugi vzrok pa je, da se v Mednarodnem uradu dela niso zbirali samo predstavniki posameznih držav, torej le diplomati in državniki, marveč, da je način organizacije omogočil, da so se tamkaj sestajale vse socialne in gospodarske sile sveta, zastopane po zastopnikih delavcev, delodajalcev in državnih občestev. Kajti v izključno političnih vprašanjih so mogoča nasprotja, ki mednarodno sodelovanje izključujejo, in za dosego izključno političnih ciljev posamezni narodi mednarodnega sodelovanja morda ne potrebujejo, toda gospodarsko udejstvo-vanje ima dandanes bistveno mednarodni značaj in prinaša že samo s seboj vse predpogoje za zbiranje sil in za podrejanje posameznikov skupnim zakonom. To sta bila dva poglavitna vzroka, ki sta Mednarodnemu uradu za delo omogočila, da je vse dosedanje potrese, ki so na drugih poljih mednarodno sodelovanje zrahljali, ako ga že niso popolnoma porušili, sorazmerno mirno preživel in da njegovo delo prav za prav ni bilo ovirano. ^ Mednarodni urad dela je imel tudi od prvega početka srečo, da so ga vodili možje izrednih sposobnosti, ki so se znali obdati s štabom najbolj izbranih sodelavcev iz vseh narodov sveta. Ako že govorimo o dvajsetletnici te ustanove, moramo v tej zvezi omeniti dve osebnosti, ki sta Mednarodnemu uradu dela v Ženevi vtisnili pečat svojih genijev. To sta bila dva Francoza. Prvi, Arthur Fontaine, ki je sam zasnoval in vodil prvo mednarodno združenje za zakonito zaščito delavstva ter tako postal ustanovitelj Mednarodnega urada dela ter njegov največji pobudnik. Drugi, Albert Thomas, ki je iz enega najbolj nadarjenih francoskih parlamentarcev postal prvi voditelj Mednarodnega urada dela, kjer je uresničil in daleč nadkrilil pričakovanja, ki so ga vanj stavili pravi prijatelji delavstva. Ta dva moža sta vdahnila tej ustanovi vso njeno vsebino, sta usmerila njeno poslovanje, ji dala njuna izročila ter ji priborila spoštovanja vredno mesto v mednarodnem življenju. To ni bilo lahko. Treba je bilo spraviti okrog iste delovne mize na stotine in stotine sotrudni-kov, ki so pripadali raznovrstnim socialnim slojem ter jih naučiti, da so doumeli medsebojno povezanost človeškega občestva in z iskreno požrtvovalnostjo iskali srednjih rešitev, ki spoštujejo pravice vseh. Treba je bilo šele ustvariti avtoriteto Mednarodnega urada dela v socialnih in gospodarskih vprašanjih, avtoriteto, ki so jo prostovoljno in radevolje sprejele posamezne vlade včlanjenih držav, a tudi drugi, ki so se iz ka-kršniiikoli razlogov držali izven organiziranega območja te velike ustanove. V dvajsetih letih, odkar Mednarodni urad dela deluje, je vse te svoje cilje dosegel in jih celo daleč prekosil. Postal je svetovno študijsko središče za vsa socialna in gospodarska vprašanja, svetovno žarišče neprecenljivih izkustev, ki si jih je ta ustanova pridobila s proučevanjem razmer po vseh krajih sveta, dragocena zakladnica statističnega gradiva, ki ga nikjer drugod na svetu nimajo. Postal je še več, kajti danes smemo z mirno vestjo reči, da se je Mednarodni urad dela uveljavil kot mednarodna posvetovalnica, kamor zasebniki, zasebne organizacije in države prihajajo po nasvete za svoje lastne zakonodaje. Mednarodni urad dela se je izognil veliki nevarnosti, da bi postal orodje kakšnega posebnega socialnega svetovnega nazora, ker je od prvega trenutka dalje znal pritegniti k sodelovanju vse, kar se udejstvuje na polju socialnega in gospodarskega snovanja ter izkoristiti vse moralne vrednote, ki prispevajo k organizaciji mednarodnega družabnega življenja na osnovi spoštovanja občih koristi v okviru spoštovanja socialnih pravic vsakega posameznika. 25. zasedanje kongresa Mednarodnega urada dela ima na svojem dnevnem redu spet vprašanja, ki segajo vprav v globine sodobnih socialnih in gospodarskih razmer, med njimi vprašanje delovnega časa. Pravočasno bomo svoje bravce opozorili na zaključke tega mednarodnega delovnega parlamenta, ki se v eni najbolj razburkanih političnih razdobij sestaja k delu, miren in navdahnjen z najboljšo voljo, da koristi človeštvu. Dunajska vremenska napoved: čez dan se bo zjasnilo, ponekod nevihte z viharjem in nalivom, lahen padec temperature. Zemunska vremenska napoved: Pretežno oblačno vreme z dežjem od časa do ča«*, posebno v zahodni polovici. Ponekod nevihte. Zagrebška vremenska napoved: Slabo deževje X močnejšimi vetrovi. Nedeljski tisk je soglasen v tem, da govori, ki 6a jih imeli v parlamentu britanski ministrski predsednik Chamberlain, zlasti^ pa lord Haliiax in ki so se tikali N e m č i j e , ne pomenijo nikakršne spremembe angleške zunanje politike. »Sunday Times« piše v uvodniku, da se lahko zanesljivo trdi, da ne gre za opustitev sedanje politike, ki jo je zavzela Velika Britanija po vkorakanju nemških čet v Prago. Angleška vlada bo vztrajala krepko pri vseh sporazumih, ki so bili pred kratkim zaključeni in ima iskreno željo, da te sporazume še izpopolni, kakor hitro bo tudi mogoče s sporazumom s Sovjetsko Rusijo. Lord Haliiax je hotel v svojem govoru poudariti samo to, da fronta proti napadalcu nima napadalnega značaja. »O b s e r v e r« pravi, da ne gre za ponovno vračanje k monakovskim metodam. Smisel govora lorda Halifaxa je, tako pravi list, da_ se hoče angleška vlada izogniti nesporazumljenjem in je zaradi tega vzela v svoje roke delo za ohranitev miru. Tako vlada, kakor ves narod sta sklenila, da na razumno stališče odgovorita z razumnim stališčem in je britanska vlada pripravljena pričeti pogajanja na temelju enakopravnosti. Ta poziv ne predstavlja prav nobene spremembe politike do Sovjetske Rusije. Monakovo ni prva številka v dolgi vrsti nadaljnjih angleških popuščanj, temveč nekaj, kar se ne more več vrniti m se torej ne more nekaj podobnega monakovski metodi nič več zgoditi. Nove izjave lorda Halifaxa London, 12. jun. Zunanji minister lord Hali f a x je danes v spodnji zbornici imel daljši govor, v katerem se .je izjavil o Poljski in o položaju na Daljnjem vzhodu. Glede Poljske je dejal: Čeprav bi bila Anglija vesela, ako bi se spor med Poljsko in Nemčijo rešil na prijateljski način, in čeprav angleška vlada misli, da je ta spor mogoče tako rešiti in da bi moral biti rešen na miren način, jc samo po sebi razumljivo, da takoj izbruhne vojna, v katero bi bila zapletena tudi Anglija, ako bi Nemčija samo poskusila spremeniti seda- nje. stanje s silo in na način, da bi bila poljska neodvisnost v nevarnosti. Glede Daljnjega vzhoda je Halifax dejal, da ni resnično, da bi sc Anglija umaknila iz Šang-liaja in da ima angleški admiral polnomočje, da ukrene s svojim brodovjem vse, kar misli, da je potrebno, da zaščiti angleške interese. Lord Halifax jo še dodal, da njegova izjava z dne 8. junija, v kateri jc ponudil mirna pogajanja Nemčiji, nikakor ne pomeni, da bi bila Anglija spremenila svojo politiko, ampak je to bil od njene strani samo odkritosrčen poskus olajšati reševanje raznih mednarodnih vprašanj. Anglija ne grozi nikomur, a tudi ne prikriva svojih namenov nikomur, zato sedaj ponovno izjavlja, da mora odslej vsakdo, kdor bo poskušal uporabljati silo, da spremeni stanje meja v Evropi, naletel na polni oboroženi odpor angleškega imperija. Francija poveljstvo na kopnem Anglija na morju London, 12. junija b. »United Prese« poroča, da je general Gamelin pri svojem obisku z angleškimi generali do vseh podrobnosti proučil sodelovanje obeh držav za primer vojne. Vojski na kopnem bo poveljeval francoski general, mornarica pa bo prešla pod vrhovno jx>veljstvo angleškega admirala. Glede skupnega vrhovnega poveljstva obeli letalskih armad pa še ni dosežen sporazum. Francosko letalstvo ima svoje stare izkušnje in tradicijo, medtem ko je angleško letalstvo znatno močnejše od francoskega. Angleško-francoski mornariški razgovori se zdaj nadaljujejo na samih manevrih francoskih in britanskih mornariških enot. Odmev v Nemčiji na očitek, da proizvaja Nemčija slabo blago Berlin, 12 junija. AA. DNB: »Berliner Borsen Zeitung« komentira govor, ki ga je imel v britanski poslanski zbornici britanski minister za prek-morsko trgovino g. H u d s o n. V tem govoru je Hudso,n izrazil svoje veselje nad tem. da se vedno bolj množijo pritožbe zaradi poslabšanja kakovosti nemškega trgovskega blaga in ker Nemčija lahko blago dobavlja le na daljše dobavne roke. Li6t piše k temu, da se je te dni večkrat slišalo iz ust državnikov, da Anglija niti ne mare, niti misli na to, da uniči nemško gospodarstvo in tudi nima namena postali ovira prirodnemu razvoju njene trgovine. Toda kako licemerno izgledajo v praksi ta angleška prepričevanja, pokazuje jasno sama izjava g. Hudsona. Samim Angležem tfo bržkone znano, da je najslabša metoda tekmovanja oklovetati kakovost konkurenčnega blaga in njene trgovinske sposobnosti. Teh meto,d sc poslužuje g. Hudson. Takšna propaganda merodajne-ga angleškega ministra proti nemški konkurenci se mora najostreje ožigosati. Celo samim Angležem mora biti jasno, da spadajo takšne izjave težko v okvir izjav ministrskega predsednika. Chamberlaina in zunanjega ministra Hnljfgvs, n namenu Anglije, da ne bo delala nobenih težav nemški trgovini. Šolski otroci v Telovi procesiji v Belgradu Tudi Metlika-okolica je imenovala dr. A. Korošca za častnega člana Ljubljana, 12. junija, A A. Dne 11, junija je delegacija občine Metlika-okolica, ki so jo tvorili župan Jože Nemanič. podžupan Franc Petrič in člana občinskega sveta Ivec Anton ter Nemanič Leopold, predala predsedniku senata dr. Antonu Korošcu diplomo častnega občanstva občine Metlika-okolica. Ob tej priliki se je župan Nemanič iskreno zahvala voditelju slovenskega naroda za vso njegovo skrb in delo v prid slovenskega naroda, posebno pa kmet-skega stanu. Tolmačil mu je hvaležnost in veselje prebivalstva Metlike-okolice, da ie po njegove zaslugi bila vsa Bela Krajina zopet priključena k dravski banovini in materi Sloveniji. G. predsednik senata dr. Anton Korošec se je iskreno zahvalil županu Nemaniču in vsej delegaciji za pozornost, ljubezen in hvaležnost, ki mu jo izkazuje prebivalstvo Bele Krajine. Potem ie islo zastopstvo predalo tudi banu dr. Marku N a t la i e n u diplomo častnega meščanstva občine Metlika-okolice. G. ban se je za izraženo čast iskreno zahvalil. Seja odbora JRZ za drav. banovino Ljubljana, 12. jun. Danes je bila v Ljubljani seja banovinskega odbora JRZ za dravsko banovino pod predsedstvom dr. Antona Korošca. Seja se je pričela ob 9 45 V začetku se je predsednik dr. Korošec spominjal smrti tajnika JKZ Mateja Tomazina s krasnim govorom, v katerem je opisal njegove vrline in njegovo delo za stranko. Na koncu ]e pozval navzočne, da mu vzkliknejo trikrat »Slava«. Vsi navzočni so se odzvali temu pozivu. Za tem jo imel dr. Korošec političen referat o našem notranjem in zunanjem političnem položaju, katerega so vsi navzočni z veliko pozornostjo poslušali Za dr. Korošcem so o gospodarskem položaju govorili poslanec g. dr. Jože Lavrič in član izvršilnega odbora Narodne banke g. Ivan Avsenek. Nato je bil izvoljen izvršilni odbor za dravsko banovino, v katerem so sledeči: za predsednika dr. Anton Korošec, predsednik senata, podpredsednik dr. Miha Krek, gradbeni minister; tajnik g. dr. Franc Kulovec, senator; blagajnik Franc Snoj, minister brez listnice. Sled le so slučajnosti, nakar se je razvila živahnai debat*. S seje je bila poslana brzojavka predsedniku vlade in notranjemu ministru Cvetkovlču . sledečo vsebino: »Gosjiodu predsedniku vlade Cvet-koviču, Belgrad. S seje banovinskega .odbora J1U za dravsko banovino Vam pošiljamo srčne pozdrave. Vsi zaključki so bili sprejeti soglasno Dr. Korošec.« Spominske proslava za Stepana in Antona Radiča V nedeljo, 11. t. m. so po vsi>m Hrvatskem Tajna okrog Sovjetske Rusije Chamberlain vprašuje, kdo zavlačuje sporazum Iz Rige poročajo o pogajanjih Rusije z Nemčijo Sprememba v sovjetskem zunanjem komisariatu London, 12, junija. AA. Reuter: Predsednik vlade Chamberlain je izjavil v spodnji zbornici, da nima v zvezi z britajisko-eovjetskimi pogajanji ničesar dodati svoji izjavi z dne 7. t. m. rotem je laburistični poslanec Dalton vprašal, zakaj vlada odlaša sklenitev sporazuma. Pozdravljen s ploskanjem je Chamberlain spet povzel besedo in odgovoril Daltomu: Ne vidim nobenega razloga, zakaj pripisuje Dalton to odlašanje britanski vladi. Preden se je Strang danes odpeljal z letalom v Moskvo, je imel daljšo konferenco s Halifaxom in britanskim pariškim poslanikom sirom Ericom Phipp-som, Po konferenci je Halifax sprejel sovjetskega poslanika Majskega. Strang se je danes kmalu po 12 odpeljal iz Londona v Moskvo. Strang sc bo do Varšave peljal z letalom flalo bo pa nadaljeval vožnjo z vlakom. Varšava, 12. junija. AA. Štefani: List »ABC« poroča iz Rige, da se vodijo pogajanja med Sovjetsko Rusijo in Nemčijo. List dodaja, da bo verjetno prišlo do novih trgovskih pogajanj tudi med Sovjetsko Rusijo in Italijo. Poljska—Rusija Varšava, 12. junija. AA. Štefani: Poljska bo izvozila v Rusijo 900.000 ton premoga. Zahvala Kneginje Olge Belgrad, 12. junija. AA. Nj. Vis. kneginja Olg« je dobila za svoj rojstni dan čestitke iz Jugoslavije in iz tujine z željo po dolgem življenju in sreči. Po najvišjem nalogu je pisarni N). Vet. kralja čast zahvaliti se vsem, ki so čestitali, in tistim, ki so se pri tej priložnosti vpisali v dvorne knjige. (Iz pisarne Nj. Vel. kralja 12. junija 1939.) Marka — 14.30 din Belgrad, 12. jun. AA. Pretekli teden so se končala pogajanja nemško-jugoslovanskega gospodarskega odbora, ki so se zadnji čas vršila v Kolnu. Naša delegacija se je že v petek zvečer vrnila v Belgrad. Namen pogajanj je bila ureditev novega razmerja do Ceško-moravskega protektorata in vprašanje tečaja marke. Uspeh pogajanj je tale: v trgovinskem, carinskem in denarnem pogledu bo Češko-moravski protektorat veljal do nadaljnjega kot jrosebna pokrajina. Dosedanji klirinški sistem s krono kot obračunsko enoto ostane ------....... -----------------va 1 v veljavi tudi nadalje. Tečaj češke krone je isti, iz Kominterne, kjer se je udejstvaval odkar ob- I ■ ■ ■ -- ----'—*!---- .............-.., • I Berlin, 12. junija. TG »Frankfurter Zeitung« objavlja zanimive spremembe, ki so se zgodile v vodstvu sovjetskega zunanjega Ikomisarijata po odhodu Litvinova, Kakor znano, je vodstvo tega komisarijata prevzel predsednik savjeta ljudskih komisarjev M o 1 o t o v. Kot namestnika je obdržal na mestu prvega podkomisarja Potjomki-n a. Toda za namestnike sta bila imenovana še dva druga odličnika, in sicer Dekariosav, ki prihaja iz notranjega komisarijata, je Georgijanec po rodu in ga je pripeljal seboj iz Georgjie vrhovni vodja tajne policije GPU Beri j a sam, ter Losovski. ki je nad 60 let star ter prihaja iz Kominterne, kjer se je udejstvaval odkar obstoja, preje pa je deloval v komunistični stranki že od 1, 1903. dalje. V zunanjem komisarijatu 6e nahajajo torej poleg komisarja še trije podkomi-sarji, od katerih eden zastopa poklicna diplomacijo (Potjomkin), drugi je zastopnik tajne policije (Dckanosov). tretji pa je zastopnik Kominterne (Losovski). Vodstva tiskovnega oddelka v zunanjem komisarijatu je bilo odvzeto Gnedinu, ki je moral med urednike »Izvestij« ter predano Š e g -lovu, ki spada med mlajšo sovjetske znanstvenike. 5® zelenih srajc v madžarskem parlamentu Budimpešta. 12. junija, b. Za binkošti izvoljen novi madžarski parlament, se je sestal danes dopoldne ob 10 k prvi formalni seji. Največjo pozornost je posvetilo ljudstvo 50 narodnim poslancem stranke »suličastih križev«. Oni so prispeli pred parlament v 14 okrašenih avtomobilih ter jim je množica priredila viharne ovacije. Policija je storila vse, da se manifestacija za te narodne poslance ne bi razširila. Vsi člani te stranke so bili v svojih krojih, zelenih srajcah, črnih površnikih in z usnjenimi pasovi. En del narodnih poslancev vladne stranke se je pojavil v stari madžarski magnatski nošnji. Le nekateri levičarski narodni poslanci so prišli v parlament v civilnih oblekah. Člani vlade z grofom Teleki- jem na čelu so prišli na sejo v popolnem številu ter nosili madžarske nošnje. Pred polnim parlamentom je pričel sejo ob 10 začasni predsednik, 83-letiii narodni poslanec nar.-soc. kinetsko delavske stranke Štefan Magyiarikosa, ki je pozdravil poslance stranke »strelnih križev« z dvignjeno roko. Po njegovem govoru je bilo izvoljenih šest najmlajših poslancev za provizorične zapisnikarje, od katerih so pristaši stranke »strelnih križev« 4 narodni poslanci. Sklenjeno je bilo, da se prihodnja javna seja parlamenta skliče v sredo, dne 14. junija opoldne. Seja je trajala vsega 7 ur. Ko so pristaši stranke »strelnih križev« zapuščali parlament, jih je ljudstvo zopet z navdušenjem pozdravljalo. Gafencu o Balkanski zvezi »Močnejša ko prej« eVbii* joi —------' •«»• - . ideolog hrvatskega kmečkega gibanja, dočim je ideolog nrvaisM'n» »">»•««• b,-Tx—i H..H bolgar„.....................- -,, Štefan Radič delaj, neposredno po Ulično mednim- g dz0_)u je imc| „a banketu govor v ka- stvom. Zgodovina*w imMa^tomM. Vrem je izrazil priznanje kralju KarOlu ter na _.. MnKanim Hnitrim hrvatslum |ag. da je ba]kanski sp0razuin zamišljen z na Ankara, 12. junija. AA. Romunski minister za zunanje zadeve Gafencu je snoči prisostvoval banketu, ki ga je v njegovo čast priredila turška Vlada. Banketu %ovpied drugimi prisostvovali poslaniki vseh balkanskih držav bolgarski. Turški minister _ . med njimi tudi za' 'žunafntŠ'- zadeve česar ni zapisala za nobenim drugim hrvatskim politikom, da sta namreč bila prva, ki sla svoje delo naslonila na ljudstvo samo, ki je bilo od domačih hrvatskih političnih prvakov in kulturnih delavcev zelo zanemarjeno in v politiki sploh ni štelo ničesar. Njuno delo se da primerjati z delom pokojnega dr. Kreka, ki je bil tako z Antonom, kakor s Štefanom Radičem v prijateljskih odnošajih in je. njuno gibanje spremljal z velikimi simpatijami. Spominski govori in manifestacije so bile po vseh hrvatskih krajih, v Zagorju, v Hrvatskem Primorju in Liki, v Slavoniji in Sremu, v Podra-vini, v Medjimurju, v Dalmaciji, v Bosni in Hercegovini. V Zagrebu samem je bil praznik hrvatske kmetske kulture. Proslava se je začela rano zjutraj z odkritjem spomenika Antonu in Štefanu Radiču ter kmetskemu kralju Matiji Gubcu. V dvorani Delavske zbornice je bila glavna skupščina Seljačke sloge, na kateri je govoril Rudolf Herceg, ki je dejal, da mora hrvatsko ljudstvo ostati tudi nadalje glavni nosilec vsega javnega življenja na Hrvatskem. Ako ima hrvatski narod, to je, njegovo seljaštvo, svojo prosveto in svoje poštenje, potem ima tudi svojo narodnost ter pravico, da živi kot narod — je dejal glavni govornik. Tako v Zagrebu, kakor vseh večjih krajih Hrvatske so obenem kazali zvočni film hrvatske kmečke kulture. Poudarjali so tudi veliko delo Seljačke sloge za pobijanje nepismenosti. V kratkem času svojega delovanja so naučili pisati 65.000 nepismenih . hrvatskih kmetov, Glavna proslava pa je bila v Narodnem gledišču, kjer se je zbrala velika množica hrvatskega kmetskega naroda v svojih krasnih pestrih nošah. Pele so se narodne pesmi in plesali narodni plesi. Aktualnih političnih izjav ni bilo. Za izsušltev donavske obale Na zadnji seji občinskega sveta v Belgradu je belgrajski župan izjavil, da se dela na načrtu, kako izsušiti vso donavsko obal od dolnjega mesta do pančevskega mostu. Za izsušitev tega močvirja in njega popolno »sanacijo je določen izdatek lkoli 50 milijonov dinarjev. Dr. Mačkovo glasilo proti Stojadinoviču »Hrvatski dnevnike je ob priliki rovarjenja dr. Stojadinoviča zoper 6edanjo vlado objavil uvodnik, v kalerem zavzema zoper dr. Stojadinoviča najostrejše stališče. Iz tega se more posnemati, da ima sedanja vlada za seboj ves hrvatski narod v akciji zoper poizkus nekaj častihlepnih politikov, da bi se zopet dokopali do izgubljene oblasti. »Hrvatski dnevnik« piše, da se je dr. M. Slojadinovič od začetka potuhnil, no nekaj mesecih pa jc postal nervozen in je začel razmišljati, kako bi se dvignil iz svojega padca s pomočjo agitacije, da je zaradi dela sedanje vlade za sporazum s Hrvati ogroženo srbstvo. Dasi dr. Cvetkovič v svojih razgovorih z dr. Mačkom ni žrtvoval niti ene stvarne koristi srbskega naroda, ka kor tudi dr. Maček ni žrtvoval niti ene stvarne koristi Hrvatov, misli dr. Stojadinovič, da bodo Srbi njegovemu geslu nasedli. Toda on se kruto vara Ko bodo dovršene izprememhe v banovin-skih odborih JRZ, bo jeseni kongres stranke na katerem bodo dr. Stojadinoviča končno izločili iz stranke in imenovali novega predsednika. ^ Za njega je samo 24 posiancev, in sicer oni, K, so decembra meseca dobili najmanj glasov. Zato pač ni niti najmanjšega dvoma, da se bo dr. Stoja dinovičev poskus temeljito izjalovil. monom ohranitve miru brez ozira na lok dogodkov. Balkanske države so zbrane v imenu istega ideala, ki jih je združil pred 15. leti. Gafencu je v svojem odgovoru naglasil podobnost vlog, ki jih imata Romunija in Turčija. Romunija brani svobodo velike Donave, Turčija pa varnost Dardanel, pri čemer se obe državi trudita, da ohranita najboljše odnošaje z ostalimi državami. Na koncu svojega govora je Gafencu dejal, da je Balkanski-sporazum orodje miru in da ne izključuje nobenega balkanskega naroda. Romunski zunanji minister Gafencu je izjavil dopisniku »Daily Telegraph« v Ankari glede Balkanske zveze sledeče: Popolnoma zaupani v slogo Balkanske zveze in njenega poslaništva, da pomaga ohraniti v Evropi ravnovesjo in zagotoviti mir. Knr se tiče balkanskega bloka, se je žo večkrat pokazalo, da,, on ni naperjen proti nikomur in ne želi nikogar izključiti. Balkanska zveza je odprta za vse balkanske države, ki uvidevajo potrebo, da se potoni skupnih prispevkov služi interesom Balkana. Na vprašan jb, 'ČŠ s<5' "bite nekatere sjtteitiertflte' v Balkanski zvezi, je Gafencu odgovoril, da je ta blok zdaj močnejši kot jo bil kdajkoli poprej. To jo edina sprememba, ki je nastala "v njciii. Boris obišče London London, 12. (junija, b. »Daily Express< jx>-roča, da bo bolgarski kralj Boris v teku meseca avgusta obiskal London. List mena, da je treba ta obisk razumeli tako, da bo Bolgarija stopila v čim tesnejše zveze z zapadnimi velesilami. V Londonu prav tako pričakujejo v jeseni tudi prihod grškega kralja Jurija. Bolgarija—Italija Rim, 12. .junija, b. Nocoj pridejo v Rim člani bolgarske delegacije pod vodstvom opolnomoče-nega ministra Bačova, ki bo pričel pogajanja s predstavniki italijanske vlade za sklenitev nove italijansko - bolgarske trgovinske pogodbe. Dosedanja trgovinska pogodba poteče namreč 30. junija. Španija na križišču Govorice o vojaški zvezi z Italijo in Nemčijo Burgos, 12. januja. AA. DNB: V tukajšnjih političnih krogih izjavljajo v zvezi s skorajšnjim obiskom grofa Ciana, da je ta obisk zelo velikega pomena. V zvezi s tem izjavljajo v tistih krogih, da se španski zunanji minister Suner, ki se pravkar mudi v Italiji, posvetuje z grofom Cianom o nadaljni utrditvi italijansko-španskega prijateljstva. Španski listi pišejo o Sunerjevem obisku v Italiji in o pripravljajočem se Cianovem obisku na Španskem in poudarjajo skupne ideale in skupno zgodovinsko poslanstvo italijanskega in španskega naroda. V Burgosu mislijo, da bo grof. Ciano obiskal Španijo v drugi polovici junija. London, 12. junija, b. Pogajanja, ki se vodijo med Rimom, Berlinom in Madridom, pripisujejo tukajšnji politični in diplomatski krogi velik pomen, ker nihče več ne dvomi, da bo Evropa dobila v najkrajšem času novo trojno vojno zvezo, in sicer še prejo, preden bo prišlo do sporazuma med Francijo, Anglijo in Sovjetsko Rusijo, Vsakdo ve, proti komu bi bil naperjen italijansko-nemško-špan-ski vojni pakt, ker je vsekakor to odgovor Angliji in Franciji za njuno zvezo z Moskvo. Berlin, 12. junija. AA. DNB: Državni svetnik Wohltat je prispel v Španijo, kjer bo z merodajnimj španskimi osebnostmi začel pogajanja za čim večji gospodarski razvoj med Nemčijo in Španijo. Rim, 12. junija, b. V zvezi z razgovori, ki so jih zadnje dni vodili grof Ciano in španski notranji minister Sunero ugotavljajo, da so je pri tej priliki resno sklepalo o sklenitvi vojne zveze med Italijo in Španijo. Dobro poučeni krogi pa izjavljajo, da bo grof Ciano odpotoval v Madrid 21. junija, kjer bo skušal doseči sklenitev vojne zveze med Italijo in Španijo. Novica o nameravani sklenitvi vojne zveze je povzročila v Franciji veliko vznemirjenje, medtem ko jo britanski krogi različno komentirajo ter še nimajo uradnega potrdila o resničnosti nameravane sklenitve vojnega pakta. Rim, 12. junija, b. V »vezi s poročili n pogajanjih španskega notranjega ministra Sunera v Rimu izjavljajo uradni španski krogi, da se vsaj začasno Španija ne namerava priklju- čiti paktu med Italijo in Nemčijo. Nemški krogi pričakujejo, da bo grof Ciano svoj skorajšnji obisk v Madridu uporabil za to, da ponovno začne to vprašanje in da stori vse, da španska vlada spremeni svoje dosedanje stališče. Španski falangisti pri papežu Vatikan, 12. jun. AA. Havas: Sv. oče Pij XII. je v nedeljo sprejel 8200 španskih falangistov, ki se nahajajo v Rimu. Sv. oče je pozdravil fa-langiste kol drage sinove katoliške Cerkve in kot branilce civilizacije. Nato je sv. oče podaril svoj blagoslov generalu Francu in njegovim sotrudni-kom. kakor pred 15. marcem. Blagovni kontingenti in tujski promet ostanejo nespremenjeni. Tečaj nemške marke se vrne na prejšnje stanje, ko je bil določen na 14.30 din, ker se je medtem doseglo ravnotežje v plačilnem prometu. (Iz zunanjega ministrstva.) Tenis Curih, 12, junija. Današnji dan mednarodnega tekmovanja za prvenstvo tenisa se je pričel nesrečno za naše tekmovalce. Po sobotnem porazu Palade po Ircu Rogersu je imel danes smolo Kukuljevič proti Američanu Cooku ter si je izpahnil levo roko pri stanju 6 : 2, 2 : 1 za Američana, zaradi česar je moral odstopiti od nadaljnjega tekmovanja. V drugi borbi je izgubil Mitič s Poljakom Pločin-skim z 6 : 0, 6 : 4, 2 : 6, 6 : 0, Tako je tudi on eliminiran iz nadaljnjega tekmovanja. Samo Punčec je premagal Angleža Harea s 6 : 2, 7 : 5, 6 : 3. Punčeca splošno smatrajo za enega izmed najresnejših favoritov za zmago v tem tekmovanju. Belgrajska nedelja Belgrad, 12. junija, m. Včerajšnja nedelja v političnem pogledu ni prinesla posebnih zanimivosti. Po državi so bili kakor navadno sestanki, ki so jih sklicali posamezne politične skupine. V preosnovi banovinskega odbora je vodstvo JRZ stopilo koraj naprej ter je preosnovalo dosedanji banovinski odbor na Cetinju. Na mesto dosedanjega predsednika tega odbora dr. Stojadinoviča je bil izvoljen za predsednika minister za telesno vzgojo Cejovič. V Vojvodini sta se mudila ministra Beslič in Tomič ter sta imela shod v petrograjskem in titeljskeni okraju. Prometni minister dr. Spaho je imel zborovanje s svojimi somišljeniki v Sarajevu. Predsednik vlade se je mudil v Nišu. Tudi ostale politične skupine so imele sestanke. V Komulskem okraju je imela sestanek JNS. Na shodu sta govorila poleg Živkoviča še Jevtič in Banjanin. V Belgradu je bil sestanek članov izvršilnega odbora bivše demokratske stranke. Udeležili so se ga vsi člani, razen nekaterih, ki so se opravičili. Zborovanje je bilo na domu šefa bivših demokratov Ljube Davidoviča. Zborovanje je s krajšim govorom pričel Ljuba Davidovič. nato pa je predal vodstvo bivšemu ministru Grolu, ki je; podal kratko poročilo o dosedanjem delovanju bivšega odbora. Za njim je imel daljši referat o političnem položaju glavni tajnik demokratsko stranke Glajič. Vsi predlogi, ki so jih posamezni govorniki dali v razpravi o Vlajičevem političnem poročilu, glede nadaljnega zadržanja bivših demokratov do najaktualnejših političnih vprašanj v državi in do posameznih političnih skupin, bodo zbrali in uredili v poročila Vlajič, Džonovič in Radoje Knezevič. Znižane voznine Belgrad, 12. junija. AA. Prometni minister je dovolil polovično voznina delegatom zadrug, članic Glavne zveze obrtnih zadrug za občni zbor in kongres zveze 18. t. m. v Belgradu. Belgrajske novice Belgrad, 12. junija, m. Prosvetni minister Stevan Čirič je določil za svojega odposlanca na učiteljskih, diplomskih izpitih na dr. Krekovi, višji gospodinjski šoli v Ljubljani g. dr, Branislava Krstiča, načelnika v prosvetnem ministrstvu. Diplomski izpiti bodo na imenovanem zavodu od 12. do 21. junija t. 1. Belgrad, 12. junija, m. Za okrajna načelnika 4/1. sta postavljena dr, Janko Šiška, za Maribor l,b. in Ivan Milač, za dravograjski okraj. Odlikovana sta z redom sv. Save 4. skupine Ivan Šorli, župnik v Slov. Bistrici, z redom Belega orla 5. skupine Vekoslav Heršovan, načelnik oddelka za javno varnost v notranjem ministrstvu, Belgrad, 12. junija, m. V Belgradu se je danes končal občni zbor belgrajske delavske zbornice, Na .občnem zboru je bilo med drugim sklenjeno, da bo belgrajska delavfka zbornica v najkrajšem času pričela izdajati tudi svoja stalna poročila z informativno vsebino, ki jih bodo stalno dobivale delavske organizacije na področju zbornice. Vsi člani delavske zbornice so izrekli zaupanie sedanjemu odboru ter zahvalo za njegovo dosedanje uspeJno delo. Belgrad, 12. junija, m. Davi je odpotovala v Frankfurt skupina članov belgrajske opere, kjer bodo gostovali 14., 15. in 16. junija. Uprizorili bodo dvakrat domačo Gotovčevo opero »Ero z onega sveta« in balet »Vrad na vasi«, v katerem sta se proslavila doma in v tujini naša umetnika Pija in Pino Mlakar. Broz posebnega obvestila. Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem, tovarišem in znancem, da nas je naš ljubi soprog, oče, ded, svak in stric, gospod Anton Smerdelj strokovni učitelj v pokoju danes, v ponedeljek, ob 18. uri, po dolgi in mučni bolezni, previden e tolažili svete vere za večno zapustil. Dragega pokojnika bomo spremili v sredo ob 17. uri iz Rutarjeve ulice štev. 6 k večnemu počitku na viško pokopališče. > V L j u b 1 j a n i, dne 12. junija 1939. Julija Smerdelj roj. Goli, soproga. Edvard, Vida in Merica, otroci. J niči Smerdelj roj. Oblak, sinaha, Zvonko Bratkovič, šol. upravitelj, zet. Branko in Zvonko, vnuka. Slovenske občine - voditelju Slovencev Zgodovinska slovesnost v občin predalo dr. Korošcu »Unionu«, ko je 322 slov. listine častnega občanstva Ppgled' na častno tribuno med govorom dr. Antona Korošca .... Ljubljana, 11. junija. | Sleherni zgodovinar, ki bo popisoval razvoj in napredek slovenskega naroda v prvem dvajset-letju svobodnega življenja v Jugoslaviji, bo moral priznati, da so vsi uspefii, doseženi v tem razdobju, združeni z imenom voditelja slovenskega naroda g. dr. Antona Korošca. To so hotele podčrtati tudi slovenske občine, ki so v nedeljo dopoldne izročile svojemu voditelju skupno diplomo častnih občanstev. Priznanja 322 občin še ni bil deležen noben Slovenec. Je pa to priznanje najbolj veličasten dokaz, kaj čuti slovensko ljudstvo do svojega voditelja. Vsi župani, ki so zastopali svoje občane na nedeljski slovesnosti, so bili zbrani v veliki unionski dvorani, ki je do zadnjega kotička nabita pričakovala svojega voditelja. Dvorana je bila vsa okrašena z državnimi zastavami. Posebno lepo je bil urejen slavnostni oder, čigar ozadje je bilo vse v zastavah, v sredi ?a je bila velika, z zelenjem okrašena slika kralja etra II. Na desni strani je bila p>ostavljena lično izdelana omarica, v kateri je bil album z diplomami vseh 322 občin, ki so izvolile dr. Korošca za častnega občana. Omarica sama je iz temnega politiranega lesa, na vratih pa je pozlačen slovenski grb. Na posebnem stojalu, ki je bilo na omarici, je ležal velik, v usnje sodobno vezali album. „Lepo darilo" Opis umetniškega albuma, ki je bil izročen dr. Korošcu Album ima za uvod dekorativno zgrajeno, slovesno pisano posvetilo in sliko, ki prikazuje glavna dela iz življenja dr. Antona Korošca. Na sliki prihajajo na levi strani v ospredju v bratski slogi delavec, kmet in izobraženec, da se poklonijo delu in naporu voditelja slovenskega naroda, ki je izšel iz preproste kmečke hiše, katere podoba je označena na zgornjem desnem robu slike. Domača larna cerkev, naslikana sredi slike v ospredju, pomenja hišo, v kateri je sprejemal naš voditelj božjo besedo, ki ga je učila ljubezni za svoj narod. Iz te ljubezni se je rodila majni-ška deklaracija, ki jo označujejo vihrajoče zastave z napisi: Majniška deklaracija — Jugoslavija. Najtežje dneve našega voditelja značilno kaže slika otoka Hvara. Nalogo voditelja, ki mora s svojim delom iti naprej pred drugimi kot svetla luč, pa kaže podoba moža, ki drži v roki gorečo baklo. Ideje takega voditelja so vzvišene in vse premagujoče. To naj znači konj s krili. Pravi voditelj budi k delu vse tvorne sile naroda, kar naj kažejo simbolične postave, ki značijo likovne umetnosti, glasbo in literaturo. Za to simbolično sliko se vrste slike Ljubljane, Maribora, Celja in Ptuja s personifikacijami njihovih najpomembnejših značilnosti. Za tem so uvezani v knjigo po okrajih v barvah izdelani listi, v katerih vse občine potrjujejo izvolitev častnega občanstva. V dvorani V dvorani se je zbralo najodlične.jše občinstvo, med katerimi so bili gradbeni minister dr. Krek, ban dr. Natlačen, zastopnik univerze in Akademije znanosti dekan dr. Kidrič, senatorji dr. Gregorin, Smodej in dr. Schaubach, najodlič-nejši zastopniki državnih uradov, veliko število poslancev, zastopnikov društev in prijateljev predsednika senata dr. Korošca. Vsa dvorana je stoje in z viharnim vzklikanjem px>zdravila prihod voditelja slovenskega naroda. Z balkonov se je usi-palo nanj cvetje in ko je prišel naš narodni voditelj v ospredje, mu je trojica slovenskih narodnih noš izročila v pozdrav prekrasen šopek na-geljev ter pripela na prsi slovenski »pušeljc«. Vzklikanja ni hotelo biti ne konca ne kraja, ko je železničarska godba »Sloga* zaigrala državno himno. Za govorniško mizo je stopil predsednik Županske zveze, ob njem pa so bili ljubljanski župan dr. Adlešič, celjski župan dr. Voršič, mariborski podžupan Fr. Žcbot, ptujski župan dr. Remec in številni drugi župani., predstavniki Županske zveze. Potem ko je pevski zbor »Ljubljane«: ubrano odpel dve pesmi, ie spregovoril predsednik Županske zveze g. Nande Novak; Govor predsednika iz Nandeta Novaka »Zbrali emo se danes zato, ker poznamo svetopisemski rek: Gorje mu, kdor je sam! Nas je strnila sila časa, toda ne po načelu starega in propalega gospodarskega liberalizma, ki se je držal vodila, bodi nadčlovek in pohodi šibkega in si ga usužnji. Tudi nas ni zbralo načelo razrednega boja, ki izroča vso oblast le enemu razredu. Naues dan« druži krščansko načelo enakopravnosti, ki pravi, da je vsak stan za človeško družbo potreben in da ima vsak stan svoje dolž- ohrodilo sad, ljubezen rodila ljubezen, ln ste postali last vsega slovenskega naroda, njegov voditelj in za vso čase zgled vsakemu delavcu za javni blagor. Po teh besedah je predsednik Županske zveze izročil voditelju slovenskega naroda album z diplomami ter mu čestital. Prav tako so mu čestitali župani, ki so bili za mizo na odru med navdušenim vzklikanjem vse dvorane. Ko se je navdušenje jx>leg!o je spregovoril dr. Korošec, čigar govor prinašamo na drugem mestu. Slovesnost je zaključena Po govoru voditelja slovenskega naroda, katerega je večkrat navdušeno prekinjala vsa dvorana, posebno pa ob koncu, ko je povzemala njegove vzklike kralju in državi, je zaključil slovesno zborovanje g. Novak, ki je poudaril, da je današnja 6k>vesnost neposredno pred godom g. dr. Antona Korošca. V prepričanju, da soglaša ves slovenski narod, mu izreka najiskrenejše čestitke z željo, naj bi ga Vsemogočni Bog ohranil še dolgo let zdravega in čilega, obdanega od ne- Parkete kupite najugodneje pri domači tovarni REMEC-Co. KAMNIK Zastopnik za Ljubljano in okolico FERDO VODE LJUBLJANA Kersnikova ulica 7 (Brez pravice na inkaso) omajne ljubezni slovenskega naroda. Godba je nato zaigrala »Hej Slovenci«, ki jo je stoje pela vsa dvorana, s čemer je bila prisrčna slovesnost zaključena. Mladinska prireditev na Bledu nosti in pravice do poštenega kosa kruha in do prave svobode. Naše krščansko načelo je jasno: mi smo in hočemo biti družina, v kateri je doma pravičnost, medsebojno sjjoštovanje in prava lju-Dezen. Toda ta družina mora te svoje pravice tudi braniti. Vsi vemo, da živimo v veliki dobi, ko je ves svet kakor na žerjavici. V tej dobi bo ostal samo tisti, ki je zvest sebi, zvest tudi za ceno največje žrtve. Obstal bo samo tisti narod, ki je skovan v eno, obstala bo samo tista država, ki od otroka do starčka pozna le ono geslo: Tudi ene same pedi svoje zemlje ne damo nikomur, razen za ceno svojega življenja. Zakaj — naš Črtomir je že to občutil; da — »manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužnji dnevi«. Bratje in sestre! Sile časov so nam izbistrile pogled. — Od nikogar siljeni, od nikogar gnani — smo se strnimi v eno — gnani edino po spoznanju in f>o srcu. Čeprav smo majhen narod — kaj zato? Tudi drobni ptiček in črviček imata pravico do življenja. Kdor bi nam hotel jemati to pravico, je zločinec. Bratje in sestre! Nismo se zedinili, da bi nas zasipali z miloščino — o ne; sami si hočemo pomagati v trudu in delu, v lepi skupnosti, v pravičnosti in ljubezni — temu delu in trudu pa naj pomore — ne heraška miloščina, marveč pravična pomoč in opora. In če sem rekel, da smo majhen narod, pa ima ta mali bratec še dva močnejša brata v skupni naši državni hiši. Čim tesneje bomo združeni mi, tembolj bodo na naše bratstvo jx>nosni naši bratje na jugu: Srbi in Hrvati. Toda za vsako družino pa velja: Imej poglavarja' Kakor morajo imeti ovce svojega zvončarja, tako mora imeti vsaka družba svojo glavo, svojega vodnika, svojega vojvodo. Mi ga imamo. Nič se nam ni vsiljeval s praznimi obljubami in lepimi besedami; rastel je med nami in delal za nas, trpel in dosegal velike uspehe. Njegovo nesebično delo nam ga je dalo, zato so ga naša srca vzljubila in mu je ta armada zvesta do konca. Saj ni treba, da bi opisoval njegova dela — med nami je, naš dragi, ljubi vodnik, predsednik dr. Korošec V znamenje tega praznika naših združenih in strnjenih src jx>klanjamo temu možu, ki^ si je izbral za življenjsko geslo: Sladko in častno je umreti za domovino — tole knjigo s temle posvetilom: »Kdor tvega vse, celo življenje za brate, ta nosi v srcu pogum, porojen iz vroče ljubezni do naroda in domovine. Kdor je voditelj in zgled, nikoli ne išče sebe, išče le blagor naroda. Dela nenehoma, upa brezpogojno, ob neuspehih trpi in čaka, a vedno brez miru v trudu za narod. Narodu razdaja sebe: svoje srce, svoj up, svoje napore in vse, kar ima.« Tako je bilo in je življenje moža, ki je od prvih korakov v javnost stal v najbolj vročih borbah za pravdo slovenskega naroda: stal je neomajno kot naš Triglav, čuječ kot jasnovidni politik, zvest veri svojih očetov, (požrtvovalen in nesebičen, ki je s toplim srcem in odprto dlanjo delil vsem in vsakomur, pravičen in velikodušen tudi do nasprotnika. Ta javni delavec, ki je sprejel trdo dediščino po svojem najboljšem prijatelju dr. Janezu Evangelistu Kreku ste Vi, gospod minister in predsednik dr. Anton Korošec Ta knjiga, v kateri je obraz in srce našega slovenskega naroda, naj je dokaz, da je Vaše delo Bled, 12. junija. Prireditev slovenske katoliške mladine radovljiškega okraja se je začela v soboto zvečer ob pol 9 s štafetnim tekom okoli blejskega jezera. Takoj po teku se je začela v dvorani telovadna akademija. Na sporedu je bilo 15 točk in težko je reči, katera je bila najboljša. Občinstvu je ugajalo otroško rajanje, telovadba, vaje na konjih, simbolične vaje »Oj Doberdob« ob spremljevalcu moškega zbora. Najbolj pa je navzoče do solz ganila simbolična vaja »Po planini lučka gre«, ki slika žalostno nevesto, ki ji je ženin v vojni padel. Dekleta so izvajale to vajo zelo lepo. Sledilo je »Pomladno rajanje«, dalje skupinske vaje, talna gimnastika, zilski ples. Nastopila je tudi mednarodna vrsta slovenskih fantov, ki je izvedla nekaj prav lepih vaj. Med akademijo je imel vodja blejske prosvete šolski nadzornik g. Boris Grad lep nagovor.. Višek proslave je bil v nedeljo, ko se je naša mladina pokazala v prelepem sprevodu. Zbrali so se na starem teniškem prostoru. Sprevod se je pričel ob devetih ter je krenil mimo Park hotela, Uniona in Blejskega doma v cerkev k sv. maši. Tujci so hiteli iz hotelov in prenočišč in delali špalir mladini ter jo viharno pozdravljali. Več kot 100 letoviščarjev je urno vrtelo foto aparate, ker so hoteli zajeti vsako skupino. Drugi so zopet živahno vzklikali mladini in mahali z robci. Posebnost zase so bili konjeniki, vsi okrašeni, oblečeni v kroje in narodne noše z državnimi zastavami v rokah. 602 jih je bilo oblečenih v kroje, 61 pa je bilo narodnih noš. V sprevodu je bilo pet zastav. Letoviščarji bodo odnesli trajen spomin na ta prelepi dogodek, ko se jim je predstavila naša mladina. Popoldne ob 3. je bila javna telovadba mladine na tenis-prostoru na kateri je nastopilo tudi nekaj članov iz mednarodne vrste telovadcev. V MARIBORU V DNEH ODQ9.JUN.DO2.JUL.103Q »Miklova Zala«. V okviru prireditve Mladinskega tabora v Mariboru, bo mariborski Ljudski oder 29. in 30. junija, vsakokrat ob pol devetih zvečer v Narodnem gledališču vprizoril igro »Miklova Zala«, pri kateri bo nastopilo okoli 50 igralcev in igralk. Vstopnice pri Ljudskem odru v Mariboru, Orožnova ulica 2. Slomškova družina vabi. Na pobudo »Slomškove družine« bo v soboto, dne 1. julija zvečer na Slomškovem grobu na starem mestnem pokopališču večerna pobožnost, naslednje jutro pa bodo po vseh mariborskih cerkvah sv. maše s skupnimi sv. obhajili za Slomškovo beatifikacijo. Opozorilo fantovskim odsekom in dekliškim krožkom. Pripravljalni odbor za Mladinski tabor prejema zadnje dni mnogo denarnih nakazil. V mnogih primerih pa na položnicah ni označeno, za katero svrho je bil denar nakazan. Zato poziva pripravljalni odbor vse odseke in krožke, naj na hrbtni strani položnice vedno označijo, zakaj je bil denar nakazan. Prenočišča. Opozarjamo vse one udeležence tabora, ki bi hoteli dobiti prenočišče v hotelu, da to pravočasno sporočijo stanovanjskemu odseku pripravljalnega odbora. Odbor bo oskrbel po hotelih le toliko prenočišč, kolikor jih bo pismeno naročenih. Prehrana. Za udeležence mladinskega tabora bo poskrbljeno tudi za hrano. Določen je točen cenik. V naprej bo odbor naročil le toliko kosil in večerij, kolikor ijbho prej naročenih in plačanih. Prijave in denar je poslati Pripravljalnemu odboru za Mladinski tabor, odsek za prehrano, Maribor, Aleksandrova cesta 6. Kralj Jurij v New-Yorku Ncwyork, 12. jun. AA. Havas: Britanski kraljevski par je takoj po slovesnem sprejemu v kočiji s spremstvom pregledal razstavo. Bil je nenavadno topel dan. Ogromne množice ljudstva so pozdravile britanske suverene. Škotska mladina je na čast britanske kraljevske dvojice igrala stare škotske pesmi na gajde. Sprevod je nato prispel na Trg miru, kjer je bila zbrana ogromna množica nad 100.000 oseb. Tedaj je britanski kralj stopil iz kočije in v spremstvu generala Hughesa in admirala Ricardssona pregledal častne čete. Nato sta kralj in kraljica obšla ameriški paviljon, kjer jih je pričakovala ga. Plyn in jim razkazala posamezne oddelke ter jih končno pripeljala v Omarica i albumom listin 322 slovenskih občin, ki so dr. Korošca imenovale za častnega občana častno dvorano, kjer je bilo prirejeno slovesno kosilo na čast britanskih suverenov. Na univerzi Columbia je bil prirejen britanskemu kraljevskemu paru slovesen sprejem. Rektor univerze Buttler je z ostalimi profesorji sprejel britansko kraljevsko dvojico v slovesnih črnih togah. Visoka gosta so peljali skozi dvorane univerze v knjižnico, kjer so jima pokazali izvirno karto, ki jo je univerzi daroval leta 1754 angleški kralj Jurij II. Vladarja sta se nato vpisala v zlato knjigo ob zvokih britanske in ameriške himne. Po izvršeni slovesnosti je britanski kraljevski par odšel v Hydepark, kjer sta ga čakala gospa in gospod Roosevelt. Angleška kraljevska dvojica je odpotovala snoči ob 23 v Kanado. Angleški kraljevski par je spremljal na postajo predsednik Roosevelt, njegova gospa in mati. Na vsej poti do železniške postaje je velika množica ljudstva prisrčno pozdravljala angleško kr. dvojico. Angleški kraljevski par bo obiskal še 12 kanadskih mest, nalo pa odpotuje v Halifax na Novo Škotsko. Angleški kraljevski par in predsednik Zedinjenih držav ter njegova gospa so si ob slovesu poklonili drug drugemu fotografije . Roosevelt o obisku Newyork, 12. jun. AA. Reuter: Predsednik Roosevelt je govoril na tradicionalnih slovesnostih vojaške akademije v Westpointu. Glede obiska britanskega kraljevskega para je predsednik dejal: Te dni smo imeli obisk kralja Jurija VI. Ta obisk ni samo izraz vljudnosti, ampak tudi dobre volje in iskrenosti, ki vladnta med obema narodoma. Pomen obiska je ▼ dejstvu, da more obstajati prijateljstvo med dvema državama le tedaj, kadar ni bojazni. Potrebna je pn moč, a ne moč, izvirajoča iz orožja, temveč nioč. Izvirajoča iz razumevanja za sodelovanje. Če se da to doseči tako na mednarodni kakor tudi na narodni podlagi, bom* biiže uresničenja n&iiih upov, te se pravi, miru Zaključek XIX. ljubljanskega velesejma 611 razstavijalcev — 115.000 obiskovalcev — ,Pred gradnjo novih razstavnih prostorov V ponedeljek zvečer »o so zopet zaprla vrata ljubljanskega velesejma, in sicer za 19. mednarodni velesejem, kar kaže, da j« uspelo ljubljanskemu velesejmu obdržati 6e v dolgi dobi let in tudi lepo napredovati. To je razumljivo, saj je ljubljanski velesejem ena najvažnejših naših gospodarskih prireditev, ki podaja vsako leto prerez o 6tanju in razvoju slovenskega pa tudi jugoslovanskega gospodarstva. Kakor prejšnja leta tako je tudi letos pokazal Ljubljanski velesejem nov napredek naše proizvodnje in je omogočil pridnim rokam naših podjetnikov in njih uslužbencev, da so pokazali interesentom svoje izdelke. Letos je cela vrsta domačih podjetij razstavila izdelke, katere smo morali doslej uvažati iz tujine, odslej pa jih bomo izdelovali doma. Inozemstvo je razstavilo predmete, katerih pri nas še ne izdujemo ali pa naša proizvodnja še ne krije domače potrošnje. Tudi tu so naši interesenti mnogo pridobili, ker so videli večinoma najnovejše izdelke z najrazličnejšimi novostmi. . . Letošnji velesejem je bil kol pre]šn|a leta pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II., častni predsednik velesejma pa je bil minister trgovine in industrije g. Jevrem Tomič, ki je tudi osebno odprl naš velesejem. Dne 4. in 5. junija je obiskal velesejem tudi predsednik vlade in notranji minister g. Dragiša Cvetkovič, ki je pokazal veliko zanimanje za prireditev ter je v imenu kr. vlade obljubil podporo 1 milij. din za zgraditev novih sejmekih prostorov. ...... Razstavilo je tokrat 611 tvrdk-, med niimi 119 inozemskih: Amerika 16, Belgija 1, Bolgarija 2, Francija 4, Italija 13, Madžarska 2, Nemčija 62, Čcško-moravski protektorat 14, Nizozemska 4 in Švedska t. . , , Obisk izkazuje 115.000. Od tega odpade na interesente-kupce okoli 20%. Ti so prihajali iz vseh predelov naše države. Vidi se, da opravlja Ljubljanski velesejem važno službo v izmenjavi dobrin med posameznimi banovinami ter našo in drugimi državami. Inozemski posetniki so prišli v močnem številu iz Italije in Nemčije, dalje iz Bolgarije, Turčije, Švice, Švedsike, Madžarske, Poljske, Francije in Češko-moravskega protektorata. Na ta način seznanja Ljubljanski velesejem z našim gospodarstvom inozemstvo, kajti tujci, ki so obiskali velesejem, širijo glas o vsem, kar so videli dalje in temu je pripisovati dejstvo, da beleži Ljubljanski velesejem vsako leto večje število inozemskih posetnikov, Tudi v tem oziru je velesejem za našo banovino in državo važen činitelj. Razstavljeno blago je bilo porazdeljeno na naslednje skupine: Strojna in kovinska industrija, fina mehanika, fotografija. Radio in elektrotehnika, razsvetljava, kurjava. Avtomobili, motorna kolesa, bicikli, vozovi, šport. Poljedelski stroji in orodje. Lesna industrija: pohištvo, pletaritvo, ščetkarstvo, igrače. Tekstilna industrija in konfekcija, klobučarstvo, vezivo, čipkarstvo, cerkvene potrebščine. Usnje in konfekcija, krznarstvo. Papir, pisarniške potrebšične. Kemična in živilska industrija. Stavbna industrija. Glasbila. Steklo, porcelan, keramika, bižuterija. Zaključki so bili v sledečih strokah! Pohištvo in stanovanjska oprema, peči, stroji za obdelovanje lesa, poljedelski stroji, stroji za gradnjo cest, sodi, kozmetika, glasbila, elektrotehnika, avtomobili, motorna kolesa, kolesa, radio, igrače, kovinska industrija, pletilni in šivalni stroji, pralni stroji, umetni kovaški izdelki, posoda, hladilniki, 6troji za izdelovanje sladoleda, gumijasti izdelki, pletenine, čipke, umetni kamen, keramika, živilska industrija, množinski predmeti, usnjena galanterija, pekovski in mesarski stroji, vozovi, mlini, brušeno steklo in ogledala, tekstil, papirna, kemična, usnjarska in deloma tekstilna ter kovinska industrija so razstavile samo reprezentativno. Pohištvo s preprogami, tapetniškimi izdelki in drugo stanovanjsko opremo ie tvorilo posebno razstavo. Prevladovalo je gladko pohištvo moderne linije, praktično in udobno, Cene so bile srednjemu sloju zmogljive. Razstava avtomobilske industrije je bila letos izredno bogata in ie zavzemal nad 1800 m*. Razstava je nudila tudi celotno eliko nemške industrije avtomobilov in vseh drugih motornih vozil. Razen nemških so bila razstavljena tudi ameriška, angleška francoska in italijanska motorna vozila. Zanimanje in poslovni uspeh te razstave govori, da ima avtomobilizem v Jugoslaviji veliko bodočnost. Nadalje je bila prirejena razstava »Pregled slovanskih narodnih ženskih izdelkov«. Razstava je odprla obiskovalcu čudovito lep razgled po bogastvu ženskega ročnega dela pri Slovencih in slovanskih narodih vobče. Tujskoprometni zvezi Ljubljana ln Maribor sta s svojo odlično urejeno razstavo propagirali lepoto in urejenost Slovenije ter vabili tujca t k obisku. Razstava Tujskoprometnega in olepševalnega društva je bila prirejena v pristni dolenjski kmečki hiši in ie podala vso pokrajino od straških do trškogorskih goric s središčem Novim mestom tja do Gorjancev z dolino gradov. Letošnji jesenski velesejem bo od 2, do 11. septembra, ki bo posvečen predvsem našemu kmetijstvu. Stanje Narodne banke Narodna banka izkazuje za 8. junij naslednje stanje (v milij. din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 3L maj): Aktiva: zlato v blagajnah 1.908.25 ( 4-0.8), zlato Vtno^mtetvu 10.8, skupno 1.919X)4 .(+0.8), de-vize izven podlage 586.6 (+62.06), kovani denar 292.3 (—4.8), posojila: menična 1.738.8 (—6.02), lombardna (10.75 (+0.36), skupno posojila 1,828.5 (-5.66), razna aktiva 2.il6.5 (+10.8). Pasiva: bankovci v obtoku 7.208.8 (—88.8), drž. terjatve 27.6 (-3.1), žirovni računi 1.056.4 (+128.8), razni računi 686.36 (+20.9), skupno ob-vezeosti po vidu 1.770.36 ( + 146.65), obveznosti z rokom 30.0, razna pasiva 236.46 (+5.9). Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 8.979.1 (+27.85), skupua podlaga s premijo 2.465.97 ( + 1.03), zlato v blagajnah s premijo 2.452.1 (+1.03), skupno kritje 27.46 (v prejšnjem izkazu 27.62)%, od tega samo zlato v blagajnah s premijo 27.30 (27.47)%. . , , Iz izkaza se vidi znatna razbremenitev banke. Narasle so znatno naložbe na žirovnih računih, delno so se zmanjšala tudi posojila, kar je imelo za posledico zmanjšanje obtoka bankovcev. Razveseljivo dejstvo je dalje, da je naš devizni zaklad ponovno narastel. V ostalem kaže izpremem-be glavnih postavk v zadnjih izkazih naslednja tabela (v milij. din): zlati zakl. devize posojila obt. bank žiro 30 IV 2 460.9 485.05 1.975.54 7.423.45 «14.67 8! v! 2.463.8 508.3 1.966.4 7.388.9 »43.26 15 V 2.464.14 436.64 1.872.04 7.274.3 930.2 22 V. 2.464.5 478.2 1.819.2 7.112.4 1.206.2 31 V 2.464.9 524.5 1.835.2 7.297.6 927.6 8 VI. 2 465.97 596.6 1.829.5 7.208.8 1.056.4 Stanje naših kliringov Po poročilu Narodne banke je stanje naših kliringov bilo dne 8. junija naslednje (v oklepajih razlika v primeri s stanjem dne 31. maja): Aktivni kliringi: Nemčija 15.759.000 (+743000) mark, Ceškomoravska 24.740.000 (+6.642.000) kron, Turčija 17.022.000 (-90 000) din, Bolgarija 1.416 tisoč (—136.000) din in Španija 2.935.000 pezet. Pasivni kliringi: Italija 33.709.000 (—7.847.000) din, Poljska 17.004.000 ( + 1.659.000) din, Švica 1.734.000 (-50.000) frank., Belgija 1.844.000 belg, Romunija 5.187.000 (—4.310.000) din, Madžarska 2.802.000 (-2.817.000) din in Bolgarija 964.000 (+202.000) din. Iz tega pregleda je razvidno, da so narasla naša dobroimetja v Ceškomoravskem protektoratu in v Nemčiji. Med pasivnimi kliringi 6e vidi znatno zmanjšanje našega pasivnega salda v Italiji, nadalje na Madžarskem in v Romuniji. Zaposlenost delavstva v marcu Po podatkih OUZD v Belgradu je naraslo število zavarovancev pri OUZD v vsej državi od februarja na marec 1939 za 23.013 na 708.533, od marca lani do marca letos pa za 19.724. Po industrijskih skupinah kaže največje izboljšanje zaposlenosti v primeri z lanskim letom tekstilna industrija, za njo gradba prevoznih sredstev ter industrija tobaka, nadalje še zasebna prometna podjetja. Zmanjšanje števila zaposlenega delavstva je v primeri z lanskim letom zabeleženo pri gozdnožagarski industriji, visokih zgradbah, hišni služinčadi, kmetijstvu, industriji kamenja in zemlje itd. Po uradih je največji prirastek v Belgradu, Nišu in Ljubljani, padec pa izkazujejo^ uradi^ v Sarajevu, Banja Luki, Osijeku, Novem Sadu, Su-botici in Skoplju. Povprečna dnevna zavarovana mezda je narasla na 23.72 din, kar pomeni v primeri z mar- cem lani prirastek za 0.64 din, v primer! z februarjem 1939 pa za 0.10 din. Skupna zavarovana mezda znaša marca letos 417.25 milij. din (februarja letos 401.85 in marca 1988 3&L63 milijonov dinarjev). KINO SLOGA, tel. 27-30 Danes ob 16., 19. in 21. uri poslednjič DICK FORAN BANDITI DIVJEGA ZAPADA in SMRTNI JEZOKCI Bilanca šlpada Iz računskega zaključka naše največje lesne tvrdke Šipad, katere glavnica ie vsa v gržavnih rokah, posnemamo, da je bilančna vsota lani narasla od 160.6 na 231.55 milij. din, predvsem zaradi povečanja investicij od 21.37 na 26.7 ter zalog izdelkov od 39.46 na 68.3 in dolžnikov od 56.7 na 72.6 milij. din. Istočasno so narasli upniki od 125.57 na 152.0 milij. din. Bruttodonos se je povečal od 12.5 na 16.74 milij. din. Ker pa so se splošni stroški povečali, se je zmanjšal čisti dobiček od 3.0 na 0.74 milij. din. Tako ni pričakovati dividende, ker je še za 1937 znašala 4% (na glavnico 20 milij. din). d ' Ali ste že darovali za kongres Kristusa Kralja?! Dr. Belin v Zagrebu. V 6oboto je bil v Zagrebu viceguverner Narodne banke g. dr. I. Belin, ki je imel sestanek z zastopniki zagrebških denarnih zavodov. G. dr. Belin je med drugim izjavil, da bodo ukinjene vse omejitve v prometu s klirinškimi markami, v prvi vrsti pa obračunavanje čekov v dinarjih pri Narodni banki. Medmurska petrolejska družba v Selnici izkazuje za lansko leto povečanje investicij od 3.3 na 5.17 milij. din, tako da so se upniki povečali od 3.4 na 7.2 milij. din. Pri glavnici 2.5 milij. din je izguba narasla od 2.4 na 2.56 milij. din. Nova rudarska d. d. v Belgradu. V Belgradu je bila osnovana Rudarska industrijska trgovska d. d. Štimlje z glavnico 2 milij. din. Pri vpisu je plačati 15%, ostanek pa v enem mesecu po predhodnem občnem zboru. Beočinska tvornica cementa. Pri glavnici 40.5 znaša bilančna vsota 197.94 (20.2), brutodono« 36.2 (34.6), čisti dobiček brez prenosa pa 8.06 (7.8) milij. dinarjev. Ljubljančanke t Zelo volno zn Vati Ctlalie te vritlo«, da boste vedelo za kaj gre pri naiem (Umu Mol)a to llrokogradnI glada taoboda. Mar lo tahlaoala ta .»*• — lo oamo »tli Ca /a pa tahtaaa o Itll marl ta tabo lati takontka tona, polšm /a Jo/ a hm, potim ta pralaaa d na/hu/S« Hrana, uldljo o atakam ienlnem koraku naioattobo, grota t loilloljo In dala/o lan! na/hulla očitka/ Ali mar nI lakot To lamo obraanaaa not film, odlična komedija pri kalarl aa ta tma/all ln takaoall milijoni po »tam aoalu In ladl Lltbl/ana ta bo tma/ala od aro a / Praga porotna noč ki ga od dnnei naprej Igramo v KINU UNIONU ob 16., 19. in 21. uri Atrakeljn Hollrwooda: Pe«, ki poje! Komedije, ki Je prejela veliko prvo nagrado newyorike akademije. Bomb« smeha! Dobitki vojne škode Dne 1. junija 1939 je bilo 34. žrebanje dobitkov vojne škode, pri katerem so bili izžrebani naslednji dobitki: Borze Ser. Štev. Dobitek Ser. Stev. Dobiteik 5019 657 3.000 5043 372 20.000 5072 152 5.000 5109 540 5.000 5117 28 5.000 5121 38 3.000 5186 972 5.000 5211 232 3.000 5222 750 100.000 5241- 611 3.000 5294 795 3.000 5348 548 3.000 5369 153 5.000 5369 594 3.000 5401 915 5.000 5439 649 3.000 5445 605 3.000 5450 676 20.000 5458 447 3.000 5509 595 20.000 5551 293 5.000 5575 623 3.000 5627 17 5.000 5614 750 3.000 5687 416 5.000 5696 884 3.000 5743 733 3.000 5781 858 3.000 5788 934 3.000 5837 912 3.000 5868 824 3.000 6789 544 200.000 6801 532 5.000 6814 410 3000 6833 814 3.000 6843 879 5.000 6868 700 3.000 6887 781 3.000 6931 851 3.000 6982 775 3,000 6984 339 3.000 6998 183 3.000 7007 671 3.000 7043 688 5.000 7044 204 5000 7052 773 5,000 7069 33 3.000 7076 741 3.000 5870 431 3.000 5928 376 3.000 5962 388 5.000 5962 952 3.000 6009 132 3.000 6013 80 • 5.000 6035 646 3.000 6038 669 20.000 6082 556 5.000 6098 238 5.000 6122 602 3 000 6194 606 5.000 61% 516 50.000 6236 457 3.000 6250 375 5.000 6283 377 3.000 6308 210 20.000 6320 379 3.000 6363 28 20000 6423 555 5.000 6433 236 5.000 6489 578 3.000 6524 180 5.000 6555 672 5.000 6563 669 50.000 6696 183 3.000 6738 19 3.000 6754 321 3.000 6762 812 5.000 6771 438 5.000 6777 245 20.000 7540 631 3.000 7577 944 3.000 7597 786 5.000 7607 589 50.000 7724 682 5.000 7739 999 100.000 7742 679 5.000 7810 344 3.000 7866 539 5.000 7898 785 20.000 7904 870 20.000 7915 156 3.000 7944 284 3.000 7951 660 3.000 7967 284 5.000 7977 13 3.000 7988 583 3.000 7098 588 3.000 7106 640 3.000 7107 887 3.000 7136 405 5.000 7196 908 20.000 7287 126 3.000 7282 30 3.000 7312 537 5.000 7316 9 5.000 7323 952 3.000 7365 408 5.000 7425 744 20.000 7435 193 3.000 7437 858 3.000 7479 877 3.000 7509 775 5.000 7522 372 3.000 8391 982 3.000 8402 331 3.000 8431 608 3.000 8434 917 20.000 8583 395 3.000 8611 191 3.000 8642 507 5.000 8642 614 3.000 8649 25 3.000 8655 42 3.000 8754 993 3.000 8757 611 3.000 8813 32 3.000 8822 313 3.000 8869 861 3.000 8876 146 3.000 8882 275 3.000 8897 683 3.000 8907 524 50.000 8917 287 3.000 7992 15 5.000 7994 179 5.000 8002 992 3.000 8061 967 3.000 8085 688 3.000 8117 688 3.000 8125 780 5.000 8158 91 20.000 8180 893 5.000 8190 733 5.000 8220 263 5.000 8280 221 3.000 8296 122 3.000 8300 235 3.000 8319 336 3.000 8341 506 3.000 8382 677 3.000 8921 137 3.000 8961 450 3.000 8995 565 3.000 9006 362 20.000 9043 675 3.000 9067 967 3.000 9087 861 3.000 9094 395 20 000 9096 74 5.000 9152 155 3.000 9168 30 3.000 9179 858 5.000 9186 393 3.000 9188 888 5.000 9206 172 3.000 9237 333 3.000 9270 588 5.000 9317 416 50.000 9326 769 5.000 9381 837 3.000 9326 769 5.000 9381 837 3.000 9388 90 5.000 Pri naknadnem žrebanju dobitkov vojne ško- bitki: Ser. Stev. Dobitek Ser. Stev. Dobitek 5009 705 3.000 5417 838 3.000 5798 577 5.000 5904 116 3.000 5907 743 5.000 6203 565 3.000 6702 651 3.000 7783 167 5.000 8184 797 5.000 8230 769 3.000 8259 882 5.000 8488 973 5.000 8683 800 3.000 8731 533 5.000 8741 688 3.000 8797 983 3.000 8849 997 5.000 9086 139 3.000 6127 182 20.000 življenje v koscih kakor jih je nadrobila angleška zavarovalnica Nihče nima življenja tako izmerjenega kot zavarovalnice, zlasti tiste, ki se pečajo z življenjskim zavarovanjem. Zavarovalnice vse vedo: kakšna verjetnost je, da postaneš milijonar, da boS dobil hčerko-rdečelasko, da boš utonil v kopalni kadi, da ti bo padel na glavo cvetlični lonec in te ubil itd. Zavarovalnice na podlagi številnih primerov vse izračunajo, kolikšna verjetnost je, da te zadene to ali ono in na podlagi teh računov sklepajo zavarovalne pogodbe; zato bomo razumeli, kako da se nikoli ne uštejejo. Tako je življenje nadrobila v kosce tudi angleška zavarovalnica »Lloyd<, ki je prišla do dokaj nenavadnih zaključkov: Ugotovila je, da niti postelja nI najbolj varen kraj na svetu. Na Angleškem vsako leto umrje 80 ljudi, ki so padli • postelje in se pri tem smrtno poškodovali. Pa to morda še ni najhuje, 430 se jih na leto v svoji postelji zaduši. Verjetnost za moškega zavarovanca, da bo oče dečka, je v vsej Evropi nekolike večja kot pa verjetnost, da bo oče deklice. Najbolj nevaren del v hiši je — kuhinja. Na Angleškem ee izmed otrok, ki na lelo umro zaradi ne- sreče, vsak dvanajsti ponesreči v kuhinji. Vsak 230 človek je v Angliji na ta ali oni način udeležen pri kaki prometni nesreči. Med temi vsak tristoti pri taki nesreči umre. Na 2000 prebivalcev samo eden more upati, da bo zaslužil več kot 2000 tuntov na leto. Verjetnost, da bo postal milijonar, je kaj majhna, kakor 600.000 proti 1. Verjetnost, da bo napravil bankrot ali prišel na boben, je precej večja, kakor 13.000 proti 1. — Izdelovalci nogavic jamčijo, da med 999 nogavicami samo ena poči pri prvem obuvanju, da se odvije kaka pentlja. Neki ženski londonski klub, ki menda tudi vodi tozadevno statistiko, pa pravi, da ee vsak deseti par nogavic pokaži ie pri prvem tbuvanju. Vsak šesti človek umre naravne smrti, t. j. zaradi kake bolezni in po tridesetem letu starosti. Statistika tudi kaže, da je nekdaj tako nevarna bolezen, vnetje »lepega črevesa, po napredku zdravniške znanosti veliko izgubila na avoji nevurnrati Sp v prejšnjem rrvHn «• in navadno končala s smrtjo, danes pa za vnetjem slepega črevesa umre urno vsak dvestoti bolnik. Denar Angleški funt 258_ 12. junija. Nemški čeki 14.30 Tečaj marke in češke krone je v zasebnem kliringu ostal nespremenjen na 14.20—14.40 oziroma 148.80-151.20. Devizni promet je znašal v Zagrebu 37.122.687, v Belgradu 47,227.600 din. V efektih je bilo prometa v Belgradu 713.000 din. Ljubljana — Uradni tečaji: London 1 funt . ...... 206.15— 209.3S Pariz 100 frankov . . . , . 116.40— 118.70 Newyork 100 dolarjev .... 4383.00—4443.00 Ženeva 100 frankov . , . . . 995.00—1005.00 Milan—Trst 100 lir..... 231.85— 234.95 Amsterdam 100 goldinarjev . . 2342.00—3280.00 Berlin 100 mark...... 1771.12—1788.88 Bruselj 100 belg 749.4o— 761.40 Ljubljana — Zasebni kliring: Berlin 1 marka ...... 14.20— 14.40 Praga 100 kron...... 148.80— 151.20 Zagreb — Zasebni kliring: Praga 1 krona ....... 148.80— 151.20 Solun 1 drahma ...... 40.30— 41.10 Belgrad — Zasebni kliring: Praga 1 krona ....... 148.80— 151.20 Solun 1 drahma ...... 30.90— 31.60 Ljubljana — Svobodno tržišče: London 1 funt ..<.,,, c 256.40— 259.60 Pariz 100 frankov ..... 144.83— 147.13 Newyork 100 dolarjev .... 5455.69—5515.69 Ženeva 100 frankov ..... 1236.87—1246.87 Amsterdam 100 goldinarjev . . 2913.05—2951.05 Bruselj 100 belg...... 932.10— 944.10 Curih. Belgrad 10, Pariz 1175.75, London 20.7775, Newyork 443.625, Bruselj 75.55, Milan 23.33, Amsterdam 236, Berlin 178, Stockholm 106.975, Oslo 104.40, Kopenhagen 92.75, Praga 15.10, Varšava 83.62, Budimpešta 87, Atene 390, Carigrad 360, Bukarešta 325, Helsingfors 9.155, Buenos Aires 102.75, Sofija 5.40. Vrednostni papirji Vojna škoda: v Ljubljani 470.25—472.25 v Zagrebu 46S —470 ▼ Belgradu 468 —469 Ljubljana. Državni papirji: 7% invest. pos. 99.50—101.50, agrarji 61—62, voj. škoda promptna 470.25—472.25, begi. obv. 89—90, dalm. agrarji 87—88, 8% Bler. pos. 101-102, 7% Bler. pos. 94 do 95, 7% pos. DHB 101—102, 7% stab. pos. 99 do 100. — Delnice: Narodna banka 7.400—7.600, Trboveljska 170—180. Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 99.50 do 100.50, agrarji 60.50 den,, voj. škoda promptna 468.470 (471), begi. obv. 88—90, dalm. agrarji 86.50—87.50, 4% sev. agrarji 60-60.75,, 8% Bler. pos. 101.50 den., 7% Bler. pos. 94.50—95, 7% pos. DHP 99.50 den., 1% stab. pos. 99 den. — Delnice: Narodna banka 7.500 den., Priv. agrarna banka 212 den., Trboveljska 172.50-173 (172.50), Gutmann 37—50, Sladk. tov. Osijek 80 den. Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko p«v sojilo 101—102, agrarji 61 denar, vojna škoda promptna 468—469, za konec julija 467—468 (467), begluške obveznice 89—89.25, dalm. agrarji 87—87.25, 6% šumske obveznice 84—84.50 (84.25), 4% severni agrarji 60.25—60.75, 8% Blerovo posojilo 101.75 denar, 7% Blerovo posojilo 94—95, 7% posojilo Drl hip. banke 100 denar. — Delnice: Narodna banka 7.400 denar (7.400), Privil, agrarna banka 212.50—213.50 (drobni komadi). Žitni trg Novi Sad. Pšenica: bač., srem. 148—150, slav. 149—150, ban. 145—152. — Rž: bač. 137.50-140. Koruza: bač. in bač. par. Indjija in Vršac 111 do 113. — Tendenca nespremenjena. Promet srednji. Živinski sejmi Živinski sejem v Novem mestu S. junija. Na sejem je bilo prignanih 153 volov, 102 kravi, 43 juncev, 34 telic, 722 pujskov in 646 prašičev. Prodanih je bilo 68 volov, 35 krav, 12 juncev, 8 telic, 510 pujskov in 41 5prašičev. Cene goveje živine so bile čvrste, posebno teletom. Cene prašičev so ostale nespremenjene. Cene naslednje: voli L 6, II. 5, III. 4; krave I. 4.50, II. 4, III. 3; junci I. 5, II. 4.50, III. 4; tlice I. 5, II. 4, III. 3; teleta 7 do 8; prašiči I. 9.50, II. 9, III. 6-7 din za 1 kg žive teže. Mladi pujski po 120—25 Odin za glavo. Ajdova moka 3.50—4 din za kg, drva 50 din za kub. meter, mleko po 1.25—1.50 din za liter, surovo maslo 28—32 din za kg in jajca po 1.25 din za par. Živinski sejem v Ptuju 6. junija, in svinjski sejem v Ptuju 7. junija. Na sejem je bilo prignanih 193 volov, 378 krav, 26 bikov, 35 juncev, 146 telic, 5 telet, 235 konj, 9 žrebet in 424 prašičev. Prodanih je bilo 36 volov. 185 krav, 14 bikov, 3 junci, 54 telic, 2 teleti, 20 konj, 5 žrebet in 115 prašičev. Cene naslednje: voli 3.50—4.75, krave 2.25—4, biki 2.75—4, junci 3—4.25, telice 3.50 do 5.25, teleta 5, pršutarji 7—7.50, plemenske svinje 6.50—7 din za kg žive teže. Mladi pujski 6—12 tednov stari 100—160 din za glavo. Cene živini in kmetijskim pridelkom v Ljubljani 7. junija: Voli I. 5.50-6, II. 5, III. 4-4.50; telice I. 5.50-6, II. 5-5.50, III. 4—4.50, krave I. 4—4.50, II. 3.50-4, III. 2.50—3; teleta I. 6.50 do 7, II. 6-6.50; prašiči špeharji domači 8.50-9, pršutarji 7—8, sremski špeharji 9—9.50 za 1 kg žive leže. — Goveje meso I. i2—14, II. 10—12, III. S—10, svinjina 15—16, slanina 15—17, svinjska mast 20—22, čisti med 18—20, surove kože goveje 12, telečje 14—15, svinjske 8—10 za 1 kg. Pšenica 190-210, ječmen 195-220, rž 195-200, oves 195—230, koruza 140—855, fižol 360, krompir 75—80. seno 100, slama 60, jabolka I. 1400, II. 1000, III. 800; moka pšenična do 350, koruzna 210, ajdova 400—500 din za 100 kg. — Navadno mešano vino v gostilnah 8—10, finejše sortirano v gostilnah 12—18; mleko 2—2.25 din za liter; surovo maslo 22—28 din 1 kg, jajca 0.65—0.75 din komad; bukova drva 80—90 din za kub. meter. Zbor slovenskih županov Občni zbor Županske zveze v Ljubljani Ljubljana, 12. junija. V nedeljo dopoldne je polagala račune o svojem delu Županska zveza, v kateri je včlanjena velikanska večina slovenskih občin. Občnega zbora, ki je bil v beli dvorani hotela »Union«, so se udeležili skoraj vsi župani včlanjenih občin, navzočni pa so bili tudi ljubljanski župan dr. Jure Adlešič, celjski župan dr. Voršič in mariborski podžupan Franjo Žebot. Občni zbor je vodil načelnik Županske zveze Nande Novak, ki je po pozdravu prečital vdanostne brzojavke Nj. Vel kralju Petru II., Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu ter pozdravno brzojavko predsedniku ministrskega sveta g. Dragiši Cvetkoviču. Omenil je, da je letošnji občni zbor Županske zveze prav posebno slovesen, saj se bodo v drugem delu občnega zbora izročile v veliki dvorani hotela »Union^ diplome častnega občanstva 322 občin slovenskemu narodnemu voditelju in predsedniku senata dr. Antonu Korošcu. V izčrpnem in lepem poročilu je načelnik zveze g. Novak nato orisal delo Županske zveze v preteklem letu. Poudaril je, da nismo več daleč od cilja, za katerega se je Županska zveza borila ves čas, odkar obstoji. Pripravlja se nova notranja ureditev države in vsi smo prepričani, da se država uredi tako, da bodo zadovoljni vsi njeni deli. Slovenski narod je pri tem neposredno prizadet. Saj se bo odločila tudi njegova nadaljna usoda in v novi ureditvi bo tudi on dobil nov položaj in nov temelj, na katerem si bo v skupnosti s Srbi in Hrvati gradil svojo bodočnost. Za Slovence, ki smo zajezeni med dva mogočna tuja naroda, je to tem bolj pomembno, zato je naša želja po notranji ureditvi države še bolj vroča. Hvaležni smo dinastiji, ki je v teh tako mučnih časih znala obvarovati našo državo pred vsemi zunanjimi nevarnostmi ter ji s svojo modro zunanjo politiko zagotovila njene meje. Glede notranje ureditve države ostaja Županska zveza pri svoji stari zahtevi, naj dobi naš narod široko samoupravo. V svojem podrobnem delu je Županska zveza uspela na številnih intervencijah pri ministrstvih in pokrajinskih oblastvih, ko je posredovala za ukinitev občinam škodljivih ukrepov. Posebno zahvalo je dolžna banu dravske banovine dr. Marku Natlačenu, pri katerem je našla vedno polno razumevanje za svoje težnje. Glede industrijskih ob- čin obžaluje, da so bile ukinjene občinske trošarine na industrijske surovine in polizdelke. S tem ukrepom so nekatere industrijske občine iz,gubile največji vir dohodkov. - Končno poroča o akciji Županske zveze za izdelavo skupne diplome vseh občin, ki so bile izvolile predsednika senata g. dr. Antona Korošca za častnega občana. Po poročilu tajnika in blagajnika je bila sprejeta pomembna resolucija, ki poudarja najprej, da Županska zveza z veseljem pozdravlja vse napore kr. vlade za Uresničitev sporazuma med Srbi in Hrvati, nadalje zahteva dekoncentracijo in decentralizacijo javne uprave na temelju |>ooblastil, danih kr. vladi v 8 114 letošnjega finančnega zakona. Nadalje navaja spomenica naslednje zahteve: 1. razhremenitev občine v poslih prenešenega delokroga in izdatkih za te posle, zlasti vzdrževalnih stroškov za okrajna načelstva, katastrsko uprave in meroizkusne urade, ki naj jih v celoti prevzame država; 2. poenostavitev poslovnih predpisov za občine; 3. razširitev finančne oblasti občine na druge vire iz neposrednih in posrednih davkov, da se občini omogoči bolj smotrna porazdelitev bremen na prebivalstvo; 4. ukinitev vseh poslov in izdatkov občine za železniški in poštni promet; 5. sprememba knjiženja plačanih davkov, da se bodo davki, kakor prihajajo, procentualno razdeljevali na državo in samouprave, ne pa da se iz njih najprej zadovolji država, iz preostanka pa šele samouprava, kakor se to še vedno dogaja; 6. sprememba sedanjih zakonov in uredb glede prispevanja k stroškom za osnovno šolstvo in osnovno strokovno šolstvo v smeri, da prevzame sorazmerni del financiranja država, ki si je bjla prisvojila pravico odrejati šolsko obveznost, vzgojo in izobrazbo; 7. takojšen kredit za opremo kirurgičnega pa- države na 1 km državnih cest v dravski banovini, upoštevajoč veliko obtežbo, pomen in promet teh cest, večje upoštevanje dravske banovine giedo njenega deleža pni vseh materialnih izdatkih nii-nistrstva za zgradbe, revizija porazdelitve državnih in banovinskih cest in povišanje državnih kreditov za javna dela v dravski banovini vobče; 0. sprememba zakona o lovu za večjo zaščito kmetijstva ter za pooblastilo banu dravske bano- vine, da sme za to banovino določbe lovskega zakona sam spremeniti; 10 polovična voznina po železnicah na ozemlju banovine županom, kot izvrševalcem državnili poslov, reSjtev vprašanja sodobne ubožne oskrbe v smeri zgraditve velikih ubožnic ob sodelovanju države, banovine iu občin ter popolne odprave sedanjega nesoctalnega načina oskrbe od hiše do hiše; v . . j 12. občinski preračuni naj se rešujejo (loma. Volitve širšega odbora in eksekutive so letos odpadle, ker poteče sedanjemu načeletvu poslovna doba šele prihodnje leto. Občni zbor je bil zaradi tega zaključen in so vsi župani odšli v veliko unionsko dvorano, kjer je bila slovenskemu voditelju in predsedniku senata dr. Antonu Korošcu slovesno izročena skupna diploma častnega občanstva 322 občin. Le zidat zna sezidati hišo 1ralo okrog 2000 ljudi, ki so z velikim zanimanjem sledili odličnim telovadnim točkam naše mladine. Tudi popoldanskega I nastopa se je udeležil g. minister Snoj. Na nastop pa sta prišla tudi narodni poslanec g. Steb-lovnik iz Šmartnega ob Paki in banski svetnik Zopnč iz Sv. Petra pod Sv. gorami. : Mladinski dan na Gomilskem bo ostal vsej nkši mladini v najlepšem spominu. MladinsEii dan v Racah pri Mariboru Maribor, 12. junija. I;" Slomškovo okrožje ZFO. ie s sodelovanjem,, »riborskega dekliškega okrožja preteklo nedeljo iredila v Racah pri Mariboru okrožni mladinski Jn, ki.ie..n lan Bregant. G. minister je nato med telovadbo spregovoril mladini in staršem tople in iskrene besede o poslanstvu naše mladine za bodočnost slovenskega naroda in Jugoslavije. Njegove besede je mladina z navdušenjem sprejela. Pri telovadbi je nastopalo vsega skupaj nekako 350 fantov, deklet in mladcev, gojenk in naraščaja obeh sjiolov. Omeniti moramo še vzorno vrsto orodnih telovadcev, ki so prihiteli iz gorenjskega Št. Vida. Vsa prireditev je nepopisno povzdignila zavest vseh, ki so se je udeležili. Mladinska prireditev na Gomilskem Celje, 12. junija. V lepo Gomilsko, ta krasen kraj naše zelene Savinjske doline, se je včeraj zgrnila iz vseh krajev Savinjske doline savinjskega okrožja FO in ZDK naša organizirana mladina, da manifestira svojo misel, da manifestira za kralja in domovino ter obenem proslavi z bratskim društvom na Gomilskem 40 letnico prosvetnega delovanja. Zjutraj ob 9 je bil skozi Gomilsko impozanten sprevod naše mladine, ki je z navdušenimi ovacijami kraljevskemu domu in našim voditeljem korakal mimo častne tribune, na kateri so bili minister g. Franjo Snoj, podpredsednik narodne skupščine g. Alojzij Mihelčič in okrajni glavar g. dr. Ivan Zobec. Na čelu sprevoda je jahalo na konjih 29 postavnih savinjskih fantov v krojih in narodnih nošah, za njimi je vozilo 17 kolesarjev, rudarska godba iz Velenja, nato so stopali člani okrožnega odbora z zastopnikom ZFO celjske podzveze gosp. Vrablom Vančijem, takoj za odborom pa so strumno korakali člani v krojih, mladci, naraščaj in mladenke, članice, narodne noše in občinstvo. Stolni dekan in prelat g. Cukala je imel pred pontifikalno sv. mašo globok verski nagovor, v katerem se je spomnil vseh onih, ki so prvi položili temelj Bralnemu društvu na Gomilskem. Nato je govoril o borbi za vzgojo mladine dveh svetovno nazornih taborov. Vsem zborovalcem, zlasti pa mladini je ob koncu svoiega govora izrekel nadpastirske pozdrave mariborskega vlarli-ke g. dr. Ivana Jožefa Tomažiča. Po sv. maši je domači g. župnik SaHer pričel zborovanje in pozdravil ministra g. Franca Snoja, podpredsednika nnrodne skupščine g. Alojzija Mihelčiča, okrajnega glavarja dr. Ivana Zobca in zastopnika celjske podzveze. Dr. Korošec, dr. Krek. dr. Natlačen, predspdnik Prosvetne zveze v Mariboru dr. Hoh-niec in KPD v Celju so poslali zborovalcem in Bralnemu društvu posebne pozdrave. Z zborovanja je bila poslana pozdravna hrzoiavka Nj. Vel. kralju Petru II.. kar je zlasti mladina pozdravila z vsem navdušenjem in vzklikala mlademu kralju. Ko je eodba odirrrala drž himno, so bile pre-čitane vdanostne brzoiavke Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu in kneginji Olgi. pokrovitelju Nj. Vis. princu Andreiu, narodnemu voditolin dr. Korošcu, ministru dr Kroku. banu dr. Natlačenu. mariborskemu vladikr dr. Ivanu Jožefi) Tnmažiču. dr. Hohnjecu in dr. Lukmanu. Takoj nato ie spregovoril minister g. Frana Snoj in raj, ravnatelj J Rihter, okrajni šolski nadzornik Tone Senica, mestni župnik 1. Soline iz Slov. Bistrice, številni župani in ogromno število ljudstva. Ob pričetku ie prikorakalo na telovadišče celokupno članstvo, nakar je godba zaigrala državno himno, nakar je dt Fr. Žebot imel kratek pozdravni nagovor. Nato so se vrstile posamezne točke telovadnega sporeda, ki so se hitro vrstile druga za drugo in ki so vse vzbudile živahen aplavz. Točno ob petih je bil nastop končan, nakar se je članstva ob velikem navdušenju pričelo razhajati in vračati na svoje domove. Prosvetni tabor pri Sv. Jakobu ob Savi Ljubljana, 12. junija. Prosvetno društvo pri Sv. Jakobu ob Savi je včeraj obhajalo 30 letnico dela za prosvetno vzgojo slovenske mladine. Obenem s Zasavskim okrožjem ZFO in ZDK )e društvo priredilo veličasten tabor, kakršnega v tem kraju še ni bilo. Cela župnija je bila okrašena z brezštevilnimi mlaji, obdanimi z venci in zastavami. Slovesnost se je pričela s sprevodom. Samozavesten iant na iskrem konjiču z državno zastavo v roki je jezdil na čelu. Za njim so korakale fanfare FO Sv. Peter, katerim ie sladila zastava okrož- , ja in raznih prosvetnih društev Za njimi ie korakalo nad 250 članov, članic, mladcev, naraščaja, mladenk m, gojenk v svojih pestrih unUvma^,,^ domžalsko godbo na čelu. Sprevod je zakliučila velika skupina fantov in deklet v narodnih nošah. Sprevod se je pomikal od Prosvetnega doma pri Sv. Jakobu skozi Podgorico v Sotesko, kjer jc bila na tabornem prostoru sv. maša, katero je daroval predsednik ljubljanske podzveze ZFO g. dr. Blatnik in imel tudi globoko zasnovan verski govor. Po sv. maši ]e bilo zborovanje. Šolski upravitelj g. Porenta je pozdiavil navzoče goste in predlagal brzojavne pozdrave Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. Vel. knezu namestniku in prtedsedniku senata dr. Korošcu. O zgodovini in delu prosvetnega društva pri Sv. Jakobu je govoril predsednik g. Urbančič. Slavnostni govornik je bil g. Pirih, ki je navduševal za delo v katoliških organizacijah. Popoldne ob 3 je nastopila mladina Zasavskega okrožja ZFO in ZDK. Točno ab 3 se je pripeljal g ban s g. poslancem Kranjcem, za njim je dospel ljubljanski župan dr Adlešič v spremstvu g. Bahovca. Kmalu nato pa jc dospel ljubl|anski okr, načelnik g Maršič. Zvezo fantovskih odsekov ie zastopal g. Hvale, ljubljansko podzvezo ZFO pa g. Jemc. _ . Na telavadišče so prikorakali vsi na6topa|oči, katerim je okrožni predsednik g. Majdič Fortunat spregovoril po pozdravu častnih gostov nekaj vzpodbudnih besedi Nato so se vrstile točke sporeda, ki so ga s svojimi nastopi izpolnili fantje in dekleta, mladci in mladenke, naraščaj in gojenke s svoiimi prostimi vaiami, katere so bile izvajane proti pričakovanju dobro. Posebno pozornost je vzbudila vrsta orodnih telovadcev, med katerimi sta se Janež in Varšek najbolj odlikovala, ko sta izvajala take vaie da je človeku zastajala sapa. Pri zadnji točki sporeda, ko so zopet vsi nastopajoči prišli na telovadišče, je okrožni predsednik izročil pri štafetni tekmi za okrožni prehodni pokal zmagovalnemu moštvu FO Dev. Marija v Polju krasen pokal. S fantovsko himna se je popoldanski nastop zaključil, nakar se je razvila prijetna zabava. Polni navdušenja, j>olni trdne volje so se vračali fantje, dekleta in gledalci na svoje domove. Lepa planinska slavnost v kraljestvu Stola Kranj, 12. junija. Vsako soboto in nedeljo hiti od postaje Žirovnice proti Stolu lepo število ljudi, da tam uživajo čudežna lepolo narave. Preteklo nedeljo pa ie bi o Število turistov še večje, saj je bila ta dan na Stolu izredna slovesnost Podružnica SPD v Kranju je na to lepo junijsko nedeljo dalo blagosloviti novo Val- vazarjevo kočo. , Že v soboto zvečer se je zbralo v Valvazorievi koči veliko število ljudi, ki so prižgali velik kres Nepozabno lep je bil ta večer vsem zbranim turistom. Drugi dan ob 10 jc bila na prostem sv maša, ki jo je apravil g. dr Arnejc, župnik na Brez-nici, nata pa je blagoslovil novo kočo. Med vso cerkveno slovesnostjo je lepo prepeval maški pevski zbor z Breznice. . Po sv. maši je bilo slavnostno zborovanje, ki ga je začel predsednik podružnice SPD v Kranju, g. Roje. Pozdravil je vse navzačne, predvsem okr. načelnika g. dr. Vrečarja iz Radovljicc, zsstopnika Osred. društva SPD dr Vrtačn.ka. domačega župana, dalje zastopnika kranjske občine g. dr. Si-larja in druge. V svojem govoru •e g Ro|c nalo orisal zgodovina Valvazorjevc koče Za njim jc govoj rii okrajni načsiuik g. dr. Vrečar J" zastopa1- osrednjega društva SPD dr. Vrtačnik iz Ljubljane, dalje je govoril tudi ravnatelj »Putnika« g. dr. Žižek kot zastopnik predsednika Tujsko-promelnc zveze. Vsi ti govorniki so čestitali kraniski podružniei SPD, da ie uresničila taka lep načrt nove Valvazor-jeve koče, ki bo vsled svoje udobnosti veliko storila tudi v tujsko-prometnem oziru. Po zborovanju je bila v koči in na prostem planinska zabava. Veseli planinci sa v večernih urah odhajali proti svojim domovom, mnogo pa jih ie ostalo za nekaj dni, ker se niso mogli posloviti od lepega planinskega kraja, ad kraljestva Stola in nove Valvazorjeve koče. Kakor slišimo, se zbirajo prispevki za gradnjo kapelicc pri novi Valvazorjevi koči na Stolu. Iskreno želimo, da bi ta akcija čimpreje uspela, tako da bi bila že vsaj prihodnje leta blagoslovitev kapelice. Pristopajte « Ao dinarski akciji za VI. mednar. kongres Kristusa Kralja. 2)\o£*te novice Koledar Torek, 18. junija: Anton Padovanski, spozna-valee; Akvilina, devica. Sreda, 14. junija: Bazilij, cerkveni učenik; Elizij, prerok. Novi grobovi ■f- Ga. Antonija Orehek roj. Gabrlek je odšla v večnost v visoki starosti 82 let. Pogreb bo v sredo ob pol štirih popoldne izpred mrtvašnice na Vidovdanski cesti. Naj počiva v Bogu! Žalujočim svojcem naše sožalje! Osebne novice — Poroka. V soboto sta se poročila v cerkvi sv. Srca Jezusovega v Ljubljani g. inž. Alojz Gre-gorič, tehnični vodja mariborske tekstilne tovarne z gospodično Erno Krajčevo. Poročil ju je g. p. dr. Roman Tominee, priči pa sta bila očeta poročen-cev g. Alojz Gregorič, direktor pošte in telegrafa v p. in inž. Matija Kraje, načelnik banske uprave v p. Uglednemu paru želimo obilo sreče in blagoslova 1 = Poroka. V Laiporju sta se poročila agilni delavec v naših društvih g. Ivan Kaukler in gdč. Alojzija Uršič, hčerka cerkvenega ključarja. Mlademu paru naše čestitke! DvamAPiA in voluharje uniči DraVniiriC preizkušeno sredstvo BRAMORIN. Navodila v drogeriji KANC Ljubljana, Židovska ulica 1. — Razstava sodobne cerkvene nmetnosti. V zvezi s pripravami za Medn. kongres Kristusa Kralja se je ustanovil pod vodstvom kanonika dr. Fr. Kimovca odsek, ki ima namen prirediti razstavo sodobne cerkvene umetnosti. Sem spadajo vse vrste cerkvene posode, paramenti in drugi predmeti cerkvene obrti; križci in slike; modeli, načrti in fotografije cerkvenih stavb. Opozarjamo na to prireditev vse umetnike in obrtnike, ki se pečajo s cerkveno umetnostjo in umetno obrtjo in jih prosimo, da nam pošljejo sezname izdelkov, ki bi |K> njihovem naziranju bili za razstavo primerni. Navedejo naj tudi lastnike in pa letnice postanka. Ko bo po teh sporočilih odbor naredil izbor za razstavo potrebnih predmetov, bo sledil poziv za njih oddajo. Vsa sporočila naj se pošiljajo na Odbor za prireditev cerkvene razstavo tdr. Fr. Kimovec), Ljubljana, škofijska palača. — Slomškova družba vabi svoje člane in članice, da se udeležijo blagoslovitve Jakličevega doma v Dobrepoljah, ki bo dne 18. junija t. 1. Iz Ljubljane se odpeljemo z avtobusom ob 9.15; vrnemo se proti večeru. Prijave sprejema Slomškova družba, Aleksandrova cesta 10. Zadnji dan za prijavo je četrtek popoldne do 6. Tja grede si ogledamo Turjak, Vel. Lašče in Ponikve,. Zbirališče za odhod v društvenem lokalu ob 9. Odbor. — Belokranjski festival v Črnomlju bo 18. junija. Nastopijo zbori iz raznih krajev Bele Krajine s svojimi narodnimi igrami in plesi. Pripravlja se iz Ljubljane posebni vlak do Črnomlja in Metlike. Voznina z vstopnino na prireditev in kosilom 45 din (do Metlike 50 din). Obvestilo glede cene v včerajšnjem »Slovencu« je bilo po-motno. Podrobnejše informacije pri »Putniku«, ki sprejema prijave za izlet do 15. t. m. _ Izlet v Belo krajino na festival belokranjskih iger priredi »Putnik« v nedeljo, 18. t. m. Cena za voznino z vstopnino in kosilom 45 din, brez kosila 33 din. Isti dan je v Črnomlju tudi češnjeva razstava, kjer bodo na razpolago poceni češnje. Informacije in prijave do 15, t. m. pri »Putniku«, — Blagoslovitev Jakličevega doma v Dobrč-poljah bo 18. junija t 1. popoldne ob 2. Ob 2 litanije in nato govor in blagoslovitev Jakličevega doma, nato akademija. Potem je veselica s prosto zabavo. Vsi prijatelji in znanci in drugi lepo vabljeni 1 — Romarski shod pri Sv. Antonu na Zdenski rebri v Dobrepoljah bo prihodnjo nedeljo 18. junija t. 1. Ob 10 sv. maša s pridigo. Vsako leto pridejo romarji k Sv. Antonu na božjo pot, vabljeni so tudi letos. — V Službenem listu kraljevske uprave dravske banovine od 10. t. m. je objavljen »Pravilnik za uvoz svilnatega papirja iz inozemstva in kontrole njegove uporabe«, dalje »Odredba o zavarovanju dijakov rudarske šole v Celju«, »Telefonski promet med Jugoslavijo in protektoratom Češke in Moravske«, »Spisek uprav javne službe za posredovanje dela: javnih borz dela, njihovih podružnic, ekspozitur in poverjeništev« in »Telefonski promet z Nemčijo in Švico«. — Namesto venca svojemu sošolcu pok. g. Mateju Tomazinu je daroval za novi Prosvetni dom v Naklem g. župnik Pavel Podbregar v Št. Ožbaltu 100 din in v isti namen 100 din Uprava Domoljuba. — Še se lahko prijavite za romanje na grob sv. Eme v Krko, ki bo v dneh 28. in 29. t. m., ker je prijavni rok podaljšan do 17. t. m. Prijave je poslati na Salezijanski zavod Rakovnik, Ljubljana. _ Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice, — Ali znajo vaši otroci plavati? Ako ne, vpišite jih v plavalno šolo, ki prične 15. t. m. na kopališču SK Ilirije s plavalnim tečajem za mladino. Šola je pod nadzorstvom ministrstva za telesno vzgojo in ima namen, razširiti znanje plavanja med vso šolsko mladino. Plavanje je najcenejši in mladini najlažje dostopen šport, ki pa nudi obenem mnogo zdravja, otrokom prav zaradi prostega gibanja na soncu, svežem zraku in v vodi. Prijavite se s tem, da oddaste v kopališču Ilirije v pisemski nabiralnik šole dovoljenje staršev. Storite to čim prej! _ Avtobusni izleti v Gorico, Trst, Benetke, 27.-28. VI. in v Dolomite 15.—19. VII. Prijavite se takoj v Izletni pisarni M. Okorn, Ljubljana, Frančiškanska ulica, tel. 22-50. — Za zaključek vesele nedelje — nož. V bolnišnico sta ae zatekla posestnikov sin Peter Grad iz Dragomlja v občini Podgorica in 22 letni Andrej Belšič iz Planine pri Rakeku. Oba sta bila v nedelje« ponoči napadena z nožem in sta izku-pila nekaj ran in vbodov. — Brez težav deluje Darmol. K temu prijetnost pri uporabi: nobenega kuhanja čajev, niti požiranja kroglic in ne grenkih soli. Darmol je okusen kakor čokolada. Ne poskušajte z nepreizkušenimi preparati, temveč uredite svojo prebavo s priljubljenim odvajalnim sredstvom Darmol. Dobi se v vseh lekarnah. Reg. 25.801/37. po dhžcvi * Predzgodovinski grobovi so bili odkriti pri prekopavanju starega krščanskega Marijinega pokopališča v Sarajevu. Tam so izkopali tudi rimsko opeko, kos marmornega stebrišča iz srednjega veka ter več posod iz predzgodovinske dobe. * Kongres inženirjev in arhitektov iz Jugoslavije se je začel v soboto 10. t. m. v Novem Sadu. Dosedanje sekcije postanejo eamostojna društva. * Tri sarajevska muslimanska društva so bila razpuščena z odlokom tamkajšnje banske uprave z utemeljitvijo, ker so v svojih prostorih neopravičeno prodajala alkoholne pijače. * Tovarnarja je v stanovanju ubila elektrika. Bivši tovarnar in veleposestnik v Požegi Franjo Varella je sedaj v Zagrebu imel gostilno. V soboto se mu je pokvarila žarnica v stanovanju. Hotel je dati novo. Pri tem pa je bil tako neroden, da ga je električni tok na mestu ubil. * Split v letalski zvezi z Dubrovnikom in Zagrebom. Dne 15. t. m. se začne redni zračni promet med Splitom, Zagrebom in Dubrovnikom. Splitsko letališče bo v Sinju. Promet bodo opravljala letala ameriškega izdelka. * Vojna mornarica v Splitu. Pretekle dni je naša vojna mornarica imela pomorske vaje. Vojne ladje iz raznih luk so se jih udeleževale. Dne 9. t. m. so bile vaje končane ter je v splitsko luko priplulo 23 jugoslovanskih vojnih ladij. Huda nesreča v Slivnici pri Mariboru 24 ljudi s tovornega avta popadalo pred osebni avto Eden mrtev, 16 ranjenih Maribor, 12. junija 1939. Bliskovito se je raznesla snoči okrog osmih zvečer po Mariboru novica o strašni nesreči, ki ee je pol ure poprej zgodila rm državni cesti v bližini gostilne Novačan v Slivnici pri Mariboru. Novico so prinesli v Maribor potniki celjskega avtobusa, ki se je pripeljal v Slivnico na poti ,v Maribor kmalu po katastrofi ter je naložil vse ranjence, da jih zapelje v bolnišnico. Ze v Hočah pa so ranjence preložili z avtobusa na reševalne avtomobile, ki so iz Maribora hiteli na mesto nesreče. Avtobus je bil ves okrvavljen od številnih ponesrečencev, ki so kakor po čudežu odnesli iz nesreče žive glave. Podrobnosti te nenavadne katastrofe 60 naslednje: Včeraj popoldne je bila v Mariboru velika tombola Rdečega križa. Od vseh strani so prihajali ljudje v mesto na tombolo, tako tudi iz Slovenske Bistrice. Slednje je pripeljal v mesto tovorni avto, last prevoznika Ivana Gorjanca, ki ga je šofiral 26 letni Gorjancev šofer Miha Majcen. Strašno neurje je znova pustošilo Silna toča, nalivi in viharji Huda ura nad št. Jernejem Št. Jernej, 10. junifa. V petek ob pol 6 je prihrumela nevihta od Vi-njega vrha čez St, Jernejsko polje, kakršne ne pomnijo najstarejši ljudje. Z njiv so hiteli domov, toda večinoma vsi premočeni, ker se je v trenotku ulila tako silna ploha, da je preplavila vsa pota. Čez pol ure za tem že ni bilo mogoče niti po državni cesti varno hoditi. Voda je bila na njej otrokom do kolen. Po banovinski cesti je drl od Ple-terij potok, ki je vso cesto razkopal, na trg pa je prinesel materijal, kjer jc deloma ostal, deloma pa ga je voda odnesla v narasli potok. Spodjedla je mostove, razdrla jez, da sta bila dva mlina in žaga brez vode in bosta nekaj časa tako ostala, ker je ogromno materijala voda odnesla. Višina vode je bila večja kot kdaj zadnja leta in vse to je nastalo v pol ure. Neki posetnik je imel pripravljene hrastove stebre za kozolec, pa mu je voda vse odnesla, ponekod je segala na mostovih tako visoko, da je gledala ven le o,graja. Silno močna sapa je povaljala vse žito in ga zmešala, da je pogled na polje obupen. Voda je naredila ogromno škodo polju proti Grobljam, ki so vsa na lepi ravnini, pa je pridrla voda in plodno zemljo odnesla. V vinogradih je odnesla ponekod vse plasti, posebno škodo je naredila onim, ki so zadnje dni kopali. .... . , , V naši občini so pa najhujše prizadeli oni, ki jim je toča vse uničila. Sicer je toča škodovala mnogo tudi v ravnini, vendar je bila redka, Ledečo-vas in Brezje je pa popolnoma uničila, odtod se ie pa obrnila proti Ržiščem, da je bilo videti po prestani hudi uri, okrog osmih zvečer vse belo. To je bila še vse hujša nesreča kot zadnja povodenj. Med nevihto je treščilo v Brsanovo hišo na Do-bravci; hiša se je užgala, strela je ubila kokljo in niščeta, obžga'a domačega dekleta, da je moral priti zdravnik. Sedaj je dekle že izven nevarnosti. Toča v Slovenskih goricah Sv. Lenart v SI. gor. 10. junija. Kakor da še ne bi bilo zadosti gospodarske rfkode po zadnjih povodnjih, je dne 9. junija t. 1. udarila severni del Slovenskih goric nova katastrofa — točal Navedenega dne «o temni obiaKi m vinar ..e ves popoldan napovedovali hudo uro. Vendar je bilo videti, da bodo oblaki preusmerili svoja pot, dokler ni potegnil močan zahodnik, nakar so sc oblaki naravnost približali zemlji, da je nastal po- poln mrak. Nato se je med najhujšim viharjem vsula sama toča, ki ni delala toliko škode zaradi debelosti, ampak zato, ker je šla po vetru ter je kratkomalo presekala bilje in rastline. ,, Najhujše so prizadete vasi Zg. Ročica, Drvanja, Rožengrund in Sčavnica v občinah Sv. Ana in Sv. Benedikt. Toča je uničila najmanj 50% vinskega pridelka, sadno drevje ja itak bilo prazno, pa tudi na žitaricah, posebno ječmenu, ie škoda ogromna. Prebivalstvo s strahom gleda v bodočnost. Treska in hudega vremena, reši nas, o Gospod! Toča potolkla, kar je Sotla pustila Podčetrtek, 10, junija. Včeraj zvečer oh 5 popoldne je zadela naš okoliš zopet velika nesreča. Dve povodnji sta že bili maja in junija in napravili mnogo škode na njivah in travnikih, kjer je bilo zblatene toliko krme. Včeraj je prihrula še huda toča. Tolkla je pol do tri četrt ure, vmes je bil silovit naliv. Vode 60 hrule povsod s hribov, nosile 6 seboj zemljo in ravnino zalivale z blatom. Toča je potolkla nekatere pridelke 100%, nekatere 50%, kakor je bil kraj. Pri nas so bili prizadeti kraji: Imeno, Imenska gorca, Slake, Sopote in Podčetrtek. Najhujša toča je bila v črti Slake, Sv. Križ in Imeno. Ti kraji so posebno pomilovanja vredni, ker jih zaporedoma zadevajo nezgode. Povodnji Sotle so skoraj vsakoletne, toča je pa bila v teh krajih leta 1936, 1937 ln zopet letos. Značilno je za tokrat: toča je tolkla zelo dolgo in padlo je silno veliko vode. Grozno neurje v ribniški dolini Ribnica, 10. junija. Strašna vremenska katastrofa je snoči zadela del ribniške doline. Ob 4 popoldne je nastala pravcata noč. Težki oblaki so se ©pustili prav do tal. Nastal je orkan, ki je drevje pripogibal do tal in ga lomil, vlila sc je ploha, da je voda vdirala v kleti in veže celo po trgu, vmes pa se je vsula toča, da je je bilo mahoma kupe pod kapom. Dočim je zadela Ribnico, Hrovačo, Goričo vas, Bukovico in Dane le deloma, je pobila Zadolje, pol Nemške vasi, pol Goriče vasi, pol Otavic, ves Lipovec, Ma-koše, Prigorico in Dolenjo vas popolnoma. Kar ni uničila pred nekaj dnevi dvakratna povodenj, je sedaj toča opravila temeljito. Nismo vajeni takoj klicati javnost na pomoč, a sedaj pa je potreba omenjenih naselij tako huda, da grozi brez izdatne pomoči naravnost lakota. Komisije ogledujejo prizadete kraje in cenijo škodo, ki gre v. visoke denarje. Na avto so postavili zasilne klopi iz desk ler so na tritoneko vozilo nabasali kar 55 ljudi. Večinoma je bila to mladina iz Slovenske Bistrice ter okoliških vasi. Po tomboli so se še nekaj časa mudili v mestu, zvečer pa so se spraviti nazaj na avto ter 60 se odpeljali proti domu. Potniki so prepevali in nihče ni mislil, da jih taiko kmalu čaka nesreča. Bilo je okrog po' osmih zvečer, ko je težko natovorjeni avto zavozil iz Slivnice naprej v ovinek pred gostilno Novačan. Šofer je videl, da mu prihaja nasproti osebni avtomobil. Obe vozili 6ta se peljali vsako na 6voji strani cesti, tako da bi se bili brez vsake nevarnosti srečali, če se ne bi bilo to srečanje izvršilo na ostrem ovinku, na katorem je na živi tovor na tovornem avtomobilu delovala velika sredobežna sila. Ta je povzročila, da se je naenkrat odtrgala na avtu leva stranica, na katero se je naslanjalo kakih 25 oseb. Silni pritisk je ljudi kar v hipu vrgel s tovornega avtomobila, kakor če bi kdo zasipal grah s krožnika. V tem trenutku se je tovorni avto srečal z osebnim vozilom in ljudje, ki so zleteli z višine, so padali na osebni avto in pred njega na cesto. Tako se je v trenutku nakopičila piramida živih teles, klopi in stolov sredi ceste. Osebni avto je šofiral primarij dr. Benčan iz Maribora, z njim pa eo se vozili še vladni svetnik dr. Podboj iz Ljubljane, sodnik dr. Mihelčič iz Maribora ter njegova gospa Vida. Dr. Benčan je sicer takoj pritegnil vse zavore, vendar nesreče ni bilo mogoče preprečiti. Bil je nepopisno strašen prizor, ki ga očividci ne bodo nikoli pozabil. Na mestu nesreče 6e je zbralo polno domačinov, ki so prihiteli na poinoč. Posledice nesreče so bile strahovite. Skoraj vsi, ki so popadali s tovornega vozila, eo bili poškodovani in ranjeni. Nekaj jih je ležalo onesveščenih na tleh. drugi so se skušali dvigniti s polomljenimi udi in vs^ v ranah, obupno klicanje in stokanje je odmevalo po zraku, kri pa je rdeoila belo cesto. Vse je 6kušalo ranjencem pomagati, ljudje so prinašali iz bližnjih hiš vodo in obveze, da so jim izpiral lane. Na mestu nesreče se je ustavilo tudi veliko število osebnih avtomobilov, ki so bili namenjeni v Maribor. K ereči je kmalu nato privozil avtobus mariborskih mestnih podjetij, ki je sprejel ranjence. Bilo je to 16 oseb. Mlad fant pa je obležal na mestu mrtev z razbito lobanjo. Položili so ga kraj ceste ter mu prižgali svečo ob glavi, dokler ni čez dobro uro prišel ponj grobar s krsto ter ga na ročnem vozičku odpeljal v mrtvašnico v Slivnici. Mrtev je obležal 17 letni posestniški sin Franc Timovšek od Sv. Venčesla. Ranjeni pa so bili naslednji: 11 letna Ivana MarguS iz Gladomesa, ki si je prebila lobanjo ter je še danes nezavestna; njeno stanje je zelo resno. Njen oče, 36 letni posestnik Ivan Marguč ima poškodbe na kolku in zlomljeno roko; 15 letna Terezija Ozimič iz Lož-nice ima poškodovano glavo, njena 16 letna sestra Matilda prav tako poškodbe na plavi; 18 letna Marija Justinek iz Kostanjevice ima poškodbe na glavi; 17 letna Rahle Frančiška iz Gladomesa si je poškodovala glavo in obe roki; 50 letni Jože Golčer iz Slov. Bistrice si je poškodoval glavo in obraz; 19 letni Leooold Rahle iz Gladomesa si je poškodoval glavo; 45 letni Filip Ravnjek iz Oko-ške gore si je zlomil levo nogo. 29 letni Pere Albert iz Maribora si je zlomil levo nogo *er poškodoval roko, 18 letna Anto-.ija Tomažič iz Zg. Ložnice si je poškodovala glavo, 17 letni Roman Steferl iz Kostanjevice ima poškodbe na glavi in na desni nogi, 16 letni Franc Klinej iz Legovske gore si je poškodoval desno oko. 20 letni Erneat Steferl iz Kostanjevice si je zlomil obe roki, 45-latni Henrik Šega iz Zg. Ložnice si je zlomil levo roko, 30 letni Mušč Franc z Kostanjevce pa je dobil poškodbe na glavi. V mariborski bolnišnici, kamor so pripeljali reševalci iz Maribora vse ponesrečence, so jim zdravniki nudili takoj vso pomoč. Dva, ki sta imela lažje poškodbe na glavi, so obvezali, druge pa so obdržali v oskrbi v bolnišnici. Ljubljana, 13. junija Gledališče Drama. Začetek ob 20. Torek, 13. junija: Javna dramska produkcija gojencev Drž. koaiser-vatorija. Izven. Ceno od 10 din navzdol. — Sreda, 14. junija: »Velika skušnjava«. Red Sreda. — Četrtek, 15. junija: »Neopravičena ura«. Red A. Opera. Začetek ob 20. Torek, 13. junija: Zaprto — Sreda, 14. junija: »Plesni večer opernega baleta«. Gostuje Lidija Wisiakova. Premijera. Premijerski abonma. — Četrtek, 15. junija: »Werther«. Red Četrtek. Gostuje Josip Gostič. Radio Ljubljana Torek, 13. junija: 11 Šolska ura: Po Bosni in Dalmaciji (Vinko Rupnik) — 12 lz čeških oper (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Narodno pesmi pojo sestre Stritarjeve, spremlja Stanko Avgust — 14 Napovedi — 18 Pester spored Radij, orkestra — 18.30 Narod ln njegova omika (prof E. Kocbek) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Deset minut zabave — 19.40 Nac. ura: Ljudevit Vuličevič, 100 letnica rojstva (Siniša Kordič, knjiž.) — 20 Pevski zbor »Sloga« — 21 Prenos iz Prage: Dvorakovi plesi — 22 Napovedi, poročila — 22,15 V oddih igra Radij, orkester. Drugi program) Torek, 13. junija: Bolgrad: 20 Simfonični koncert RO — Zagreb: 22.20 Koncert radijskega kvinteta — Praga: 21.10 Pevski koncert — Sofija: 18 Koncert lahke glasbe — Varšava: 21.40 Mozart.: Don Juan — opera v 2 dej. — Berlin: 19 Lortzing-Webrov večer — Budimpešta: 19.30 Mozart: »Figarova slavba« — Bukarešt: 20 Simfonični koncert RO — Dunaj: 20.15 Večerni koncert graškega mestnega orkestra — Pariz: 20 30 Pisan koncert — Stuttgart: 22.35 Nordijska glasba. Prireditve in zabave Umetnostno - zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi v dneh 25. do 29. junija t. 1. petdnevni izlet v Brescio (razstava Moretto), Milan (razstava Lionardo, ogled drugih znamenitosti), v Bologno (S. Petronio itd.) ter Benetke (razstava Veronese, ogled drugih znamenitosti). Vodil bo univ. prof. dr. Fr. Štele. Celokupni stroški za potni list, vožnjo, prenočišča in prehrano din 650,— Prijave sprejema najkasneje do sobote, 17. t. m. dojx)ldne tajnik društva dr. Rajko Ložar, Ljubljana, Narodni muzej, ki daje vse ostale informacije. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-Ševa cesta; mr. Hočevar, Celovška cesta, in mr. Gartus, Mo6te, Zaloška cesta. Poizvedovanja Zlata verižica je bila izgubljena v nedeljo opoldne v Igriški ulici. Odda naj se se proti nagradi v inseratnem oddelku Jutra. Zelen jopič izgubljen. V nedeljo 11. t. m. sem na poti iz Kamniške Bistrice proti Kamniškemu sedlu izgubila nepremočljiv (zelen) jopič. Poštenega .najditelja prosim, naj ga odda v uredništvu »Slovenca«. Našla sem zlato damsko zapestno uro z verižico; Naslov najditeljice v upravi »Slovenca«. Avtobus s 32 potniki se [e prevmsl G. Novak Marko, banski svetnik, Šoštanj, nam je z ozirom na poročilo pod gornjim naslovom pošilja to-le pojasnilo o nesreči: Ni res, da se je avtobus prevrnil zaradi tega, ker sem se podpisani pripeljal nasproti in se je avtobus moral izogniti, ker bi drugače prišlo do karambola, ampak je res tole: Avtobus je bil v trenutku, ko sem ga podpisani ii ovinka zagledal, že na robu cesle in se meni ni izogibal, kar je razvidno, da ob trenutku srečanja ni naredil nobene kretnje bolj na svojo uesno, ampak vozil v ravni črti naprej. Avtobus se ni prevrnil na kraju srečanja, ampak šele cca 30 metrov pozneje, ko je šofer imel še dovolj časa ali spraviti avtobus nazaj na sredino ceste ali ga pa vsaj ustaviti. Ker sem podpisani vozil ne samo po svoji predpisani desni strani ceste ampak skoraj ob robu je bilo med nama ob srečanju vzlic ozki cesti še nad 1 meter proslora. Sicer sem pa vozil v drugi prestavi z brzino 15 do 20 km in če bi bilo potreba, bi 6e bil lahko izognil še bolj na rob, Navzoči neki drugi avtoprevoznik, kakor druge osebe, ki so nesrečo videle, vedo, da je šofer morda prehitro vozil in ni zmogel ovinka, ali pa je morda največ krivo to, ker je tamkaj cesta z navadno prstjo na novo razširjena in je avtobus prišel v to mehko prst. Podpisani sem sam upravičeno grajal šoferja, da ni bolje pazil, ako ima odgovornost za toliko potnikov in sem pomagal vsedotlej, da je bil avtobus zopet na cesti. Po stanju kot je bilo, bi se bil avtobus prevrnil. pa če se mu je pripeljal kdo nasproti ali nobeden. — Marko Novak, banski bvetnik, Šoštanj. Večje zlo. »Strašno je pomisliti, da bi se tale žična vrv mogla pretrgati in bi vsi padii v brezdno.« »Ja, zraven pa še pomisliti, da sem vozni listek za nazaj že plačal.« > UUBDANA Nedeljske procesije presv. Reš. Telesa V lepem nedeljskem dopoldnevu eo ee zvrstile procesije ev. Rešnjega Telesa is veeh tistih ljubljanskih fara, ki na praznik nieo imele proceeij. Lepi dan je povsod privabil k sprevodu veliko število faranov, tako da nedeljske procesije niso v ničemer zaostajale za procesijami, ki eo bile na praznik. Prva se je razvila mogočna procesija župnije bv. D rutine v Mostah, ki je krenila ob tri četrt na 8 iz cerkve. Moste so za ta praznik vedno s požrtvovalnostjo skrbele za okrasitev svojih hiš in tako eo tudi letos bile vse hiše odete v zelenje, okna okrašena s cvetjem, s streh pa so vihrale zastave. V procesiji so korakale številne narodne noše, vsa šolska mladina in veliko število vernikov. Končala se je procesija šele ob pol 11. Druga procesija je bila v sredi mesta in je krenila po običajni poti ob 8 iz frančiškanske cerkve. Med okrašenimi hišami, ob katerih eo stale množice gledalcev v gostem špalirju, ee je razvijala procesija, katere se je udeležilo poleg narodnih noš veliko število šolske mladine, meščanov in zastopnikov frančiškanske prosvete. Ob tri četrt na 9 pa ee Je začela procesija šentjakobske fare, ki je bila letos prav posebno lepa lil veličastna. Znamenja so bila povsod okusno okrašena in tudi to procesijo je na njeni poti spremljal gost špalir gledalcev. Zvečer ob pol 6 je bila običajna teoforiona procesija na Kodeljcvem, ki je bila prav lepa. Skuše (skombri), sveže, samo 10 din kg, nudi danes »Riba«, Ogrinc, Pogafarjev trg morda celo večjo kot »Narodov« gospod. — Sicer pa je naša misel ta, da je prav, če je človek vnet za red. Toda reda in discipline bi bil najbolj potreben del ljubljanskega tramvajskega občinstva. 1 Sprejemni izpiti za 1. razred na drž. ženski realni gimnaziji v Ljubljani (Resljeva c.). Prošnje za pripustitev k sprejemnemu izpitu, naslovljene na ravnateljstvo in kolkovana z 10 dinarskim ko-lekom, se bodo sprejemale v ravnateljevi pisarni dne 21. in 22. junija od 9 do 12. Prošnja, ki naj bo pisana na vzorcu, ki se dobi pri šolskem slugi, je priložiti krstni list in izpričevalo o dovršenem 4. razredu osnovne šole. Sprejemale se bodo učenke rojene v letih 1926 do 1929. Pri oddaji prošnje bo vsaka učenka izvedela, kdaj bo delala izpit. Izpiti ee bodo vršili 23. in 24. junija ob 8 v poslopju drž. učiteljske šole na Resljevi cesti št. 10. — Ravnateljstvo drž. ženske realne gimnazije v Ljubljani. 1 V Ljubljani so umrli od 2. do 8. junija 1989. Pirš Apolonija, roj. Ježek, 67 let, zasebnica, šišenska c. 22; Parkelj Ivana, roj. Magister, 80 let, vdova pismonoše v p., Zaloška 80; Tomšič Ciril, &2 let, črkostavec. Dolenjska 23; Gregorec Marija, roj. Jerančič, 72 let, vdova viš. rev. drž. žel., Ilirska 19; Ogrin Gašper, 44 let, žand. narednik, Vil-harjeva ulica, žandarmerijska šola; Pust Josipina, roj. Šefic, 67 let, vdova ključ, mojstra in delavka tob. tovarne, Vidovdanska 9; Štrukelj Franjo, 61 let, kroj. poni. in posestnik, Vodnikova 22; Trošt Frančiška, roj. Praznik, vdova Zalokar, delavka, Japljeva 2; Basaj Asta, roj. Vodušek, 37 let, žena ravn. Zadružne zveze, Pražakova 3; Dedek Franc, 7S let, stavbenik, Lepodvorska 5; Vrhovec Jakob, 75 let, delavec kem. tov., Vidovdanska 9; Trste-njak Jože, 10 let, sin delavke, Vidovdanska 9, Goli Marija, roj. Fabčič, 57 let, vdova orožnika, Privoz 2; Zorman Janez, 79 let, mizarski mojster, Sv. Florijana ul. 23. — V ljubljanski bolnišnici so umrli: Kern Ivan, 56 let, trgovski potnik, Celovška 43; Urbane Sonja, 9 let, hči brtv. pom., Cesta dveh cesarjev 183; Besednik Jurij, 44 let, ■ 1 —-- --, i . • ■ vcoio uvcu iuuj uuocuinn uui tt 1 Ljubljanski pevci in pevke bomo jutri v trg0veCi stari trg 4; Merkužič Jože, 67 let, del., Bredo 14. t. m. začeli z vajami za kongres Kri stusa Kralja, da se pripravimo za slovesno ponti-fikalno mašo na Stadionu. — Vaja bo ob 8 zvečer v Rokodelskem domu v Komenskega ulici. Vabljeni in iskreno zaželjeni ste vsi pevci vseh ljub- Vič 28; Gruden Terezija, 74 let, užitkarica, Sp. Slivnica 12 pri Ljubljani; Ločniškar Janez, 8l let, ključavničar drž. žel., Hranilniška 10; Lavrič Jožefa, 59 let, žena kočarja, Draga 29, obč. Stična; Uršič Štefan, 76 let, delavec, Trata 44, okraj Šk. Hi MARIBOR ljanskih cerkvenih pa tudi svetnih zborev. Note j^. Rjbi6 Valentin, 76 let, kočar, Šmartno pod dobite pri vaji. Pevke in pevci! Opozorite na to šmarno goro; Pustavrh Dominik, 8 let, sin ko-vajo vse svoje pevske znance in jih povabite, da čarja, Zakobiljek 5, obč. Poljane nad Šk. Loko. bomo s čim bolj dovršenim petjem počastili Kri- I stusa, pa tudi vsemu svetu pokazali svojo pevsko kulturo! — Sredo zvečer na svidenje. Pevovodja. 1 Umetnostno-zgodovinsko društvo priredi v četrtek 15. junija izlet v Podbrezje, Kropo in Kamno gorico (domovino slikarjev Potočnika, Lan-gusa). Odhod iz Ljubljane s Kongresnega trga ob 2 popoldne. Avtobus 30 din. Zglasiti se je do četrtka ob 11 pri tvrdki Podkrajšek na Jurčičevem trgu. 1 Na uršulinski gimnaziji r Ljubljani bo vpisovanje za sprejemne izpite dne 20. in 21. junija od 8 do 12 v ravnateljevi pisarni. Vpišejo se lahko učenke, ki so rojene v letih 1926, 1927, 1928 in 1929. 1 Zahvala. Namesto venca na grob blagopok. ge. Aste dr. Basajeve je daroval za otroško zavetišču v Zeleni jami g. prof. Ernest Tome 200 din, in g. Ivan Tome, inšpektor v pok. 50 din. V ime-du revnih otrok: Bog povrni! 1 O slovenskih narodnih obredih in igrah predava drevi ob 20 v Trgovskem domu g. France Ma-rolt. Predavatelj bo obrazložil slovenske narodne igre s posebnim ozirom na lestifal belokranjskih narodnih iger v Črnomlju dne 18. t. m. I Za mestne reveže je darovalo zastopstvo AEG-Union, j. d. d. v Ljubljani, 500 din; tvrdka Janko Češnik, modna manufakturna trgovina v Lingarjevi ulici 1, je pa poslala 200 din v počastitev pok. veletrgovca g. Franca Drofenika, šefa tvrdke F. R. Miklavec v Ljubljani; v počastitev spomina pok. ge. Aste Basajeve sta pa namesto cvetja darovala 200 din ga. Jerica Vodušek in njen sin g. dr. Žiga Vodušek, a prav tako v počastitev ge. Aste Basajeve je poslala ga. Renata Demšar-šavnikova 50 din. Mestno poglavarstvo izreka vsem dobrotnikom najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. Počastite rujue z dobrimi deli! 1 Javna prodaja na carinarnici na Vilharjevi cesti. Danes ob 9 dopoldne bo na carinarnici javna prodaja raznega zaplenjenega blaga. Kdor so zanima, ima prost dostop. 1 Za pokojnega g. Ivana Ločniškarja se opravi jutri v sredo, 14. junija ob 6 zjutraj sveta maša v križanki cerkvi, h kateri se vljudni* vabijo so-bratje kongreganisti. 1 Zopet dve prometni nesreči. Na Črnučah je padel s kolesa 18 letni krznarski pomočnik Alojzij Šuštar, doma iz Gmajne št. 9 pri Črnučah in uslužben pri krznarskem podjetju Lampič na Sv. Petra cesti Pri padcu se je potolkel po glavi tako hudo, da 60 ga morali rcševalci prepeljati v bolnišnico. — Dopoldne pa je na Cankarjevem nabrežju podrl mesarski voz 68 letnega dninarja s Tržaške ceste na Viču Janeza Selana. Padec je bil tako močan, da se jc mož hudo poškodoval po hrbtu ter so ga reševalci prepeljali v bolnišnico. 1 Tatvine koles se množe. V zadnjem času se zopet množe tatvine koles. Tako je bilo ukradeno Rudolfu Kurentu izpred Čopičeve gostilne v Kolodvorski ulici 1500 din vredno kolo znamke »Diir-kojpp«. — Darinki Savšek pa je neznanec odpeljal iz veže Pajkove gostilne v Linhartovi ulici nad 2000 din vredno kolo znamke »Horizont«. V Hra-nilniški ulici za Bežigradom pa je izpred hiše nekdo odpeljal poštnemu uslužbencu Francu Poz-niču 1000 din vredno kolo znamke »Faggi«. 1 Namesto cvetja na grob pok. gosp. Cvetku Bešku je vplačala za narodno-obrambne potrebe društva »Bran-i-bor« ga. Justina Prešeren. m Vlom v stanovanje. Na Tržaški cesti 20 je nekdo vdrl v stanovanje upokojenega železničarja Ignaca Ceriča ter mu je odnesel razno zlatnino v vrednosti 1600 din. Storilec je prišel v stanovanje s pomočjo ponarejenih ključev ter je vrata po odhodu spet zaklenil za seboj. — Na sličen način je bil izvršen vlom v Slovenski Bistrici v vilo posestnika in gostilničarja K Vpisu naj prinesejo sledeče listine: Izpričevalo I Ivana Kosa na Visolah. Ukradena mu je bila lovska o dovršeni ljudski šoli, krstni listJn prošnjo za | ^/ek^niSSi 3000$ * ? m 1500 din so odnesli neznanci šoferju Cerarju pripustitev k izpitu, kolkovano z 10 din. Izpiti se bodo vršili 23. in 24. junija ob 8. — Pri lenivosti črevesa, kataru v čre-vifc, obolenju skrajnega črevesa, odstranjuje naravna »Franz-Josefova« grenka voda zoprtje spodnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkušnje uče, da redna poraba »Franz-Josefove« vode izborno urejuje funkcije črev. Reg. po min. »oc. pol. !n n. z dr. S-br. 15.485. 25. V. 35. 1 Delavska kolonija za Bežigradom. Mestna Občina je pravkar razpisala obrtniška dela za vsa tri poslopja, ki jih predvsem delavcem in drugim I Nižje ležeči predeli hočkega Pohorja so ostali nepo-manj premožnim slojem zida za Bežigradom na škodovani. Toča je uničila 40 odst. sadne letine ter Henriku, ko se je nahajal v družbi svojih prijateljev v kavarni. Denar je imel poleg sebe na stolu v torbici. m Racijo na ribiče so napravili včeraj zopet policijski stražniki. Pokazalo se je, da so »čmi« ribiči že ostrašeni ter si ne upajo loviti brez izkaznice. Zalotili so samo enega ribiča, ki je na Pristanu lovil z mrežo. Ko pa je zagledal stražnika, je vrgel mrežo v Dravo ter pobegnil. m Huda toča na Pohorju. V petek popoldne je bila na Štajerskem povsod huda nevihta in mestoma je, kot smo že poročali, med neurjem divjala tudi toča. Tako ano dobili 6edaj poročilo tudi o hudi toči na Pohorju. Pobila je v okolici Mariborske koče, Pohorskega in Poštarskega doma ter Petkovega sedla. manj premožnim . svojem zemljišču med Lavričevo, Kobaridsko, I poljskih pridelkov, Einspielerjevo ulico in Bežigradom. Ključavničar- | m Stampilje po najnovejšem načinu, trpežno ska dela so preračunjena na približno 150.000 din Peči in industrijske ploščice za obloge sten bodo veljale blizu 200.000 din. Za steklarska in sobo-slikarska dela bo treba izdati po 40.000 din, a tapetniška dela bodo stala blizu 18.000 din. Pičlih 112.000 din bodo veljala tudi pleskarska dela. Odpiranje ponudb bo že 26. t. m., da obrtniki lahko prično z delom v čim krajšem času in se stanovalci jeseni že lahko vselijo. v zares čedna in zdrava stanovanja. V obeh poslopjih je 48 stanovanj. Vsako stanovanje ima prostorno stanovanjsko kuhinjo, spalnico, predsobo in druge pri-tikline. V kleti so prostori za kurivo in živila, pralnice in sušilnice ter prhe. Vsako stanovanje ima tudi svoj vrtič. Med obema poslopjema stoji manjše poslopje otroškega dnevnega zavetišča, kjer bodo otroci stanovalcev pod skrbnim nadzorstvom, ko bodo njih starši na delu in v službi. V zavetišču bo prostora za 64 otrok. Stanovanjski poslopji sta zidani tako, da je na istem stopnišču v istem nadstropju samo po dvoje stanovanj. Otroško zavetišče bo imelo prostorno igrišče. Vsa tri poslopja so že pod streho in tudi že znotraj ome-tana. Vzidavajo že okna, napeljan je tudi ž» vodovod in v kratkem bo gotova instalacija elektrike. Tudi centralna kurjava v otroškenj zavetišču bo v kratkem gotova. Skratka, delo tako naglo napreduje, da Ljubljana v mestni delavski stanovanjski koloniji za Bežigradom gotovo na jesen dobi 48 zdravih stanovanj in otroško zavetišče z igrišči in vrtovi. 1 Mlade sprevodnike na našem tramvaju je s posebno notico dne 9. junija napadel »Slovenski narod«. List omenja svojega dobrega znanca, ki ga v vozu št. 28 mlad sprevodnik baje ni dovolj vljudno postregel. Ker je na vozu št. 28 več mladih sprevodnikov, »potnik« ni bil niti toliko pravičen, da bi trenutno uslužbenega mladega sprevodnika točneje označil. Zato bomo mi točneje označili, da je »Narodov« znanec vstopil pri posti in se popeljal proti domu tam za vodo. Postavil se je kar pri vstopu, dasi je bilo v vozu dovolj prostora. Poleg njega je bilo tedaj na zadnjem stojišču več potnikov. Sprevodnik je vse vljudno opozoril, da naj napravijo prostor, ker je bilo na Marijinem trgu več potnikov za vstop. Toda potnik iz »Narodove« bližine je ostro vzkliknil: »Kam naj se umaknem?« ne da bi sprevodnik njega osebno opozarjal in nadaljeval: »Ali naj grem iz voza?« Sprevodnik pa mu je vljudno odgovoril: »Gospod, izvolite vstopiti v voz, kjer je še dovolj prostora!« Potnik pa je še ostreje vzkliknil: »Pojdite vi iz voza, ker vi delate napotje in gnečo.« Sprevodnik je bil na to modro pripombo popolnoma tiho. »Narodov« mož je tako nastopal, da se je izmed drugih potnikov celo neznana dama morala zavzeti za sprevodnika. Ce »Narodov« gospod zmerja mlade »prevodnike s »kmetavzarji«, je to neokusno in grdo, čeprav ima svoj namen. Sicer pa je napadeni mladi sprevodnik Ljubljančan in ima za seboj široko šolsko izobrazbo, in poceni izdeluje Šofra, Maribor, Gregoričeva 24. Prepričajte sel Zastopnike sprejmemo! m Državna učiteljska šola v Mariboru bo sprejela letos v prvi letnik 80 učencev in 40 učenk. Prošnje se morajo poslati ravnateljstvu do 31. julija t. I. m Pripravljalni odbor za mladinski tabor. Drevi ob 20. važna seja pripravljalnega odbora v običajnih prostorih. Vsi odborniki točni! m Dve lepi telovski procesiji sta bili v nedeljo v Mariboru. Iz frančiškanske bazilike je krenila procesija zjutraj ob 8. Najsvetejše je nosil gvardijan pater Planinšek, za baldahinom pa so šli v procesiji najodličnejši meščani iz te župnije ter predstavniki občine Košaki. Procesije se je udeležilo ogromno število vernikov. Ulice, po katerih je šla procesija, pa so bile vse lepo okrašene. Prav tako lepa je bila procesija magdalenske župnije, ki se je pričela ob 7.45 zjutraj. Zadnja telovska procesija v Mariboru pa bo prihodnjo nedeljo pri sv, Jožefu v Studencih. m Umrla je v Loški ulici 14 popularna bivša lastnica znanega kopališča na Dravi, gospa Ana Kristijan, vdova po strojevodji. Pokojnica je dosegla visoko starost 81 let. Bila je srčno dobra in globoko verna žena, ki so jo ocenili vsi, ki so jo poznali. — Na Vodnikovem trgu je umrla 83 letna zasebnica Ro-zalija Krojs; v Tomšičevem drevoredu je pokosila smrt 43 letno soprogo upokojenega železničarja Marijo Šlamberger, v bolnišnici pa je umrl v starosti 54 let pomožni strojnik drž. žel. Ivan Frangeš. Naj počivajo v miru. m Z motorja je izgubil sopotnico. Huda nesreča 6e je zgodila v nedeljo dopoldne na klancu državne ceste proti Karrmici. Neki motociklist iz Ježice se je peljal s svojo sopotnico iz Maribora Na slabi cesti pa je sopotnica — 22 letna Antonija Pustnik iz Mežice — naenkrat izgubila ravnotežje ter je padla na tla. Pri padcu si je natrla lobanjo ter so jo nezavestno prepeljali v bolnišnico. m Sam se je sodil. Na Kušemiku pri Sv. Jakobu v SI. gor. se je zgodil dne 7. junija žalosten primer. Pri posestnici Ani Soko, katere mož se nahaja na orožnih vajah, je bil uslužben za hlapca Štefan Anton, ki se je zagledal v gospodinjo ter je skušal, sedaj, ko moža ni doma, izrabiti priliko. Ker ga je gospodinja napodila, ga je to silovito razjezilo ter se je hotel nad njo maščevati. Ko je 7. t. m. zvečer mlela v kuhinji kavo, je prišel hlapec iz hleva s sekiro v roki ter jo je dvakrat z vso silo udaril s topim koncem po glavi, da je obležala z razbito lobanjo nezavestna. Po tem dogodku je hlapec izginil brez sledu ter ga orožniki niso mogli najti, dasi so ga povsod iskali. Poškodovano posestnico so prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer je njeno stanje še vedno resno. Nasilnega hlapca pa so našli šele čez nekaj dni — obešenega na podstrešju Sokove hiše. Takoj po dejanju se je ustrašil, ker je mislil, da je gospodinjo ubil, pa je vzel vrv, šel na podstrešje ter 6e obesil. m Tatvina v »prleškem« avtobusu. Ko se je v nedeljo zvečer pripeljala s »prleškim avtobusom« iz Ljutomera v Maribor med drugimi potniki dijakinja Jožefa Lončar, je pri izstopanju na Glavnem trgu opazila, da ji manjka aktovka, v kateri je imela šolske knjige, nekaj perila ter 300 din gotovine. Potniki so jo opozorili, da je s takšno aktovko v roki izstopil iz avtobusa pred kolodvorom mlajši moški. Dijakinja je takoj obvestila policijo, ta pa obmejni komisariat. Stražnik je nato skupaj z dijakinjo pregledal vse vagone ljubljanskega vlaka, tik pred njegovim odhodom. V nekem kupeju sta našla mladega moškega, ki se je delal, da spi, za hrbtom pa je skrival aktovko. V tej aktovki so našli še knjige in pa ves denar. Fanta — zidarskega pomočnika Antona Rojka iz Smilince pri Sv. Antonu, ki se je nameraval odpeljati v Ljubljano, pa so aretirali. m Zagonetna velika tatvina. Šentiljskim orožnikom je bilo sporočeno, da je bil izvršen vlcm v hišo posestnika Kaurana v Srebotju št. 15 ter je bilo ukradeno 21.000 din v gotovini ter tri hranilne knjižice, glaseče se skupno na 25.000 din. Skupna škoda tedaj znaša 46.000 din. Orožniška patrulja je ugotovila, da je bila izvršena tatvina ponači v sobi, v kateri spi V velemestnem vrvežu se more primeriti tudi taka nesreča, da se avtomobili kar nakopičijo drug na drugega. Načelnik notranjskega fantovskega okrožja pozdravlja dr. Korošca po prihodu na Bloke. 15 letna domača služkinja. Omara, v kateri je bil shranjen denar in knjižice, je bila s silo odprta Blizu hiše so našli potem papir, v katerega je bil denar zavit in žensko ročno torbico, ki je bila ukradena skupaj z denarjem. Na bližnji njivi, obrastli s pšenico, pa so našli potem še hranilne knjižice. Gotovina je bila last Kauranove hčerke Otiliie Ketiš, ki je imela v isti omari shranjenega še več denarja, ki pa je ostal nedotaknjen. Okolnosti te tatvine so zelo zagonetne. m Po enem letu aretiran. Pri Sv. Lovrencu na Poh. so orožniki prijeli 23 letnega klateža Ivana Flaj-šerja, katerega so zasledovale oblasti s tiralico. Lansko leto 91. maja je namreč vdrl v voz cirkusa Neitie-ček v Oplotnici ter odnesel harmoniko, nekaj zlatnine, perila in drugih stvari ter s plenom pobegnil. Celje c Vpisovanjo novincev na II. deški ljudski šoli v Celju bo 19. in 20. junija t. 1. od 8 do 12. Po zakonu o narodnih šolah, morajo biti vsi novinci zdravniško pregledani. Starše, oziroma namestnike staršev šoloobveznih otrok pozivamo^ da pripeljejo navedena dva dneva dečke v drž. II. deško jjudsko šolo (okoliško) k zdravniškemu pregledu in vpisu. Kdor bi se odtegnil tej dolžnosti, bo kaznovan po obstoječih zakonskih predpisih. Vsak šoloobvezen otrok, stanujoč na ozemlju bivšo okoliške občine, mora obiskovati II. drž. deško ljudsko šolo v Celju. c Salez. mladinski dom v Gaberjih sprejme za prihodnje šolsko leto nekaj dijakov, ki bodo obiskovali drž. rea'no gimnazijo ali klasične spo-rednice v Celju. Prednost imajo dijaki I. in II. razreda. Izjemoma se sprejmejo tudi dijaki meščanske šole za I. razred. Vzgaja se po načelih največjega vzgojitelja mladine sv. Don Bosca. — Obrnite se na vodstvo Mladinskega doma v Celju. c Pristovšek Jožef. V celjski bolnišnici je umrl 50-letni pasar Jožef Pristovšek. Pokojnega eo pripeljali v Gasilski dom na mestno poglavarstvo, kjer so ga položili na oder med vence in cvetje. Pristovšek je bil dolga leta vzorni gasilec in je z vso ljubeznijo in požrtvovalnostjo opravljal kot vodja sanitetnega oddelka celjske prostov. gas. čete sanitetno službo. Pogreb dragega pokojnika bo danes ob 6 iz Gasilskega doma na mestno pokopališče. Naj v miru počiva! Svojcem naše iskreno sožalje! c Mostni urad bo zaprt danes in jutri zaradi čiščenja uradnih prostorov. Stranke, ki so povabljene za ta dva dni na mestno poglavarstvo, naj se zglasijo v četrtek, 15. t. m. ob navadnih uradnih urah. c Mestno kopališče na Vrazovem trgu bo v kratkem občutno znižalo cene za parne kopeli, prhe in kadi. Prha bo stala 2 din, parna kopal 10 din, kadna kopel 6 din. c Cene stanovanj so znižali v Delavskem domu od 200 na 180 din za eno sobo za posameznika, za dva skupno po 120 din. c Celjski šahovski klub je zmagal nad Zagrebčani. Kdo bi mislil, da bo CŠK, ki je preteklo nedeljo postal prvak Slovenije, v nedeljo premaga! dobre šahiste iz Zagreba, ki so gostovali v Celju. Zagrebčani so si dopoldne pod vodstvom g. prof. Grašerja ogledali zanimivosti mesta Celja, popoldne^ pa je bila v salonu Hotela Kvrope tekma. Spočetka je bila borba precej izenačena. Prvo in edino zmago so dosegli Zagrebčani na 3. deski v igri Kuševic : Komelj. Nato je Fajs na 8. deski izenačil proti Oreški. Sledila je zmaga po Dielilu proti Rebiču. Na 1, deski je dobil igro Ostovič proti Modicu, na 7. deski iietiček proti Diurdje-viču. Partija Skitek : Frece je bila remis. Končno sta še zmagala Grašer : Štibuhar in inž. Pipuš: Duječu. Končni rezultat je 6 in pol proti 1 in pol. S to zmago je CŠK znova pokazal visoko stopnjo znanja v kraljevski igri. Jeseni bo revanžna tekma v Zagrebu. C Dve prometni nesreči. Ko je stopil 71 -letni Zorko Martin iz Sv. Štefana pri Zusmu v nedeljo v Petrovčah iz mestnega avtobusa, je v tem trenutku pridrvel po cesti neki osebni avtomobil in ga podrl na tla. Zorko je dobil poškodbe na glavi in rokah. Istega dne ob 6 zvečer je neka kočija podrla 40-lelnega Kumerja Štefana iz Polzele in ga vrgla s kolesa, da je dobil težke poškodbe na glavi in trebuhu. Oba se zdravita v bolnišnici. KULTURNI OBZORNIK Koncert »Slavca« Pevsko društvo »Slavec«, ki spada med tradicionalna društva na polju naše vokalne umetnosti, ]e v zadnjih letih izgubilo svoj pravi polet in' se je umaknilo v tišino. Zato pa se je sedaj toliko živah-neje zdramilo, ko si je srečno izbralo novega pevo-.vodjo. G. Fran Venturini, ki je sedaj zbor prevzel, si je kot zborovodja v našem glasbenem ozračju že pridobil svoj sloves, ker si je pod njegovim vodstvom še vsak pevski zbor pridobil pozornost zaradi smotrenega in umetniško podprtega dela. »Slavcu« je treba na pridobitvi novega zborovodje čestitati, ker si je s tem pridobilo možnost novega razvoja. Tako je vsaj mogoče sklepati z zadnjega zborovega koncertnega nastopa v Frančiškanski dvorani. Ta koncert res ni bil odkritje v 6mislu sodobnih stremljenj ali v pogledu najvišjih vokalno umetniških hotenj. To tudi ni mogel biti spričo svojega prvega zdramljenja. Toda v svojem danem možnem okviru je dosegel ta koncert vendarle resno umetniško podobo in stilno enoten značaj, pa čeprav še v okviru čitalniško zasnovane romantike. Ze spored sam tega stilnega okvira ni nikjer prestopil. Samostojne, ali po narodnih motivih zgrajene skladbe Prolovca, Adamiča, Vodopivca, Schwaba, Venturinija, Nedveda, Flci*mana, Deva in Ipavca so zrasle vse iz miselnosti in čustvenosti one posebne slovenske romantične miselnosti in čustvenosti, ko je počivalo na dnu vsega nehanja navdušenje za dom in rod ter svojstveni ljubavni senLment in ko se je tudi tipično grajena domača vokalna glasba oblikovala po teh osnovnih občutjih. Vse skladbe sporeda spadajo v ta okvir Odkritje spominske plošče zgodovinarju Kosu Po govoru g. načelnik dr. Rudolfa Andrejke Selca nad Skofjo Loko, 11. junija. V nedeljo 11. junija jc Katoliško prosvetno društvo v Selcih odkrilo spominsko ploščo svojemu rojaku zgodovinarju dr. Francetu Kosu. Po deseti maši se je razvil dolg sprevod od župne cerkve k rojstni hiši. šolska mladina z učitelj-stvom na čelu je začela sprevod, v katerem smo opazili mnogo častilcev pokojnega. Po pozdravu je podal življenjsko delo dr. Kosa g. dr. Rudolf Andrejka, min. načelnik. Odkritja plošče se je udeležila Slovenska akademija znanosti po univ. prof. dr. Janku Polru, Leonovo družbo in Muzejsko društvo za Slovenijo je zastopal g. ravnatelj Narodnega muzeja dr. Josip Mal, Slovensko Matico je zastopal g. prof. dr. France Koblar, dr. Franjo Baš se je udeležil slovesnosti v imenu Zgodovinskega društva v Mariboru, Muzejsko društvo v Skofji Loki je zastopal g. prof. France Planina. Pri slovesnosti so bila navzočna tudi vsa domača društva. Pevski zbor je zapel zelo občuteno nekaj zelo primernih pesmi, domača godba pa je dala še poseben poudarek slavnostnega razpoloženja tako, da je prireditev napravila prav prijeten vtis na vse goste in prav številne domačine. Produkcija Glasbene Matice v Celju Prejšnji^ teden je podala celjska Glasbena Matica obračun svojega dela. V vsem je nastopilo cez 50 gojencev in gojenk na treh večerih, ki so obsegali vse tri stopnje: začetna, srednja in višja, a poleg njih je nastopal na prvih dveh večerih še mladinski pevski zbor, na zadnjih pa godalni orkester. Mladinski pevski zbor, ki što;e blizu 100 grl, je pod priznanim vodstvom g. Cirila Preglja zapel 8 pesmi za troglasni zbor. 0 nastopajočih go-jenkah in gojencih obeh prvih večerov bodi po-vdaTjeno, da se vidi pri vseh temeljit tehnični pouk (prsti, roka, udarec, ritem, čistost tona), pa tu in tam ee pokaže že tudi neko umetniško ro- Slovenski javnosti, ki se zanima za umetnost Ze leta in leta opažamo, da se je širom Slovenije razpaslo in ugnezdilo krošnjarjenje s slikami in kipi. Razni ljudje od vseli vetrov, vseh mogočih zunanjosti (od fantastične zanemarjenosti do najizbranejše elegance) obletavajo hiše, obre-dejo vsa stanovanja, ponujajo in vsiljujejo manjvredno robo — kič. (Zgodilo se je celo, da je nek tak nepridiprav ponarejal podpis našega dobro znanega mojstra in potem — zelo uspešno seveda — prodajal te, s falzificiranim podpisom opremljene slike.) Zlasti naše imovitejše podeželske kroge imajo ti »havzirarji« na piki. Svarimo vas zato pred krošnjarjil Pokažite jim vrata, kjerkoli se pojavijo! Kupujte umetnine naravnost od umetnikovi S tem ste podprli našo umetnost in dokazali svojo kulturno stopnjo! Ako si hočete nabaviti kako umetnino, pa ste v dvomih, pišite na naslov DSLU, Ljubljana, Aškerčeva ulica 9. Tam dobite naslove vseh naših umetnikov ter potrebne podatke in nasvete, ako iih želite! Društvo slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani. ne da bi bile izvzete pesmi Venturlnija samega, ki jih je vzel sedem na program. V teh pesmih, ki so pristno romantične z nck:m klasicističnim prizvokom, in ki spomnijo včasih na klenega Aljaža, je vzpostavljen zlasti smisel za melodijo in za ritem, izhajajoč iz pristnega čustvovanja, ki te pesmi gradi na svojstven način. Zbor sam je bolj maloštevilen, pa sorazmeren v zvenenju različnih glasov. Glasovi sami so ugodni, morda potrebni tu in tam še nekoliko izčiščenja, a v splošnem polno zveneči. Pevovodja je zbor izreiio lepo discipliniral in ga s tem dobil kot instrument v svojo oblast, da more z njim v neki ubrani zvočnosti oblikovati obraze umetnin. V podajanju samem jc podana privlačna plastika, zelo jasna in odločna ritmika ter izrazita dinamika, ki pa je v kontrastih včasih že skoraj nekoliko premočna. Pri tem pa se pred-našanje smiselno j>odreja čustveni vsebini in dobiva s tem svojo izrazno moč. Res, da se javljajo še nekakšne začetnišfce ovire, ki so pa v tej razvojni premeni razumljive in zato v bodočem odpravljive. Tako moremo upati, da bo pod tem vodstvom in v danih razmerah zbor postopoma rastel ter nas ob prihodnjem nastopu razveselil že z občutnim podvigom v smislu resnih umetniških stremljenj. Izvedbo je poživil nastop solistinje Tinke Tomšič-Dolenčeve, ki je ob tehtni spremljavi gdč. Vekjetove zapela nekaj samospevov, pri čemer nas je najbolj ogrela lepota nc sicer povsem sproščenega, toda prebojnega sopranskega glasu. V. U. jenje, ki sili v podajanju s svojo osebno nodo na dan. In to je brez dvoma namen in cilj tako učnih moči zavoda ter se iz vseh talentov po tem re-krutira vrsta najbolijših, ki prikažejo vsako leto na zaključnem večeru nastopov najboljše uspehe zavoda. Tako kakor ostala dva večera je bil tudi sklepni večer v mestnem gledališču, ki je bilo tudi tokrat popolnoma zasedeno. Nastopilo je 16 gojencev z zelo zanimivimi svojstvenimi točkami iz violinske, klavirske in pevske literature. Pevci iz šole ge Helene Lapajnatove so pokazali vse kvalitete njene šole, a s svojim lepim in obsežnim glasom je presenetila gdč. K. MUllerjeva. Violinisti — šola g. I). Sancinea in ravn. K. San-cina_ — so tudi letos pokazali lepe uspehe; podčrtati pa je treba Brodarja, Koniga in Jegriš-nika, ki nam rastejo v tehnično dobre goslače z občutenim podajanjem skladb, ki eo bile precej težavne. Pijanisti iz šole gg. Lj. Božiičevem M. Plzak, Sancinove in M. Sancinove so skoro vsi postavili na oder celega moža. Nastopilo je 8 pijanislov z izbranim koncertnim sporedom, ki je v igri B. Rajhove in M. Sancina dosegla višek. Oba nastopata že vrsto let na produkcijah in rasteta od leta v leto v odlična slovenska pija-nista. Drugi in sklepni večer je bil zaključen z godalnim orkestrom pod vodstvom g. ravn. Karlca Sancina. Orkester sestavljajo po veliki večini sami gojenci zavoda in je to njegova velika prednost v vzgojnem oziru, a vkljub temu tvori zaokroženo, popolno glasbeno telo, ki svoji nalogi v tehničnem in umetniškem oziru v ]>olni meri zadosti. Ko 6ino |>o dolgem čakanju dobili v Celje vojaško godbo, upamo, da pridemo do sodelovanja obeh korpusov, da vendar enkrat zaživi tudi na polju instrumentalne glasbe. Prvi večer so nam podali E. Gretoyevo uverturo: Les Mepris in K. Sancinovo priredbo »Ve-nec slovenskih napevov«. Drugi večer je bil krst nove 1. K. Sancinove skladbe za komorni orkester: Mladinska suita v 4 odstavkih: Molitev, Balet, Kmečki ples in Kovačnica. (Narodni praznik). Stavki, ki temeljijo na lepih in v vseh ozi-rih obdelanih motivih (kmečki ples) so bili [>o-dani eksaktno in polno Skladba je doživela popoln uspeh. Podčrtati moramo ši izbor sporeda, ki ije bil posebno zadnji večer pretežno slovanski. Od 30. točk je bilo 17 slovanskih. Tudi ostali večeri so nosili slovenski pečat, vendar bi želeli, da se tudi za nižje stopnje poišče skladbe iz ogromnega zaklada slovanskih skladateljev, katerega bogastvo so nam zakrili naši sosedje. H koncu naj bo izrečeno tudi s tega mesta učnim močem in vodstvu zavoda priznanje za veliko kulturno delo. Od zbirke samospevov Gojmira Kreka so izšli prvi 3 sešitki s sledečo vsebino: Sešitek 1, op. 42. Št. 1: V samotah, št. 2: Izkušnja. Sešitek 2, op. 48. St. 1: Zabučale gore, št. 2: Pesem nagajivka, št. 3: In sanjala sva sredi rož, št. 4: Oranža. Sešitek 3, op. 53. St. 1: Zato veruj! št. 2: Besede ni, izraza ni, št 3: In če 6reča bi moja 6am orel bila, — Skladbe so v zalogi ljubljanskih knjigarn, ki prodajajo mu-zikalije. Ženske narodne pjesme iz Črne gore. — ( Miiun Vaviievii. — Znani neumorni zbiratelj črnogorskih narodnih pesmi Mičun Pavičevič je zopet izdal pri Etnografskem muzeju v Zagrebu novo zbirko svojih del, namreč »Ženske narodne pesmic. Za tisk jih je priredil Ivo T. Franič, upravnik Etnografskega muzeja v Zagrebu. V svojem uvodu razlaga Mičun Pavičevič postanek teh pesmi, ki so iz vseh krajev Črne gore razen Metohije in San-džaka ter iz vseh vrst občinstva, v prvi vrsti iz | pravoslavnega, pa tudi muslimanskega in katoliškega. V predgovoru je natanko opisano, kako Črnogorci in Crnogorke pojejo te pesmi v obliki kola in brez spremljave instrumentov. Za tem predgovorom Mičuna Pavičeviča samega je napisal univ. prof. dr. D. Djurovit članek o »narodni liriki kol. izrazu emocionalnosli slovanske rase«; isti je napisal tudi drugi članek: »Impresije o narod-njailvu v poeziji«, v katerem karakterizira Pavičeviča kot pesniško individualnost ter ga prišteva med tipične slovanske »narodnjake«, ki hodi po impresije k narodni pesmi. Pesmi same so razdeljene v osem oddelkov: v ljubavne, snubitvene, | svatovske, ljubavno-mitološke. tužbalice in elegije, iz življenja vzete, šaljive in sevdalinke. Vseh pesmi, ki jih je nabral med narodom (kje, ni povedano!) deloma Pavičevič sam, deloma njegovi prijatelji, je 13'2. Na koncu je liogdan Rajakovac podal v nemškem jeziku življenjepisno skico življenja in dela Pavičeviča, povzel je oceno njegovega dela po znanih kritikah odličnih prijateljev Pavičeviča ter navaja bibliografijo Pavičevičevih zbirk, ki obsega že število — 75! Po vsem tem ima Pavičevič namen postati novi Vuk zn Črnogorce ter skuša rešiti vse njihovo folkloristično bogastvo še prej. kot pa zanikne v novi kulturi in civilizaciji, ki se širi v Črni gori z vso moderno nagi ico, ki takemu narodopisnemu blagu ni na- J klonjrna. Knjigo je Izdal Etnografski muzej v Za- j grebu (Mažuraničev trg). Emil Jannings kot dr. Koch v filmu »Robert Koch, ubijalec smrti« Bacil jetike - v filmu Marsikako važno znanstveno odkritje je že vzel v roke film in ga v živih slikah ponazoril najširšemu občinstvu. Tako se »popularizira« znanost, da se izrazimo s tujo besedo. Nova snov za film pa je — odkritje bacila jetike po dr. Kochu (»Korliov bacik), ki ga prinaša Tobis-film: »Robert Koch, ubijalec smrti.< Glavno vlogo dr. Kocha igra vsem obiskovalcem filma znani Emil Jannings, pozorišče pa mu je Berlin, kakor je bil pred 50 leti. V filmu ni podana samo velepomemb-no delo tega zdravnika, ki se je pred vsem človeštvom ovekovečil s svojim odkritjem, ampak tudi njegove borbe z nasprotniki. Tako se je film, ki ga režira Hans Steinchoff. razvil v pravi film zgodovinskih osebnosti, ki postavijo pred gledalca tedanjo dobo. Poleg glavnega, dr. Kocha, nastopajo dr. V i r c h o w, veliki Kochov nasprotnik, ki ga igra Werner Kraus, dalje cesar Viljem I. in tudi »železni kancler« B i s m a r c k, ki ga igra F. 0. Fischer, znani igralec Bismarckovih vlog. Nekako mimogrede, pa vendar iz nujnosti filmskega dogajanja, so tu oživljena tedanja najveličastnejša berlinska poslopja. V ateljejih podjetja »Tobis« so morali v ta namen zgraditi marsikak zgodovinski prostor — povsem po zgodovinskih vzorcih. Tako pride na platno tudi stari Reichs-tag, poslopje nemškega državnega zbora, ki ga danes ni več. Umetniki in arhitekti šo morali tedne in tedne iskati po starih načrtih in slikah, da so mogli verno obnoviti tisti Berlin, ki je v preobratu stoletja izginil, ker se je moral umakniti novemu. Kljub temu razkošnemu okolju pa težišče vse igre le sloni na globoki igri velikih osebnosti, ki se bore med 6eboj vsaka s svojega stališča, nad vsem tem pa zmaguje eno izmed najpomembnejših odkritij v zgodovini zdravilstva — odkritje bacila jetike. s I® o R T Zimske olimpijske igre leta 1940 v Garmisch-Partenkirchenu Letna olimpiada leta 1944. v Londonu, zimska v Cortina d'Ampezzo. Na seji mednarodnega olimpijskega odbora, ki se je vršila te dtli 'v Londonu, so sklenili, da se bodo zimske igre leta 1940. vršile v Ga-Pa in ne v St. Moritzu kakor je bilo prvotno določeno. Za letne olimpijske igre leta 1944. je bilo za London oddanih 20 glasov od 34. Za zimske igre so pa dvakrat glasovali in so določili Cortino d'Ampezzo (Italija). Uradno poročilo glede določitve Ga-Pa za prihodnje zimske olimpijske igre pravi, da se je Švica izjavila, da ji je nemogoče organizirati pete olimpijske igre po programu, ki je določen. Zato 1 je bil mednarodni olimpijski odbor prisiljen oddati izvedbo teh iger drugi državi. Po vsestranski proučitvi so prišli do zaključka, da bi bil samo Garmisch-Partenkirchen v stanju izvesti v teku j osmih mesecev, ki so še na razpolago, prihodnje zimske igre v februarju leta 1940. 18. junij — olimpijski dan po vsej državi Tudi naša slovenska mesta ne žele zaostajati, proslaviti hočejo ta dan čim svečanejše. V Ljubljani bo obsegal spored tekme v atletiki, moški in ženski, telovadbi, v kajak športu, v kolesarskih in motornih dirkah, v tenisu, a v ponedeljek v plavanju in sabljanju. V Celju prično prireditve že v soboto zvečer in trajajo v nedeljo ves dan; V Kamniku in Novem mestu bodo proslave olimpijskega dne v nedeljo, dočim prirede Jcsenice tako proslavo šele 24. in 25. t. m. V vseh mestih bodo prodajali olimpijske znake po ceni 3 din za kos v korist olimpijskega sklada. Vabimo vse občinstvo, ki je naklonjeno športu, da pripomore k čim boljšemu uspehu olimpijskega dne s svojim obiskom prireditev in z odkupom olimpijskih znakov. Šport zadnje nedelje Pretekla nedelja je bila že bolj živahna v športnem pogledu. Tekmovali so nogometaši, kolesarji in lahkoatleti. Nas je najbolj zanimalo srečanje naše no.gometne reprezentance z Nizozem-| sko v Amsterdamu. Toda nad rezultatom smo bili razočarani. Kajti vsakdo je z ozirom na uspehe naše reprezentance napram Angliji in Italiji računal z zmago naše enajstorice. Toda bili 6mo poraženi, in sicer zelo visoka Holandija — Jugoslavija 4:1. sc glasi rezultat nedeljskega srečanja, katerega se nismo nadejali Dež in 6polska tla so res močno ovirale naše, da niso mogli uveljaviti svoje igre, toda obramba, če bi bila na mestu bi marala ta rezultat znatno omiliti, če smo žc morali izgubiti. Gledalcev je bilo 50.000. Italija : Romunija 1 :0 Pred 30.000 glcdalci so Italijani tudi v Bukarešti izvojevali zmago in so tako na svoji turneji, ki so jo imeli v Jugoslaviji, Madžarski in Romuniji ostali nepremagani ter 6e vračajo s tremi zmagami v svojo domovino. Domač nogomet I-NP Maribor—LNP Celje 4:3. SK Mars—SK Litije 14:2. SK Železničar—SK Sloboda (Varaždin) 3:2. Zagreb—Split 0:0. Kolesarsko drž. prvenstvo juniorjev Državno prvenstvo juniorjev, ki se je vršilo na progi Stenjcvec pri Zagrebu je dalo tele rezultate: 1 Josip Gregorič (SK Edinstvo, Ljubljana) 1:52.10, ali povprečno 34 km na uro. 2. Planinšek Jože (Klub slovenskih kolesarjev, Celje). i, 3.i Štirn Tcunaž z Vrhnike. 4. Ottenheimer (SK Orel, Zagreb); 5. Horvatič (Gradjanski, Zagreb); 6. Oberman Lado (Olimp, Zagreb); 7. Davidovič Dušan (Olimp, Zagreb); 8. Inkret Viljem (Železničar, Zagreb); 9. Speitzer (Celje); 10 Gidek Peter (Gradjanski Karlovec); 11. Šibila Albin (Edinstvo, Ljubljana) s časom 1 ;53.20. Enourni tek na Iliriji Na tekališču Ilirije za Kolinsko tovarno so imeli lahkoatleti enourni tek, katerega se je udeležilo pet tekačev. Današnji zmagavalec Kvas je na6kakoval državni rekord, ki ga brani že 6edem let Stane Šporn, a se mu ga ni posrečilo zrušiti. Rezultati 60 bili naslednji: 1. Kvas Jakob (Ilirija) 16.403 m. 2. Pere Stanislav (Primorje) 15.422 m. 8. Knez Ivan (Amater, Trbovlje) 14.616 m. 4. Tavčar Ivan (Primorje) 10.356 m. Leni Riefenstahl prejme olimpijsko diplomo Znana nemška umetnica Leni Riefenstahl, ki je napravila film zadnje olimpiade v Berlinu in ki je vzbudil po vsem svetu velikansko pozornost in katerega smo imeli priliko videti tudi v naši državi, bo po sklepu zadnje seje mednarodnega olimpijskega odbora odlikovana z olimpijsko diplomo, ki ji bo izročena na olimpijskih igrah v Helsinkih. Olimpijska štafeta z bakljami v Helsinki Zastopnik finskega olimpijskega odbora za igre leta 1940. je na zaključni seji mednarodnega olimpijskega odbora v Londonu sporočil, da bodo Finci po nemškem vzorcu iz leta 1936. izvedli oli mpijsko štafeto iz Olimpije do Berlina in od tod v Helsinki. Maeki vedno boljši. V Valkeasti je tekel Faisto Maeki, odlični finski srednjeprogaš, 3000 m v času 8:39.2 min. Nurmi, ki pripravlja finske dolgoprogaše za prihodnje olimpijske igrfe. pravi, da bi bil Maeki pri primerni konkurenci že sedaj sposoben postaviti nova svetovna rekorda na 5000 in 10.0000 m. Madjarski telovadni prvak. Preteklo nedeljo so imeli madžarski telovadci v Kecskemetu telovadne tekme za prvenstvo v orodnem dvanajsterftboju. Zmagal je Ludvik Toth s 114.1 točkami, Žensko lahkoatletsko tekmovanje priredi v okviru olimpijskega dne SK Planina v Ljubljani dne 18. junija ob 14.30 na Stadionu. Pozivamo vse atletinje, verificirane ali ne-verificirane ,dalje vsa telovadna in športna društva, da se tega naslopa udeleže. Nadalje javljamo, da se tega tekmovanja udeleže tudi' atletinje oJ; 'J"Soslavi,je (Celje), SK Maratona (Maribor), 6>K Ilirije (Ljubljana) ter atletinje zagrebških klubov. Prijave je treba poslati najkasneje do 16. junija t. 1. na naslov: Jeglič Franc, Kongresni trg st. 2, Ljubljana. Prijave, poslane po tem roku, ne bodo sprejete. Z F 0 Mladcem FO Ljubljana-mesto sporočamo, da se vrši ta teden telovadba v torek, sredo, četrtek in petek, vsak večer od 18—20 v telovadnici Gimnazije na Poljanah. Bodite točni! Kongres Kristusa Kralja od 25. do 30. julija 1939 3000 - ne 300! Ne 300, kakor je bilo pomotoma poročano, marveč 3000 ljudi bo ob priliki kongresa sodelovalo v veliki »Igri o kraljestvu božjem«. Pravzaprav bo sodeloval ves narod. Ne samo igralci, ampak tudi gledalci. Ta uprizoritev bo prvi poskus občestvene igre v tako velikem obsegu. Preteklo nedeljo je na Stadionu bila prva skupna vaja za veličastno igro. Igra bo živ prikaz boja med Bogom, ki ga zastopa nadangel Mihael s svojimi 700 angeli, s 1200 ljudmi nove krščanske mladine, ki bo s plamenicami v rokah ob vzklikanju vseh tisočev vernih obkolila Antikri-stovo druhal: kapitalistične, maloverne, neodločne hujskače, uporne in jo s svojim mogočnim nastopom prisilila na kolena pred najvišjim Kraljem. Antikrista pa, ki zastopa vse moderne, poganske, brezverske in materialistične zinote, pa bo pregnala z njegovega stolpa in nanj postavila simbolično svoja zastopnika, slovenskega fanta in dekle v narodni noši. Ta dva bosta govorila prisego zvestobe slovenskega naroda Kristusu Kralju, ki jo bo za njima ponavljal ves Stadion. Igra sama je že po svojem ustroju tako dra-matsko učinkovita, da je že pri nedeljski vaji marsikdo nehote vzkliknil, kako veličastno, kako mogočno da to bo! Vtis bodo povečale še srebrne fanfare. Pri nedeljski vaji je bilo navzočih okrog 200, večinoma mladih ljudi, kj so z velikim zanimanjem sledili razlaganju celotne igre. Igro je razlagal in že tudi preskušal posamezne zbore vrhovni režiser g. Ivo P e r š u h. Njemu ob strani je dodeljen kot režiser zborov g. Davorin Petan-č i č, ki se pridno vozi okrog po Sloveniji in vabi zbore, za pomoč v Ljubljani pa ima g. Peršuh še režiserja g. Ludvika Štancarja in g. Vladka Kosa. Podeželje, posebno ljubljanska okolica, kaže za igro zelo veliko zanimanje in je pripravljena na sleherne žrtve, da bo uprizoritev tega miste-rija nad vse uspela in zapustila neizbrisen vtis v srcih vseh, ki se je bodo udeležili. Tako so v nedeljo prihiteli na Stadion zastopniki z Iga, To-niišlja, Preske, Št. Vida, šmartnega pod Šmarno goro, Rudnika, Črnuč itd.l Ne smemo seveda prezreti ljubljanske mladine. Vsi ti so obljubili, da liodo vsak po svojih močeh spravili skupaj mogočno in številno skupino, v enotnih in slikovitih krojih, če bo le mogoče s prapori. Veseli nas, da je ravno mladina pokazala s svojo udeležbo na prvi vaji, da bo »Igra o kraljestvu božjem« zadeva vsega naroda. Obenem vabimo še druge, da pridejo k naslednji vaji, ki bo v nedeljo 25. junija ob pol 4 popoldne na Stadionu. Razna važna nedeljska zborovanja Sodniki so zborovali Preteklo nedeljo je bil v Ljubljani redni letni občni zbor sodniškega društva, v katerem 60 včlanjeni naši sodniki in državniki pravdnlki. Iz poročil funkcionarjev je razvidno, da se je odbor po svojih močeh trudil za zboljšanje gmotnega in sploh službenega položaja društvenega članstva in da je rešitev tozadevnih vprašanj tesno povezana s perečimi splošnimi problemi današnjega časa. Društvo upa, da se bo sedanjemu ministru za pravosodje posrečilo doseči v tem pogledu uspehe, ki ne bodo samo v neposredno korist sodniškega osobja, temveč tudi na korist dobrega pravosodja, ki je ena izmed najvažnejših panog državnega udejstvovanja. Društvo ne gleda samo na to, da v smislu pravil skrbi za ugled in primerne eksistenčne in delovne pogoje svojega članstva, temveč tudi na to, da mu v primeru izkazane potrebe, zlasti v bolezni ali smrti nudi po načelu tovariške samopomoči in brez kakršnegakoli pridobitnega namena gmotno pomoč. To posebno v namenu, da ga čimbolj osamosvoji od okolja, v katerem se udejstvuje. Zato se društvo tudi zanima za akcijo ljubljanskega meddruštve-nega odbora, ki skuša doseči primerno predelavo znanega pravilnika o nadzoru nad humanitarnimi in občekoristnimi ustanovami in se zanaša na to, da bo naletelo na polno razumevanje pri pristojnih oblastvih. Društvu se je posrečilo doseči ugodnosti za članstvo in njihove svojce pri nekaterih zdravstvenih ustanovah. Društveni pregledniki so našli društveno poslovanje v popolnem redu in je bila odboru izrečena razrešnica z zahvalo. Na predlog blagajnika je bilo sklenjeno, da ostane pri dosedanjih prispevkih tudi za prihodnje poslovno leto, na predlog tajnika pa, da se vrši prihodnji občni zbor v Mariboru. Končno je bil z vzklikom izvoljen dosedanji odbor tudi za prihodnje poslovno leto z malimi spremembami, ki so se pokazale kot potrebne zaradi nekaterih službenih premestitev. Občni zbor je vodil zaslužni predsednik društva s. o. s. g. dr. Jurij štempihar, ki je bil vnovič izvoljen za predsednika. Občni zbor Branibora Ljubljana, 12. junija. Včeraj teden je bil občni zbor ^Slovenske etraže«, včeraj pa »Branibora«. Naj posnamema najvažnejše iz poročil včerajšnjega zibora. Predsednik prol- Rudolf je v svojem poročilu podal smernice, ki so vodile in ki naj vodijo vse naše narodno obrambno delo. Le-to se nanaša samo na kulturna pomoč našim manjšinam ali pa našim ljudem ob mejah države. Nismo doslej poslovenili niti enega pripadnika nemške ali laske narodnosti. Hočemo pa braniti svoje rojake, tedaj ljudi ki so naše krvi. _ Glede nabiranja sredstev, denaria, smo imeli letos še precej ugodno leto: našli smo požrtvovalne Alekslj Pelipenko: Najnovejši angleški torpedni motorni Sob, ki brzi po vodi s hitrostjo 40 vozlov. Torpcdne cevi so položen« tako, da jih izstreljuje lahko tudi ▼ največji vožnji. Sovjetska Rusija v številkah po novem štetju letos v junuarju Slovence, Vendar pa želimo, da bi se oglasili z večjimi prispevki zlasti naši petični rojaki. Tajnik g. Pertot je nato poročal o tajniških poslih. Tudi iz poročila blagajnika g. Mozetiča je razvidno, da je društva napredovalo v veliki meri. Tako so znašali izdatki v 1. 1938 151.334 din, torej za 36.413 din več nego leto preje. V nadaljnjem zborovanju je bil izvoljen odbor, ki mu kot predsednik načeluje zelo spretni predsednik prol. Rudoli. Med slučajnostmi pa smo slišali, kako se godi Slovencem drugod. Zaključila so slučajnostih poračila treh akademikov, ki so poročali, kako lepa se razvija narodno - obrambno delo med akademiki. Dr. Gr. Občni zbor Jadranske Straže Ljubljana, dne 12. jun. Včeraj je bil v dvorani društva »Sloga« redni letni občni zbor oblastnega odbora Jadranske straže. Na skupščino je prišlo izredno mnogo zastopnikov krajevnih društev Jadranske straže iz vse Slovenije. Iz podanih poročil je bilo razvidno, da ta propagandna ustanova res brani naše narodne in državne koristi. Posebno skrbi za razmah svojih idej med mladino. Svojim mladim članom in prijateljem nudi JS priložnost za izlete ob morju, vzporedno s tem pa goji pri članih svojih po-mladkov tovarištvo, vzajemnost, socialno pravičnost in smisel za pravo gospodarjenje, skromnost in štednjo. JS pa skuša tudi s splošno propagando dvigati zanimanje za naše morje. Zato sodeluje pri borbi za prave prometne zveze naših krajev z morjem. Slovenija mora priti do neposrednega izhoda na morje, da se bo lahko tako vključila v svetovno gospodarstvo. Za prospeh teženj JS deluje povsod vse polno tihih in pridnih sodelavcev. Posebno marljivi in vestni so naši učitelji in profesorji po šolah, kjer so kot poverjeniki skrbeli za pravilno delovanje pomladkov JS. Občni zbor je pozdravil tudi zastopnik izvršilnega odbora JS iz Splita dr. Jerič, ki je poudaril, kako pozorno spremlja centrala delo našega oblastnega odbora. Vsa poročila so bila soglasno odobrena in je bila odboru podeljena razrešnica. Izvoljen je bil v celoti skoraj ves stari odbor, nato pa so bili izvoljeni še delegati za glavno skupščino in glavni odbor. Absolventi trgovskih šol so zborovali Ljubljana, 12. junija. V restavracijskih prostorih pri »Šestici« so imeli svoj občni zbor organizirani absolventi trgovskih šol. Občni zbor je vodil predsednik Jože Beber, ki je v svojem poročilu poudaril, da se društvo lepo razvija. Tajnica Zidanikova je prebrala tajniško poro-ročilo, ki pravi, da šteje društvo 219 članov. Stike Sovjetska vlada je pretekli teden objavila rezultate ljudskega štetja, ki je bilo letos v januarju po vsem ozemlju SSSR. Po tem štetju ima ta največja država na svetu 171,467.186 prebivalcev. Pri zadnjem štetju leta 1926 jih je imela 147,627.815. Primerjava pokaže, da je prebivalstvo v teh dvanajstih letih narastlo za 23.4 milijone. Primerjave s štetjem lela 1926 (v decembru) pokažejo še nadaljne velike izpremembe tako v razmerju mestnega prebivalstva proti podeželskemu kot v razmerju socialne razčlenitve prebivalstva. Prebivalstvo mest je narastlo od 26.3 milij. na 55.9 milijonov ljudi; podeželsko prebivalstvo pa se je od 120.7 milijonov pomaknilo navzdol na 114 in pol milijona. Prebivalstvo na vsem ozemlju Sovjetske Rusije je sicer naraslo za 15.9%, po posameznih republikah (vseh je 11) pa je ta prirastek kaj različen. Prebivalstvo Ukrajine je narastlo samo za 6.6%, prebivalstvo Kasakstana celo samo za 2.1%. Najbolj se je ljudstvo namnožilo v Armeniji in Kirgiziji, približno za 45%! Značilno je, da je padec podeželskega prebivalstva najmočnejši v Ukrajini. Na vsem ozemlju SSSR se je podeželsko prebivalstvo zmanjšalo za 0 milijonov, od tega pa odpade na Ukrajino 4 milijone ljudi, kar je približno 70% vse »umirajoče grude« v Rusiji. Se bolj značilna je ta ugotovitev, če vemo, da ima Ukrajina — po tem štetju — 31 milijonov ljudi, kar je 17% vsega prebivalstva v SSSR. Ze ta premaknitev ljudskih množic kaže, da se je veliko izpremenilo tudi v sociaiui razčlenitvi. Dclavcev in urndništva ie v vsej Rusiji v primeri z vsem prebivalstvom 34.7%. pri štetju leta 1926 jih je bilo samo še 17.3%. Potem takem je nujno, da se je delež kmeta na celotnem prebivalstvu zelo zmanjšal. Kolekliviziranih kmetov je v vsem prebivalstvu 55.3%, leta 1920 jih je bilo samo 2.9%. Nekolektiviziranih in še kolikor toliko samostojnih kmetov je samo še 5.6%, lela 1926 jih je bilo pa še 77.4%. Posebej je treba omeniti, da so tako imenovani »kulaki«, ki jih je bilo pri štetju leta ,'19*26 še 4.5% v vsem prebivalstvu, ob tem štetju že popolnoma izginili. Ob opazovanju teh številk še nekaj pade v oči: prebivalstvo Sovjetske Rusije pritiska na vzhod in sever, knmor se po načrtu vlade seli tudi velika industrija! Tem tendencam odgovarja pojav, da so mesta na severu in vzhodu silno na-rastla. Tako sta zrastli na severu mesto Murmansk od 8000 prebivalcev na 117.000 in Arliangelsk od 76.000 na 281.000! V Uralu sta zlasti narastli mesti Sverdlovsk (nekdanji Jekaterinburg) od 140.000 na 425.000 in Celjabinsk od 59.000 na 273.000. Glavno mesto Baškirije ima po novem štetju 245.000 prebivalcev (po prejšnjem štetju 98.000). Stalingrad ima sedaj 441.000 prebivalcev (leta 1926 jih je imela 151.000), Baku pa 809.000 (prej 453.000). Tudi mesta na Daljnem Vzhodu so po tem štetju zelo narastla. Ilabarovsk ima sedaj 199.000 z njimi je društvo vzdrževalo z okrožnicami. Društvo je imelo tri sekcije: socialno, kulturno in propagandno. Socialna sekcija je predvsem skrbela zato, kako najti zaposlitve brezposelnim članom in tovarišem. Kulturni odsek je prirejal predavanja in jezikovne tečaje. Od teh je najboljše uspel tečaj za italijanščino. Popagandni krožek pa bo skrbel za prirejanje skupnih izletov posebno s pomočjo kolesarskega krožka. Pri volitvah je bil za predsednika zopet izvoljen g; Jože Beber, v odboru pa so tudi ostali večinoma sami stari člani. Ob koncu je bila sprejeta posebna resolucija v obrambo stanovskih koristi. prebivalcev (prej 52.000), Vladivoslok 206.000 (prej 107.000), Ulan-Ude, vhod v Zunanjo Mongolijo, jih ima 129.000 (prej 28.000). Štetje navaja tudi novo ustanovljena mesta, ki imajo prebivalcev: Magnitogorsk 146.000, Kara-ganda 166.000, Stalinsk 169.000. Knmtomolsk ob Amurju 70.000. Tudi prebivalstvo obeh glavnih mest, Moskve in Ljeningrada, je zelo narastlo: Moskva ima nekaj nad 4 milijone in dvesto tisoč prebivalcev, Ljeningrad pa nad 3 milijone dvesto tisoč (Moskva torej 1 milijon več kot Ljeningrad). Zadnje štetje pred vojno je bilo v Rusiji leta 1897. Takrat je Rusija imela 104 milijone prebivalcev. Po vojni je bilo prvo štetje leta 1920, ki je naštelo 144 milijonov prebivalcev. Naslednje štetje je bilo leta 1926, ki je naštelo (kot smo zgoraj povedali) 147 milijonov prebivalcev. Primerjanje teh številk nam pokaže, da se prebivalstvo Rusije na leto poveča za nekaj manj kot 2 milijona. Japonska pri 70 milijonih prebivalcev naraste na leto za 900.000, Indija pri 370 milijonih za 3 in pol milijona, Poljska pri 35 milijonih za 375.000, Nemčija pri 68 milijonih (brez na novo priključenih pokrajin) za pol milijona, Jugoslavija pri 15 milijonih za 200.000. Igra o ptujski kugi pred 300 leti Nekaj veličastnega bo doživljal Ptuj dne 5. in 6. avgusta, ko bodo tam ob priliki proslave 700-letnice tamošnjega minoritskega samostana uprizorili Petančičevo ljudsko igro: »Kuga«. Ta igra bo pravi dogodek. Petančič nam Je že znan kot mojster ljudskih iger in uprizoritev, »Kuga« pa bo gotovo vse prekašala. Igrala so bo na prostem trgu, rogovi bodo trobili nevarnost kuge j H) vsem mestu in zvonili bodo vsi zvonovi cerkva. Godba bo igrala uverturo in ialoatinko, iz cerkve bo stopala procesija, videl se bo sejem in svatovski sprevod. Igra je v treh slikali, ki so vso enako mogočne in pretresljive;. igHrki vodja bo pojasnjeval zgodovinsko ozadje, smisel fgre in božje namene. Okostnjaki napovedujejo grozo kužne smrti, angeli slavijo mučenišlvo onih, ki se žrtvujejo za bližnjega, menihi pridigujejo pokoro, nevedneži, sebičneži in lahkomisljenci tudi igrajo svojo vlogo v strahovitih dogodkih, ki so se odigravali v Ptuju leta 1645, ko je kuga kosila prebivalstvo. Vse je v tej igri, to je: predstavljanje v vsej sili in učinkovitosti, čisto realistično predstavljanje, nič razpravljanja, ampak vse živo dogajanje in od začetka do konca sama dramatična napetost življenja. Dejanja govore, namreč, da je Bog, ko kaznuje, prav tako neizprosno pravičen, kakor neskončno usmiljen. In v tem nepretrganem dogajanju izstopajo z neizbrisljivim vtisom iz velike in pestre množice žrtvujoči se pater Bernard, peklenski pomaga« žid Aron, njegova lepa hči Rahela, junaški pater Aleksander, revež Sirek, ki oznanja pokoro, in grešnik Martinek, kmetje in glumači, biriči in kramarji, sveto in hudičevo. Zaključek je zahvalnica, da se je Bog svojega ljudstva zopet usmilil; poje jo vse ljudstvo. Sploh bo »Kuga« naša narodna ljudska množična igra v najodličnejšem pomenu. Osnova ji je znana Meškova povest. »Kuga« se bo seveda predstavljala povsod. Minoriti so jo izdali v lični knjižici, okrašeni s podobami; stane 10 din. Vsi naši ljudski odri jo bodo igrali z lahkoto, igrski vodja v knjižici sami služi za režiserja s svojimi pojasnili, in v vsakem kraju bo privabila slehernega človeka. 46 Ukrajina joka 0 • ' >Stori, prijatelj Pampuška, jaz bom pa še nekoliko bral!« ie rekel Komar. ....... . . Toda Pampuška ni imel sreče. Bilo ]ih je okoli des«t moz, oboroženi so bili z vojaškimi pištolami in le dva sta imela za pasom nekaj ročnih granat. Ko so brezskrbno stopali po cesti, ki je peljala v Volovodivko, so se hipoma znašli pred oddelkom rdečih vojakov, ki so se pravkar odpravljali na pot. Urno so se obrnili, da bi zbežali, toda so jih že zapazili Komunisti so se podili za njimi in za njimi so iz Volovodivke pridirjali še konjski jezdeci, ki so jih odrezali od gozda, ka-«or so se hoteli umakniti. »Tovariši,« je vzkliknil Pampuška, >sedaj je pa konec. Toda svoje življenje bomo drago prodali. Naj živi naša mamika Ukrajina!« Boi ie bil neenak, toda Pampuškini tovariši so se obupno borili S' pištolami so držali rdeče daleč od sebe. Toda gozd je bil daleč in med njegove zelene obrambne zidove so se postavili rdeči jezdeci. Pampuška je uvidel, da je umik v gozd nemogoč. Zbral je svoje ljudi okoli majhnega kamnitega griča sredi polja, kjer je bilo vsaj malo kritja. Okoli griča je v spomladanskem soncu divjala bitka. Iz Volovodivke so prispela ojačenja in postavili so celo težko strojnico. Bolj in bolj je ginevala peščica junakov, bolj in bolj tiho je postajalo na gričku. Strelivo je bilo porabljeno. Ko so zadnjič navalili rdeči vojaki z nasajenimi bajoneti, je imel ataman Pampuška še dve ročni granati. Pustil jim je, da so se mu približali na pet korakov. Navalili so nanj od vseh strani. Tedaj je poskočil, še enkrat je pogledal na mrtve tovariše, ki so nemo ležali med kamenjem, in je zagnal ročni granati v največjo gnečo v roju napadalcev in padel pod bliska-jočimi noži. Komar je zaslišal strele in bojni hrup. Hitel je na gozdni rob in videl, kako so v zadnjem boju izkrvaveli Pampuška in njegovi zvesti. Pomagati jim ni mogel, bil je sam in polje je mrgolelo rdečih vojakov. Tresoč se na vseh udih je sedel in solze so mu zalile oči. Samo mrmral je neprestano: »Hrabri Pampuška! Hrabri Pampuška!« Junak Samson Štefan je šele čez nekaj dni prebolel smrt svojega prijatelja in atamana Pampuške. Medtem so se mu pridružili njegovi ljudje, ki so bili pri Lipovcu na izvidih. Poročali so mu, da je v Lipovcu trenutno le majhna posadka. Komar se je odločil, da podvzame poslednji podvig, da maščuje Pampuško. Se v isti noči je razposlal peščico svojih zvestih, da skličejo za naslednji večer svoje pristaše. Prišli so vsi, čeprav so se le z zvijačami mogli splaziti iz vasi, ki so bile močno zastražene. V zavetju gozda Ploske dubine so se zbrali. Komar je ukazal mir in jim govoril: »Bratje! Naš položaj je postal nevzdržen in boj moramo končati. Naprosil sem vas, da pridete semkaj, da bi se od vseh vas poslovil. Šel bom svojo pot in o meni boste se slišali. Toda vi morate iti drugo pot. Svoje življenje si morate ohraniti za svoje otroke in domovino. Napočil bo dan svobode. In zato vzgajajte svoje otroke in jih učite ljubiti domovino, da bi dan svobode čimprej napočil. Potem bo ukrajinsko ljudstvo porazilo svoje sovražnike. Osamljeni smo ostali v Ukrajini in Podolju. Ostali uporniki so premagani. Vsako nadaljnje upiranje je nesmiselno. Oni bi zato izropali naše vasi in še dalje stiskali naše kmete. Ljubi moji bratje! Prisegel sem atamanu Pampuški, da bom maščeval njegovo smrt in sem vas zato sklical. Napadli bomo Lipovec in od tam zadnjič pregnali komuniste!« Napad na Lipovec se je izvršil v prvih jutranjih urah. Rdeča posadka je bila podavljena in poklana kar v posteljah. Nikomur ni bilo prizanešeno. Štefan Komar se je krvavo maščeval za svojega atamana Pampuško. Potem so se kmetje podali nazaj v Vranji gozd, se s Komarjem poslednjič poslovili in se vrnili na svoje domove. Kdor se ni smel vrniti domov, mu je Komar dal dosti denarja in mu svetoval, da naj zapusti rdeče carstvo. Mnogo jih je odšlo na Poljsko. Drugi so šli po svojih potih. Kaj pa bo storil Komar, ni vedel nihče. * Napad na Lipovec je rdeče grozovito prestrašil. V manjših oddelkih so se bali prebivati po vaseh in zato so sklenili, da se združijo, da premagajo upornike v odločilni bitki. Čete so na novo uredili in jim dali enotno vodstvo; v ta namen so poslali iz Moskve divizijskega poveljnika r. štabom. Z dosedanjimi metodami so bili v Moskvi zelo nezadovoljni in so hoteli končno zaključiti Komarjevo početje. Po vseh znakih sodeč, je bilo jedro uporniških podvigov v Voroni dubini, v Vranjem gozdu. Divizijski poveljnik je zato razposlal majhne izvidne oddelke, da bi zvedel, kaj se godi v Voroni dubini. Ze od daleč so rdeči opazili, da se med hrasti nekaj kadi. To jim je bilo znamenje, da si kuhajo večerjo. Vedno bolj se je kadilo in iz tega je bilo mogoče sklepati, da so v gozdu močne uporniške čete. Otroški kotiiek. 65 Konti Ahafiij Nosan in Zalika MALI OGLASI V malih oglasih velja vtaka beseda 1 din; Jenltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovno besede t« računajo dvojno. Najmanjil znesek za mali oglat 15 din. — Mali oglasi •• plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja sa računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovor« glada malih oglasov treba priložiti znamko. Cim je Taci pozvonila, se zaslišijo drsajoči koraki. Vrata se odpro in v sobo stopi debela kuharica Mica. Taci ji pomoli Nosana in Zaliko in reče: »Zalki je nosek strt. Nosan je makedrov in itak grd. Nesi ju med ropotijo! Adijo!« Trgovski pomočnik mlad, lzvežban v špece-rljl, Išče službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9497. (a) 19 let star fant kmečki, želi kjerkoli zaposlitev. — Položi lahko kavcijo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9533. (a) Cap-cap-cap — copota debela Mica iz sobe in stiska nesrečni punčki pod pazduho. Cok-cok coklja po stopnicah. Zdaj išče nekaj po žepih svoje pikčaste obleke in že zarožlja v zarjaveli ključavnici velik ključ. Podstrešna vrata se odpro. tev HM* * tnik, Celovška 43; Urbane Sonja, 9 let, hči briv. pom., Cesta dveh cesarjev 183; Besednik Jurij, 44 let, trgovec. Stari trg 4; Merkužič Jože, 67 let, del., Vič 28; Gruden Terezija, 74 let, užitkarica, Sp. Slivnica 12 pri Ljubljani; Ločniškar Janez, 81 let, ključavničar drž. žel., Hranilniška 10; Lavrič Jožefa, 59 let, žena kočarja, Draga 29, obč. Stična; Uršič Štefan, 76 let, delavec, Trata 44, okraj Šk. Loka; Ribič Valentin, 76 let, kočar, Šmartno pod Šmarno goro; Pustavrh Dominik, 8 let, sin kočarja, Zakobiljek 5, obč. Poljane nad Šk. Loko. 1 Zahvala. Namesto venca na grob hlagopok. ge. A6te dr. Basajeve je daroval za otroško zavetišče v Zeleni jami g. prof. Emest Tome 200 din, in g. Ivan Tome, inšpektor v pok. 50 din. V iine-du revnih otrok: Bog povrnil 1 O slovenskih narodnih obredih in igrah predava drevi ob 20 v Trgovskem domu g. France Ma-rolt. Predavatelj bo obrazložil slovenske narodne igre 8 posebnim ozirom na festifal belokranjskih narodnih iger v Črnomlju dne 18, t. m. 1 Za mestne reveže je darovalo zastopstvo AEG-Union, j. d. d. v Ljubljani, 500 din; tvrdka Janko Češnik, modna manufakturna trgovina v Lingarjevi ulici 1, je pa poslala 200 din v počastitev pok. veletrgovca g. Franca Drofenika, šefa tvrdke F. R. Miklavec v Ljubljani; v počastitev spomina pok. ge. Aste Basajeve sta pa namesto cvetja darovala 200 din ga. Jerica Vodušek in njen sin g. dr. Žiga Vodušek, a prav tako v počastitev ge. Asle Basajeve je poslala ga. Renata Denišar-šavnikova 50 din. Mestno poglavarstvo izreka vsem dobrotnikom najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. Počastite rajno z dobrimi deli! I Javna prodaja na carinarnici na Vilharjevi cesti. Danes ob 9 dopoldne bo na carinarnici javna prodaja raznega zaplenjenega blaga. Kdor se zanima, ima prost dostop. 1 Za pokojnega g. Ivana LočniSkarja se opravi jutri v sredo, 14. junija ob 6 zjutraj sveta maša v križanski cerkvi, h kateri se vljudno vabijo 60-bratje kongreganisti. 1 Zopet dve prometni nesreči. Na Črnučah je padel s kolesa 18 letni krznarski pomočnik Alojzij Šuštar, doma iz Gmajne št. 9 pri Črnučah in uslužben pri krznarskem podjetju Lampič na Sv. Petra cesti Pri padcu se je potolkel po glavi tako hudo, da eo ga morali reševalci prepeljati v bolnišnico. — Dopoldne pa je na Cankarjevem nabrežju podrl mesarski voz 68 letnega dninarja s Tržaške ceste na Viču Janeza Selana. Padec je bil tako močan, da se je mož hudo poškodoval pa hrbtu ter so ga reševalci prepeljali v bolnišnico. 1 Tatvine Koles se množe. V zadnjem času se nnnnl TM nrt^n tatvino Irrvlo«. Takn i P. V»ilf» ultradcTlO yuicaj T ca vilno* zobna pasta Chlorodont Rudolfu Kurentu izpred Čopičeve gostilne v Kolodvorski ulici 1500 din vredno kolo znamke »Dtir-ko,pp«. — Darinki Savšek pa je neznanec odpeljal iz veže Pajkove gostilne v Linhartovi ulici nad 2000 din vredno kolo znamke »Horizont«. V Hra-nilniški ulici za Bežigradom pa je izpred hiše nekdo odpeljal poštnemu uslužbencu Francu Poz-niču 1000 din vredno kola znamke »Faggi«. 1 Namesto cvetja nn grob ]Mik. gosp. Cvetku Bešku je vplačala za narodno-obrambne potrebo društva »Bran-i-bor« ga. Justina Prešeren. Načelnik notranjskega fantovskega okrožja pozdravlja dr. Korošca po prihodn na Bloke. Poljska zavrnila zahteve Gdanska ...popolnoma neosnovane Varšava, 12. junija, AA. Reuter: Poljska vlada je odklonila zahtevo gdanskega senata o znižanju poljskih carinskih uradnikov v svobodnem mestu Gdansku. V odgovoru poljske vlade, ki je bil izročen senatu po poljskem komisarju Hodačkemu, sc obvešča senat, da je zahteva pcvvsem neosno-vana. Po mnenju poljske vlade je število sedanjih poljskih carinskih uradnikov nezadostno. V noti se dalje trdi, da so povsem neosnovana navodila, ki so jih dobili gdanski carinski uradniki, da naj namreč nasprotujejo poljskim carinskim preglednikom pri vršenju njihove službe. Če bi prišlo do kakšnega spora ali incidenta kot posledica teh navodil, bo poljska vlada smatrala, da je zato odgo.voren senat. Odgovor poljske vlade dalje trdi, da omenjena navodila ne odgovarjajo sporazumu, ki je bil podpisan leta 1924., kakor tudi to, da so bile omejitve izdane s strani senata v nasprotju z obstoječim zakonitim stanjem. Poljski carinski uradniki morajo imeti isto pravico kontrole kot gdanski cariniki in so dana navodila kršila načelo sodelovanja, ki mo,ra vladati v vprašanju gdanskih carin. Ob koncu Hodački izraža upanje, da bo senat ponovno proučil celotno vprašanje, kar pa se tiče funkcij poljskih carinskih uradnikov je dala poljska vlada naredba, da morajo še vnaprej vršiti dolžnosti glasom 6tatuta in prakse, ki se izvajajo že celih 20 let. 40.000 SA v Gdansku Gdansk, 12. junija. AA. Havas: Poveljnik brigade napadalnih oddelkov vzhodne Prusije Koch je prispel v spremstvu svojega adjutanta z letalom v Gdansk, kjer bo izvršil pregled 40.000 članov napadalnih čet, ki bodo danes defilirale pri športnih svečanostih zaščitnih in napadalnih čet vzhodne Prusije. Baltske draave — nevtralne Kovno, 12. junija. AA. Reuter: Predsednik 1'1'tvaneke vlade Bizauskas je izjavil kongresu baltiških držav, da želijo te države ohraniti najstrožjo nevtralnost. Branile se bodo proti vsakemu napadu. Kongres baltiških držav je sprejel resolucijo, v kateri se pozivajo vse baltiške države, da se' pripravijo na obrambo integritete ozemlja za slučaj nevarnosti. Dr. Benešev protest pred Zvezo narodov Ženeva, 12. junija, b. Sovjetski veleposlanik v Londonu Majski je poslal tajništvu ZN pismo, v katerem v imenu sovjetske vlade prosi, da se protest dr. Beneša, ki ga je prejela sovjetska vlada, {»stavi na dnevni red septembrskega zasedanja ZN. Dr. Beneš poudarja v svojem pismu kršitev temeljnih načel pakta Zveze narodov in splošnega načela mednarodne pravičnosti ter naproša ZN, da se stvar predloži svetu ZN z namenom, da se storijo ukrepi v smislu čl. pakta ZN. ki ga je prekršila Nemčija. Kovina, ki pomlajuje Stockholm, 12. junija. AA. Štefani: Na srednjem Švedskem so odkrili nahajališča posebne kovine, čigar radioaktivnost je zelo koristna človeškemu organizmu. Strokovnjaki, ki so to radiaktivnost preskušali zadnjih 14 dni na sebi, izjavljajo, da sc čutijo za 20 let mlajše. V velemestnem vrvežu se more primeriti tudi taka^nesreča, da se avtomobili kar nakooičiio drug na Nesreča ob morskem svetilniku Pariz, 12. junija, AA. DNB: Ob ustju Seine se je dogodila snoči velika nesreča, ki je zahtevala 4 človeške žrtve. Čuvar svetilnika »Mimoza« se je odpeljal s svojo ženo in štirimi otroki k »Mimozi«, da bi prižgal luč. Ko je žena stopala iz čolna, ji jc spodrsnilo ter je padla v morje. Pri tem je potegnila za seboj 2 otroka. Mož je skočil takoj za njimi ter jih hotel rešiti. Vsi štirje so utonili. Čoln z ostalima dvema otrokoma so odnesli valovi, toda k sreči so čoln našli in oba otroka rešili. Zastrupljen banket diplomatov Šanghaj, 12. junija. AA. DNB: Za časa banketa, prirejenega na čast pomočnika japonskega ministra za zunanje zadeve, ki so mu prisostvovali številni japonski častniki in diplomati ter skoraj vsi člani nan-kinške vlade, so opazili, da so bile jedi zastrupljene, Udeležencem banketa je prišlo slabo v trenutku, ko je član nankinške vlade nazdravljal pomočniku japonskega ministra za zunanje zadeve. Poklicali so takoj zdravnika, ki je ugotovil, da so bila jedila in pijača zastrupljena, da pa ne preti smrtna nevarnost, ako ne nastopijo komplikacije. Neki kitafski kuhar je bil aretiran. Obvezna delovna služba za vsa dekleta — v Nemčiji Magdeburg, 12. junija. AA. DNB: Državni tajnik v delovnem ministrstvu dr. Sirup je sporočil na kongresu varčnosti v Srednji Nemčiji, da trn po vsej priliki letos izšel zakon, po katerem ho moralo vsako deklo do 25. leta služiti enoleten delovni rok. Doslej je to veljalo samo za lianic-ščenke v podjetjih. Z razširjenjem te obveznosti na dekleta, ki pozneje ne mislijo iti v sluzim, se bo znatno pomnožilo število deklet, ki bodo obvezane služiti ta rok. Poleg socialnih nagibov je bila vzrok za ta zakon tudi okoliščina, da se čimbolj izrabijo delovne rezervne žensko mladine. Drobne novice Newyork, 12. junija. AA. Havas: Kontrator-pedovka »Haman«, ki ima 1500 tan, je dosegla na poekušnji izredne uspehe. Ko je ladja plula z brzino 40 vozlov, so io naenkrat pokrenili nazai. Ladja se ie zaustavila v 58 sekundah ter vozila nato nazaj z brzino 20 vozlov. 15 minut je ladja vozila nazaj, nakar so jo zopet pognali naprej, ter je ponovno dosegla 40 vozlov v eni minuti 40 sekund. , Šanghaj, 12. juniia. A A. DNB: Japonski listi pišejo, da je spet popravljen nasip na Rumeni reki blizu Kajfenga. Nasip je popravljalo več kot 1 milijon kitajskih kulijev, Pariz, 12. junija. AA. List »Loto« poroča z Dunaja, da je vnuk cesarja Franca Jožefa princ Rudolf Windischgratz podlegel poškodbam pri nesreči, ki se je zgodila pri vožnji z motociklom. Razbil si je lobanjo in umrl v bolnišnici. Star jc bil šele 18 let. Celje c Vpisovanje novincev na II. deški ljudski šoli v Celju bo 19. in 20. junija t. 1. od 8 do 12. Po zakonu o narodnih šolah, morajo biti vsi novinci zdravniško pregledani. Starše, oziroma namestnike staršev šoloobveznih otrok pozivamo.^ da pripeljejo navedena dva dneva dečke v drž. II. deško ljudsko šolo (okoliško) k zdravniškemu pregledu in vpisu. Kdor bi se odtegnil tej dolžnosti, bo kaznovan po obstoječih zakonskih predpisih. Vsak šoloobvezen otrok, stanujoč na ozemlju bivšo okoliške občine, mora obiskovati II. drž. deško ljudsko šolo v Celju. c Salez. mladinski dom v Gaberjlh sprejme za prihodnje šolsko leto nekaj dijakov, ki bodo obiskovali drž. realno gimnazijo ali klasične spo-rednice v Celju. Prednost imajo dijaki I. in II. razreda. Izjemoma se sprejmejo tudi dijaki meščanske šole za I. razred. Vzgaja se po načelih največjega vzgojitelja mladine sv. Don Bosca. — Obrnite se na vodstvo Mladinskega doma v Celju. c Mestni urad bo zaprt danes in jutri zaradi čiščenja uradnih prostorov. Stranke, ki so povabljene za ta dva clni na mestno poglavarstvo, naj so zglasijo v četrtek, 15. t. m. ob navadnih uradnih urah. c Mestno kopališče na Vrazovem trgu bo v kratkem občutno znižalo rone za parne kopeli, prhe in kadi. Prha bo stala 2 din, parna kopat 10 din, kadna kopel 6 din. c Cene stanovanj so znižali v Delavskem domu od 200 na 180 din za eno sobo za posameznika, za dva skupno po 120 din. KULTURNI OBZORNIK Koncert »Slavca« Pevsko društvo »Slavec«, ki spada med tradicionalna društva na polju naše vokalne umetnosti, je v zadnjih letih izgubilo svoj pravi polet in se je umaknilo v tišino. Zato pa se je sedaj toliko živah-neje zdramilo, ko si je srečno izbralo novega pevo-vodjo. G. Fran Venturini, ki je sedaj zbor prevzel, si je kot zborovodja v našem glasbenem ozračju že pridobil svoj sloves, ker si je pod njegovim vodstvom še vsak pevski zbor pridobil pozornost zaradi rmotrenega in umetniško podprtega dela. »Slavcu« ie treba na pridobitvi novega zborovodje čestitati, ker si je s tem pridobilo možnost novega razvoja. Tako je vsaj mogoče sklepati z zadnjega zborovega koncertnega nastopa v Frančiškanski dvorani. Ta koncert res ni bil odkritje v smislu sodobnih stremljenj ali v pogledu najvišjih vokalno umetniških hotenj. To tudi ni mogel biti spričo svojega prvega zdramljenja. Toda v svojem danem možnem okviru je dosegel ta koncert vendarle resno umetniško podobo in stilno enoten značaj, pa čeprav še v okviru čitalniško zasnovane romantike. Že spored sam tega stilnega okvira ni nikjer prestopil. Samostojne, ali po narodnih motivih zgrajene skladbe Prelovca, Adamiča, Vodopivca, Schvvaba, Venturinija, Nedveda, Fleišmana, Deva in Ipavca so zrasle vse iz miselnosti in čustvenosti one popebne slovenske romantične miselnosti in čustvenosti, ko je počivalo na dnu vsega nehanja navdušenje za dom in rod ter svojstveni ijubavni sent:ment in ko se je tudi tipično grajena domača vokalna glasba oblikovala po teh osnovnih občutjih. Vse skladbe sporeda spadajo v ta okvir Odkritje spominske plošče zgodovinarju Kosu Po govoru g. načelnik dr. Rudolfa Andrejke Selca nad Skofjo Loko, 11. .junija. V nedeljo 11. junija je Katoliško prosvetno društvo v Selcih odkrilo spominsko ploščo svojemu rojaku zgodovinarju dr. Francetu Kosu. Po deseti maši se je razvil dolg sprevod od župne cerkve k rojstni hiši. šolska mladina z učitelj-stvom na čelu je začela sprevod, v katerem smo opazili mnogo častilcev pokojnega. I'o pozdravu je podal življenjsko delo dr. Kosa g. dr. Rudolf Andreika, min. načelnik. Odkritja plošče se je udeležila Slovenska akademija znanosti po univ. prof. dr. Janku Polru, Leonovo družbo in Muzejsko društvo za Slovenijo je zastopal g. ravnatelj Narodnega muzeja dr. Josip Mal, Slovensko Matico ie zastopal g. prof. dr. France Koblar, dr. Franjo Baš se je udeležil slovesnosti v imenu Zgodovinskega društva v Mariboru, Muzejsko društvo v Škofji Loki je zastopal g. prof. France Planina. Pri slovesnosti so bila navzočna tudi vsa domača društva. Pevski zbor je zapel zelo občuteno nekaj zelo primernih pesmi, domača godba pa je dala še poseben poudarek slavnostnega razpoloženja tako, rla je prireditev napravila prav prijeten vtis na vse goste in prav številne domačine. Produkcija Glasbene Matice v Celju Prejšnji teden je podala celjska Glasbena Matica obračun svojega dela. V vsem je nastopilo čez 50 gojencev in gojenk na treh večerih, ki so obsegali vse tri stopnje: začetna, srednja in višja, a poleg njih je nastopal na prvih dveh večerih še mladinski pevski zbor, na zadnjih pa godalni orkester. Mladinski pevski zbor, ki štetje blizu 100 grl, ie pod priznanim vodstvom g. Cirila Preglja zapel 8 pesmi za troglasni zbor. O nastopajočih go-jenkah in gojencih obeh prvih večerov bodi po-vdarjeno, da se vidi pri vseh temeljit tehnični (prsti, roka, udarec, ritem, čistost tona), pa tu in tam se pokaže že tudi neko umetniško ro- Slovenski javnosti, ki se zanima za umetnost Ze leta in leta opažamo, da se je širom Slovenije razpaslo in ugnezdilo krošnjarjenje s slikami in kipi. Razni ljudje od vseh vetrov, vseh mogočih zunanjosti (od fantastične zanemarjenosti do najizbranejše elegance) obletavajo hiše, obre-dejo vsa stanovanja, ponujajo in vsiljujejo manjvredno robo — kič. (Zgodilo se je celo, da je nek tak nepridiprav ponarejal podpis našega dobro znanega mojstra in potem — zelo uspešno seveda — prodajal te, s falzificiranim podpisom opremljene slike.) Zlasti naše imovitejše podeželske kroge imajo ti »havzirarji« na piki. Svarimo vas zato pred krošnjarji! Pokažite jim vrata, kjerkoli se pojavijo! Kupujte umetnine naravnost od umetnikov! S tem ste podprli našo umetnost in dokazali svojo kulturno stopnjo! Ako si hočete nabaviti kako umetnino, pa ste v dvomih, pišite na naslov DSLU, Ljubljana. Aškerčeva ulica 9. Tam dobite naslove vseh naših umetnikov ter poirebne podatke in nasvete, ako jih želite! Društvo slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani. ne da bi bile izvzete pesmi Venturinija samega, ki jih je vzel sedem na program. V teh pesmih, ki so pristno romantične z nekim klasicističnim prizvokom, in ki spomnijo včasih na klenega Aljaža, je vzpostavljen zlasti smisel za melodijo in za ritem, izhajajoč iz pristnega čustvovanja, ki te pesmi gradi na svojstven način. Zbor sam je bolj maloštevilen, pa sorazmeren v zvenenju različnih glasov. Glasovi sami so ugodni, morda potrebni tu in tam še nekoliko izčiščenja, a v splošnem polno zveneči. Pevovodja je zbor izredno lepo discipliniral in ga s tem dobil kot instrument v svojo oblast, da more z njim v neki ubrani zvočnosti oblikovati obraze umetnin. V podajanju samem je podana privlačna plastika, zelo jasna in odločna ritmika ter izrazita dinamika, ki pa je v kontrastih včasih že skoraj nekoliko premočna. Pri tem pa se pred-našanje smiselno podreja čustveni vsebini in dobiva s tem svojo izrazno moč. Res, da se javljajo še nekakšne začetniške ovire, ki so pa v tej razvojni premeni razumljive in zato v bodočem odpravljive. Tako moremo upati, da bo pod tem vodstvom in v danih razmerah zbor postopoma rastel ter nas ob prihodnjem nastopu razveselil že z občutnim podvigom v smislu resnih umetniških stremljenj. Izvedbo je poživil nastop solistinje Tinke Totnšič-Dolenčeve, ki je ob tehtni spremljavi gdč. Vekjetove zapela nekaj samospevov, pri čemer nas je najbolj ogrela lepota ne sicer povsem sproščenega, toda jjro-bojnega sopranskega glasu, a pre . U. jenje, ki sili v podajanju s svojo osehno nodo na dan. In to je brez dvoma namen in" cilj tako učnih moči zavoda ter se iz vseh talentov po tem re-krutira vrsta najboljših, ki prikažejo vsako leto na zaključnem večeru nastopov najboljše uspehe zavoda. Tako kakor ostala dva večera je bil tudi sklepni Tečer v mestnem gledališču, ki je bilo tudi tokrat popolnoma zasedeno. Nastopilo je 16 gojencev z zelo zanimivimi svojstvenimi točkami iz violinske, klavirske in pevske literature. Pevci iz šole ge. Helene Lapajnatove so pokazali vse kvalitete njene šole, a s svojim lepim in obsežnim glasom je presenetila gdč. K. Miillerjeva. Violinisti — šola g. D. Sancinca in ravn. K. San-cina — 6o tudi letos pokazali lepe uspehe; podčrtati pa je treba Brodarja, Koniga in Jegriš-nika, ki nam rastejo v tehnično uobre goslače z občutenim podajanjem skladb, ki so bile precej težavne. Pijanisti iz šole gg. Lj. Božiičevem M. Plzak, Sancinove in M. Sancinove so skoro vsi postavili na oder celega moža. Nastopilo je 8 pijanistov z izbranim koncertnim sporedom, ki ,je v igri B. Rajjhove in M. Sancina dosegla višek. Oba nastopata že vrsto let na produkcijah in rasteta od leta v leto v odlična slovenska pija-nista. Drugi in Oklepni večer je bil zaključen z godalnim orkestrom pod vodstvom g. ravn. Karlca Sancina. Orkester sestavljajo po veliki večini sami gojenci zavoda in je to njegova velika prednost v vzgojnem oziru, a vkljub temu tvori zaokroženo, popolno glasbeno telo, ki svoji nalogi v tehničnem in umetniškem oziru v polni meri zadosti. Ko smo po dolgem čakanju dobili v Celje vojaško godbo, upamo, da pridemo do sodelovanja obeh korpusov, da vendar enkrat zaživi tudi na polju instrumentalne glasbe. Prvi večer so nam podali E. Gretoyevo uverturo: Les Mepris in K. Sancinovo priredbo »Venec slovenskih napevov«. Drugi večer je bil krst nove 1. K. Sancinove skladbe za komorni orkester: Mladinska suita v 4 odstavkih: Molitev, Balet, Kmečki ples in Kovačnica. (Narodni praznik). Stavki, ki temeljijo na lepih in v vseh ozi-rih obdelanih motivih (kmečki ples) so bili podani eksaktno in polno Skladba je doživela popoln uspeh. Podčrtati moramo ši izbor sporeda, ki (je bil posebno zadnji večer pretežno slovanski. Od 30. točk je bilo i7 slovanskih. Tudi ostali večeri so nosili slovenski pečat, vendar bi želeli, da se tudi za nižje stopnje poišče 6kladbe iz ogromnega zaklada slovanskih skladateljev, katerega bogastvo so nam zakrili naši sosedje. H koncu naj bo izrečeno tudi s tega mesta učnim močem in vodstvu zavoda priznanje za veliko kulturno delo. Od zbirke samospevov Gojmira Kreka so izšli prvi 3 sešitki s sledečo vsebino: Sešitek 1, op. 42. Št. 1: V samotah, št. 2: Izkušnja. Sešitek 2, op. 48. St. 1: Zabučale gore, št. 2: Pesem nagajivka, št. 3: In sanjala sva sredi rož, št. 4: Oranža. Sešitek 3, op. 53. Št. 1: Zato veruj! št. 2: Besede ni, izraza ni, št 3: ln če sreča bi maja sam orel bila, — Skladbe so v zalogi ljubljanskih knjigarn, ki prodajajo mu-zikalije. Ženske narodne pjesme iz Črne gore. — Miiun Pavičevič. — Znani neumorni zbiratelj črnogorskih narodnih pesmi Mičun Pavičevič je zopet izdal pri Etnografskem muzeju v Zagrebu novo zbirko svojih del, namreč »Ženske narodne pesmi«. Za tisk jih je priredil Ivo T. Franič, upravnik Etnografskega muzeja v Zagrebu. V 6vojem uvodu razlaga Mičun Pavičevič postanek teh pesmi, ki 60 iz vseh krajev Črne gore razen Metohije in San-džaka ter iz vseh vrst občinstva, v prvi vrsti iz pravoslavnega, pa tudi muslimanskega in katoliškega. V predgovoru je natanko opisano, kako Črnogorci in Črnogorke pojejo te pesmi v obliki kola in brez spremljave instrumentov. Za tem predgovorom Mičuna Pavičeviča samega je napisal univ. prof. dr. D. Djurovii članek o >narodni liriki kol izrazu emocionalnosli slovanske rase«; isti je j napisal tudi drugi članek: »Impresije o narod-njailru v poeziji«, v katerem karakterizira Pavi- I čeviča kot pesniško individualnost ter ga prišteva med tipične slovanske »narodnjake«, ki hodi po impresije k narodni pesmi. Pesmi same so razdeljene v osem oddelkov: v ljubavne, snubitvene, svatovske, ljubavno-mitološke, tužbalice in elegije, iz življenja vzete, šaljive in sevdalinke. Vseh pesmi, ki jih je nabral med narodom (kje, ni po- ] vedano!) deloma Pavičevič sam, deloma njegovi prijatelji, je 132. Na koncu je Rnpdan Kajakovac podal v nemškem jeziku življenjepisno skiro življenja in dela Pavičeviča, povzel je oceno njegovega dela po znanih kritikah odličnih prijateljev Pavičeviča ter navaja bibliografijo Pavičevičevih zbirk, ki obsega že število — 751 Po vsem tem ima Pavičevič namen postati novi Vuk za Črnogorce ter skuša rešiti vse njihovo folkloristično bogastvo še prej. kot pa zanikne v novi kulturi in civilizaciji, ki se širi v črni oori z vso moderno naglico, ki takemu narodopisnemu blagu ni na- I klonjena. Knjigo je izdal Etnografski muzej v Zagrebu (Mažuraničev trg). Emil Jannings kot dr. Koch v filmu »Robert Koch, ubijalec smrti« Bacil jetike - v filmu Marsikako važno znanstveno odkritje je že vzel v roke film in ga v živih slikah ponazoril najširšemu občinstvu. Tako se »popularizira« znanost, da se izrazimo s tujo besedo. Nova snov za film pa je — odkritje bacila jetike po dr. Kochu (»Kochov bacil«), ki ga prinaša Tobis-film: »Robert Koch, ubijalec 6mrti.< Glavno vlogo dr. Kocha igra vsem obiskovalcem filma znani Emil J a n-n i n g s, pozorišče pa mu je Berlin, kakor je bil pred 50 leti. V filmu ni podana samo velepomemb-no delo tega zdravnika, ki se je pred vsem človeštvom ovekovečil s svojim odkritjem, ampak tudi njegove borbe z nasprotniki. Tako se je film, ki ga režira Ilans Steinchoff, razvil v pravi film zgodovinskih osebnosti, ki postavijo pred gledalca tedanjo dobo. Poleg glavnega, dr. Kocha, nastopajo dr. V i r c h o w, veliki Kochov nasprotnik, ki ga igra VVerner Kraus, dalje cesar Viljem I. in tudi »železni kancler« B i 6 m a r c k, ki ga igra F. O. Fischer, znani igralec Bismarckovih vlog. Nekako mimogrede, pa vendar iz nujnosti filmskega dogajanja, so tu oživljena tedanja najveličastnejša berlinska poslopja. V ateljejih podjetja »Tobis« so morali v ta namen zgraditi marsikak zgodovinski prostor — povsem po zgodovinskih vzorcih. Tako pride na platno tudi stari Reich6-tag, poslopje nemškega državnega zbora, ki ga danes ni več. Umetniki in arhitekti so morali tedne in tedne iskati po starih načrtih in 6likah, da so mogli verno obnoviti tisti Berlin, ki je v preobratu stoletja izginil, ker se je moral umakniti novemu. Kljub temu razkošnemu okolju pa težišče vse igre le sloni na globoki igri velikih osebnosti, ki se bore med seboj vsaka s svojega stališča, nad vsem tem pa zmaguje eno izmed najpomembnejših odkritij v zgodovini zdravilstva — odkritje bacila jetike. ŠPORT Zimske olimpijske Igre leta 1940 v Garmisch-Partenkirchenu | Letna olimpiada leta 1944. v Londonu, zimska v Cortina d'Ampezzo. Na seji mednarodnega olimpijskega odbora, ki se je vršila te dni v Londonu, so sklenili, da se bodo zimske igre leta 1940. vršile v Ga-Pa in ne v St. Moritzu kakor je bilo prvotno določeno. Za letne olimpijske igre leta 1944. je bilo za London oddanih 20 glasov od 34. Za zimske igre so pa dvakrat glasovali in so določili Cortino d'Ampezzo (Italija). Uradno poročilo glede določitve Ga-Pa za prihodnje zimske olimpijske igre pravi, da se je ■ivica izjavila, da ji je nemogoče organizirati pete olimpijske igre po programu, ki je določen. Zato je bil mednarodni olimpijski odbor prisiljen oddati izvedbo leh iger drugi državi. Po vsestranski proučitvi so prišli do zaključka, da bi bil samo Garmisch-Partenkirchen v stanju izvesti v teku osmih mesecev, ki so še na razpolago, prihodnje zimske igre v februarju leta 1940. 18. junij — olimpijski dan po vsej državi Tudi naša slovenska mesta ne žele zaostajati, proslaviti hočejo ta dan čim svečanejše. V Ljubljani bo obsegal spored tekme v atletiki, moški in ženski, telovadbi, v kajak športu, v kolesarskih in motornih dirkah, v tenisu, a v ponedeljek v plavanju in sabljanju. V Celju prično prireditve že v soboto zvečer in trajajo v nedeljo ves dan; V Kamniku in Novem mestu bodo proslave olimpijskega dne v nedeljo, dočim prirede Jesenice tako proslavo šele 24. in 25. t. m. V vseh mestih bodo prodajali olimpijske znake po ceni 3 din za kos v korist olimpijskega sklada. Vabimo vse občinstvo, ki je naklonjeno športu, da pripomore k čim boljšemu uspehu olimpijskega dne s svojim obiskom prireditev in z odkupom olimpijskih znakov. šport zadnje nedelje Pretekla nedelja je bila že bolj živahna v športnem pogledu. Tekmovali so nogometaši, kolesarji in lahkoatleti. Nas je najbolj zanimalo srečanje naše no.gometne reprezentance z Nizozem-| sko v Amsterdamu. Toda nad rezultatom smo bili razočarani. Kajti vsakdo je z ozirom na uspehe naše reprezentance napram Angliji in Italiji računal z zmago naše enajstorice. Toda bili smo poraženi, in sicer zelo visoka. ' Holandija — Jugoslavija 4:1. | se glasi rezultat nedeljskega srečanja, katerega se nismo nadejali Dež in 6polska tla so res močno ovirale naše, da niso mogli uveljaviti svoje igre, toda obramba, če bi bila na mestu bi morala ta rezultat znatno omiliti, če smo že morali izgubiti. Gledalcev je bilo 50.000. Italija : Romunija 1 : 0 Pred 30.000 gledalci so Italijani tudi v Bukarešti izvojevali zmago in so tako na svoji turneji, ki so jo imeli v Jugoslaviji, Madžarski in Romuniji ostali nepremagani ter 6e vračajo 6 tremi zmagami v svojo domovino. Domač nogomet LNP Maribor—LNP Celje 4:3. SK Mars—SK Litija 14:2. SK Železničar—SK Sloboda (Varaždin) 3:2. Zagreb—Split 0:0. Kolesarsko drž. prvenstvo juniorjev Državno prvenstvo juniorjev, ki se je vršilo na progi Stenievec pri Zagrebu je dalo tele rezultate: ! Josip Gregorič (SK Edinstvo, Ljubljana) 1:52.10, ali povprečno 34 km na uro. 2. Planinšek Jože (Klub slovenskih kolesarjev, Celje). 3. Štirn Tomaž z Vrhnike. 4. Ottenheimer (SK Orel, Zagreb); 5. HorvatiS (Gradjanski, Zagreb); 6. Oberman Lado (Olimp, Zagreb); 7. Davidovič Dušan (Olimp, Zagreb); 8. Inkret Viljem (Železničar, Zagreb); 9. Speiizer (Celje); 10 Gidek Peter (Gradjanski Karlovec); 11. Šibila Albin (Edinstvo, Ljubljana) • časom 1:53.20. Enourni tek na Iliriji Na tekališču Ilirije za Kolinsko tovarno so imeli lahkoatleti enourni tek, katerega se je udeležilo pet tekačev. Današnji zmagovalec Kvas je naskakoval državni rekord, ki ga brani že sedem let Stane Šporn, a se mu ga ni posrečilo zrušiti. Rezultati 6o bili naslednji: 1. Kvas Jakob (Ilirija) 16,403 m. 2. Pere Stanislav (Primorje) 15.422 m. 8. Knez Ivan (Amater, Trbovlje) 14.616 m. 4. Tavčar Ivan (Primorje) 10.356 m. Leni Riefenstahl prejme olimpijsko diplomo Znana nemška umetnica Leni Riefenstahl, ki je napravila film zadnje olimpiade v Berlinu in ki je vzbudil po vsem svetu velikansko pozornost in katerega smo imeli priliko videti tudi v naši državi, bo po sklepu zadnje seje mednarodnega olimpijskega odbora odlikovana z olimpijsko diplomo, ki ji bo izročena na olimpijskih igrah v Helsinkih. Olimpijska štafeta z bakljami v Helsinki Zastopnik finskega olimpijskega odbora za igre leta 1940. je na zaključni seji mednarodnega olimpijskega odbora v Londonu sporočil, da bodo Finci po nemškem vzorcu iz leta 1936. izvedli olimpijsko štafeto iz Olimpije do Berlina in od tod v Helsinki. Mački vedno boljši. V Valkeasti je tekel Faisto Maeki, odlični finski srednjeprogaš, 3000 m v času 8:39.2 min. Nurmi, ki pripravlja finske dolgoprogaše za prihodnje olimpijske igre, pravi, da bi bil Maeki pri primerni konkurenci že sedaj sposoben postaviti nova svetovna rekorda na 5000 in 10.0000 m. Madjarski telovadni prvak. Preteklo nedeljo so imeli madžarski telovadci v Kecskemctu telovadne tekme za prvenstvo v orodnem dvanajsteroboju. Zmagal je Ludvik Toth s 114.1 točkami. Žensko lahkoatletsko tekmovanje priredi v okviru olimpijskega dne SK Planina v Ljubljani dne 18. junija ob 14.30 na Stadionu. Pozivamo vse atletinje, verificirane ali ne-verificirane ,dalje vsa telovadna in športna društva, da se tega nastopa udeleže. Nadalje javljamo, da se tega tekmovanja udeleže tudi atletinjo SK Jugoslavijo (Celje), SK Maratona (Maribor), SK Ilirijo (Ljubljana) ter atletinje zagrebških klubov. Prijave je treba poslati najkasneje do 1fi. junija t. 1. na naslov: Jeglič Franc, Kongresni trg št. 2, Ljubljana. Prijave, poslane po tem roku, no bodo sprejete. ZFO Mladcem FO Ljubljana-mesto sporočamo, da se vrši ta teden telovadba v torek, sredo, četrtek in petek, vsak večer od 18—20 v telovadnici gimnazije na Poljanah. Bodite točni!