Srednjeročni program razvoja 1975-1980
Posamezne krajevne skupnosti že dal.j časa pripravljajo osnutke srednjeročnega razvoja skiip-nosti, pri čemer skušajo vanje vkljuciti vse -tistb, kar je za določeno območje najbolj potre-no... Žal se v osnutkih pojavljajo tudi takšne »skupne zadeve«, ki so bile že predmet dolgo-trajnih razprav na raznih nivojih družbenopoli tičnega življenja. Znano je, da je marsikateri problem težko zadovoljivo rešiti v okviru določene KS, saj terja nastala problematika vklju-čitev družbenopolitičnih dejavnikov več skuprtosti hkrati, v nekaterih primerih celo širše dniž-benopolitične skupnosti kot tudi občine in republike. Da je tu dogovarjan.fe precej težje, .]e v vsakem primeru upoštevati najširše iiiterese. To pa je velikokrat v prece3šn,jem nasprotjn z ozkimi lokalističnimi interesi, pa čeprav so ti na prvi pogled še tako utemeljeni.
V  krajevni skupnosti. STARA LJUBLJANA    so    srednjeročni program razvoja sestavili tako, da so ga prilagodili izhodiščem za   izdelavo       srednjeročnega dmžbenega načrta občine Ljub-ljana-Center. Tak nadin načrto-vanja je v krajevni skupnosti novo&t. Občanom pa omogoča, da  delovni  ljudje  določajo  in uskaljujejo družbene     načrte, pri  čemer  so  jim  znani  cilji, ki so sicer jasno začrtani.
Krajani ugotavljajo, da je osnutek vsekakor potreben, saj nakazuje vse tiste problem, ki so prisotni že leta nazaj. V kra-jevni skupnosti je največji problem obnova močno dot-rajanih hiš. Marsikatera med njimi je spomeniško zaščitena, kar pa še bolj zapleta položaj, v katerem se nahaja stanovanj-ski sklad. V dotrajanih foišah je življenje neznosno, saj mno ge med njimi nimajo nifci sa-nitarij, kaj šele da bi imele centralno ogrevanje. Ce pri tem upoštevamo še dejstvo, da v njih živi veldko onemoglih, smo povedali že pravzaprav vse- Te-ga problema se zaveda tudi no-voustanovljena samoupravna stanovanjska skupnost, ki je v ta namen ustanovila pose-ben odbor za obnovo. Tak od-bor je tudd na nivoju mesta, kar je za reševanje nastalega položaja vsekakor vzpudbudno. Sicer pa so problematika na-seljevanja, pogoji življenja in ostali problemi že takšne za-deve, ki so vsem družbenopo-litičnim organom dovolj znane. Z njimi se ukvarjajo že vrsto let, ko razpravljajo o ohranit-vi starega mestnega jedra. KS ob vsem tem zahteva, da naj se obnova mesta obravnava kot novogradnja. Iz starega de-la Ljubljane naj bi se ljudje se-lili v druge mestne predele, o 6e-mer so mnogi prepričani, da je takšna rešitev vsekakor sprejemljiva. V najožjem delu Stare Ljubljane pa bi bilo tre-ba imeti vrsto usJužnostnih de-javnosti, ki jih sedaj primanj-kuje. Stara Ljubljana naj bi bila v bodoče polna manjših gostdnskih lokalov, kjer bi go-stje preživeli del svojega pro stega časa. ka ga zaradi za-pore določenih lokalov sedaj preživljajo doma.
V   srednjeročnem   načrtu   so omenjeni   tudi   številni    drugi problemi, ki pa so značilni za vetiino   otalih   krajevnih   skup-nosti.   Tudi   tu   manjkajo   po-trebnd prostori. V KS ugotav-ljajo, da bi bilo potrebno ak-oijo za zagotovitev novih pro-storov usklajevati skupaj s do-sedanjimi   krajevnimi   skupno-stmi, saj danes 1500 upokojen-cev KS Stara Ljubljana ne ve, kje bi preživelo svoj prosti čas. Isto velja tudi za mladino, brez katere ni moč delovati.
Prostor bi morala dobiti vsa društva, klubi, sekcije in druž-benopolitične organizacije, ki se sedaj »drenjajo« v nepri-mernih prostorih. Skupno s problemom obnovitve stano-vanj je treba omeniti komunal-no opremljenost, prometne zve-ze z ostalim mestom in podob-no.
Vse to vpliva na življenje krajanov, med katerimi pred-vsem mladi čedalje pogosteje odhajajo v druge predele me-sta. Ostajajo le starejšd občani, ki pa tako padejo v breme skupnosti, saj so v tistih le-tih, ko so najbolj potrebni po-moči bldžnjih.
Krajevna skupnost AJDOV-ŠCINA je v najožjem sredašSu mesta. To pomeni nekaj pred-
nosti. Kljjib ^temu pa so še< vedno prisotni problemi, ki jih mora enafco kot druge : skupnosti v Centru reševati sproti. Tud4 tu se dogaja, da kljub dobri vojji družbenopo-¦litačnih organizacij prihaja do nepredvidenih zastojev pri re-ševanju najnujneiših stvari. Do-gaja se, da se prav tisto, kar si občani najbolj želijo, ne ures-niči. Ljudje zato nočejo sodelo-vati, saj jih k temu prisilijo pretekle izkušnje. V srednje-ročnem načrtu skupnosti je polno problemov, na katere smo opozarjali že v prejšnjih sestavkih. Krajevna skupnost upa, da bo tokrat nekatere med njhni le rešila. Delno zagotovilo je že nov način financiranja, ki predvideva vrsto novosti. Po novem naj bi delovne organi-zacije prispevale po podpisu ustreznih sporazumov 300 di-narjev na zaposlenega, pri če-mer bi tako zbrani denar pra-tekal v tiste skupnosti, kjer je stalno bivališče zaposlenega.
V   srednjeročnem   načrtu  so tako ponovno navedene nasled-nje  »nerešljive«   zadeve:   asfal-tiranje oest, ureditev odvajanja meteornih voda, pri čemer je treba   posebno   pozornost   po-svetiti neurejenim odtokom. kd povzročajo   uničevanje      poti, cest   in   podobnih   površin   za sprehajanje.     To     je     vidno predvsem v Tivoliju, ki ga obi-skuje  mnogo      Ljubljančanov. Ljudje  povsem  upravičeno   iz-ražajo negodovanje, saj v tem primeru  ne  gre  za  veliko  in-vesticijo. Treba je le nekoliko dobre volje ter primerne orga-nizacije dela, pa bo delo stek-lo.
V  načrtu je ponovno obrav-navan   tudi  promet   Tudi    to področje zahteva takojšnjo ure-ditev. Več o prometu smo pi-sali že v prejšnjd števllki Do-govorov,  ko   smo   skušali   KS predstaviti kar se da pregled-no in nazorno. Dejstvo, da de-lovne organizacije želijo sode-lovati pri  reševanju nekaterih problemov, kot npr. pri asfal-tiranju   platoja   za   delavskim domom, je dovolj zgovoren do-kaz, da se vendarle razvija so-delovanje med KS in delovni-mi  organizacijami,   za  kar   se družbena  skupnost  z      vsemi družbenopolitičnimi organizaci-jami zavzema že vrsto let.
Tudi vajrstvo otrok zahteva posebno pozornost. Sicer pa je tesno povezano z ostalimi de-javnostmi. V KS ne posveča-jo nič manjšo pozornost1 kul-turno-prosvetni dejavnosti, ki ji glede na njeno poslanstvo pripisujejo velik pomen. Pa tu-di stanovanjskega vprašanja ne zajiemarjajo, saj vedo, da bd jim v prihodnosti sicer delal še večje težave, kot jih. že pov-zroča.
Podobno kot KS Ajdovšči-na ima tudi KS Gradiščene-katere prednosti zaradi svoje geografske lege. Na svojem južnem delu meji na občino Vič-R\idnik, na zahodnem in severnem delu na KS Ajdov-ščina in na vzhodu na KS Sta-' ra Ljubljana. Gre za področje, ki ne predstavlja zaokrožene celote.
Na območju omenjene kra-jevne skupnosti posvečajo nje-ni predstavniki največ pozorno-sti urejanju prometa, otroške-ga varstva in z njim poveza-nim zazidalniim načrtom, ki v svoji prvotnd zasnovl, žal, še ni mogel upoštevati vseh bo-dočih spreraemb. Zato ga bo tteba nujno spremenitl,  slcer
•nekaterih načrtov ne bo mogo-če uresničiti.
Naštete dejavnosti so tista področja, ki jim krajevna skupnost že vrsto let posveča posebno skrb, Da je ta njena skrb upravičena in vsega pri-znanja vredna, je razvidno* če pogledamo vprašanje reševanja otroškega varstva. Krajevna skupnost ga namerava reSiti s pomočjo drugih dejavnikov. S tem bi bilo v organizlrano varstvo zajeto približno 700 ot-rok, pri čemer pa med otroki — prosilci za vrtce načeloma ne delajo razlik. Otroci v vrtcih niso le iz KS Gradišče, ampak prihajajo tuda iz drugih občin oziroma drugih KS občine Center. Seveda zahtevajo inve-sticije sodelovanje velikega kroga uporabnikov vrtcev. Po-membno je, da akcijo za za-gotovitev dodatnih mest v vrt-cih podpirajo vse družbenopo-libične ojganizacije, saj tu ne gre le za reševanje otroškega varstva, temveč za prilagodi-tev rešitev drugih vprašanj otroškega varstva. Tu mislimo predvsem na promet.
Otroci so vse bolj in bolj izpostavljeni prometndm nesre-čam. Da bi jih pred njdmi čim bolj zaščitili, je nujno, da so vrtci le ob eni prometni žili, rie pa, da v bližini vzgojno-var-stvenih ustanov poteka promet z več smeri hkrati.
Pohvale vredno je še zgledno sodelovanje delbvnih organiza-cij, ki skušajo, čp je le mogoče, priskoditi na pomoč z denar-nrimi prispevki. Tu je treba omeniti tudi določene težave z lastniki vrtcev, ki pa kljub vsemu dolgoročno ne morejo zavreti prizadevanj občine in KS po nekaterih spremembah na svojem področju.
Nič manj pomembno tudi ni vprašanje družbenega centra, saj mladina pa tudi ostale druž-benopolitične organizacije ni-majo primernega prostora, kjer bi lahko izmenjavali iz-kušnje o minulem delu, o vseh tistih prizadevanjih, ki so v preteklosti pripeljala do od-seženih uspehov. Mladi so pri-pravljend delati le tedaj, 6e ima-jo na voljo ustrezne prostore. Kaj pomagajo naftrti družbe-nopolitičnih organizacij, ko pa ni mogoče zbrati večjega šte-vila mladih vefikrat v mesecu. KS si veliko obeta, ko raftuna na dodatna sredstva, zbrana s prispevki delovnih organizacij na osnovi podpisanega samo upravnega sporaziima o dodelit-vi 300 dinarjev na zaposlenega. Do sedaj je občina pokrivala le izdatke za funkcionalno de-javnost, za ostale potrebe pa ni bilo stalnega in enotnega financiranja, kar za KS vse-kakor ni bilo vzpodbudno.
V krajevni skupnosti TABOR so iz prejšnjega srednjeročnega načrta krajevne skupnosti za preteklo obdobje ' povzeli na-slednji nerešeni nalogi: semo-forizaoijo križišča Njegoševe.in Trubarjeve na Hrvatskem tr-gu in vprašanje vodnjaka na Taboru. V obeh primerih gre za vprašanje načrtov, ki še do danes niso izdelani.
Krajevna skupnost se poleg tega ukvarja tudi s stanovanj-sko gradnjo, saj skuša na svoje območje privabiti čim več mla-dih. Za novogradnjo je po nje-nem mnenju dovolj prostora v bližini vojašnice, kjer so se-daj barake. Na njenem pod-ročju zelo primanjkuje storit-venih abrti. Ljudje so prisilje-nl   hodiiti  v   druge   KS,   kjer
je več obrtnikov. Z dogovar-janjem pa bi dosegld, da bi na območju KS odprlo svoje de-lavnice več obrtnikov različnih strok, pri čemer bi morall upo-števati lego lokala. Tu ne gre za kašne večje tnvestieije, zato pri KS upajo, da bo vpraša-nje lahko rešeno v naslednjem petletnem obdobju.
V bodoče bo KS razdeljena na pet sosesk. V ta natnen skušajo zagotovibi tudi primer-ne   prostore   za   zbiranje   kra-
janov, ki jih je po dosedanjah cenitvah že blizu 8000. Seveda pa je treba upoštevati, da je v tem številu upoštevano tudi tisto prebivalstvo, ki na tem območju ne stanuje stalno. Tu je končno treba omeniti veli-ko skrb skupnosti za vpraša-nja ljudske obrambe, civilne zaščite in onesnaževanja zraka. KS je prepričana, da bo zrak mnogo bolj čist, ko bo celotno
(Nadaljevanje na 11. strani)
(nadaljevanje s 5. strani)
področje priključeno na top-lovod. Do tedaj pa bo verjetno preteklo še veliko časa, saj gre tudi v tem primeru za ob-sežno investicijo. Sedaj je le pet zgradb priključenih na top-lovodno omrežje. Nič manj ni-so pomembna vprašanja soci-alne pomoči ostarelim. če upo-števamo, da je le 116 ljudi za-poslenih (od 3000 zaposlenih) v delovnih organizacijah, ki imajo svoj sedež na območju skupnosti, lahko takoj izraču-namo, koliko denarja se zbere Zato je tudi financiranje skup-nih potreb dokaj zapletena za-deva.
KS POLJANE je bila pred-stavljena že v prejšnjih števil-kah Dogovorov. Gre za eno iz-med najbolj delavnih skupno-sti v občini Center. To pa ne pomeni, da nima nerešenih za-dev. Le katerapa je brez njih! Naj naštejemo le nekatere probleme: peš pot od Poljan-ske ceste do vojašnice maršala Tita, prizidek ob šoli Toneta Tomšiča in dvorana za telesno vzgojo. Vprašanje peš poti se vleče že vrsto let. Uporabljajo jo številni dijaki in študentje, ki hodijo v bližnje srednje in višje šole. Vzrokov za zamudo pri popravilu je več. Poleg de-narja je treba orneniti, da še do danes ni narejen idejni na-črt. Isto velja za prizidek pri osonovni   šoll.
»Osnovna šola Toneta Tom-šiča ima že sedaj veliko šolar-jev. če hočejo pravočasno pre iti na celodnevno šolo, morajo čimprej zgraditi prizidek. Pouk preko oelega dneva v doseda-njih prostorih ni izvedljiv, saj za učno-vzgojni proces niso za-gotovljeni vsi prepotrebni po-goji kot primerao število učal-nic, bržkone pa so še drugi. Vendar je prostor tisti pogoj, brez katerega ostalih smotrov, ki jih ima namen izpolniti ce-lodnevna šola ni mogoče ure-sničiti. Zaradi zavlafievanja prj gradnjd prizidka so se močno povečale zahteve po dodatnih sredstvih za izvršitev vseh predvidenih del.-
KS  je   vložila   veliko   truda.
da je dobila soglasje ustreznili organov za pričetek gradnje. Nič manjši ni problem telesno-vzgojne dvorane in problem — telefonov. Pri KS so • prepriča-ni, da jim bodo, tako kot do slej, v bodoče stale ob strani vse delovne organizacije na te-renu, s katerimi so imeli že sedaj tesne stike. Delovne orga-nizacije so jim večkrat poma-gale z denarnimi sredstvi, ko je skupnost hotela izvesti do-ločeno akcjo, denimo ob no vem letu in podobno.
Na PRULAH je položaj podo ben kot drugje. Ce ga primer-jamo s sosednjo krajevno skupnostjo — Staro Ljubljano — ugotovimo, da je tu sicer manj starih biš in z njimi te-sno zvezanih socialnih proble-mov,- da pa, žal, kljub vsemu tiidi tu ni vse tako, kot si vod-stvo skupnosti želi. Prule ima jo precej velik problem z avto-mobilskim prometom. S Prul je namreč zelo težko priti na močno prometno Karlovško ce sto. Krajevna skupnost že leta opozarja pristojne organe na pereč problem, vendar so bila vsa njena dosedanja prizade-vanja zaman. Prometni urad se izgovarja, da morajo prej re-šiti vprašanje Karlovškega mo-stu- Vsi pa vemo, da to vpraša nje ne bo rešeno še vrsto let, Saj še niti začeli niso z deli, ki so bila po vseh predvide-vanjih načrtovalcev-urbanistov in drugih strokovnjakov pred-videna za konec letošn.jega le-ta. To pomeni, da bodo načr-tova!ci ureditev prometnega problema na Prulah odložili še za leto ali dve, če že ne za več let.
Vse to so zajeli tudi v na-črtu za prihodnje petletno ob-dobje. Problem KS Prule je tu-*di v tem, ker na njenem ob-močju ni močnejših delovnih organizacij. Torej je ena red-kih KS, ki bo v glavnem nave-zana na dohodke, dobljene na osnovi sklenjenega samouprav-nega sporazuma, ki določa, da delovne organizacije dajejo 300 dinarjev na zaposlenega. ¦
V KS KOLODVOR imajo ne majhne probleme z otroškim varstvom,    prometom,    stano-
vanjskim skladom in proble-mom javhega kopališča na Mi klošičevi cesti. Vodstvo skup-nosti trdi, da je marsikaj reši-lo s pomočjo delovnih organi-zacij, ki ji večkrat dajejo do-datna sredstva, 6e že ne nudi jo drugačnih uslug. Obstoječi vrtec Ane Ziherl je premajhen, saj so tu obroci iz cele Ljub-ljane. Ce bd hoteli pokriti vse potrebe, bi morali imefei še do-datne prostore. Teh pa sedaj Se ni. Mnogi otroci zato osta jajo brez prepotrebnega var-stva. Zato se dogovarja z ne-katerimi delovnimi organizaci-jami, da bi odkupila del trakta ob sedanjem vrtcu na Reslje vi cesti. Prostori so dovolj ve-liki in primerni za otroške igre, to je za osnovno dejav-nost vzgoje in izobraževanja v vzgojno-varstveni ustanovi.
Vprašanje prometa je staro. Vleče se že vrsto let. Za šedaj nič ne kaže, da bi ga ustrezno rešili. Postaja milice Center ni ma toliko miličnikov, da i lahko temeljito nadzorovala s'-cer že dalj časa zaprto Nazor-jevo ulico. Občasni obhodd mi-ličnikov ne zadoščajo, čeprav je treba priznati, da se ti tru-dijo za vzdrževanje reda na cesti. Šoferji avtomobilov par-kirajo vozila ne glede na znak »prepovedano parkiran.je«. Ka-že, da dobro poznajo položaj pri kontroli ulice. Nič manj ni pereče onesnaževanje zraka. Ljudje si sicer želijo toplovod-no omrežje. Vedo pa, da v kratkem času tega ni mogoče uresničibi, saj KS ni finančno toliko močna, da bi krdla vse nastale stroške. Sedanji način kurjenja pa povzroča, da se oblaki dima dvigajo v nebo, kar še bolj onesnažuje zrak, ki ni dober tudi zato, ker leži Ljubljana v kotlini.
Že vrsto let je na programu tudi vprašanje kopališča. Do sedaj je bilo že nič koMko po-skusov, da bi zgradili novega. Vedno se zatakne pri denarju. Nihče ga ni pripravljen datl. Vsi pa trdijo, da bo treba v najkra.jšem času rešita nastali položaj.   Dejstvo   je,   da   se   v
kopališču kopajo predvsem ti-sti občani, ki doma niraajo la-stnih sanitarij. Med njimi so tudi krajani KS Kolodvor, ki v glavnem stanujejo v močno dotrajanih stavbah. Sedanje kopališče je po mnenju neka-terih strokovnjakov nesmiselno obnavljati, saj so sedanje na prave preveč dotrajane. Pa fu di prostor ni najbolj primeren za kopanje.
Edino, kar kolikor toliko od govarja je lokacija, ki je več kot idealna. To pa je v bistvu tudi vse.
Za vprašanje javnega kopa-lišča se bodo morali zavzeti vsi odgovorni dejavniki v me-stu Ljubljani kot celoti, saj ne gre le za ozke lokalne interese.
KS STARIVODMAT smo že predstavili. Vse tisto kar smo zapisali o njenih problemih so prenesli predsedniki KS tudi v svoj načrt za bodoče petletno obdobje. KS je izredno delov-na skupnost, čeprav je res, da vsi problemi le še niso odprav-ljeni.
Skupnost meji na sosednjo občino Moste-Polje. Če želi re-šiti določen problem, se mora sem  ter   tjLi   obračati   tudd   na
njene občinske organe. V nj&-nem novem osnutku so ponov-ljeni tisti problema, ki v bistvu tairejo tudi druge krajevne skupnosti. Nekateri so manj pereči, drugi pa bolj. V KS se zavedajo, da jih bodo odpra-vili le, če bodo sodelovali z vsemi prizadetimi stranmi.
V krajevni skupnosbi se za-vedajo, da bodo sicer lahko od-pravili nekatere probleme, da pa se bodo sčasoma pojavili novi, ki jih sedaj ndti ne mo-rejo predvideti. Ljubljana se zelo hitro urbanizira. To ima sicer določene prednosti, a kljub temu prihaša s seboj tu-dd določene pomanjkljivosti.
Ce pogledamo položaj v po-sameznih KS, lahko ugotovimo veliko zavzetost za delo. Sem fcer tja sq sicer določene po-manjkljivosti, ki pa niso le re-zultat napak posameznikov. Zanje je potrebna širša družbe-na akoija, kjer morajo sodelo-vati vse družbenopolitične si-le, za katere pa je sicer zna-no, da so imele odločilno vlo-go, ko so se reševala najbolj pereča vprašanja, nanašajoča se na življenje krajanov po po-sameznih skupnostih.