Poštnina plačana < not n vi ni LETO LIX V Ljublj ani, v nedeljo 10. maja 1931 ŠTEV. 105 a Gena 2 Din VENEC Ček. račun: Ljub Ijnna št. 10.650 in I0.541' za iuserole; ~iura |evo štv. "565. Zagreb štv. 59.011. Prana-Duhaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva b, telefon 2992 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« SSiil^ntU^aS Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljsko izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/Ill Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. - nočna 2996. 2994 in 2050 Socialistična akcija proti katoliški akciji Slovenski gospodarstveniki o posojilu Nemški socialno demokratski mladinski voditelj Ldvvenstein (jud) jc bil prvi, ki je skoval krilatico: Proti katoliški akciji jc treba organizirati socialistično aikcijo! Ideja je med socialisti užgal.u in no da bi dolgo oklevali, so šli takoj na delo. Smer zu akcijo je dalo idejno glasilo uvstrijskih socialistov Sozialistische Er-zielutng«: Vzemite Cerkvi otroke in ona se bo sama zrušila! Socialistična akcija se jc torej pričela pri mladini in sicer tako temeljito in smotrno, dn lahko služi v zgled katoliški akciji. Socialisti so imeli žo nekaj let lastno socialistično organizacijo »otroških prijateljev« — Kinderfveunde (ust. 1908 v Avstriji), ki pa jc dolgo let le životarila. Poživili so jo šele v zadnjih letih, jo poglobili in ji dali prav posebne vzgojne naloge. Istočasno sr: jc razširila zlasti v Nemčiji pa tudi po drugih državah. Čehoslo-vaški, Švici, Ilolamliji iu Poljski, segla je celo na Angleško in v Ameriko, tako da šteje danes približno v 5000 skupinah 500.000 otrok in 200 tisoč odraslih (starišev). Do 15.000 »vzgojiteljev«, večina prostovoljcev se tedensko vsaj enkrat posveča tem otrokom. Listi in časopisi, ki so gibanju namenjeni dosegajo preko enega mili,jonu izvodov mesečno. Socialistična vzgojna internacionala je izdala navodilo: Kjer jo tovarniški dimnik, tam mora biti tudi skupina »otroških prijateljev«. Oglejmo si nekaj glavnih potez na tej socialistični mladinski organizaciji. Kaj nudi svojim malim članom? Otroške republike! Tako se imenujejo počitniška taborišču, kamor spravijo v poletju socialisti delavske otroke zu štiri do osem tednov. Navadno so te počitniške kolonije zelo mnogoštevilne; po več sto in tudi do tisoč otrok živi sku|Ki.j. Potreben denar preskrbi socialistična stranka, nekaj malega pu prispevajo tudi starši. Namen taborenja je, da se otroci okrepe in oddahnejo v prosti naravi. Istočasno pu socialisti v teli taboriščih v /ga ju jo otroke nazorno k socialističnemu družabnemu idealu. Predvsem so otroci /a nekaj tednov izven območja družine. Odtegnjeni so vplivu staršev, kar gre v sklad s socialistično ideologijo, ki smatra družino za individualistično družabno tvorbo in največjo oviro socialistične vzgoje. Otroku naj ne vzgajujo starši, ampak družba /a družbo — to je socialistično načelo. \ otroških republikah se torej vzgaja otroka k »proleturski skupnosti«. Vse je skupno: delo. igre in izleti. Izločena so vsa opravila, kjer hi posamičen olrok utegnil najti zaposlitev. Vse kar napravi eden. pride v dobro skupnosti in skupnost ne izpusti iz .svojega okvira nobenega poedineu. Otroci upravljajo taborišče: imajo svojo skupščino (otroški parlament), si volijo zastopnike, pora/.deljujejo delo, skrbe za snago itd. »Čim bolj se otroci v naših skupinah navadijo nu samostojno, odgovorno delo. timi neprijetnejše bodo občutili avtoritativno obliko družinskega življenju.« (S. E. nov. str. 45.) Otroci obeh s|h>Iov .so poiuešuni med seboj in niso ločeni niti po šotorih. \ rše se -.kupne igre, tekme in skupna kopanja. Socialisti jih hočejo spolno utrditi«, pri čemer igra nagota veliko vlogo. V tem se drže Wyuckc-jev egti navodila: Nagoto ne le da ne kaže izibegavati, ampak naj postane kjer jc: le mogoče, neka j sumo-posebi razumljivega. Kako se to »spolno utrjevanje:« vršii. Ik> dovolj povedano, ako omenimo, du so dvignili proti njemu protest celo socialistični starši, ker so se ponavljali slučaji, da so sc: otroci vrnili »polno bolni iz kolonije. Teimt se pu ni čuditi, ker so socialisti izločili vsak vzgojni vpliv religije: »Z vso odločnostjo odklanjamo religijo kot vzgojno sredstvo. Nravstve-no-versko vzgoja mora biti plumerieč cilj našega naskoka, dn jo z orožjem duhu zrušimo, du bo za vedno ugasnila.« (S. E. dee. str. 94.) Socialistična akcija gre za toni, da vzgoji otroke, v novi veri v socialistični religiji. »Socializem naj |K)stune tvorec ideje in življenja. Največja krivda krščanstva je, da hoče razložili smisel življenja / zastarelimi dogmami. Mesto ideje krščanskega odrešenja postavimo idejo socializma!« (S. E. dee. str. 92.) Toda materialistična nova religija« bi jtroški fantaziji utegnila bore malo nuditi. I)a zndovol.je otroška čustva se prirejajo socialistični prazniki, točna kopija katoliških praznikov in se praznujejo največkrat tudi na isli dan. vendar z naturalistično vsebino. Nedelje se po zinit praznujejo tako. da sc istočasno, ko se vrši šolska maša, v lokalu, kjer so običa j ni sestanki. pogrne miza in nanjo postavi kip ali podoba socialistu ali revolucionarja, katerega spominski dan se listi teden obhaja. Potem je govor (pridiga) o kaki socialistični temi. Poleti pu so nedelje namenjene izletom v naravo. Poleg socialistične nedelje so otrokom namenjeni še trije veliki prazniki: Nastopni dan zime (božič), zaobljuba socializmu (dan sv. birme) iu dan otroka (sv. Rešuje Telo). Na krščanski božič sc otrokom pove zgodba o učlovučenju in odrešenju Sinu božjega kot pravljica, nato |>a sc Jim razloži pravi« pomen praznika: »Odrešenje |«> Kristusu jo bujku, resničnost je sumoodrešcnjc. Toda to odrešenje ue more biti delo posameznika. Doprinesti ga morejo vsi zatirani, ako se združijo v socializmu, ki bo izvršilo to odrešilno delo. V /nuntenju socializma se bo človeštvo samo odrešilo in izšlo iz veka teme v svetovje luči. svobode in miru« (berlinski S. E. 1929. str. 404). fnlrrumo.ntnlni red sv. birme io točno Ljubljana, 0. maja. AA. Danes je urednik »Agencije Avale naprosil vodilne slovenske gospodarstvenike, naj mu povedo svoje mnenje o pravkar zaključenem stabilizacijskem posojilu. Predseduik Društva bančnih zavodov in generalni ravnatelj Zadružne gospodarske banke g. dr. Ivan Slokar se je ljubeznivo odzval prošnji in izjavil tole: Na Vaše vprašanje si dovoljujem izjaviti, da je po mojem mnenju sklenitev stabilizacijskega posojila od strani naše države dogodek izredne važnosti. S leni jo napravljen dalekosežen korak h konsolidaciji naše drž,ave. Posledice stabilizacije naše valute so vsakemu narodnemu gospodarju dobro znane, radi česar ne smatram za potrebno, da bi o tem razpravljal. Glavno je, da mora sedaj nehati nezaupanje inozemstva napram naši državi, v kolikor je to obstojalo in da sc tudi inozemski finančni krogi ne bodo več zadrževali tako rezervirano v pogledu plasiranja svojih kapitalov Končno mora sedaj prenehati vsaka skepsa, ki se je dosedaj vsaj deloma namenoma širila glede stabilnosti naše narodne valute. Tudi v tem pogledu se bodo kmalu pokazale ugodne posledice. V splošnem pozdravljajo vsi gospodarski krogi ta veliki uspeh in se ga vesele. Predsednik Zbornice za TOl g. Ivan Jclacin je izjavil tole: Vest o zaključitvi velikega posojila naše države v Franciji je vsa naša javnost v Sloveniji in osobito naša gospodarska javnoet pozdravila z vfe-liko radostjo in zadoščenjem ter s patriotičnim ponosom. S posebnim zadovoljstvom jemljemo lo vest na znanje zategadelj, ker je posojilo zaključeno v Franciji. V tem dejstvu leži brezdvomno dragoceno priznanje našega konstruktivnega prizadevanja in dela ter afirmacije naše smotreno napredujoče gospodarske in politične konsolidacije. Po šestih letih dejanske stabilizacije dinarja je sedaj uno-gočena zakonita stabilizacija naše nacionalne valuto. V težkih časih je zaključitev velikega državnega pos. ,'ila vesel dogode k, 1:1 nas o ; -juj« v go sp< i skeni optimizmu in po ljetniš1;' vztrajnosti, kar zanese pravočasno čvrsto oploditev in poživitev v gospodarsko življenje. Predsednik Zveze jugoslovanskih hranilnic g. Fran Pretnar je dal tole izjavo: Posojilo, sklenjeno 8. maja v Parizu v iznosu 1025 milijonov francoskih frankov po tečaju ,87.50 proti 7 odstotnim obrestim za dobo 40 let in z možnostjo konverzije po preteku petih lel je smatrati za jako povolj.no z ozirom na to, da je to po- sojilo dolgoročno in podpisano v času splošne gospodarske depresije. Uspeh, ki ga je naša vlada s tem posojilom dosegla, je tem pomembnejši, ker so s tem ovržena razna prerokovanja, češ, da sedanji naš režim v inozemstvu nima zaupanja in da inozemskega posojila sploh ne more dobiti. Zaključek tega posojila je zadosten dokaz, da se gospodarska moč Jugoslavije pravilno in ugodneje ocenjuje, nego kreditna sposobnost marsikatere druge države. To tako zvano stabilizacijsko po- Zagreh, 9. maja. Zastopnikom domačih in tujih listov so dali ugledni zagrebški gospodarstveniki o priliki sklenitve jugoslovanskega posojila v Parizu tele izjave: Generalni direktor Jugoslovanske banke cl. d. in bivši pomočnik finančnega ministra Dr. Nikola Kostrenčič: Že zaradi stabilizacije dinarja smemo to posojilo smatrati za najvažnejše posojilo, kar jih je naša država do zdaj sklenila. Po drugi strani pu je velikega pomena zn naš mednarodni položaj dejstvo sklenitve posojila samega v času, ko trpi gospodarsko življenje vsega sveto za dozdu.j še uedoživljeno krizo. Velike koristi za vse gospodarstvo v državi bo poraba preostalega dela posojila za javne gradnje, ker sc bo s tem neposredno znatno okrepila in oživela gospodarska delavnost, ki bo dala tpot dalje mnogim novega zaslužku. Generalni tajnik Pokrajinske zveze industrijcev dr. Ivo Belin: Denarni zavodi in mnoga industrijska podjetja bodo poslej delovali pod boljšimi perspektivami, kur bo ugodneje vplivalo na njihov poslovni uspeh in višino dividend. Raizen tega bo inozemstvo ponovno še bolj pokazalo zanimanje za naše akcije, ki bodo glede na kur/, in divi-dendo ugodnejše kakor v drugih državah. Večje ^animiinje za naše akcije Iki ugodneje delovalo nu njihov kurz. In takrat se lx> pokazala možnost novih emisij Že nekaj let ni pri nas bilo javnega podpisovanja akcij večjega stilu, in sicer iz tega edinega razloga, ker ni bilo interesentov. ki bi le akcije prevzeli. Zdaj bo tudi v tem pogledu slika popolnoma drugačna. Direktor Mednarodne banke v Zagrebu Oton S c h i c k: Posojilo ima za naše gospodarstvo dvojen pomen. Na eni strani bo okrepilo mednarodni položaj sojilo, ki je namenjeno za izvedbo zakonske stabilizacije našega dinarja, deloma pa za izvršitev javnih del, bo brez dvoma mnogo pripomoglo, da se ublaži gospodarska kriza in utrdi naša valuta, kar bo dalo novega poleta proizvajalnim in pridobitnim krogom. Za jako tigodno je smatrali to posojilo iz tega vidika, da ni vezano na kake posebne obveznosti naše države in na kake provizije ali zagotovitve kakih večjih de] posojilodajavcem. in ugled naše države. S tem bo omogočilo vsem našim gospodarskim področjem, da se zanje mnogo lažje zanima mednarodni kapital, kakor je bilo pred zakonsko stabilizacijo. Po drugi strani se bodo pokazale povojne posledice tega stabilizacijskega posojila tudi v tem, ker bo del posojila namenjen investicijam. Ta okolnost bo olajšala produkcijsko krizo in bo olajšala povralek k normalnim razmeram. Pogoji posojila docela odgovarjajo denarnemu položaju in so povoljni. Belgraiski odmevi Belgrad, 9. maju. 1. Belgraj-ko časopisje posveča sklenitvi posojila obširne članke, v katerih naglasa ugodnosti tega posojila in povolj-ne pogoje, pod katerimi smo ga dobili. Poleg tega priobčil je tudi izjave finančnega ministra dr Švrljuge, ki smatra posojilo kol velik uspeli. Najvažnejše pa je dejstvo, tla Lom po slu- Nadalje časopisje poroča, da so b<> emisija izvršila še v teku tega meseca. Na čelu finančne skupine, ki je posojilo dala, se nahajajo: Banquc de LTInion Parisienne, ostale skupine pa so I. švicarska, 2. češkoslovaška. >. švedsko, 4. jugoslovanska in 5. holundsku. bilizaciji dinarja sprejeti v Me Inuroiluo repara-ciisko banko. S tem je dana druga možnost, tla od te re.paruci.jske banke dobivamo kratkotrajna posojila, ki jih posebno naša država pogosto rabi. kakor nn primer za čas velike izvozne kampanje:. I'a kratkoročna posojilu daje ropar,i cijska banka le onim državam, ki so članice Članice pa so lahko samo one države, ki iniaj< s' "bili/.irano valuto. Gradma proge Koeevie-Sušak Zagreli, 0. maja. ž. V zvezi z najetim posojilom bo dana možnost razdelitve stalnih državnih posojil za graditev železniških prog. V prvi vrsti pride v poštev proga Kočevje—Sušak. Francosfin ff zbornica §i!a kola lomi" o Briandovi politiki - Proti nemški nevarnosti Pariz, 9. muju. Ig. /uiuinjo|xiliti(-na debata v francoski poslanski zbornici se je končala šele okoli dveh zjutraj. Sprejeta je bila zaupnica poslancu Fougcrea: Poslanska zbornica ponovno naglaša, da se priznava k politiki mednarodnega sporazuma in dalekosežnega lojalnega sodelovanja evropskih narodov. Obsoja načrt nemško-avstrijske carinske unije, ki je v nasprotstvu s to politiko, in s pogodbenimi državami. Odobrava izjave vlade, izrekajoč ji zaupnico, ter prehaja na dnevni red. odklanjajoč vsak prisla-vck. Vprašanje zaupnice, ki je bilo zvezano s tn resolucijo, je bilo po prvem odstavku spre jeto z enostavnim glasovanjem s 470 glasovi, pri čemer so se socialisti odtegnili glasovanju. Vladna izjava. ki pa prav za prav tvori pravo zaupnico za Briandn. je bila sprejela s 4»0 proti :>2 glasovom skrajne desnice, zadnji del zaupnic«, pa je bil zopet sprejet z enostavnim dviganjem rok. Popoldanska seja se je začela / govorom poslanca Herriatn, ki jc na novo in najostrejši način obsodil neiiiško-instri.jski carinski načrt. Vsi so protestirali proti kršitvi edinega varstva svelo- peratura padla. Dunajska vremenska napoved. Vočiiiortiii Sov -i ni \ etrovi. I oMi orna, polenu pu hitro oblačno. Ponekod dc/ev eo bo najprej pola] sli pogodb. Anschluss pa je flugrnntno kršenje pogodi), kar ogroža vsa upanja na novo etiko in novo pravno stanje v Evropi. Nemčija se zagovarja /. argumentom: Not keuiil kein Gebot!. ki je svet že enkrat pognal v strašno krvoprelitje. Po Ilerriotu sta govorila Franklin-BtJtollloii in Marin. Nadalje je protestiral socialist Giuin-hticlt. /ii njim pa Leon Bluni proti onemu pususu resolucije, ki obsoja neinško-avstrijski carinski načrt. Češ da poslanska zbornica nima pravice, prehitevati izrek Društva narodov. Turčija noče v Ženevo Carigrad, 0. maja. tg. Nenadoma objavljajo vladni listi, da se Turčija zasedanja evropske komisije v Ženevi ne bo udeležila, dasi je še pred kratkim zagotavljala, da bosta zunanji minister in gospodarski minister sredi meseca maja odpotovala v Ženevo. Ta korak Turčije se je storil oči vidno v sporazumu z Moskvo. Iz Spaniie Berlin, 9. maja. AA. Tempo« poroča i/. Madridu. ela španska vlada resno misli izprazniti Maroko, ker smatra, da tn pokrajina ni vredna tako velikih človeških žrtev in stroškov za ohranitev španske suverenosti. Zarota v Grčiji General Pangaros in komunisti hcieli strmoglaviti v*ao Atene, 9. maja. AA. Tu so odkrili zaroto proti sedanji vladi Aretirali so dva častnika, ki sta bila v zvezi z bivšim diktatorjem Pangalom. Pri njih so našli večje količine razstreliv. Vlada je izdala stroge odredbe, da ohrani mir in red. Ker ~o oblasti izvedele, da jc Pangalos najel ie!a1o. ki naj bi dalo znak zarotnikom, da se zberejo na določenem mestnem trgu, so odredile, da bo obkrožilo mesto bojno letalo in tako zvabilo zarotnike v zasedo. Ko so zarotniki opazili letalo, so sc zbrali na določenem kraju. Vladne čete, ki so bile v bližini, so j i h takoj obkolile in aretirale posnet v »zaobljubi socializmu« (Jugendvveihc). štirinajstletne funte in deklice se potrdi k socializmu. Pred zaobljubo se vrši dolgu priprava, ki seznani socialistični naraščaj /. zgodovino, iiuuki in cilji socialističnega gibanja. Na praznični dan se jih pred zbranimi sodni g i potrdi kot bojevnike zu socialistične cilje. Praznik Sv. It. Telesa jo socialistom »dan otroka«. Zn krščansko mladino je to posebno lep dan. ko v javnih sprevodih spremi ovliari-stičnega Kralja po ulicah. Socialisti niso mogli doseči, du nc bi tudi njihovi otroci sodelovali. Zato so .jim dali nadomestilo. Najprvo so iz katoliškega prazniku naredili »pomladanski praznik«, ko pu to ni vleklo so ga prekrstili v dan otroka«. Prvič so g« izvedli na češkem I. 1925. Praznuje se z obhodi, v katerih prevladujejo otroci. V sprevodu nosijo rdeče zastave, pojejo revolucionarne pesmi, igrajo godbe, socialisti okrase hiše in okna z Marxovimi slikami itd. Deklice v sprevodu so po možnosti rdeče oblečene. zopet druge v svoji obleki posnemajo lio-stijo v monštrunei. Lani je v takem socialističnem sprevodu na praznik Sv. 1L Telesa kora- kalo do 40.000 otrok! Na celi črti torej sociali-lična akcija proti katoliški akciji, ustvarjanja socinlislične religije proti krščanstvu. Nemški kntoljčuni si ne prikrivajo opusnosti. ki jim grozi od socialističnega mladinskega gibanja. Vedno več pozornosti posvečajo družini in šolstvu. Poskrbljeno je tudi za-izvenšolsko krščansko vzgojo mladine. Proti »otroškim prijateljem« jc osnovana mladinska organizacija »Veselo otroštvo* (I robe Kindheit). ki šteje v Avstriji že 530 skupin s 25 tisoči organiziranimi otroci. Kardinal Piffl je izdal duhovščini navodilo, du naj se v vsaki fari osnuje otroško društvo. Pravtako se vodi tudi v Nemčiji energična protiakciju, tako tla je upanje, ela se bo z. vstrnjnim, požrtvovalnim delom posrečilo preprečiti nakane socialističnega brez-boštva. Pojav socialistične mladinske akcije in protiakeije je nadvse poučen za vsi- katoličane, kajti težko se je ubraniti vtisa, kako neprimerno večji uspeli bi bil zagotovljen katoličanom. ko bi podobne mladinske akcije ne izvedli defenzivno temveč prvenstveno — ofenzivno! Atene. 9. maja. AA. Policija je v Seresu odkrila veliko komunistično propagando. Že nekaj dni srni je -premljala tajno gibanje komunističnih agitatorjev v tem nadvse pomembnem delavskem središču, kjer se nahaja tobačna tovarna. Naposled je policija prišla zarotnikom na sled. Veliki oddelki orožn šiva in policije so obkolili hišo, kjer so se kcmuuisli shajali, in jih prisilili, da se udajo. Tako so aretirali voditelje grških komunistov De-li.ainisa, Karabasisa iu druge, ki so pred nekaj dnevi, posebno pa 1. maja, organizirali znane ko-munisličue demonstracije in izvršili povsod v Se-re.u in drugod rdeče zastave. Koso komunisti zagledali orožnike, ki so hišo obkolili, jim je bila prva skrb uničiti arhive, kar pa se jim je izjalovilo. Policija je namreč zasegla ves materija! in lako ji je prišlo v roke domala vse dokumentarno gradivo komunističnih zarotnikov. Iz blagajniške knjige so oblasti dognale, da so nekateri komunistični voditelji na Grškem prejemali mesečne plače do 45CO drahem. Obenem jg policija cdkriln v Seresu tudi tajno šolo, k« je bila organizirana na popolnoma isti način, kak ir bivša tajna komuni stična šola v Solunu. Vse arelirance je policija predala sodišču, ki jih bo sodilo pa zakonu o javnem redu. Kaj de?a rom. pr'ne Dunaj. 0. maja. tg. Kakor poslaništvo, biva že več dni na romunski princ Nikolaj. Ker pa bivanju princa političen pomen, tajna misija v zvezi z obravnnvr na Dunaht? zatrjuje romunsko Dunaju inkognito neki list pripisuje češ dn je njegova mii glede cariusk" unije, se zatrjuje v poučenih krogih, da je lo ume nje popolnoma netočno. Budimpešta, 0. maja. bil odprt budimpeštanski otvoril sani Horty. ž. Danes dopoldne i* velesejeni katerega jo Hrvatski gospodarstveniki Schoberjev zagovor carinske zveze Minister Demetrovič ostro zavrača Schoberfieva podtikanja na račun Jugoslavije Belgrad, i), maja. Dr. Schober, avstrijski zunanji minister je nedavno podal g. Sauervveinu, uredniku pariškega Malina vprav senzacionalno i/iavo o trgovskih odnošajih med Avstrijo in državami Vlule antante glede nn carlpsko zvezo med Avstrijo in Nemčijo. Izjavo je priobčila tudi Neue F rele Presse ti. maja. Schober je dejal, da je v razgovoru s francoskim zunajim ministrom Brian-doiu aprila 1930 o trgovinski politiki Avstrije odkrito pojasnil avstrijski položaj in propadanje avstrijskega gospodarstva. Avstrija da j'' obdana okoli in okoli od carinskih zidov in vsa pogajanja s sosednimi državami so oslal brez uspeha. Na drugi strani pa je področje 00 milijonov ljudi, ki govore isti jezik kakor Avstrijci. Avstrija je poskušala, sporazumeti se s sosedi, do sporazuma pa ni prišlo in zato je Schober prosil Brianda, naj posreduje pri Češkoslovaški, liomuuiji iu Jugoslaviji. da olajšajo avstrijski uvoz. Edino aa ta način bi se Avstrija rešila katastrofe. Iz Sehobro-ve izjave je bilo tudi razvidno ,da šteje on tudi Jugoslavijo med države, ki zvišujejo carini nasproti Avstriji iu tirajo Avstrijo v katastrofo uli pa v carinsko zvezo. Belgrad, 0. maja. Na izjave, kakor jih je dal avstrijski podkuncelar g. dr. Schober g. Sauer-vveinu in kakor jih je priobčil pariški Malin iu poleni Neue Freie Presse-. je dal minister za trgovini) in industrijo g. Denietrovič novinarjem danes popoldne tole izjavo. Kar se tiče Jugoslavije. Sthober nima prav. Jugoslavija ui Uprcuiinjiilu svojih carinskih tarif od leta 1920. rasen, v kolikor jih je stalno auiie- vala po že sklenjenih podogbuli s posameznimi državami. Jugoslavija vohčc ni poslavljala carinskih zidov, uego jih je stalno podirala. To je šlo brez dvoma v korist Vvstrije in njene trgovine ler njenega uvoza. Narobe pa je Avstrija stalno dvigalu rnriusko-tarifske zidove in luiš nedavni) tega jc napravila svojo peto revizijo carinskih postavk iz-premeuivši jih navzgor. Kazen tega jc dejstvo, da je baš Avstrija storila vse, kar je niiigla. da oteži izvoz Jugoslavije. Schober nima prav. ko ri So stvar tako, kakor ilu bi brez uvoznih olajšav zu uvažanje v Jugoslavijo, državo Male antante, pretila Avstriji katastrofa. To trditev o vržejo številke. Izvoz i/ Vvstrije v Jugoslavijo je bil v petih Idili od leta 19%. do l!l."ll. za I i milijonov Din večji, nego izvoz iz Jugoslavije v Avstrijo. Stvar pa jc se hujša, čc poglodaiua poslednja Iri lota, ker jc v tem času zunanja trgovina Jugoslavije pasivna nasproti Avstriji zn 259 milj. Diu. Po tem takcui Avstrija nima prav, da zahteva olajšave za svoj izvoz v Jugoslavijo, temveč narobe: Prej ima Jugtslavija pravico zahtevali olajšave /» svoj izvoz v Avstrijo. Gotovo jc dr. Schober na tak način govoril z Briandom aprila 1930, ko je imel preti seboj iu i rokah točne rezultate te statistike za tedaj pr<>-šlo leto. po katerih .ic liila jugoslovanska zunanja trgovina nasproti Avstriji za *(> milj. Din pasivna. Ncovrgljivo dejstvo jc. du izmenjava blaga med Avstrijo iu Jugoslavijo pada. Od leta 1925 do ttCUl so jc zmanjšal izvoz, iz Vvstrije v Jugoslavijo za polnili 100 milj. Diu. lo je zu več ko četrtiuo. — Tod« zato se jc prav iti toliko zmanjšat izvoz iz Jugoslavije v Avstrijo. Padec cen kmetijskih pridelkov jc zmanjšal moč koiuiiiucntu v Jugoslaviji in zato uvaža Jugoslavija llliinj. pa ne samo iz Vvstrije, uego vohčc. Uvoz v Avstrijo je po količini blaga ostal neizpremeujeu do leta 11130, pač pa jc izvoz padel za 1511 milijonov. To pomeni, da je Jugosluvija za isto količino blaga dobila I. 1930 zu 45« milijonov manj uego je dobila I. P.I25. Ako Vvslrija poveča svoj izvoz v države Male antante. jc prirodno, da sc mora mislili na možnost izvoza blagu iz. teli držav v Avstrijo. Kar se Jugoslavijo tiče, Avstrija o tem ne vodi računa. Avstrijski predlogi, postavljeni v trgovinski pogodbi Jugoslaviji, ko jo Avstrija to pogodbo odpovedala. gredo za tem, tla se vse bolj zmanjša izvoz iz Jugoslavije v Avstrijo, jugoslovanskih kmetijskih pridelkov. Kdo bo potem mogel pricu-kovati, tla bo Jugoslavija dala Avstriji nove olajšave za uvoz njenega blaga? Tega uiti sam Schober ne pričapuje. Zato tudi postavlja alternativo, ki ni alternativa. Dr. Schober poslavlja najprej pogoje zu izmenjavo blaga, ki jih ni moči sprejeli. da hi tnko pred nepoučenimi mogel reči, da je z« Vvstriio edina pot, po kateri se reši katastrofe. ki jo ji pripravljajo države Male nnlanie — carinska unija z Nemčijo. Za I Od mašega stalnega pariškega dopisnika V Parizu oystoja že pelo leto Mednarodni k i ščansko-demoUrutsk i sekretarijul - Secrelariat International des Partis democrates (1'inspiration chretienne, katerega načelnik ja trenotni francoski pokojninski minisii r ("lampetier de Kibes in stalni tajnik prof. Siinoudet. Zasnova sekrelartjatu je bilo delo bivšega voditelju italijanskih pOpolarov don Sturza. ki je v letih 1921 in 1922 skušal z zaslombo svoje stranke izvesti organizacijo eUse-kutive v.-eh krščansko-demokratskih slrank Evrope. Ker pa takrat še v Franciji ni obstojala nobena stranka s krščansko demokratsko smerjo, je bil prisiljen. tla priprave usluvi z ozirom na to, da bi sekretarijat sestoječ i/, stranke italijanskih popola-rov, nemškega centrunia, poljske kršč. dem. stranke. švicarskih, avstrijskih in madžarskih strank izgledal preveč kot srednjeevropska ustanova. Ko se je koncem leta 192-1 v Franciji ustanovila stranka demokratskih popolarov je don Luigi Stui-zo z ozirom na težave v Italiji prepustil vedstvo in organizacijo eksekutivc francoskim popolarom. Prvi temelji Koncem leta 1925 je načetslvo stranke francoskih [»polarov sklicalo v Pariz prvi mednarodni sestanek s proglasom, da naj krščansko-demokrol-ske stranke Iivrcpe prično graditi prve temelje mednarodne organizacije krščansko demokratskih strank Evrope. Tega sestanka so se udeležili: nemški centrum. belgijska krščanska delavska stranka, francoska stranka popolarov. zastopniki italijanskih popolarov in zastopniki poljske krščansko demokratske stranke. Na tem sestanku je bil ustanovljen stalen sekretarijat in izdelan njegov pravilnik. Ves ideološki del sestanka je temeljil sprva zgolj na spontanosti iu prisrčnosti prvih stikov. Toda že v prvih početkih je bilo nujno, da Je trebil izdelati enotno politično doktrino različnim krščanskim demokratskim strankam, takrat sta se v Evropi pričela uveljavljali dva sistema: fašizem in boljševizem, lako jc prvi kongres v Bruslju leta 1920 strnil hotenje in nazirnnje vseh evropskih krščansko-demokratskih strank ves program v negativni formuli, ko je ugotovil, dn fašizem in boljševizem vodita v konfuziio oblasti in kompeten-ce, v skrajno etotistično centralizacijo, v monopn-lizacijo javne iu socialne akcije in da se z ozirom na tako nevarne politične tokove vso evropske krščansko demokratske stranke morajo enotno zo-perstaviti brutalni premoči števila, poplavi nekom-petenluosli, skriti aktivnosti interesnih skupin. V borbi z desničarskim iu levičarskim absolutizmom na eni strani in brezbarvno jakobinsko demokracijo preteklosti krščansko demokratske stranke Evrope ugotavljajo, da pravilna demokracija izključuje pravlflko socialno nivelizacijo kakor nadvlado enega razreda ali kaste iu da mora imeti zn bistvene temelje moralne in krščanske principe, ki vo-'lijo človeško družbo. Kongres v Bois-teduc Naslednji kongresi v Bois-lc-Duc v l. 102H v Parizu v I. 1929 in Anvversu I. 1930 so imeli /.u nalogo izdelati doklrinalne temelje evropskega po-polurskega relormizma, ki naj dovede do enotnega iiaziranja v vprašanju organizacije moderne ljudske države. Tako jc ameriški kongres, poletu ko je pariški kongres preštudiral vlogo in naloge strokovnih organizacij v moderni državi, ugotovil, du je naloga države, da upošteva vse žive moči naroda, lo je: družino, občino, mnogoštevilne razne korporacije in da z organsko ali ljudsko državo krščanski demokrati mislijo ono državo, v kateri organizirane vmesne kolektivne grupe harmonično iu hierarhično sodelujejo za obči blagor pod kontrolo vlade, ki na eni strani sloni nu izvoljeni zakonodajni oblasti iu nu drugi strani na juridični izvršni oblasti. V nasprotju z jakobinskimi in eta-lističnlmi dogmami o organizaciji države se demokratsko popolarna ideja približa moderni koncepciji države, ki absolutno in kategorično zahteva soudeležbo kolektivnih cdinic v vodstvu države, a j" v definiciji vloge modro relativistična, ko zahteva princip ravnotežja upoštevajoč realen položaj trenutne politične evolucije. Tako napram starim demokratskim strankam jakobinske tradicije, ki so za svoio nalogo smatrale, du trenotuo oligarhijo branijo napram zahtevam četrtega razreda«-, demokratski popolari stavljajo v nasprotje zahtevo, da morajo vse organizacije ".četrtega razreda harmonično in hierarhično sodelovati pri vodstvu jav- nega življenja. Skrajnim slndiknlističnim tokovom, ki gledajo socialni problem le z materialističnega stališča, demokratski popolari stavljajo nasproti, da njihov spiritualističui ideal zahteva, da nasproti hegemoniji stvarjevalca dobrin stavlja prvenstvo človeške osebnosti, kateremu so tc dobrine namenjene. Tako demokratski po polarnem gospodarskemu predpostavlja politični moment, ki je obenem kolektivna sinteza vsega narodnega teženja v državi. Ravnotežje narodnih sil v ravnotežju z narodnim organizmom, v katerem je svoboda metoda in ne politična mistika, tvorijo realistični značaj po-polarske doktrine. Enotnost države tako ne izvira več iz božonstvenegn državnega uvtoritatizma, marveč iz sinteze vseh narodnih sil, ki delujejo v njegovem socialnem telesu. Anvverški kongres, na katerem je bilo zastopanih osem evropskih strank, je izdelal program, ki bo tvoril dobo zase v zgodovini obnovitve sodobne Evrope. iVoo program Sestava tega programa pa seveda ni šla brez težav. Večina evropskih krščansko demokratskih strank je preživela svojo mladosl v borbi za obrambo verskih in narodnih pravic. Le težko se je bilo ločili od patriarhaličnega principa obravnavanja političnih in gospodarskih vprašanj preteklosti. Danes se more ugotovili, ua je svetovna vojna posegla mnogo globlje v sestavo Evrope nego jo bilo v prvih letih možno ugotovili. Stara jakobinska demokracija je skrahirala v fašizmu, skrajne sindi-kalistične smeri so zapadle v boljševizem. Ustavni in socialni pretresi v srednji Evropi, neizvestnost političnih sistemov v zapadui Evropi so znatno zmanjšali aktualnost in interesantnost proliverskih gonj, ki so katolike pred vojno utijuo stavljale v posebne borbene grupaelje. Popolari se zato niso podali v novo smer, dokler dejstva niso sama pokazala, da bo le z enotno evropsko krščansko (poli-lično) doktrino možno zoperstaviti se nacionalistični in socialistični poplavi Evrope. Dogodki v Nemčiji in Italiji so mnogo pripomogli k temu razvoju. Tisti dan, ko se jc centrum odločil zn obrambo vveimurske ustave, jc prelomil z nacionalistično in utilitaristično Nemčijo. Kot de-mokratska in republikanska formacija je moral v novi politični doktrini iskati opravičila svojemu obstoju. Po kulturnem in socialnem značaju tega programa je postal eininentno evropski, kar je dokazala dosedanja centrumova aktivnost nu mednarodnem polju. V Italiji je osebnost don Siurza lako globeko doumela bistvo te evropske popolarske doktrine, da je mogel vzdržati triletno borbo z diktaturo iu organizacija popolarov. šc danes zmi-raj močneje živi v emigraciji. Mogoče najodličneje pa se je od vseh evropskih krščanskih demokratskih strank izkazala stranka francoskih popolarov. Ob centrumu bi bilo še zmiraj mogoče podčrtavati njegovo konfesionelno primurnost, italijanski popolari še čakajo nu svojo bodočnost iu brez francoskih popolarov mladi krščansko demokratski po-kret ne bi imel pokazati dokazov Čudoviti so do danes uspehi, ki jih zaznamujejo francoski popo-iuri v obsegu obče francoske inlndokatoliškc renesanse. Mladostna živahnost v izvajanju organizacije, jasnost v političnih teorijah, stalnost in disciplina politične organizacijo v tej dcž.cli klasičnega individualizma,.odlična kom-petentnost iu upoštevanost njenih 18 predstavnikov v parlamentu — to so znaki, ki kažejo, kako je francoski narod doumel sintetično bistvo popolar-skega pokreta. Dokaz, ki so ga na tem polju doprinesli francoski katoliki, bo zavrnil mnoge, ki mislijo, da je danes nemogoče dvigniti in organizirati mase na krščanskih političnih načelih. rj Dr. Rožič Val.: »Njegov profil" Franceta Grahnauerm ob 70 letnici v življenshi a'hum Deček je živel, se razvijal in rastel v starosti — pa ludi v modrosti pri Bogu, starših in ljudeh. Z zakrivljeno palico v roki, za trakom pu šopek cvetic, ko kralj po planini visoki — je pohajal za tropom ovčic — naš mladi France na Brdu in na Ziljskih gorah. — Očetu je poumgal domu in na polju, kravaril, drvaril in orglaril; 7>il jo že kot mladenič vse: kmet-oratar. obrtnik, orglar, ljudski pesnik, pisatelj in politik. Kot zastaven fant je bil postavljen pred Policija Pilata, češ da se postavlja nad cesarja in več ve kot vsi pismouki in piamarji. Po trimesečnem postu za zamreženimi okni so ga izpustili iz Arabje puščave in priletel je ptic fenilis — plemen,ti mrl na dan. - Dvignil sc je v nadsinje višave, bral sveto pismo in posvetne postavo — in bil_ jc- od Bogu iu svojih ljudi 1. 1897 v koroški deželni zbor poslan. V deželnem in državnem koru in na narodnem zboru je bila strah in trepet Nemcem iu neui-skutarjeni Grafenauerjevn grom-beseda, ki je težko padala po nemških glavah, vnninuln vži-gulu vsepovsod. Ilil je boj - nekrvavi, brez upa zmage 111 sani sc Je branil s svojim malim tropom, — boril xe ;,/ niaro sveto pravdo karimlanskih kmetov, praznikov in svobodnjakov! Bog te spriini, kraljeva Venusl Le vkup. le vkup, uboga gmajna! Iu šel je v imenu 100.000 karantanskih Slovencev i/. Žilo, Itoža in 1'odjuno kol Martin Krpan na cesarski Dunaj — in tam zuvpil in znžvenketal s svojim grmečim glasom, da so sc stresla okna v SchOnbruiuiu! — Kdo Veli .lože Mednarodni nvaie?***shi dan Danes pi.unuje kulturni svel vsakoletni mednarodni materinski dan. Šole in oblasti, kulturne organizacije in tisk sodelujejo v njega pronlavo. Po družinah so danes matere deležne posebnih dokazov spoštovanja iu ljubezni; kar prenioreji umetni "nasadi in pomladna narava cvetic, jih sip-ljejo materam v naročje ali pa vsaj na grob. Kakor pri vseh takih splošnih prireditvah je tudi tu mnogo nepristnega prirejenega samo zu videz; vendar je velikega kulturnega in socialnega pomena že lo. da se ves svet, brez razlike vere in narodnosti cnoduSuo klanja ženi-materi, principu življenja in miru, ljubezni in žrtve za druga. Su.' je značilno, da se je ustanovil mednarodni materinski praznik ob največjem polomu brezobzirnega političnega iu gospodarskega imperializma — po svetovni vojni. Z njim je hotel svet pač predvsem izkazati materam priznanje in hvaležnost za njihove žrtve — saj jc za njihovo srčno kri vadlju) na bojiščih, a v zaledju so matere nosile največji del gorju, one so 'zdržavalc •, da se ni sploh vse podrlo. Potem pa sc je svet pri uvedbi materinskega dne vsaj temno zavedal, da po sedanjem potu sile močnejšega nad elobejšim ne gre dalje, da jc treba v svelovladju tudi ohranjujoče, vsa nasprotja dobrotno poravnavajoče sile, da je Iroba šibke in bedne zaščititi pred nasiljem in jim pomagati, da jc z eno besedo ludi v družini človeštva potrebna poleg trde očetove tudi mehka materinska roka O tem pričajo politične pravice in državljanske svoboščine, ki so jih priznale ženskam domalega vsr kulturne države sveta, priča pa tudi mednarodna socialno-/,aščitna zakonodaja. Naj bi lo spoznanje materinski dnevi čim bolj razširili iti poglobili. Zaenkrat so med tistimi, ki so zaščite in pomoči najbolj potrebni, matere same s svojimi otro-čiči: mnogokrat so žrtev brezvestnosti in samo-pašnosti moškega, predmet gospodarskega izkoriščanja, plen dušne in telesne bede ter bolezni. Tu treba zaščite, tu treba nejiosrednc pomoti. Zato sc na materinski dan — poleg drugega — po vsem svetu prirejajo dobrodelne zbirke. V ta namen pač nikomur ue sme bili žal daru, kolikoršnega pač zmore. Prav posebno pa ne smemo danes pozabili enega: da je najboljša, najpopolnejša, najsrečnejša zaščita mater dana le v dobro urejeni, trdni in zdravi družini. V primeri s leni so vse drugo le borna zasilna sredstva. Zato (udi katoličani še posebej praznujemo svoj materinski dan (25. marca) v svitu naše vere, ki postavlja družino in dolžnosti do njo visoko nad vso človeško slabost in .sebičnost. da si krivično ravnal — Ti pravične/, nesrečni. — Na neštetih narodnih taborih sc je razlegala in odmevala tvoja beseda kakor pozavna pre trdnjavo Jeriho — a sedaj sediš lih, samcat san v majhni jelniški celici kot prerok Danijel me« levi — in tvoja blaga ženica li pošilja kruha — hrane tuui iz daljne Žile, da ne um r ješ od gladu ln v samotni tihi celici si postal zamišljen, hm.) ben, žalosten, izmučen, nesrečen iz dna do dVlr svojo mehkočulne duše Bil si potrt — a no strt! Ostal si optimist. Rešila te je živa veta ii zaupanje v [loga in v njegovo absolutno pra vičnost. — Rešen si bil — po 18 mesecih — krute ječe — Šel si bolan domov! Toda ua cesarski Dunaj Te niso pustili — več! Zbali so se tc. Zaprli sc pred Teboj vrata — parlamenta, pred Teboj — koroškim kraljem Matjažem. In šel si prevaran nazaj — zagrenjen — toda to pot na drugo stran Pece, da učakaš zor dan, ko prideš spet na plan — po svoio staro pravdo, da zbudiš i/ grobov naše stare vojvode, kneze, župane in starešine tam ua Krnskem gradi in okrog Gospe Svete. — V ječi si poslal pesnik. Oblikovni si svoj duševni profil v listih hudih dnevih za tesno zamre Senilni okni v Mollcrsdoi fu! — Grufcnnucr! Niš pristni koroški kiiut ir orutar, naš obrtnik in orglar, orglavec, tjudsk pesnik in komponist, naš neustrašeni narodni bo jevnik in politik, Ti. naš narodni predstavnik, en zagotovilo Ti dajemo ob prazniku tvoje svetopisemske starosti: Mnogo, veliko, vse si žrtvoval za svoje ožje rojake iu v hudih dnevih hit! nikdar klonil, zato Ti bo ostala hvaležnost in zvestoba koroških Slovencev večna in tvoj spomin bn v narodu živci, dokler bo zadnji potomec živel, dpkli i bo zadnji potomec sina Knjliniara hodil po svetil slovenskih koroških tleh. — Tebi življenje ni bilo praznik in storil si več. kot si storiti bil dolžan. Na pot so Ti nasuti niesln dišečih rož črnega bodečega trnja iu osatu in tc kronali z ječo, begom in jadnim trpljenjem. — B°g naj pozlati zarjo Tvojih večernih dni in živi srečno, zadovoljno tam pod lipo v krogu lepih Ziljank. ki plešejo naš narodni ples Tebi v proslavo! — Bilo ji; mrzlega zimskega due 2. decembra lhlH) letu, ko so se pri kmetiču — orglarju po domače Blicu-e v Mostah — župnija Brdo — pri Šiuoliorju v Ziljski dolini oglasile lii vile, rojo-nicc-sojenice, ki so Blicoveniu novorojenčku po vrsli prerokovale: Prva je rekla: Krnel in orglar bo! Druga je pristavila: Trpin bo — redno! Tretja Je zaključila: Narodni, mučenik bo! * Vile sojenice so izginilo. Novorojeno dete so povili v plenico in ga nesli h krstu na Brdu iu mu dali ime France — (jittleuuucr. ' to? Gorenjski Lambergar? Istrski Peter Klepcc? — Nel To je moderni Martin Krpan iz slovenskega Korotana, ki je prišel po svojo stoletno staro pravdo izpod Dobrača iu Pecc iu z Gosposvetskega polja, to je naš ' slovenski llcrcogbauer iz Blažje vasi — in Edling iz Kazaz. — Toda dunajska gospodu so ga je ustrašila, ga poslala nazaj na Žilo, nato v Beljak — Celovec — in potem na vojaški inirogoj v Mdllersdorfu. Kakor Cankarjev Hlapec Jernej — si 00 let delal, garal so trudil, mučil in znojil svojo zemljo, ustvaril si dom — a sedaj so te po. lavili nn cesto, brez doma. Zaprli sc te, tu mučiti in dokazovali, Dr. 'forošec v Zafrehit Zagreb, 9 maja. ž. Včeraj opoldne je prišel v Zagreb i/. Ljubljane honorarni profesor dr. Anton Korošec. Danes je odpotoval v Split no glavni letni občni zbor Giavnc zadružne zveze, katere |)retlsednik je. Patent na ei(uaShrcs'o Trst, vseh župniščih naokoli in zato da bi bilo primerno, da so tudi on postavi v vrsto z drugimi sosedi. Obljubili so mu, da mu pri-neso prav veliko in lepo trobojnico v dur. I "robo j nico l)i prinesli s posebno slovesnostjo in parado, da bi vsa fara znala: Na« gospod nune so sc Lahom [Kidali, s Fašisti spoprijaz-it i li, zdaj bomo morali paziti, kaj govorimo vpričo njih.c — ko .jc župnik zavohal intrigo, je seveda odklonil dar« in parado. Goriška prefektura in policija pošiljata nadškofijskemu ordinarijatu pritožbe proti raznim duhovnikom. Za Istro opravlja to delo glavni državni tožilec v Trstu. Skoro že ni duhovnika, da ne. bi bil tožen, češ du tlela proti interesom države, da ovira »miroljubno poitalijančenje naroda«, da uči verouik v slovenskem oz. hrvaškem jeziku, du je »izobražene. »vpliven«, »zvit«, da mnogo občuje s so-brati, širi slovenske verske liste in podobne tiskovine. Bankovl janski primer kaže. da tudi duhovnik italijanske narodnosti nima miru, čc hoče svojo služlho vršiti nepristransko. V Barkov-Ijah župniku je že več let Alojzij Salvadori, tržaški rojak, ki zna dobro slovenski jezik. Ker je župnija slovenska, mor« seveda to Nekoliko statistike o državnih vpoko encih, invalidih itd. V področju dravske finančne direkcije v Ljubljani imamo: 5678 vpokojencev v starosti od 29 do KM) let, ki prejemajo mesečno na pokoju. 5,741.479 Din 253? vdov drž. vpokojencev. ki prejemajo 627.766 Din in 183 sirot drž. vpokojencev, ki prejemajo 39.107 Din. Skupaj 8598 oseb z mesečnimi pokojninskimi prejemki 4.408.352 Din. Poleg pokojnine prejemajo ti še draginj-ske dokla že dvakrat oskrunili cerkev in motili božjo službo. Med razgrajači je tudi on učitelj, ki so ga otroci videli v cerkvi divjati in so |xi vasi raznesli: učitelj se je v cerkvi grdo obnašal in vpil kakor na gmajni! Denmi je slednjič župnika Salvadorija nu|Hidcl v »Po-polo tli Trieste«. ker ni hotel ob njegovi strani sprejemati Apuljskega vojvode. 0 dogodkih v cerkvi Sv. Jakoba v Trstu dne 26. aprila smo dobili Se naslednje vesli: Veliko šentjakobsko laro, ki šteje okoli 50.000 duš. upravlja župni upravitelj Omerza. Slovenec |jo rodu in italijanski državljan. Titulurni šel k vojakom. Leta 1880. pa je bil sprejet k užilninskemu zakupu v Ljubljani. Ko so pa Vipavci lela 1804. ustanovili svojo Vipavsko zadrugo, pozneje Kmetijsko društvo, so poklicali Jožeta Coliča iz Ljubljane v Vipavo, da jo je vodil. Bili so lo junaški časi krščanskega gibanji med Slovenci. Na Vipavskem so orali ledino po< vodstvom dekana Erjavca, Lavrenčič z Vrhpoli Ferjančiči, Uršič iz št. Vida in drugi. Na mest« umorjenega dekana Erjavca je nastopil dekan L;: vrič. Vipavska vinarska zadruga, ki se je pozneji spremenila v Kmetijsko društvo, je rešila vipav skega kmeta oderuhov in njegovemu vinu pri I k rila v svetu sloves. V tem se je leta 1808. po dr. Krekovi inici jativi ustanovilo tudi v Ljubljani Vinogradniški društvo ter na Gliucah kupilo Hobenčkovo pose stvo. Ker se je pokazalo, da prvotno strokovne vodstvo ne vodi društva tako, kakor bi bilo treba sn poklicali iz Vipave Jožeta Gotica, da je vodil On je vedno ves naš. Žal je moralo društvo prezgodaj prenehati. Pozneje je bil Colič strokovni vodja deželne vinarske zadruge, ki pa jo je iz podjedla vojna, škoda, da merodajni gosjiodje niso takrat držali teli zavodov, tako potrebnih za našega vinogradnika. Danes jih pogreša naš kmet. Z Jožetoni Cotičem je združen lep kos našega gospodarskega dela in boja za gospodarsko osamosvojitev. Danes naš Jože s svojo gospo bir-tuje v svoji hišici na Martinovi cesti in jiestuje svoje zdrave vnučke. AmjMik, ko nanese pogovor nn čase starih bojev in težav, tedaj vzplamti Co-tičevo oko, kakor staremu veteranu, ki bi ob zvoku trompete zopet rad udaril. Zaslužil je Jože Colič, da se ga Slovenec spomni na dauašuii dan, h kateremu mu iskreno Traktor razkopava ulico Ljubljana. 9. moja. Danes do|K)ldne ob 9 je začel veliki traktor sSi\tv« družbe llurlev Dovidsou Motor Im- >>ni'l iiripreiro rnzkotvvH I •! vi,;slieijski ko-niisarijat o motenju božje službe. .Medtem so ženske obkolile fnšistovsko skupino v cerkvi in ji s šentjakobsko zgovornostjo izpraSevale vest. Druge so jele glasno moliti rožnivonec. Ko sr je policija pojavila, so demonstrant je že izginili. Aretiran je bil en ...Slovenec, ki s<> ga pii kmalu spustili na svobodo, k popoldanski božji službi se je nagrnilo ljudstva ouiugul!« ihtisirar&mi priloga t Najboljši kolporter Slovenca Kastelic. — Fotograf ga je zalotil v šniartneni pod šmarno goro, ko je ravno ponujal brhki deklici »Slovencu«, ki ga jc tudi kupila. Radioaktivno termalno kopališče Čaleške Toplice pri Brežicah sezona od 14. maja do 30 sept. leči revinatizem, ischias, ženske bole/.ni i. dr. V predsezoni 30"/<> popust pri sobah. kopalno milo je parfu-mirano s pravim cvetličnim sokom ce za vojašnico vojvod«- Mišica. Pred plugom. 0 katerem smo poročali že včeraj, ima pritrjeno v širini I m močne jeklene zaibc, kateri se lahko privijejo v cestišče. Traktor vleče pri-irego naprej in zobje rijejo v širini I m in aliko razikopljejo najbolj trdo makadamizira-no cesto. Delo je šlo spočetka urno izpod rok. lokler se ni zgodila malenkostna nesreča. S •eskom in gramozom je bil namreč sredi ceste iokrit železni pokrov kanala. Jekleni zob se :e zataknil in ker ni hotel odnehati niti pokrov. niti zob. se jc odlomil vijak, ki je držal ia vzvodu jeklene grabijo. Treba je bilo na-loinestncgn vijaka, in tako je traktor stal lohre pol nre sredi ceste in počival. Ko je bil novi vijak pritrjen, je traktor trgal cesto na-jirej in jo v precej dolgejn pasu pošteno razo-rul. Okrog II. pa jc pripeljal že veliki cestni valjar in čakal, da se bo traktor umaknil. 1 raktor je nato še zgladil in |N>rnvnnl cestišče, nakar je odstopil prostor valjarju, ki je cesto lovnljal. Mednarodni materinski dan Danes praenuje kulturni svcl vsakoletni mcd-TM rodni materinski dan. Šolo in ohladi, kulturne organizacije in tisk sodelujejo v njega proslavo. Po družinah so dnues matere deležne posebnih dokazov spoštovanja in ljubezni; kar premorejo umetni nasadi in pomladna narava cvetic, jih slp-Ijojo materam v naročje ali pa vsaj na grob. Kakor pri vseh takih splošnih prireditvah jo ludi tu mnogo nepristnega prirejenega samo za videz; vendar je velikega kulturnega in socialnega pomena že to, da ge ves svet, brez, razlike vere in narodnosti enodušno klanja ženi-materi. principu življenja in miru, ljubezni in žrtve za drugo. Saj je značilno, da se je ustanovil mednarodni materinski praznik ob največjem polomu brezobzirnega političnega in gospodarskega imperializma — po svetovni vojni. Z njim jo hotel svet pač predvsem izkazati materam priznanje in hvaležnost za njihove žrtve. — saj je za njihovo srčno kri vadljal na bojiščih, a v zaledju so matere nosile največji del gorja, one so jzdržavale , da se ni sploh vso podrlo. Poleni pa se je svet pri uvedbi materinskega dno vsaj temno zavedal, da po sedanjem |>otu sile močnejšega nad slabejšim no gre dalje, da je treba v svetovladju tudi ohranjujoče, vsa nasproljn dobrotno poravnavajoče sile. da je treba šibke in bedno zaščititi pred nasiljem in jim pomagati, da je z eno besedo tudi v družini človeštva potrebna ipoleg trde očetove tudi mehka materinska roka. O tem pričajo politične pravice in državljanske svoboščine, ki so jih priznale Ženskam domalcga vse kulturne državo sveta, priča pa ludi mednarodna eorialno-zaščitna zakonodaja. Naj bi to spoznanje materinski dnevi čim bolj razširili in poglobili. Zaenkrat so med tistimi, ki so zaščite In pomoči najbolj potrebni, matere same s svojimi otro-čiči: mnogokrat so žrtev brezvessinosti in samo-pušnosli moškega, predmet gospodarskega izkoriščanja. plen dušue in telesne bede ter bolezni. Tu treba zaščite, tu treba neposredno pomoči. Zato se jw materinski dan — poleg drugega — po vsem svetu prirejajo dobrodelne zbirke. V ta namen pnč nikomur ne sme bili žal daru, kolikoršnegn pač •zmore. Prav posebno pa 110 smemo danes pozabiti enega: da je najboljša, najpopolnejša, najsrečnejša zaščita inater dana lo v dobro urejeni, trdni in zdravi družini. V primeri s tem so vse drugo le borna zasilna sredstva. Zaio tudi katoličani šo posebej praznujemo svoj materinski dan (25. marca) v svilu naše vere. ki poslavlja družino in dolžnosti do nje visoko nad vso človeško slabost in .sebičnost. Dr. Korošec v Zagrebu Zagreb. 0. maju. ž. Včeraj opoldne je prišel Zagreb iz Ljubljeno honorarni profesor dr. Au-1 Korošec. Danes ie odpotoval v Splil na glavni Glavne zadružne zveze, katere ton letni občni zbor Za krščansko iniernacionaio Od našega stalnega pariškega dopisnika predsednik jo. Razprava o umoru Slegta Zagreb, 9. ninja. ž. Današnja razprav« proti tlrnniloviču In drugoni se ie pričel« ob s. Najprej je bil zaslišan Milan Starčevi«", mestni uradnik, ki je obtožen, da jo oboroževal z revolverji v svrho akcije proti državnemu redu v zvezi z akcijo llra-nilovičeve skupine. Obtožen je. du je prejel od Javoru nekoliko revolverjev v cilju oboroževanja hrvatsko omlmllne radi vstajo, ki bi morala izbruhnili. Te revolverje je hranil pri svojem prijatelju Lorkoviču. ki se sedaj nahaja v Inozemstvu Nato jo bil zaslišan Martin Vezmmovic, ki je • obložen, da je pripravil eksploziv, katerega jo ho-tel dati pod železniški Ilr. ko lu pripeljal dvorni vlak. Hrani se. da je prejel eksploziv za lovenje rib Zaslišan je njegov drug Milan Sziladi. ki je obtožen, dn j«' od PoSpišlla prejel eksploziv v nameri, da dvigne v zrak kak most. Opoldne je bila razprava prekinjena in se bo nadaljevala v ponedeljek opoldne. Vrhpoljski proces ftel^rad, 0. maja. Danes je predsednik sodi-«ča končal zasliševanje obtožencev ter bo v ponedeljek začel z zasliševanjem prič. Odvetniki bodo stavili svoje predloge. Proces se s tem pnblizujo svojemu zaključku. Nova sfretrtka v Romuniji Bukarešt«. fi. mnin. ž. Konstantin Store je 'danes službeno obvestil nacionalno kmečko stranko da on s svojo skupino izstopa iz te stranke. On Je imel v Kišenjevu konferenco s svojimi pristaši in tu je zaključeno, da se osnuje nova stranka pod Imenom demokratska kmečka stranka. V govoru, ki ga je imel. je najprej ostro napadal politiko Maniu« in potem šo njega samega. Do X nad oceanom T,ornimi, f). maja. A A. Nemško velelelalo Do X leti po vesteh iz St. Vndienta na Cape Verde preko Atlantskega oceana. Poročilo pravi, da je Do X slartal v Bubaqu v bližini j.orlugalsko Gvineje ter leti proli otoku Fernando Noronha v Braziliji. Do X jo start al meseca novembra iz Friedrichs-hafna. Na poli je bil dvakrat zadržan, ker se je nekoliko pokvaril. Junaški kapitan obsojen na smrt Helsingsiors, 9. maja. AA. Kapetan znanega ruskega rušdca ledu »Krasina«, ki je sodeloval pri rešilni akciji za ponesrečeno italijansko ekspe-dicijo na severni tečaj leta 19^8, je bil v Arhangei-sku obsojen na smrt in kmalu po razglasitvi obsodbe ustreljen. Po ruskem uradnem poročilu je kapetan Joggi poslal žrtev cestne železnice, privatna poročila pa zanikajo to vest. Obupna borba z morilcem »vvvork, 9. maja. AA. V četrtek ponoči je tnnožica 20W oseb opazovala obupno borbo med morilcem Durningoffl, imenovanim veliki Rudolf in 3tMi policisti, ki so ga skušali aretirali. Morilec ee Je zabarlkndiral v svojem stanovanju In sklenil, da so ne preda ki nobeno ceno. Končno jo policija vdrla skozi streho v njegovo Hibo. Policija je razkopala streho lu strop s sekirami in metal« v odmrlimi bombo, dokler so morilec ni vdal. Pri njem mi našli 10 letno deklico, ki je napolnjevala njegov revolver, ko se je boril. Policija ni Imela Izgub. V Parizu obstoja že peto leto Mednarodni krščansko-deuiokralski sekretarijat — Secretarial International des Partis democrates iPinspiratiou chretienne, katerega načelnik je trenotni francoski pokojninski minister Champetier de Uibes in stalni tajnik prof. Siniondet. Zasnova sekretarijata jo bilo delo bivšega voditelja italijanskih popolarov don Sturza, ki je v letih 1921 iu 1922 skušal z zaslombo svoje stranke izvesti organizacijo ekse-kutive vseh krščansko-deinokratskih strank Evrope. Ker pa takrat še v Franciji ni obstojala nobena stranka s krščansko demokratsko smerjo, je bil prisiljen, da priprave ustavi z ozirom na to, da bi sekretarijat sestoječ iz stranke italijanskih popolarov, nemškega centruma, poljske kršč. dem. stranke, švicarskih, avstrijskih in madžarskih strank izgledal preveč kot srednjeevropska ustanova. Ko se je koncem leta 1921 v Franciji ustanovila stranka demokratskih popolarov jo don Luigi Sturzo z. ozirom na težave v Italiji prepustil vodstvo in organizacijo eksekutive francoskim popolaroin. Prvi temelji Koncem lota 1923 jc načelstvo stranke francoskih popolarov sklicalo v Pariz prvi mednarodni sestanek s proglasom, da naj krščansko-deinokrat-ske stranke Evrope prično graditi prve temelje mednarodne organizacije krščansko demokratskih strank Evrope. Tega sestanka so se udeležili: nemški centrum, belgijska krščanska »delavska stranka, francoska stranka popolarov. zastopniki italijanskih popolarov in zastopniki poljske krščansko demokratske stranke. Na tem sestanku je bil •ustanovljen stalen sekretarijat in izdelan njegov pravilnik. Ves ideološki del sestanka je temeljil sprva zgolj na sponlanosti in prisrčnosti prvih stikov. Toda že v prvih početkih je bilo nujno, da jo treba izdelali enotno politično doktrino različnim krščanskim demokratskim strankam. Takrat sta se v Evropi pričela uveljavljati dva sistema: fašizem in boljševizem. Tuko je prvi kongres v Briislju lela 1920 slrnil hotenje in nazirnnje vseh evropskih krščansko-demokratskih strank ves program v negativni formuli, ko je ugotovil, da fašizem in boljševizem vodilu v konfuzijo oblasti in kompeten-ce, v skrajno etatlstično centralizacijo, v monopo-lizacijo javne in socialne akcije in dn sc z ozirom na tako nevarne politične tokove vse evropsko krščansko demokratske stranko morajo enotno zo-perstaviti brutalni premoči števila, poplavi nekom-petentnosti, skriti aktivnosti interesnih skupin. V borbi z desničarskim in levičarskim absolutizmom na eni strani in brezbarvno jakobinsko demokracijo preteklosti krščansko demokratske stranke Evrope ugotavljajo, da pravilna demokracija izključuje pravlnko socialno nivelizacijp kakor nadvlado enega razreda ali kaste in dn mora imeli zu bistvene temelje moralne in krščanske principe, ki vodijo človeško družbo. Kongres f Bois-le-duc Naslednji kongresi v Bois-le-Dm- v I. 1028. v Parizu v I. 1929 in Anvversu I. 193(1 so imeli za nalogo izdelati doklriualne temelje evropskega po-polarskega reforinlzma, ki naj dovede do enotnega naziranja v vprašanju organizacije moderne ljudske države. Tako je ameriški kongres, potem ko je pariški kongres preštudiral vlogo in naloge strokovnih organizacij v moderni državi, ugotovil, da je nalogu države, da upošteva vse žive moči naroda. to je: družino, občino, mnogoštevilne razne kerporaeijo in da z organsko ali ljudsko državo krščanski demokrati mislijo 0110 državo, v kateri organizirane vmesne kolektivne grupe harmonično in hierarhično sodelujejo za obči blagor pod kontrolo vlade, ki ua eni strani sloni na izvoljeni zakonodajni oblasti in nn drugi strani na juridični izvršni oblasti. V nasprotju z jakobinskimi in eta-tističnimi dogmami o organizaciji države se demokratsko popolarna ideja približa moderni koncepciji države, ki absolutno in kategorično zahteva soudcIežlH) kolektivnih ediuic v vodstvu države, n je v definiciji vloge modro relativistična, ko zahteva princip ravnotežja upoštevajoč realen položaj Irenotne politične evolucije. Tako napram starim demokratskim strankam jakobinske tradicije, ki so za svojo nalogo smatrale, da trenotno oligarhijo branijo napram zahtevam četrtega razreda.-, demokratski popolnri stavljajo v nasprotje zahtevo, da morajo vse organizacije »četrtega razreda harmonično in hierarhično sodelovali pri vodstvu javnega življenja. Skrajnim sindikalističnim tokovom, ki gledajo socialni problem le z mnlerijnlističuega stališča, demokratski popolari stavljajo nasproti, da njihov spiritualistični ideal zahteva, iln nasproti hegemoniji stvarjevalca dobrin stavljn prvenstvo človeške osebnosti, kateremu so te dobrine namenjene. l ako demokratski popolarizem gospodarske-11111 predpostavlja politični moment, ki je obenem kolektivna sinteza vsega narodnega teženja v državi. Ravnotežje narodnih sil v ravnotežju z narodnim organizmom, v knlerem je svoboda metoda iu ne politična mistika, tvorijo realistični značaj po-polarske doktrino. Enotnost države tako ne izvira več iz božanstvenega državnega nvtorilatizma, marveč iz sintezo vseh narodnih sil, ki delujejo v njegovem socialnem telesu. AnvvorSki kongres, na katerem je bilo zastopanih osem evropskih strank, je izdelal program, ki bo tvoril dobo zase v zgodovini obnovitve sodobne Evrope. ZiterehSk.i vremenska blodno. Nestalni napoved. Oblačno. kazala, da bo le z enotno evropsko krščansko (politično) doktrino možno zopersluviti se nacionalistični in socialistični poplavi Evrope. Dogodki v Nemčiji in ilaliji so mnogo pripomogli k temu razvoju. Tisti dan, ko se jo conlrum odločil za obrambo vveiniarske ustave, je prelomil z nacionalistično in militaristično Nemčijo. Kot demokratska in republikanska formacija jo moral v novi politični doktrini iskati opravičila svojemu obstoju. Po kulturnem in socialnem značaju tega programa je postal eniinentno evropski, kar je dokazala dosedanja centrumova aktivnost na mednarodnem polju. V Italiji jo osebnost don Slurza lako globoko doumela bistvo te evropske popolarske doktrine, da je mogel vzdržali triletno borbo z diktaturo in organizacija popolarov še danes zmi-raj močneje živi v emigraciji. Mogoče najodličneje pa se. jo od vseh evropskih krščanskih demokratskih strank izkazala stranka francoskih jiopolarov. Ob centruniu bi bilo še zniiraj mogoče podčrlavati njegovo konfosionclno primarnost, italijanski popolari še Čakajo na svojo bodočnost in brez francoskih popolarov mladi krščansko demokratski po-kret ne bi imel pokazati dokazov, čudoviti so do danes uspehi, ki jih zaznamujejo francoski ]>opo-lari v obsegu obče francoske mladokatoliške renesanse. Mladostna živahnost v izvajanju organizacije,- jasnost v političnih teorijah, stalnost in disciplina politične organizacije v lej deželi klasičnega individuulizma, odlična koni-jicteninost in upoštevanost njenih 18 predstavnikov v parlamentu — to so znaki, ki kažejo, kako je francoski narud doumel sintetično bistvo popolar-skega pokreta. Dokaz, ki so ga 11:1 tem polju doprinesli francoski katoliki, bo zavrnil mnoge, ki mislijo, du je danes nemogoče dvigniti in organizirati mase na krščanskih političnih načelih. Toda pokret so ui omejil samo na skupna Nov vprašanja socialne iu kulturne politike. Bogat bo upliv, ki ga bodo v vprašanju reševanja mednarodnih problemov prinesli vsakoletni rodni sestanki v januarju in kongresi v juliju. Možno jo trditi, ilu jo danes mednarodna organizacija popolarov iz,-veilena. Vsaka evropska stranka prinaša na lo kongrese bistvo svojega narodnega genija. V obrav-navunju problemov tako Francoz prinaša svojo logično preciznost, Belgijci svoj realizem. Ilolandci svojo resnost, Nemci organizatorno metodo, Italijani svoj kozinopolitizem, Poljaki patrijotizem itd. V lej pripravljalni dobi so le dobrine neizmerne važnosti, ker v politični akciji ne zadostuje definicija principov, marveč politično življenje zniiraj zahteva politično aktivnost. Tn aktivnost pa je danes predvsem evropska. Zato je sekretarijat te krščanske demokratsko iniernacionaio šel ludi v lej smeri en korak naprej in trenolno pripravlja posebne sestanke med Poljaki in Nemci za rešitev iu omilitev poljsko-nemške krize, med češkimi iu avstrijskimi, nemškimi in belgijskimi, litavskimi iu poljskimi katoliki, da tako omogoči delo oilgovo" nih narodnih diplomatov. Champetier de Ribes Mi se moremo le veselili, da v Evropi lo delo vodi g. Champetier de itibos, ki je nedavno ob odkritju spomenika hvaležnosti Franciji v Belgradu dokazal, kako spoštuje in priznava delo Jugoslavije in s svojo navzočnostjo dokazal vrednost svojega kullurno-političnega dela. ki ga danes Francija upošteva lako, da ni oklevala dali ministrstvo enemu najmlajših članov parlamenta. Prepričani smo, da bo pod njegovim vodstvom obenem ■/, don Sturzo, drjein loosoin, z belgijskim ministrom Heyninnom pokret zavzel najširše plasti, ki bo organizacijo evropskih ]io|Kilarov stavil v isto vrsto z, ostalimi grupacijami nove, reorganizirano Evrope. —rj— IT. Rožič Val.: jegov profil" Francetu Gmienaueriu ob 70letnici v živtjenski a'bum program Sestavu lega programa pa seveda ni šla brez težav. Večina evropskih krščansko demokratskih strank je preživela svojo mladost v borbi zn obrambo verskih in narodnih pravic. Le težko so jo bilo ločili od pntrinrhnličncga principu obravnavanja političnih in gospodarskih vprašanj preteklosti. Danes se more ugotoviti, da jc svetovna vojna posegla mnogo globlje v sestavo Evrope nego jo bilo v prvih lotili možno ugotoviti. Stara jakobinska demokracija je skruhiralu v fašizmu. >krnjue sindi-kulistično smeri so zapadlo v boljševizem. Uslaviri in socialni pretresi v- srednji Evropi, neizveslnosl političnih sistemov v zapndni Evropi so znamo zmanjšali aktualnost in iutercHuiilnosl protiverskih gonj, ki so katolike pred vojno nujno stavljulo v posebne borbene grU|>arijc. Popolnri so zalo niso uodnli v novo smer, dokler dejstva niso suma po- i.ilo jo mrzlega zimskega dne 2. decembra 1800 leta, ko so se pri kmetiču — orglarju po domače Blicu v Mostah — župnija Brdo — pri ftinohorju v Ziljski dolini oglasilo tri vile, rojeni ce-sojen i co, ki so Blirovetnu novorojenčku po vrsti prerokovale: Prva je rekla: Kmet in or;il pravdo liflrunlnpukih kn'ebw, prn:nikon in Hcobntlnjtikov! Bog lo sprimi, kraljeva Venusl Le vkup, lo vkup, uboga gma jna I lu šol jo v imenu 100.000 knrantanskih Slo-veticov iz Žilo, Koža in Podjuiui kot Martin Krpan 1111 cesarski Dunaj - iu tnm zavpil in znžvenketnl s svojim grmečim glasom, du so so stresla oknu v SchOnbrunnul - Kdo jc to'? Gorenjski Lambergar? Istrski Veli Jožo? Peter Klepec? — Ne! To jo moderni Martin Krpan iz slovenskega Korotaua, ki je prišel po svojo stoletno staro pravilo izpod Dobrača in Pece in z, Oosposvelskega polja, lo jo naše slovenski llercogbauer iz Blažje vasi — in Edling iz. Kuzaz. — Toda dunajska gospoda so ga je ustrašila, gn poslala nazaj nn Žilo, nato v Beljak — Celovec — in potoni nu vojaški mirogojc v Mollersdorfu. Kakor Cankarjev lllupec Jernej — si (30 let delal, garal se trudil, mučil iu znojil svojo zemljo, ustvaril si dom -— 11 sedaj so te postavili na ceslu. brez doma. Zaprli sq le, le mučili in dokazovali, dn si krivično ravnal — Ti pravične/, nesrečni. — Na neštetih narodnih taborih sc jc razlegala in odmevala tvoja beseda kakor pozavna pr»d trdnjavo Jeriho — a sedaj sodiš tih, samcat sam v majhni jetniški celici kot prerok Danijel med levi — in Ivoja blaga ženica li pošilja kruha — hrane tam iz daljne Žile, da no umrješ od gladu. I11 v samotni tihi celici si poslal zamišljen, turoben, žalosten, izmučen, nesrečen iz dna do dna svojo mehkočutne duše. Bil si potrt — a nc strt! Ostal si optimist. Rešilu to je živa vera 'in zaupanje v Boga in v njegovo absolutno pravičnost. — Rešen si bil — po 18 mesecih — krute ječe. — šel si bolan domov! Toda na cesarski Dunaj To niso pustili — več! Zbali so se te. pred Teboj vrata — parlamenta, pred koroškim kraljem Matjažem. In šel si prevaran nazaj — loda lo pol na drugo stran Pece. dan, ko prideš spel n« plan — pravdo, da zbudiš iz grobov naše kneze, župane iu starešine tam na Krnskem gradu in okrog Gospo Sveto. — V ječi si poslal pesnik. Oblikoval si svoj duševni profil v tistih hudih dnevih za tesno zamreženimi okni v Mollersdorfu! — Grafenaucr! Nas pristni koroški kmet iu oratar, naš obrtnik in orglar, orgluvec, ljudski pesnik iu komponist, naš neustrašeni narodni bojevnik in politik. Ti, nas narodni predstavnik, 011.1 zagotovilo Ti dajemo ob prazniku tvoje svetopisemske starosti: Mnogo, veliko, vse si žrtvoval za svojo ožje rojake in v hudih dnevih vi*i nikder klonil, zato Ti bo ostala hvaležnost 111 zvestoba koroških Slovencev večna iu tvoj spomin bo v narodu živel, dokler bo zadnji potomec živel, dokler bo zadnji potomec sina Knjtimara hodil po svelih slovenskih koroških tleli. — Tebi življenje ni bilo praznik in storil si več, kol si storiti bil dolžan. Na pot so Ti nasuli mesto dišečih rož. črnega bodečega trnja in osata in io kronali z ječo, bogom in jadnim trpljenjem. — P.og naj pozlati zarjo Tvojih večernih dni in živi srečno, zadovoljno tam pod lipo v krogu lepili Z i lin nk, ki plešejo naš narodni ples Tebi v pro slavo! — Zaprli so Teboj - zagrenjen — da uSakaš zoro po svojo staro stnro vojvode, Patent na eiviUzacVo Trst, ii. maja. Današnji imenu vso Julijsko Krajine eijo predloga, da so obstoj daljša So za pet let, ker jo ..Piccolo pozdravlja v Mussolini je v o motiva* izjemnega sodišča potreba z eksempluričui- lni obsodbami zutreli nalezljiva zločinska ognjišča na Primorskem. Vsa Julijska Krajina bo Mus-soliniju hvaležna za njegov sklep, da jo treba z ognjeni in ineč0.111 pokončati slovansko izdnjiee,. lega m- dola Italija iz egoističnili razlogov, marveč zalo, da brani evropsko civilizacijo... Vest. 0 podaljšanju obstoja izrednega sodišča je vsa Primorska sprejela z velikim zadoščenjem. Piiroloc liuli odobrava u*mrlilve slovenskih fantov v Pulju in Trstu. London, 0. Courlaulda so 12.250.000 Drni maja. znašali AA. Stroški 8000 funtov za rešitev štcrliiuiof Štev. 105. >SL0VENEC<} dne 10. maj* 1981. Stran '6. Ljubljana Kaj bo danes Orainn: Ob 3 pop.: »Slehernik«. Dramsko, ljudska predstava v operi. Po znižanih cenah. Izv. Ob 8 zvečer: »Trije vaški svetniki«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Opera: »Oj ta prešmcntana ljubezen«. Ljudska predstava po znižanih ccnah. Izven. Društveni dom Glincc: ob 8 »Rodoljub iz Amerike«. Cene običajne. Ljudski kino Glincc: Ob 4 in 6 Rin Tin Tin v filmu senzacij in pustolovščin. Nočno službo imajo lekarne: rar. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Ustar, Sv. Petra c. 78 in mr. Hočevar, Lj. VIL, Celovška c. 34. Kaj bo jutri? Drama: Zaprta. Opera: Zaprta. Unionska dvorana: Koncert Češke filharmonije. Dirigira g. Vaclav Talich. Ob 8 zv. Ljudski kino Glincc. Na splošno željo ob 8 »Pori«. Nočno službo imata lekarni: mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10 in mr. Suišnik, Marijin trg 5. Birmansko darilo po znižanih cenah pri L. VILHAR, urar Ljubljana, Sv. Petra c. 36 © Pevcem »Ljubljane«. Moški zbor ima danes dopoldne ob ti pevsko vajo v beli dvorani »Uniona«. — Prosimo, da sc pcvci in pevke polnoštevilno udeleže |K>grciba ustanovnega člana »Ljubljane« |>ok. g. Ivana Kregarja. Zbirališče popoldne ob 4.4» na /rinjskega ccsti. 0 Kat. društvo rokodelskih pomočnikov vljudno vabi vse svojo člane, da se udeleže pogreba blagopokojncga pasarskega mojstra g. Ivana Kregarja, društvenega ustanovnega člana in dobrotnika. Društvo vabi svoje člane, da se zbero danes ob pol 5 popoldne v Rokodelskem domu in gredo skupno za društveno zastavo k pogrebu. Q šentpetersko prosvetno društvo se z zastavo udeleži pogreba pok. gosp. Ivana Kregarja ter vabi člane, da spremijo svojega sočlana k večnemu počitku. — Sv. maša za pokojnika se l>o darovala v cerkvi sv. Petra v sredo ob sedmih, h kateri se člani vabijo. O Klub koroških Slovencev v Ljubljani priredi v sredo, due 13. maja to^l ob 20 v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani v počastitev 70letnice rojstva koroškega voditelja in jugoslovanskega mučenika Franca Grafenauer-ja »Koroški večer«. To ho večer posvečen delu Grufennuerjevrmii in ljubezni do naših koroških rojakov. Pri prireditvi bo sodeloval z venčkom koroških narodnih prsmi pev«ki zbor Kluba koroških Slovencev, ki jc bil šele prod kratkim ustanovljen in bo la večer prvič pokazal javno, kuj zna. Vstopnino ni, ker jo prireditev numenjemi v prvi vrsti v propagandne svrhe. Prostovoljni prispevki se bodo uporabili v dobrodelne namene. V teli dneh bodo bivali vLjubljani tudi igrnlci Izobraževalnega društvu iz št. Jakoba v Rožu mi Koroškem. Vprizorili bodo na povabilo uprave Norodnego gledališču v Ljubljani na praznik dne 14. linija 1931 ob 13 v Dramskem gledališču /unno spicurievo koroško igro »Miklova Zala«. Igralci bodo igrali v svojem rožanskem narečju. Ker jc igra zrlo bogata nn krasno podanih prizorih iz narodnega kmečkega življenj« slovenskih Korošcev, in so št. Jakobčani z in ni kot najlioljši koroški pcvci. smo prepričani, da* bodo koroški rojaki, ki bivajo v Sloveniji. in njihovi prijatelji napolnili pri tej prireditvi dvorano ljubljanske drame. 0 Zlata poroka starega Ljubljančana. Tc dni •la praznovala zlato poroko znani ljubljanski meščan Vikt. Itohrmann in njegova soproga gospa Roza, rojena Strcelba, hčerka lastnika svoje-časne milarno na šentpeterskem napisu. Gospod Itohrmann je bil rojen 15. julija I. 1858. v Novem mestu in je pred tremi leti praznoval svojo 7<>-letnico, njegova soproga pa jo bila rojena v Ljul>-IJani 25. avgusta leta 18(11. Poročila sta se 3. maja 1881. leta pri sv. Petru v Ljubljani. O. Viktor Itohrmann, ki jo jako podjeten mož, ima trgovino z deželnimi pridelki na šenlpeterskein nnsipu in le prevzel tudi prodajalno suho robe od rajnega Kibničana Pakiča v K resi ji. Svojčas jo g. Itohrmann imel tudi gostilno pri »Roži', kjer so se nied drugimi shajali kot stalni gostje dr. Ivan Tavčar, g. ,!can Schrey, dvorni svetnik Tekavčič, notar Smidingor, trgovec Leningor, drž. pravdnik Trenk, dr. Triller, ud. svetnik Brus. Josip Ploi-tvelss in g. Ullmann, vsi navdušeni lovci, od ka-katerib so razen dv. svetnika Tekavčiča in gosji. Jeana Schrcya vsi ze odšli v večnost. Ciosp. Viktor Pohrmann je član upravnega odbora Mestne hranilnico, se jo udejstvoval v Ciril-Melodovi družili od samega začetka in jc med drugim ludi član Gremija trgovcev. Gospa Koza je rodila svojemu možu 10 otrok, od katerih jo šivih 7. Jubilantoma, ki sla znana po svojem dobrem srcu — gospod Rohrmann jo eden najbolj družabnih ljudi v Ljubljani — k redkemu dogodku iskreno čestitamo! © Spored simfoničnega koncerta Praške Filharmonije v ponedeljek, dno 11. t. m. ob 20 v Unionski dvorani. 1. JiFasek: Chakespeare: Over-turn, Vivaldi: Conrorto grosso; 3. Vit. Novak: V Tatrarh, Martinu: Le Bagarre. Odmor. Čajkovski: VI. simfonija: Pathotique. Dirigent Vaclav Talich. Podroben program bo na razpolago pri biljctor-Jih. Ker jo program zelo obširen, opozarjamo, da je začetek ločno ob 20. © Občni zbor škofijskega društva za varstvo sirot bo v torek, 12. ma ja, ob pol 3 p<»p. v Karitotivni pisarni v Marijanišču (Poljanska ccsta 2K). © Počitniške kolonije mestne občine ljubljansko. Mestna občina priredi lotos dvo počitniški koloniji in sicer eno ob morju, kamor sprejme 45 otrok, eno pa v Mednem ob mestnem kopališču za 150 otrok. Prošnje za sprejem v kolonijo je vlagati pri mestnem načelslvu in sicer do 25. maja 1931. Po tem roku sc prošenj no bo več sprejemalo. V teli prošnjah jo navesti: Priimek in ime otroka, staršev in njihov poklic, rojstne podatke, premoženjske in rodbinske razmere ter pristojnost. Prosilci naj sc tudi izjavijo, koliko so pripravljeni prispevati h koloniji v denarju. Sprejemali se bodo predvsem olroci, ki so v Ljubljano pristojni. Podrobnejše informacije sc dobe v običajnih urah v mladinskem uradu, soba štev. 43/11. © Umrl jc naš dolgoletni tovariš in odbornik g. 0 rti n te Id Leopold. Izkažimo mu zadnjo Čast in udeležimo se njegovega pogreba v nedeljo dne 10. maja ob pol 18, Masarykova ccsta R4-. Društveni kroil — Predsedstvo S.LI1 O Delavstvo Bonačcvo. tovarne ima na Rožniku 17. t. m. ob 9 sv. mašo, ki jo bo opravil g. Fran Bouač. O Članstvo Ljudskega odra v Ljubljani so opozarja, da se udeleži rednega občnega zbora Ljudskega odra, ki se bo vršil v nedeljo 17. maja ob 10 dopoldne v društvenih prostorih. Dnevni red je sledeči: 1. Nagovor predsednika. 2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poročila odbornikov. 4. Poročila nadzorstva, o. Volitve. 0. Slučajnosti. — Tajnik. © Splošna maloželrtniška d. d. v Ljubljani je namesto vcnca na grob svojega upravnega svetnika, gosp. Ivana Kregarja poklonila ob Materinskem dnevu Jugoslov. ženskemu savezu za Materinski fond fiOO Din, za kar se ji imenovana organizacija toplo zahvaljuje. © Počitniška kolonija na Flomni. Slovenska krščdnska ženska zveza otvori s 1. julijem na Homcu počitniško kolonijo za otroke v starosti (3 do 12 let. Počitniška kolonija je namenjena otrokom, katere hočejo imeti starši čez počitnice pod skrbnim nadzorstvom in krščanski vzgoji. Pojasnila dajo in sprejema prijave ob delavnikih vsak dan od 8 do 12 iu od 2 do K Slovenska krščanska ženska zveza, Ljubljana, Miklošičeva cesta 5. © I.judska knjižnica Prosvetne zveze v Ljubljani, Miklošičeva ccsta 5, javlja vsem cenjenim obiskovalcem, da je odprla od 11. maja do 1. sept. dopoldne od 9 do 12, popoldne od 2 do 0. Prosimo torej cenjene člane, da nas počasto s svojim ol>-iskom v tem času. Ljudska knjižnica jim nudi vse dobro slovenske publikacije in ima veliko izbiro drugojezičuih lepili knjig. © Ravnateljstvo mestnega dohodarstvenega urada opozarja vso ono, ki plačajo pri mestnih linijskih uradih državno, banovinsko in mestno trošarino odnosno tržnino, da hranijo uradne pri-znanico (bolele) katere prejmejo kot dokazilo o plačanih davščinah in Ki jih morajo imeti ined iransportoni trošarini podvrženega blaga v dokaz, da je blago prijavljeno in davščine plačane. Nad-prcgledi, ki se vrše po cestah, ulicah itd. smatrajo blago, ki ni krito z uradnimi potrdili, za tihotapljeno. Proti lastniku takega blaga se bo uvedlo vselej dnbodarstvono kazensko postopanje. © T. K. -.Skala ponovno opozarja svoje člane, da se vrši redni občni zbor v torek, dne 12. t. m. ob 20 v domski sobi kavarne »Linone«. Odhoi. © Za Podgolovčaiic. Ljudje, prebivalci naselbin izpod Golovca, nas stalno i/prašujejo, kuj Ito z ono brvjo, ki smo jo po/inii obljubili, da bo zgrajena ob podaljšku Strcliške nlicc čroz Gruberjev prekop. 'I a brv jc bila določena ludi v letošnjem občinskem proračunu. Informirali smo sc na mestnem gradbenem uradu, kdaj nameravajo lo brv graditi. Dobili smo pu le nedoločen odgovor, namreč, da stvar šc ni uktualnn in jc v zvozi s popravilom Gruberjevega prekopa in s celotno rcgnlucijo pod-olovtkega okraja. O tej pu bo imel zadnjo lo arhitekt prof. Plečnik. Zaradi tc brvi gotov besed obstojata tudi dvo varijanti in šo ni končno določeno, katera bo uporabljena. Kakor pa vse kaže, pride prej na vrsto ta ali ona brv črez Gradaščico. Pripomniti pa jc trebu, da bi ta brv skrajšala nekaterim Podgolovčunoni pot za celo četrt uro v mesto in du bi zaradi njo ves okraj zelo pridobil. Sicer pa pripominjamo, da nismo mi krivi, čo ne lxxlo nadc Pod-goloVčanov letos izpolnjene. Čc bi bilo to v naši moči, bi bile žc! © Dolenjski tramvaj funkcionira! Po zadnji preureditvi dolenjsko tramvajske proge ta tramvaj čudovito hitro in točno funkcionira. K temu jc pripomoglo zlasti novo izogi-balLšče ob sotočju ceste Z.a gradom in Kar-lovškc ceste. Vozovi skoraj istočasno vozijo na to izogibališče in cclo nn izogibališče pri Sv. Jakobu.-Odpadlo je povsem dolgo čakanje ua izogiboliščih. Cestna železnica jc opustila prvotni načrt, da bi zgradila šc eno izogibališče pred Sainassovo vilo. zato pa vozijo, mesto dosedanjih štirih, lo trije vozovi na progi. I i |vu hitreje ia točneje, kakor prej štirje, Izogibališče pri železniškem prelazu je ostalo, toda le za rezervo, to jc zu takrat, kadar bodo na primer romale velike množice na Rakovnik. © Dva nočna dogodka nn ccsti. V noči na včeraj je korakal čez Marijin trg mlad železničar. Naenkrat je zastokaj in se zgrudil na tla. Brž so mu priskočili ljudje na pomoč in čez nekaj minut je bil tu že reševalni voz, ki je nin/u prepeljal v bolnišnico. Mož je 3t letni železniški sprevodnik Alojzij Molilo s šmar-tinske ceste 22. Meh le trpi za notranjo boleznijo. Drugi bočni dogodek se je pripetil dve uri kasneje, ob 3 zjutraj. Reševalna postaja je bila klicana Pred škofijo. Mlada /ena iz delavskega stanu je prišla z dežele v Ljubljano, da bi tam našla pomoč v usodnem trenutku. Toda prehitelo jo je in so jo na ccsti prijele porodno bolečine. Nekaj minut pozneje, v reševalnem avtu. je podarila življenje novemu zemljami. Obema, materi in otroku, pu so v bolnišnici nudili nadaljnjo pomoč. © Zimsko kopališče SK Ilirije je z današnjim dnem za splošni obisk občinstva zatvorjeno zaradi bližnjo otvoritve poletnega kopališča. Trening plavalno sekcije SK Ilirije pa se vrši do nadaljnjega šc v zimskem kopališču. © Uniforme za gg. oficirje in činovnike vso vrsto, točno in solidno izvršuje od najboljšega blaga po zelo nizki ceni pri tvrdki za uniforme in civil. - Anton Vrbinc, Vidovdanska cesta 20, Ljubljana. © Kaj je večkrat virok, da trgate nogavice in imate liolečine pri hoji? Nepravilno vzraščeni nohti in kurja očesa. Zato pojdite v kopališče hotela Slon in poslužite se ped iker ja, ki j« na razpolago za dame in gospode vsak dan razen ponedeljka. Prepričali se boste, da le po lastni krivdi izdajate denar za nogavice in imate bolno noge. © Nagrobne »pnmrnikr v najmodernejših oblikah Vam nudi najceneje kamnoseško kiparsko C od jot je Franjo Konovar, pokopališče Sv. Kri*, jubljana. 3720 © Na angleški način pero in svetlo lika ovratnike, da se kravata lahko zaveže. Kemično čisti oblekr. šiuirnr, Kolodvorska 8. TVORNICA CIKORIJE Maribor Kaj bo s špeharii? Marilior, 8. maja. Mnogo in upravičeno so danes govori po medu iu okolici o špeharjih. Ti špeharji z Dravskega (Hilja so znani sirom vse Slovenije, poznajo jih celo onstran naše meje. Saj pa so tekom stoletij priborili ugled in sini|>atije prebivalstva iz mosta pa tudi iz širšo okolice. Odveč bi bilo spuščati sc v njihove /.godovinsko tradicije. Zdi se nam |>a potrebno, da podamo pravo sliko o akutnem špe-harskem vprašanju, ker si zelo mnogi o vprašanju sameni in o stališču mestne občine mariborske, ki je šla špeharjem vedno na rok« in ludi sedaj, ko dozoreva to vprašanje k rešitvi, ubrala srednjo pot. Vsled večnih pritožil mesarjev, mesarskih zadrug in zbornice za TOI kot zastopnico obrtnikov na eni strani, na drugi pa pritožb Kmet. družbe kot zastopnice kmeta, je izdala kr. banska uprava z dne 23. febr. t. 1. pod čl. VIII/51 S-1 okrožnico. v kateri točno precizira, kdnj sine kmet svojo doma prirojeno živino klali in odprodali, da se ga ne more dolžiti kršitve obrtnega zakona. Okrožnica je bila objavljena tudi v peli številki Kmetovalca^ na prvi strani. Med drugim pravi okrožnica dobesedno: »Bistvo postranskega posla kmetijstva pa jo, da so vrši le v pravem razmerju z obsegom kmetije in na tak način, da se ohrani notranja vez s kmetijstvom, da se zrcali zgolj se-stnvni del enotnega kmetijskega gospodarstva in nc kol samostojno |>odjelje. Nadalje pravi: Če pa se vrši klanje in odprodaja mesa s slrani kmetovalca tako red ovit no in pogosto, da ni v skladu z obsegom kmetijskega gospodarstva, ali ne z navadnim kmetijskim delavcem, temveč s posebnim obrtno izurjenimi močmi v posebnih ob-ralovališčih, so lak obrat ne moro več smatrati za postranski, temveč za samostojen obrat. Ta odlok ni sicer drugega kot prepis odredbe bivšega avstrijskega ministrstva za trgovino z dno 12. decembra 1908 pod št. 5507, ki se ni izvajala ler jo padla |>od mizo. Po preobratu je mestno tržno nadzorstvo večkrat preciziralo svoje zahtevo do špoharjev, ki vozijo zaklane svinje v mesto. Da bi tc zahteve zadovoljili, so si ustanovili lansko leto »Vnovčevuhtieo za prašiče na Dravskem polju v Prepoljah nn zadružni podlagi. Ta njihov zadružni pokret je iz srca pozdravili, ker jc Ic v zadružništvu mogoča rešitev vse splošne gospodarske krize, bodisi krnela, bodisi meščana. Mestna občina bo brezdvomno šla ustanovljeni zadrugi na roko in jc neopravičeno vsako podtikanje, da hoče meslna občina odpraviti špeharjo. Mestna občina sc dobro zaveda, da jo prebivalstvo mesta navezano povečini na svoj zaslužek, ki so mora pri splošni gospodarski krizi čuvati vsoh prevelikih izdatkov v prehrani in si ne more kupovati dnevno govedine za vsakdanjo prehrano. Poleg kruha, moke, mleka, sočivja jo prebivalstvu prepotrebna dobra svinjska mast, ki pa jo je prebivalstvo lako iz mesta kakor iz širše okolice najcenejšo kupovalo le pri špeharjih. Kakor so špeharji za dobrobit kupujočega zlasti siromašnega občinstva potrebni, tako tudi reprezentirajo izdaten faktor v dohodkih mostne občine. Pa tudi šc iz drugega razloga so špeharji nujno potrebni. Naši mesarji koljejo polog ostale živine tako malo rejenih in pitanih prašičev, da bi količina masti, ki jo prodajajo mesarji, no zadostovala mestnemu konzumu. Res je, da plačujejo mesarji visoke davke in težko občutijo konkurenco od strani špoharjev, in da so z obrtnega stališča na eni strani njihove pritožbe upravičene, na drugi strani pa jc tudi resnica, da bi mesarji, če bi v tem vprašanju popolnoma uspeli, v občutni meri oškodovali prebivalstvo. Mariborska občina stremi za modernizacijo mesta v vsakem oziru |k> vzgledu drugih mest. Če pogledamo mestne trlnice Ljubljane. Zagreba, llel-grada itd., vidimo, koliko so storile bas v tem pogledu, kar jc iz higijciiskih razlogov velike važnosti in nujna |>otreha. Občina se mora ozirali tudi na tujski promet, kaleri stavi velike zahteve, kar je v zvezi s higijenskimi predpisi o pripravah in pro Vnovč. valnica vzela predpise mestne oličiner nn znanje in so po njih ravnala. Govorice, da bi sc špeharji presolili v eno ali drugo okoliško občino, so menda Ic izraz trenili nega ucraz|ioložetijn. Sostilničarji! Udeležite se zborovanja gostilničarjev Dravske banovine dne II. maja ob pol 10 dopoldne v Mariboru! Po zborovanju ogled vinskega sejma. Legitimacije za polovično vožnjo po železnici zaprosite pri Vinarskem društvu v Mariboru. Gregorčičeva ulica 6. — Priložite 2 D:n v znamkah' (7) Matere, otroci! Danes popoldne sc zberemo skupno k proslavi materinskega dne ob 15 v Narodnem gledališču. Ljubezen materam, ljubezen otrokom! Čisti dobiček sc bo poklonil Počitniškemu domu kraljice Marice na Pohorju. G Glasbena Matica v Mariboru — častni član. Srbsko pevsko društvo »Jcdinstvo« v Kotoru je povodo msvojc devetdesetletnice imenovalo našo Glasbeno Matico svojim častnim članom in ji poslalo častno diplomo z dopisom, v katerem naglasa zasluge Malice za glashe o umetnost. G Koncert vojaške godbe bo danes dopoldne v mestnem parku od 11 do 12. Na sporedu so; Leopold, Svečana koračnica; Verdi, Llvertura k operi »Aroldo«; Wagncr, fantazija i/, opere »Lo-hengrin«; Muhvič, Od Triglava do Balkana, potpu-ri; Donizelli Kavatina iz opere »Rudenz«; Svoboda, Češkoslovaška koračnica. □ Zgodovinsko društvo v Mariboru. Izletniki v Ptuj se zberejo danes na giavnem kolodvoru ob četrt na 12. G Gimnazijsko podporno društvo na klasični gimnaziji v Mariboru je imelo 7: t. m. svoj občni zbor. Iz poročil, ki sta jih podala predsednik ravnatelj dr. Tominšek in knjižničar prof. dr. Dolar, je razvidno, kako blagodejno deluje to javnosti ne-opaženo društvo, ki siromašnemu dljaštvu deli v najhujši sili podpore v denarju, zlasti pa jih oskrbuje z dragimi učnimi knjigami. V tekočem šolskem letu jc razdelilo nad 1400 šolskih knjig. Občni zbor jc počastil spomin umrlih odbornikov, med njimi tudi stolnega prošla dr. Martina Mateka ter umrlega člana stolnega župnika Fr. Moravca. Nanovo sta bila v odbor izvoljena dr. Kac in stolni vikar Vinko Munda. □ Vinska razstava in vinski sejem v Mariboru. Danes ob pol 12 otvori vinsko razstavo v dvorani »Union« ban Dravske banovine dr. Drago Marušič. Pred otvoritviio se vrši v dvorani Zadruž- Okusna in zdrava jo KOL1NSK A KAVA. ne gospodarske banke III. vinarski kongres, ki se začne ob 8. Na razstavi je razstavljenih 570 vinskih vzorcev, ki so obiskovalcem za poskušnjo na razpolago. Na galeriji dvorane je bufict z bogato vinsko listo izbranih vin po zmernih cenah. Vinjk* razstava in sejem traja od 10. do 12. maja. O Ljudska univerza. V torek, 12. maja predava režiser ljubljanske drame g. Milan Skrbinšek o gledališču. G Smrtna kosa. V starosti 64 let je umrla posestnica Marija Rudolf, Cesta na Brezje. Pogreb bo danes ob četrt na 16 iz mrtvašnice na magda-lensko pokopališče V porodišnici je včeraj umrla Terezija Korošec, žena voznika, stara 31 let. Pogreb bo danes ob lb iz mrtvašnice na mestno pokopališče, Itlag jim spomin, preostalim naše so-žalje. G Umrl je 21 letni pekovski pomočnik Alojz Šeruga, včeraj v splošni bolnišnici, ki si je, kakor smo že poročali, v samomorilnem namenu pognal tri strele v prsa. G Na stojnici ra oporečeno meso pri mestni klavnici se bo prodajalo v ponedeljek od 7 naprej 600 kg govejega mesa po 8 Din za kTtograra in *i-cer na osebo največ 2 kg. G Posestne spremembe, .lurca Adolf in Milka sta kupila od dr. Skapina, odvetnika, parcelo ob Grajskih vratih za 140.000 Din. — Vrtnar Jemec Andrej je kupil od Adolla in Milke Jurca ob Grajskih vratih parcelo za <0.000 Din. — Elektrarna Fala je kupila hišo v Strossinajerjevi 29 od dedičev Ane Knauer za 450.000 Din. — Ivan in Ivanka Merdavs, po.s. Tritcnjakova 24 sta kupila hišo od Veronek Andreja v Trstenjakovi 244 za 60.000 Din. — Parcelo ob Koroških vratih je kupila Marija Mlinarič od Nassimbenija za 45.000 Din. — Franc in Ivana Vcber, pos. sta kupila hišo za 155.000 Din od Klare Kahvcdjič, soproge car. urad. na Slomškovem trgu 16 a. G Za peki so na vrsti mariborski mesarji. Kakor smo slišali, je bila pri tukajšnjem sodišču vložena proli 43 mesarjem kazenska ovadba radi navijanja cen. Obče znano je, da plačujejo mariborski mesarji od ho/iča sem kg žive teže po 3 db 7 Din. Navzlic temu pa stane govedina, ki jo prodajajo mesarji na stojnicah 12 do 24 Din, torej za najmanj štirikratno kupno ceno. Ker so bile cene v lanskem letu živini višje nego do sedaj, davki in režije pa so ostale iste, je jasno, da delajo gotovi mesarji z dobičkom, ki je po zakonu nedopusten. G Nezgode in nesreče. 6 metrov globoko je adel s hodnika 50 letni Ivan Časar, stanujoč v ojainiški ulici 5 ter si zlomil levo nogo pod kolenom. Na Magdalenski ulici je trčil 15 letni kolesar Alfred Lah v drugega kolesarja ter padel raz kolo in si pri padcu razbil glavo. V tovarni »Kovina- pa sta pri stroju ravnala ključavničarska pomočnika Karel Kregar in Franjo Vidmaj tako neprevidno. da jc stroj odtrgal Kregarju kazalrc desne roke. Vidmaju pa tri prste na levi roki. Vsi ponesrečenci so morali tekom dneva iskati pomoči v splošni bolnišnici. G Na dosmrtno ječo obsojeni Bezjak hoče bije tožiti soobsojenega Jamemika in Goloba. Kakor smo žc svoječasno poročali, so bili obtoženci glede Kcsnikovega umora spoznani krivim in obsojeni. Bezjak na dosmrtno ječo, Klemensberger in Golob na 20 let, .lamernik pa vsled mladoletnosti na prisilno delavnico. Pojavila pa se je po glavni razpravi neka nova priča, ki silno obremenjuje tudi v Ameriki se nahajajočega Sketa. Bezjak namerava baic vložiti tožbo proti .lamcmiku, Golobu in vsem pričam, ki so obtežilno izpovedale na glavni razpravi za njega. G Mcho.kova sekira. Včeraj jc bil zaslišan posestnik Josip P. iz Slemena, ki jc spoznal sekiro, katero so našli na oknu Dobajeve hiše po umoru, za svojo last. Mohorko se zvija in še naprej obremenjuje Hribeiskega. G Zopet inkasant — ki kasira za sebe. Pri nekem mes:nem podjetju so prišli na sled večji poneverbi. Uvedena je stroga preiskava. G Saharin. Policija je aretirala 16 letnega posestnikovega sina Ivana Kosarja, doma iz Bre-sternicc. Pri njem eči; bil je torej z drugo besedo lastnik inventarja v dvorani, s katerim jc smel poljubim razpolugati. 2. Isti župnik Aljaž je izročil svojemu nasledniku. t. j. meni, lastnoročno spisano in jkmI-pisauo potrdilo. da jc ves inventar v dvorani last nuslednikovn z izrečnim doslnvkoni, da z njim poljubno razpolaga, ali po dogovoru da društvu v najem ali i z dvorane vzame. 3. Prosvetno društvo me je vedno priznavalo 7.i lastnika inventarja, zato mi je dajalo sicer malenkostno, a vendar dejansko odškodnino za njegovo upora!*). 4. Če je lasluik dvorane kol najcmodajalcr sedaj dvorano prepustil drugemu najemojemalcu, jc bila dolžnost obeh strank, da se prej informirata. kaj se bo dalo, oziroma vzelo v najem. Mačka v žaklju v 20. stoletju menda nihče nc prodaja in ne kupuje. 6. Ker je prosvetno društvo izjavilo, da ima v načrtu novo zgradbo, Ier me prosilo, naj mu inventar shranim za novo dvorano Ier mu tako prihranim izdatke za nabavo novega Inventarja, sem mu drnge volje ustregel — toliko lažje, ker se ni niti najemodajalec niti novi najemojemalec na mene obrnil niti z eno besedico, naj inventar v dvorani puslim. Samo lo je resnica in nič. drugegu. Javnost pj< naj si ,-edaj nama ustvari sodbo. > ali sem smel svojo lastnino iz dvorane vzeti ali ne, kakor ludi sodbo o znanih nečednih tozadevnih Izmišljotinah in ovadbah o nekakem demoli-ranju itd. Franc Pečarič, župnik. Proti molom - TARMOL! V vseh lekarnah in drogorijali. Proizvajalec: Che- 1 motečima . Ljubljana, Mestni trg 10. Številne nesreče Ljubljana, 0. maja. Pnnes so sprejeli v ljubljansko bolnišnico nič manj kakor 7 ponesrečencev. Morda najbolj resna , nezgoda se je pripetila 9 letnemu Kazimiru Velkn-vrhu, sinu krojača v operi in stanu jočeniu na cesti na Brdo na Viču. Ta jc šel danes opoldne iz šole. Na |«>ti pa je zlezel ua železniško progo prav v hipu. ko je mimo pripeljal vlak. Vlak jr dečka | butnil ob stran, da je obležal nezavesten in s precejšnjo poškodbo no glavi. Poklican je bil reševalni avlo. ki je dečka I a L ■ > j prepeljal v bolnišnico. — Drugi otrok, ki se ju danes ponesrečil, ji; 7letna lliv.iku Dimnik, hčerka posestniku i/. Dobrini) 02. Ta se je po| oldne igrala s slainoreznico in vtaknila v kolesje levo roko. Slamoreznicn ji jc odtrgala tri prste. - 2o letni delavec Anton kobal iz. (iorenje vasi 14 ie delal včeraj na lesnem skladišču v Oorenji vasi. Med delom pa jo padel in si zlomil levo roko. — Resna nesreča se je pripetila 58 letnemu delavcu Jožetu ITorjan-člču Iz Štor 81 pri Olju. Temu je med delom v železarni v Slorah brizgnili! kaplja staljenega železa v desno oko. Florjančič je v nevarnosti. Ha izgubi oko. — 50 lelna užilkaritn Frančiška Zupan iz Jelše pri Blagovici je nasliljaln v hlevu kravam. Pri leni je padla in si zlomila levo roko. — Manjša nesreča se je pripetila v tovarni v Vevčah. 20 letni delavec Ivan Kocjančlč iz Zgornjega Kašlja II je med delom vlakni! levo roko v Iransmisijski jermen, ki mu je poškodoval palec. — Zadnji ponesrečenec jc 55 letni kočar Janez Krašovcc s Sela r občini Robek. Ta je davi sekal v gozdu les. Pri tem pa je padel na sekiro in si močno obrezal desno roko. — Vsi ponesrečenci sc zdravijo sedaj v bolnišnici postajališču v drugo vzpenjačo, ki te pelje do vrha Patsclierkofela, pa popolnoma izginejo. Zgoraj pa te čaka majhen doživljaj; burja brije s toliko silo, da se ne posreči vsakomur od udeležencev priboriti se v boju s tem elementom do starejše planinske koče zgoraj, dočim leži novejša zgradba spodaj ob vzpenjačinem zadnjem postajališču, čisto na vrh nismo šli; na videz izgleda, da prideš gori lahko v desetih minutah. Dva od udeležencev sta bolela' očividno napraviti poizkušajo. V težki borbi z besnečim elementom sla prehodila to pol v — tri Četrt ure. Naše planinske koče. Nekatere so sila udobno urejene. Naj za primer navedem n. pr. Mariborsko kočo, kjer je gostom poleti na razpolago celo bazen. Toda težko bi bilo pričakovali, da se je tukaj zgoraj mogla postaviti stavba — s takšno notranjo ureditvijo kakršne najdemo celo po naših mestih v bolj poredkih slučajih. Velika dvorana za goste bi bila v čast vsakemu našemu hotelu; v prvem in drugem nadstropju do 40 sob za tujce. Čedne, najmodernejše opremljene z vsem potrebnim komfortoin. Najnovejši umivalniki s poljubno uporabo tople ali mrzle vode; razen tega v obeh nadstropjih tudi kopalnica. V pritličnih prostorih je napeljan radio in kuhinja je takšna, da je morda mogoče na prstih ene roke našteti pri nas v Sloveniji liste hotele, ki bi se mogli ponašati s tako prostrano in tako moderno urejeno kuhinjo. Potrebna je ta ugotovitev in priznanje. V predarlski prestotici Bregenz, 7. maja. Iz luoniosta z brzovlakom proti Bregenzu. Spotoma se ustavimo pri Sv. Antonu ob Arlbergu, najvišji železniški postaji Avstrije, Nemčije in Švice. 1304 ni visoko leži. V hotelih iu drugih preno-čevališčih je prostora zn 1000 oseb. In Sv. Anton ain Arlberg je čisto navadna vas! Sv. Auton pa je tudi raj smučarskega športa v Alpah; nepričakovani uspehi smučarske šole tukaj zgoraj so |K>-vzročili, da jc ta šola dobila naziv smučarske visoke šole! v štirih letih se je izvežbalo v tej visoki šoli nad 5000 udeležencev. Na programu je bil med drugim tudi poset znanega hospica pri St. Christophu z avtobusi; vendar je ta vožnja radi velikih snežnih žametov morala izostali. In nadaljujemo potcin vožnjo. Do Feldkircha divja romantika narave: prelomi in prepadi, ostri vrhovi. Od Feldkircha naprej sadovnjaki, njive, travniki. Ponekod spominja okolica na Savinjsko dolino. V slogu hiš sc opaža prehod k švicarskemu tipu; zvoniki z zvončki na kinetskih hišah so že zdavna izostali. Blagoslovljena je predarlska dežela; vsa bogata v rasti, prirodni lepoti in tujskem prometu. Po vsem, kar je videti, je lahko sklepati: pobožen, priden in marljiv jc la narod. Mimo Dornbirna, krasnega mesta vrtov, v predarlsko prestolico Bregenz, izhodišče številnih izletov v mično okolico in liodensko jezero. Zal smo v Bregenzu doživeli nekatera razočaranja, o katerih pa nc kaže na tem mestu razpravljati. Prav gotovo ni ustvarjanje takšnih situacij niti najmanj v interesu predarlskega tujskega prometa. V enem dnevu: skozi petero držav Najprijetnejši iu najlepši doživljaj pa je bila naša včerajšnja vožnja z avtobusi ob " Bodenskcm jezeru v Schaffhauseu oziroma Neuhausen k znamenitim slapovom reke Rette. Naša pot: skozi brez števila pestrih naselbin, ki dajejo tišini bodensko-jezerskega obrežja prav poseben čar. Predarlska, Švica, Badenska, VVurleniberška, Bavarska iu zopet Predarlska. Mimo Rorschacha s slovitimi tvorni-caini letal, Komanshorna, vštric Koistance, Steck-borna, skozi Schaffhaitsen k neuhausenskiin slapovom Renc. Mogočno veličasten ulis: preko skalovja udarja in grmi v veliČastju nepopisne sile reku Rena. Bogve, kaj bi inoglo postati iz tvorbe, ki bi se bila znašla po nesrečnem naključju tam zgoraj med tistimi skalnatimi zasekami, v trenutku, ko bi jo bila pograbila grozotno veličastna sila slapovja. Iu potem vožnja z motornim čolnom proli besnečemu slapovju s pristankom v srednjem ozkem pasu. Kaj bi neki moglo biti, če bi od|Jove-dala krmar jeva roka, ali če motor, in bi čoln zaplul v tisto veličastno pneče sc valovje? .Malo jih jc inenda, ki jim ob tej vožnji v slapovje nc bi bilo šinilo skozi možgane to vprašanje z že vnaprej jasnim odgovorom. Nato jio ozkem stopnišču kvišku na vrh kljubujoče srednje skale. Tam spo-daj in tik ob mestu, kjer stojiš, bobni element, da se ti dozdeva, da se ob silnem navalit maje skalovje. Na fiovratku obilne čoln za šalo slapovje. Igračka. Preko glave se usiplje nekaj kakor dežek. Ko pristaneš na drugi strani občutiš v sebi nekaj kakor zadovoljstvo. Naša konfekcija oblači najfinejše! DAMSKl PLAŠČI, OBLEKE, POVRŠNIKI IN OBLEKE ZA GOSPODE1 V KVALITETI, IZVEDBI IN V NIZKIH CENAH NENADKRIUIVA! DRAGO GORUP & Co. MIKLOŠIČEVA CESTA S T. 16 (I. nadstropje) Kongres poljsko-jugoslovanskih lig Dunaj, 8. maja 1031. V najlepši dunajski pomladi, ki je letos izredno bujna in vabljiva, zbiram svoje končne vtiso s kongresa. Površno sem Vas doslej seznanil s potekom kongresa in njegovimi sklepi in čas je nazadnje, da tudi sam zaključim račun o tem, kar sem videl in slišal. Predvsem je tretui pribiti veliko simpatično razpoloženje poljske javnosti do Jugoslavije, njenih ljudi in njenih problemov. Ne|>oznhni nam bodo prisrčni sprejemi od strani listih Poljakov in Poljakiuj. ki so ob raznih ekskurzijah obiskali naše morje, spoznali u.tše ljudi in le z resnično ljubeznijo govorijo o njih. Značilno zu to iskreno slovansko neposreduo razpoloženje je, da so ljudje, ki so nas samo dva dni spoznavali za časa bivanja v Vnršavi. ob slovesu na kolodvoru imeli solze v očeh kol bi se poslavljali od starih pri-jnteljev ali drugih sorodnikov. Ne Injin pozntiil scene \ trgovini, knko je rentačila ugledna dama, ko ji niso predložili tukoj najboljše kvalitete s|>o-ininskega blaga, ki ga je pozneje delila Jugoslovanom ua kolodvoru. Kdor je dvomil o pravem tipičnem slovanslvu Poljakov, se je pač prepričal, na se tu podobno kot v Rusiji z vso silo javlja široka fuvstvena praslovanska natura. Poljaki pa niso samo svojega brulskt gu čuvstvu razkrivali, ampak pred vsem tudi odločno voljo po sodelovanju z nami. Vem. »la je precejšnjo vlogo igralo slučajna zunanjepolitična situacija, ki je prav pogosto prodrla nn dan v govorih odličnih gospodarskih in političnih predstavnikov (Hiljske družbe. Anschluss. carinska unija Avstrije in Nemčije ter nedvomno |io tujih interesih poostreno razmerje v Gdonjsku so za to zadostni povod. Barometer poljskega političnega iu gos|>o-darskega razpoloženja je za take poj. ve 7 lo občutljiv. Ce grozi nevarnost, se prijatelj tem tesneje oprime prijatelja, zato je razumljivo podvojeno poudarjanje ua-ih medsebojnih inlort s rv in lirijaleljskih čuvstev. V tej situaciji je razumljivo, da jc bil glavni interes kongresa in njegovo najrevnejše delo koncentrirano ua gos|iodarsko in žurn.ilistično slrau našega programa. Samo obžalovati moramo, da nekateri naši gospodar-ki krogi ni^o zadostno occnili inomenla in opustili ugodno priliko v Poznanju manifestirati skupnost miših gospodarskih interesov. Prav tako je bila udeležba našega žur-ualizina razen rz prestolnici) nezadostna. Mislimo, da jc bil tudi v tem oziru moment ediuslveu v naši dosedanji skii|iui zgodovini in zelo važen. Pribiti je namreč treba, da je bil kongres univerzalno zasnovan iu bi so motil tisti, ki hi bil iskal v njem samo sestanek delegatov društev poljsko-jugoslovanskega prijateljstva. Prav In /.nn-čaj jc ostal celo precej v ozadju. Glavni praktični poudarek je bil na gospodarski in turistični plati naših odnošajev V danem položrju Slovanstva. ko je Rusija popolnoma mrlvn za sodobno stremljenje uuše skupnosli. ima Slovanstvo samo dvoje pljuč, s katerimi diha v iroki svet, poljska iu jugoslovanska pristanišča. Vsaka utrditev našega položaja v li smeri je v interesu vsega Slovanstva in njegove boiločiiosi i. Srečen -lučaj, da med .iug"sio-vani in Poljaki nt nobene sporne ločke in sploh nobene prnve možnosti neprijetne konkurence, je ustvaril iz nas naravno os sodobnega slovanskega položaja. Pridobivajte novsh naročnikov? Najbližja sodobnost nas je nazorno poučila, da je edino prava politika boriti »n za izrazito naše interese. Na kongresu je bilo |>onovno ugotovljeno žalostno dejstvo, dn |>oscbno naša žurnn-listika se vedno ni doraslla svojemu položaju iu predvsem ludi svojemu slovanskemu dostojanstvu. Celo pri svojih starih prijateljih žiimalistih sem ugotovil, da |>oljska žurnalistika (pa sove ludi naša!) črpa svoje Inlormarije o slovanskih zadevah, in to pogosto o najbolj itcrečih. Iz nemških, francoskih in zelo |tognslo celo italijanskih (!) virov. Kongres je ponovil davno željo v seli pravih slovanskih |iatriolov; naj bi slovanska žurnalistika črpala svoje vesti o slovanskih zadevali predvsem iz slovanskih virov. Zato: V redakcije slovansko časopisje! Končno 5e eno: V resolucijah kongresa so Poljaki izrecno opozorili ua svoje prirodne lepole v Karpatih. Žal mi svojih prirodnih 1c|>ot, ki se morejo mirili v slovanskih Alpah s svetov iui znanimi švicarskimi in avstrijskimi. no |iropagiramo zadosti. Videli smo dvo jugoslovanski propagandni razstavi v Poznanju m v Varšavi, u ua obeli je manjkalo unših Alp. Prepričani smo. du ne namenoma, ampak le vsled slučajne izbire raz|ioložlji-vega propagandnega materiala. — Ni samoljubje, ki nas navaja k t< mu. dn poudarjamo, da so enako kol nase lepo in v romantiki svojo prirode in jgodovint: iicizčrjuio morje prvovrstno bogastvo Kdor njih propagando zaue- uašo slovanske Alj; morja, greši nad našim skupnim narodnim bogastvom. Mcgoče luili. da so pri takem neupošte-vnulu krive naše lastne tujskopromebio ustanove. — Iu vendar iniuuio banovnuki iu mestni tujsko-prometni svet iu se staro poklicno ustanovo Pulnikn!! Pa š|> ena opazita: Razpoloženje za sodelovanje je bilo posebno s poljske strani enodusno izrazi no. Da je prav tako globoko prodrlo ludi iui naši strani, n< bi hotel dvomiti. Gotovo jt. da je bila la manifestacija delo predvsem eno<;:i človeka. predsednika Poljsko •jugoslovanske lige v Varšavi, dr. Vaclava Kneblevvskcga. Aii naj torej volin enega človeka entuzlastn nad'imts!' kolektivno voljo obeli držav'.' Poljsko-jugoslov n.dvo prijateljstvo ie stopilo s lem kongresom v kritični stadij, I-parno, du .-iuo šele na začetku! G, 1 AZELA TERPENTI-NOVO MILO JE ZA VSE, TUDI NAJFINEJŠO TKANINO Zahtevajte gu pri Vašem trgovcu ] Romanje v Rim Mednarodna proslava socialno encikiihe „Rerum novarum" Zastopniki krščansko soc. slovenskega delavstvu se odpeljemo v ponedeljek zvečer II. t. m. oh 25.05 iz Ljubljano proti večnemu mestu. Pripravljalni odbor jo prejel iz Rimu veselo vest. da bomo žc prvi dnu bivanja v Ui-inu, tu ju \ sredo opoldne Slovenci sprejeti v posebni nvdijenci prt sv. Očetu. Poleg toga bi> V petek še skupna avdijenc« zastopnikov" v seli narodov na dvorišču sv. Damtiza. Nu praznik Vncbohodu ho skupuu jirosluvu 40 letnici; Leonove okrožnice, pri kateri ho govoril tudi zastopnik slovenskega delavstva. Pripravljalni odbor je poskrbel, du bodo udeleženci ves prosti čas v manjših skupinah pod vodstvom siov. vodnikov porabili za ugledu vanjo rimskih znamenitosti. Prometno ministrstvo je za udeležcuce dovolilo polovično vožnjo, /uto naj v-.ik kn|>i na od hod n i (>ostuji cel vozni listek do Ljubljane, kjer |>n naj ca ne odda, ampak shrani za po v ra tek. Vozne listke- od Ljubljano do Rimu in nazaj do Ljubljane preskrbi pripruvljal-iii odbor. V ostalem pu nuj se priglušcnci ravnajo po že dobljenih navodilih. Pripravljalni odbor. „ Predaleč je zašel" Blaifi g. Benevolens se je naenkrat začutil presinjenega z vzvišenim poklicem, da ogorčeno pograbi bridko pero in pod doničim naslovom, kakor ga nevredneži beremo zgoraj, nakloni ka-telietu ene izmed Ijubljunskih srednjih šol v prisrčnem očetovskem tonu prekrasno pedagoško lekcijo, dihajoči« sladki vonj božanske poeziju: ABC Deji, mladike človeško družbe, so krivo |>od iukvi-zitorsko metodo tega nearečnegu zločinca, tiranskega katebeta. Goreči gospod jc bržkone prepričan, da o|iravlja delo vzravnavanja.' Sevedi! je, ne pa samo bržkone, ampak še prav trdno, kalni noj je |>ri propalii-i tudi mogoče drugače! Neču-teno polzi strupeno kaplje v mlada, dovzetna srrn — kapljo hinavščine. laži, llcemerstva... Da, g. Benevolens, kako ganljivo lepo znate povedati, iii kako ljubite inludino! Kaj bo ž njo, ubožico, ako ji se Vi umrjete, ki Jo edini Se ljubite, nfco bi Vas recimo od gorečnosti zadela kup'? Samo vse pr. -več sto blagi: o kapljicah govorite. |>u sein prepričan. da Vam od žalosti na velikim pohujšanjem mladik človeške družbe Se iz oči in nosa lijo ne le kapljico, ampak |»olokl! Politi jsl ji ver pn ined tem Izliva cele stru|>eno mlidn nemoraliiocli v mlada dovzetna srra, |>oniislite. gollde! O vesoljni Izrael, zdrami se, dvigni se in iztrebi nesnago in reši! oj reii dovzetna src«, trpinčeno nedolžnost I Ali naj sc edini g. Benevolens zanjo peha! — -Nimam !>a namena delati Izpadov proti veri iti g. kali-betu.- Kaj! Kje pa ste, mračnjaški klevctnikl, da vam posvetim, ki blagemu g. Bcnevolensu podtikate zlobne namene!? Trdovrntneži in zukrknežt, ki še ne spoznale neskončno blagosti gospoda, dasi vidite, knko goreče vesoljno slovensko Javnost op«, zarja mi pohujšanje, ki se godi! -Torej mu bo le resen mcniento, ker Je v svoji gorečnosti predaleč zašel. K*t modu« in rebusi Benevolens . Nesrečni zločinec! Kajne. u. Benevolens, Se Vi kar nekako dvomite, ali se Do izgubljena reva sploh Se vrnila uu edino zveličavno pot Vaše ljubeče pedagogike nli no! Toda ne zdvajajte! Če latinsko znate. Kako naj sc Vam še kdo ustuvlju! 2e vidim, propalico, kako sc pod gnojnim kupom svoj" velike krivde skrušeno Irka nn prša in komaj slišno jeclja — cj, vragu, ne. saj godrnja: Predaleč si zašel, g. Benevolens! Lsl mudus iu rebus! Le čevlje sodi naj kopilar! — Mulevolcns. — Telesno zaprtje, sluhu prebav«, ue. normalni razkroj in guilobu v črevih. prevelika množina .kisline v želodčnem soku, ne. čistu ko/a iui ohru/ii. na hrbtu in pršili, tvori, mnogi katari ustne sluznico izginejo |>r:n ( kmalu / ralx> naravne 1'ranz-Joscf greti-čice. številni zdruvniki in profesorji Franz-Joscf vodo že desetletja pri odraslih iu olro-I kili obeh spolov uporabljajo r. ugodnim u«.pt»-; bom. Frnnz-Joscf gicnčicu se dobi\u \ le-k.irnuli drttgcrijali in sjiecerijskili trgovinah. ■sM M ulr&w m bolne je bivanje V' SLATINI HABKM III. Prvim v razvedrilo, drugim za •/. Imvje. Osem slovitih zdravilnih vrelcev sluzi Iu zn zilinvljenjo raznih bolezni Edinstvene naravne ogljikovo-kislo mineralno in želez-nale. kopelj'. Bolni mi srcu, ledvicah, presnovi iu živcih najdejo tu >.u| el svojo zdravje. — Julijo in avgusta : talna godim, drugače |u iiožuostui koncerl i, kino, radio, obširna biblioteka itd. — Prospekti \ vseli pisarnah Pulnikn in od uprave zdravilišča. Cerklje Zgodovinska hiša je gotovo Marinčkova v Cerkljah. kjer je našla pred 70 (sedemdesetimi) leli svoje prostore prva šola, v kateri jo sjirva poučeval domači duhovnik, nato organist. — Ta hiša je do zadnjega ledna ohranila svoje prvotno lici. a zadnje dni so jo pa spremenili, ker so ji odvzeli staro streho (slamnato) in jo pokrili z opeko, 'lake hiše -u /.iv dokaz, dn je prvi, ki ju dal slovenskem u ljudstvu šolo, bil to duhovnik in cerkev. Pa dimes naletimo na mnogo lakih, ki cerkvi in duhovščini odrekajo pravico brigali se za izobrazbo ljudstva. Lahko je sesti k tojili jieči. a ležje je znositi drva skupaj iu peč ogreli! Če se danes nekateri širokoustijo, da so prav oni poklicani dajati ljudem izobrazbo, naj si prav dobro zajioni-nijo: Pavovo perje sc ne prilega sraki! Pavovo perje je lejio, a srakin krič je grd! Naši gasilci so se zttvczali in začeli zbirali darove za motorno brizgahio. Do sedaj ie niso še i me I i, a ne bo dolgo, pa bo! To je zelo prav in pametno! Tega se zavedajo ludi ljudje in zalo radi prispevajo s svojimi darovi, čeprav je prav la čas grozno pomanjkanje denarja. Sedanja bri-zgulna ie slani iu lako utrujena, da ji pač pripada že počilek — če ne ludi že penzijon. tia^ihi v Krški vasi ho pripravljajo, da si poslovijo dom, v katerem bo ludi velika dvorana z.a druinutske prireditve Itd- Prostor jim je darovala vas, in sicer lam, kjer bo nekoč tudi uova šola. Kako bo napredovalo eno iu drugo, bomo sporočili. Trbovlje V počastitev spomina blagojiokojne gospo Lelnikove, ki je bila zaslužna članica Damakega komiteja Rdečega križa v Trbovljah, je daroval g. dr. liaumgarten 20» Din, ga. Poklšek 100 Din, odboru ltilečega križa pa je zbral '230 Din. — Namesto venca mi grob blagopok. g. Šulca pa je darovala g n. Kralj 100 Din in ga. itadejuva 100 Din. Vsi darovi so namenjeni ferijalni koloniji revne rudarske dece. Prisrčna hvala! Rdeči križ priredi dne 7. junija cvetlični dan v'jirM ferijalni koloniji revne solske dece. Rdeči križ bo letos v počitnicah postavil feri-idno kolonijo revne šolske dece v gorskem zraku pod vodstvom dani Rdečega Itrlža. V to letovanje se sprejmejo tudi šolarji staršev proti plačilu režijskih stroškov. Podrobnosti bomo šo objavili. Predavanje o plinski vojni. Dne 12. t. m. v torek ob 0 zvečer bo predaval v dvorani Delavskega doma v Trbovljah inšpektor Woster o >ob-rambi v plinski vojni . Vsloj* prost. Vljudno vabljeni vsi! Ljutomer Lurški oltar M. b. je ves prenovljen /.a letošnji m uj n i k. Delo je Izvršil g. Zamuda iz Krlževc. loje ze drugi prenovljen oltar v letošnjem lotu. Naša cerkev postaja vedno bolj snažna. Kor so stroški narasti i, se hvaležno aprojemajo prostovoljni prispevki. Kuliik na banovinskih in železniških dovoznih cestah sc prične v ponedeljek 11. t. m. Vsak naj prinese orodje s seboj. Podrobnosti so razvidne iz oglasa na občinski deski. Prosvetno društvo ima nn praznik Vnoboho-da po večernicah svoj občni zbor. Gasilsko društvo bo dne 5. julija t. 1. slovesno proglasilo GOlclnico svojega obstoja. Vinogradnikom v premislek Cel?*? Kočevje -C Toplo proslavo 1'iužgarjero 601otnice so priredili včeraj v poslopju celjske osnovne šole učitelji in učiteljice celjskega okraja. Ob priliki svojega rednega zborovanja so povabili jubilanta v svojo sredo, da jim predava o psihi slovenskega kinelu. Okoli 10 se je pojavila v poslopju osnovne šolo simpatična jubilantova postava, burno pozdravljena od kropkega deškega zbora šole, razvrščenega po hodniku. Še bolj iskreno je pozdravilo jubilanta v lepo okrašeni dvorani učiteljstvo, ki jo prej poslušalo strokovno predavanje učiteljice gdč. Cernejeve. Slavljenca je v izbranih bo-sedah pozdravil predsednik učiteljskega društva teharski šolski upravitelj g. Gosak. Nato je deški šolski zbor pod vodstvom skladatelja g. Cirila Preglja zares vzorno odpel tri Pregljeve Iiarinonizn-Hje narodnih. Neka učenka je pozdravila Finžgar-ja v imenu mladine ter 11111 izročila krasen šopek rdečih nageljev. Končno je pozdravil slivljenca še župan celjske okoliške občine g. Mihelčič, dočim je mestni župan g. dr. Uoričan poslal pismeno opravičilo in pozdrave, burno pozdravljen je nato podal g. pisatelj Finžgar svoje misli o duhovnem liku slovenskega kmeta. Predavanje je učiteljstvo ponovno prekinilo s ploskanjem. & Zaprisega vojakov-novlncev. Mestno načelstvo objavlja, da so vrši v ponedeljek, 11. t. 111. ob 10 dopoldne svečana zaprisega letošnjih vojaških novincev celjskega 39. pešpolka na Glaziji. Mestno načelstvo vabi vsa kulturna in narodna društva v Celju, kakor tudi ostale meščane, da tc udeleže to svečanosti, xy Objava okoliške občine. Vsi hišni posestniki, razen v Gaberju in Zavodni, naj dvignejo v uraftnih urah dopoldne hišne tablice, sicer se bodo na njihove stroške pritrdile po njihovih hišah. — Redno javno cepljenje v okoliški občini bo dne 11-in 12. junija ob 3 popoldne v prostorih občinskega urada na Bregu. S3 Krajevni odbor Udružcnja vojnih invalidov v Celju opozarja občinstvo, da bo letošnja tombola bogatejša od vseh dosedanjih glede množine in vrednosti posameznih dobitkov. Danes so dobitki od 8 dopoldne naprej razstavljeni pred Narodnim domom v Celju. & Nesreče. Na Dobjcin pri Planini so fantje v ponedeljek, dne 4. t. ni. napadli 23 letnega hlapca Janeza Novaka in ga s polenom težko poškodovali. Zdravnik je dognal, da si je pretresel možgane iin.,da ima zlomljeno lobanjsko kost. — Ivan Tomažie, 17 lotu h trgovski vajenec v Spodnji Hu-dinji jo 7. t. 111. odpiral z nožem steklenico. Pri tem 11111 je pa zdrknil nož po steklenici navzdol, tako da si je z njim prerezal kito pri levem kazalcu. — Dijakinja Delakordova se je pri padcu hudo ranila na desni nogi. — Vsi ponesrečenci so so zatekli v celjsko javno bolnišnico. & Zopetnn izpremcinlm v današnjem športnem programu. Ker se je SK Amater iz Trbovelj pritožil proti prvenstveni tekmi SK Amater in SK Trbovlje, je LNP prestavil za danes napovedano tekmo, ki smo jo javili v Slovencu , med SK Atletik, Celje in SK Trbovlje na nedoločen čas. REKLAMNE CENE! REKLAMNE CENE! TRAJNA ONDULACIJA 120—150 Din, zajamčeno moistersko delo, brez bolečin in opeklin. F. KRANJC, frizer za dame, Celje, Glavni trg št. 18, E. PAIDASCH, frizer za dame, v hiši trgovca K6niga. Ptai Katoliško prosvetno društvo na Vurbcrgu priredi predstavo na Vnebohod 14. maja popoldne ob 3 v Župnijskem domu. Predstavljali bodo dr. Krekovo igro Pri sestre« in 2Za srečo«. Domači in sosedje, zlasti Ptujčani sto lepo vabljeni. Poučni izleti*. Ptujsko mesto je zelo privlačna točka za tujce, bližnje iu daljne, to je Že stara stvar. Današnjo nedeljo popoldne pride v Ptuj, če bo lepo vreme, zgodovinsko društvo iz Maribora. Po ogledu svetišč v čast poganskemu bogu.Mitri na llajdini si v 1'tuju ogledajo muzej in grad. Ob tej priliki se vrši skupna seja obeh zgodovinskih društev, mariborskega in ptujskega, da se ugotovi dosedanje delo in določijo skupne smernice zn nadaljnje delo. — 1.1. in 16. t. m. nas obiščejo osnio-šolci gimnazije v Clradcu, ds pregledajo mestne znamenitosti. Oh lepem vremenu se na Florjanskem trgu danes ob treh popoldne prične velika tombola Prosvetnega društva, ki je udeležencem pripravilo nad 500 vrednih dobitkov. Toča in de« bosta uničila krasno obetajoče sadje, če ne bo konec njunih darov. Slovenj gradeč Pogreli gc. f'crnrtovc, ki se je vršil v petek i/, mrtvašnico javno bolnišnice v Slovenjgrad- cu na mestno pokopališče, je pokazal, kako priljubljena jc bila pokojnica. Mrtvaški voz so krasili številni in lepi venci ter šopki, za krsto pa jo stopalo par sto ljudi. Pogreba se je udeležila tudi šolska mladina, kateri je pokojnica tolikokrat pripravita toplo kosilo. Pevsko društvo pa je zapelo dve žalostinki. Kmetijska podružnica jc imela preteklo nedeljo svoj občni zbor. Iz poročil odbornikov je 1,./.vidno, da šle.je podružnica 101 člane, ki so v polni meri vršili svoje naloge in dolžnosti. Blagajnik ie imel 12.400.52 Din prejemkov in 8.027.70 Din izdatkov. Ostane še 3.841.82 Din. Podružnica je napravila poučni izlet in ekskurzijo v št. Jurij ob juž. žel., ler priredila nad vso pričakovanje dobro uspeli kmečki praznik. Pri volitvah sc izvoli povečini stari odbor. Kmet. ref. Wernig poroča o modernizaciji in racionalizaciji našega kmetijstva. Izrazila se je Zelja, da bi podružnica pri-rp; vala k nabavi železnih plugov posameznim kmetovalcem članom in dn bi podružnica tudi skupno nabavila troSarine prost uvoz bencina za uporabo gospodarskih strojev in da bi posredovala za »nif-mii« irniui i.i«. »t vino za domačo .uporabo. .u>vn »lomovdlišče prosvetnim organizacijam in zadrugi državnih nameščencev so nam obeta. Zadruga državnih nameščencev je namreč začela misliti na lasten lokal; po tem načrtu naj bi se v islei 11 poslopju postavila telovadnica za gimnazijo, šolo ler telov. organizacijo, dvorana za predstave tor šolska poliklinika. Tudi druge prosvel-I ne organizacije bi imele svoj sedež v tem poslopju. ; Ideja je na vsak način posrečena. Težavo pa bo I delalo gmotno vprašanje, pa tudi vprašanje pro-i štora. Težko je namreč dobiti v Kočevju primeren prostor za stavbo, ker je svet močno močvirnat. Želimo, da bi se ideja kmalu in 1111 zadovoljiv način obistinila. Ljudska posojilnica v Kočevju, ki je začela • lansko poletje delovati, je imela ie dni svoj obč-I 11I zbor. Natančnejšo poročilo o poteku istega Še ! sledi. iz razmh krajev St. Vid nad Ljubljano. Meščanska šola priredi danes popoldne ob 3 po šmainicali v šolski risalnicl materinski dan. Učenci in učenke se bodo poklonili svojim materam in sc jim zahvalili zii njihovo ljubezen. Prisrčno se bodo spomnili tudi svojih součencev, ki so jim že ljubljene matere umrle. Vabljene vse matere iu vsi listi, ki - • klanjate lepoti materinske ljubezni, njenemu olje-nju in požrtvovalnosti. Is pri Ljtihljnni. Novega organist« in cerkovnika je z majem dobila Ižanska fara. Prišel je iz Bučke na Dolenjskem in piše se Karol Šker-janec. Ko je bila služba organista razpisana, je Domoljub- zapisal: Dal Bog ižanski farl žc skoraj enkrat organista, navdušenega za cerkveno in društveno petje; obenem pa tudi cerkvenika. vnetega za cerkev! Kot kažejo prva znamenja, bo ta srčna želja izpolnjena. Novemu g. organistu pa želimo v Ižanski fari sreče in mnogo lepih uspehov. — Na občnem zboru Prosvetnega društva je bilo izvoljeno dosedanje vodstvo društva. — Tombola gasilnega društva, !.i bi se imela vršili danes, je preložena ua bmkoštni ponedeljek. Ker je, čisti dobiček namenjen za nabavo motorne brizgalne. bodi tombola vsakemu toplo priporočana, posebno še zuto, ker letos običajna ve-ollca s plesom odpade in se vrši samo tombola. — Nedeljska prodaja Slovenca , odkar jo ima g. Mavec, prav dobro uspeva. Čeprav imamo sodnj na kmetih polno dela, se včasih zgodi, d« nedeljskega »Slovenca še zmanjka. Saj se pu tudi splača za 2 Din loliko lepega branja in še slike! Vrhnika. Kmečka zveza bo imela na Vnebohod 14. t. 111. ustanovni občni zbor v Rokodelskem domu na Vrhniki. Predavala bosta dva gospoda iz Ljubljano. — V lepem Močilniku Je letos na novo zgradila društvena gostilničarka Mici derina prekrasno lopo, kjer bo danes 10. t. 111. imelo koncert vrhniško godbeno društvo. — Dne 8. t. m. ob 11 se bo vršilo licencovanje bikov na Vrhniki, In sicer na sejmiSču. — V petek je obiskala Vrhniko štovilna kozaška četa, ki nam je nudila lop užitek s Hvojinii krasnimi vajami na konjih. št. Vid pri StiFui. Danes priredijo naši mali v društveni dvorani spevoigro Sirota Jerica . Do bodo svojo nalogo dobro izvršili, smemo pričakovati. — Zadnjo čase se v naši vasi oglaša vedno več radijev. Vsak večer kar done godbe z enega konca do drugega. Da pa ne bomo samo drugiii poslušali, hočemo enkrat tudi mi drugim pokazati to, kar znamo. V nedeljo 17. t. m. bo radio-odilaja iz Št. Vida. Znano je že, da je pri nas že dalje časa dobro razvito ljudsko petje. Mnogo sc je trudil naš organist, da je pridobil ljudi za lo. la v nedeljo v na mesto cerkvene glasbe iz Ljubljane, prenos ljudskega petja iz naše farne cerkve. Popoldne pa bodo naši pevci nastopili pred radijem v društveni dvorani z bogatim programom. Moški, ženski In mešani zbor bo zapel več umetnih In narodnih pesmi. Pa tudi naši mladi nočejo zaostajati, zapeli bodo »Jurjevanje«, Doli v kraju I11 : PetellnČekr. Za spremembo bo še nekaj solo petja s spremljevanjeiu kitar. Naši fantje znajo pa tudi pritrkavati, zato pa hočejo tudi drugim v nedeljo ob 11 pokazati. Oddaljeni nas bodo poslušali na aparate, domačine iu okoličane pa vabimo, da nas pridejo poslušat prav v Št. Vid. Tombola na Krki pri Stični. Kjer morajo kakšno javno poslopje novo zidati ali staro popravljati, povsod jo za ljudi hudo, posebno še danes, ko kmet od nikoder nc more dobili denarja. Na Krki ie zdaj vsem sedem poslopij potrebnih popravila. Poprej so vsako popravilo s pritožbami zavlačevali, lako da je zdaj treba popraviti vse hkrati. Poleg tega so pa Zdaj še stare orgle v cerkvi skoraj odpovedale svojo službo, tako da včasih kar same od sebe pojo brez organista, včasih pa tako lirešče, da bi si bilo treba po cerkvi kar ušesa zatisniti. Da bi ljudje tako hudo ne občutili stroškov za nove orgle, so se nekateri vneti možje odločili, da bodo ves denar za orgle samo naprosili, kolikor kdo rad da. Ce se bo tombola na bin-koštni ponedeljek* popoldne ob pol 3 dobro obnesla, bo vsega nabranega in izprošenega denarja še skoraj sto tisoč dinarjev. Dobitki za tombolo so vredni precej čez 7000 Din. Nekaj dobitkov je namenjenih za gospodarje, nekaj za gospodinje, drugi za lante, nekaj za dekleta. Sreča, čeprav je včasih muhasta, naj bi na dan tombole te dobitke lepo razdelila med tiste, ki so jim bili namenjeni. Kdor bi rad Krčanonl za orgle kaj pomagal, pa ne ulegno priti na Krko, lahko za tablico po "> Din pošlje znamk v pismu na župni urad, ki mu bo pisal, katere številke tablic so zanj kupljene. In naši -Kozmijani , farna patrona, 11111 no bosta ostala dolžna! Križcvci pri Ljutomeru. V nedeljo 17. t. m. sc bo vršila slovesna blagoslovitev nove avto-mo-torne brizgalne tukajšnjega gasilnega društva. Po blagoslovitvi bo ljudska veselica. Vabimo! Pevska zvezo Agilni pevski zbor v Žužemberku ho priredil 14. maja v društveni dvorani v Žužemberku koncert pod vodstvom pevovodje Požunu. Na sporedu je 10 pesmi skladateljev Adamiča, Jenka, Foer-sterja, Medveda, Ocvirka, Požuna, Premrla, Sutt-nerja, Vilharja, Vodopivca In Volariča. — Vabimo bližnje zbore in prijatelje pevsko umetnosti, naj so koncerta udeleže. Vstopnice v predpirodaii v Skoraj v vsakem časopisu čitamo danes o vinarski krizi, ki grozi uničiti toliko tisoč kmetskega prebivalstva. Vlada se na raznih anketah in v sie-vilnih spomenicah pozi vije, da ukrene korake z. 1 omiljenje tega stanja in zboljšanje položaja revnih vinogradnikov, podajajo se razni nasveti in stavljajo se številni predlogi, kako povečati kon-6U111 vina uoina, kako olajšali njega izvoz v inozemstvo in kako omogočiti vinogradnikom prodaja njih pridelkov. Pri vsem tem šc pa premalo povdarja naslednjih troje dejstev: 1. Vinogradnik proda svoje vi,10 po 3—5 dinarjev liter, konsiunent pa mora pri goslilničaju isto vino plačati po 16-20 Din liter. 2. Konsuin vina na vsem svetu splošno nazaduje in ni upanja, da bi se zopet kdaj fr dvignil. 3. Kupca dobi samo boljše blago. Ta tri dejstva mora imeti pred očmi vsak listi, ki hoče reševati vinsko kri/o. Vinski velctrgovci In gostilničarji utemeljil jejo visoke cetie. po katerih prodajajo po nizki ceni kupljeno vino lako-le: Nekdaj jc bilo inauj gostilničarjev, več se je pilo, zptn <0 ti pri nižjem zaslužku lažje izhajali. Danes '1 je vedno več, vina se mani porabi, zato mora nsaiiicznik pri litru več zaslužiti nego nekdaj, čc hoče živeti. Na primer: Svojias je gostilničar prodal na leto 50 lil vina. Ce je zaslužil pri litru 3 Din, je imel 13.00!) dinarjev dobička. Danes vsled obilice gostiln in znižanja konsuma proda letno komaj 25 hI. /.ato pa mora pri ioh zašili?iti toliko, kolikor nekdaj pri 50 lil, torej pri vsakem litru po 6 Din. Ker so pa vsled tega vinske cene previsoke, pa tudi vsled splošne gospodarske depresije in iz raznih razlogov stalno pada konsuin vina :ato ostaja mnogo pridelka neprodanega in to i,*, bolj tlači ceno pri producentu. Kar sc je pa v tem oziru do sedaj storilo od strani vlade za omiljeni? te krize, jc prav malo prišlo v korist vinogradnikom samim, amoak največ vin. veletrgovcem in gostilničarjem. T: innjo svoj dobiček od znižanja trošarine od 1 Din na 50 par, in ravno tako je njim prišla v prid izvozna premija od 1 Din, oziroma 80 par od litra. Dobiček vsled ukinjenja trošarine na mošt spravijo predvsem oni. kajti ta se pri nadrobni prodaji le malo poceni. < Od te strani torej, za enkrat ni pričakovati znatnega zboljšanja gospodarskega položaja vinogradnikov. - Ker si torej naš vinogradnik glede prve točke ne more pomagati, mora tem večjo pozornost posvetiti drugemu dejstvu: stalnemu nazadovanju svetovne uporabe vina. Pred tem dejstvom si ne smemo zatiskati oči, kajti res je, cla se po vsem svetu pije danes mnogo manj kot prej, ne samo vina, ampak tudi drugih alkoholnih pijač. Temu pa niso krive samo tiste države, ki so splošno prepovedale alkoholne pijače, ampak omejil se je ves svetski konsum vsled spremenjenega življenja narodov. Na padanje konsunia vina mnogo vpliva splošno treznostno gibanje, ki ga podpira tudi država, ki hoče vzgojiti zdrav narod, sposoben za velika dela. Ta pokret je umesten, kajti z njim se bo znatno /bolišalo moralno, pa tudi gmotno stanje ljudstva. Saj vidimo v današnjih dneh, koliko zločinov, pobojev, tatvin in drugega slabega povzroča ravno ta nesrečni alkohol Seveda proti zmernemu uživanju vina ue bi nikdar nastal tak pokret. pač pa proti nezmernosti in pijančevanju, ki je rodilo že toliko goria. ...... Med največjimi konsumenti vina je bil do nedavna še delavec, ki je prebil svoj prosti čas večinoma v gostilni. Dincs ima svoje čitalnice in raz-nn delavska zabavišča, kjer se zabava, razvedri m uči brez alkohola. Socijalna zakonodaja 11111 irre v tem pogledu ua roko ter ga odvrača od pogubnega posedanja po gostilnah in od brezumnega popivanja. ,, _ , .. Danes jc na višku šport. Vsem športnikom ie priporoča treznost, ker vpliva alkohol slabo na športno sposobnost. J ta ravno mladina, ki je nekdaj največ pila, se jc danes vrgla z vso vnemo na šport ier se vzdržuje alkohola in postaia trezna. In a mladina se v poznejših letih ne bo več navadila vinu. ampak bo še svoje potomce vzgajala v popolni treznosti. Zato se poraja vprašanje, kdo bo v bodoče sploh užival vino? Kar smo tu navedli mora privesti vinogradnika do razmišljevanja, kakšna bodočnost se obeta njegovim Irsiiim nasadom? Ali ie kaj upanja, da bo mogel kedaj prodati svoj pridelek po taki ceni, da se mu bo njegovo delo še izplačalo .-> — Ce je žc današnji položaj vinogradništva lako obupen, kako temna je šele bodočnost! Kaj torej storiti, da se vinogradnika obvaruje pred popolnim gospodarskim propadom? Pravilen nasvet ni težak, ker nam ga zgodovina vinogradništva v drugih državah sama podaja: Vinogradi v slabejših legali so vsi že opuščeni. Naš vinogradnik, ki ima vinograde v nepri-kladnih položajih, mora storiti isto, kar so že pred desetletji storili češki, koroški, mzjeavstnjski 111 nemški' vinogradniki. Kdor potuje danes po teh severnih deželah, bo marsikje opazil znake bivših vinogradov. Trsi sicer še rastejo med travo, toda ni kdo jih ne obdeluje. Bivši vinogradniki so uvideli, da jc škoda vsakega dela za negotov in kisel pridelek Tudi če pogledamo statistiko tistih, nekdaj vinorodnih krajev, bodemo opazili veliko razliko. Tam, kjer so nekdaj zaznamovali se na stotine hektarjev vinogradov, je ta kultura iz statistike že popolnoma izginila. To \t jasen dokaz o splošnem zmanjšanju površine vinorodne zemlje- Ista usoda čaka tudi mnogo naših vinogradov, ki nimajo ravno najbolj prikladnega položaja. Nič ne pomaga proti temu se boriti, kajti prej ali s e) se bodo slabi nasadi morali opustiti.. Zato je bolje vinogradnike že preje na to pripraviti, da skušajo svoje gospodarstvo preurediti v novo smer, predno bodo v to prisiljeni po sili razmer Opustitev slabili vinogradov bo morala slediti tudi radi tega, ker njih pridelki ue odgovarjajo okusu današnjega konsuma, ki je mnogo bolj izbirčen nego nekdaj. Kdor pije vino. ga hoče le v dobri kakovosti. Tako se vino dobrih le 1.1 gladko proda, medtem, ko jc pridelek slabejsih letnikov težko spraviti v promet. Nadalje najde vino z prvovrstnih leg in dobrih trtnih sort iz znanih kleti hitro odjemalca (če nt pretirano drago), n e -tem, ko navadna kmečka vina, zrasla na neugrodn h tleh iz bogatorodnih, (oda kakovostno slabe* h vrst, z manj času primernim kletarstvom, oblez jo in malokdo po njih vprašuje. Nekaj takih kislih vin pokupijo po nizkih cenah vmotrzci m n plavijo iz njih z rezanjem z milejšimi vin. dobre vrste, ki jih prodajajo pod drugim imenom. jasno je torej, da se danes pije manj vina, zahteva se pa le tako dobre kakovosti. Ce: govorimo torej o vinski krizi pomeni to, da osta a v kleteh neprodano večinoma le slabo vino, medtem, ko gre dobro vsaj kolikortohko v denar. Nadalje se je danes pod vplivom milejlih da -matinskih in banatskili vin okus konsumentov znat m spremenil in o tem treba tudi vodil, računa. Zato nima in tisti vinorodni kraji, k. ne proizvajalo da bodo kedaj prvovrstne kapljice, mnogo upanja, ua nouo keuaj -nn»i T«1rWli no svojih vinih. V takih okoliših jc pri obnovitvi vinogradov strogo paziti na to, da se /asajajo samo najboljše lege 111 samo z najboljšimi trtami. Vsr druge -labejie |ioložaje jc pa rajše posejati z deteljo ali posaditi s sadnim drevjem ali pa gojiti na njih kakšno tako kulturo, ki nc |>o-vzroča mnogo dela in stroškov in vendar da vsaj kolikortohko zadovoljiv dohodek. \ vinogradništvu leži največ poe/ije kmetijstva. Zato je razumljivo, če jc vinogradniku težko sc ločiti od ljubljenega trsa, od |ioetičnih viničarij in zidanic, od veselja trgatve, luštnili napitnic in narodnih vinskih perini ter vsega, kar je s tem v /vozi. Toda izmisliti mora, kako te/ko je vse leto delati v vinogradu, žrtvovati toliko za gnoj, galico in druge potrebščine, ob trgatvi pa spraviti v hrani nekaj kislice, ki je nobeden ne mara. Naposled jc mora gospodar sam s svojo družino |iopiti. Pomisliti je nadalje vinogradniku na stroške, l Inozemski trgi so sc dalje poslabšali, tako da se jc nakupna cena morala znižati za 2.5 |iarc. Izgledi za bodočnost so nesigurni. Toplo, solnčno vreme bi na kupčijo sigurno ugodno vplivalo- V Angliji jc lastna produkcija že dosegla kuhnina-eiisko točko. — Sv. Jurij oh juž. žel.. 8. 5. 1931. Dnevna kronika Koledar Nedelja, 10. maja: 5. po velikonočna (krlževa) nedelja; Antonin, škof; Janez Av. Ponedeljek, U. iftaja: Frančišek Hier. Križevo. Osebne vesti = Na elektrotehniškem oddelku ljubljanskega vseučilišča so diplomirali za inženjerje elektrotehnike gg.: Oosar Anton, Kade j Ilinko, Škulj Anion, Pečenko Vlado in Vajda Branko. = Oboleli g. J. Presnlk, župnik v šmihelu nad Mozirjem, se priporoča v molitev. Znatne stavbne prihranke dosežete, če Vam Izvrši načrte, proračune in nadzorstvo Tehnični biro »Tehna«. Ljubljana, Mestni trg št. 25/1. Ostale vesti — Kam potujemo ob Binkoštih? Brez dvoma na Plitvice z lepim razglednim avtobusom na udobnih sedežih preko Novega mesta, Gorjancev, Preko Belokrajine v Karlove« in dalje na Plitvice, kamor dospejo izletniki okrog 4 popoldne. Loži-rajo v hotelu Plitvice, privoščijo si vožnjo po jezeru ali pa napravijo peš izlet okrog jezer, obiščejo lepe vodopade in podzemeljsko jamo. Narava sama je položila pravi čudež naravnih krasot v okolico Plitvičkih jezer, ltavno ob binkoštih, ko obdaja bujno zelenje jezerske bregove, ko gostolo slavčki svoje pesmi in tekmujejo s šumenjem 20 vodopadov je najbolj primeren čas za poset tega kraja. Bedki so tako Ljubljančani kakor drugi naši turisti, posetili te kraje vsled oddaljenosti od železniške postaje, to je od Karlovca ali Vrhovine, zato pa bo ugodna prilika sedaj, ko bo izpred Uniona na binkoštno nedeljo zjutraj ob S odpeljal izletnike avtobus do Plitvic in jih na binkoštni ponedeljek zvečer zopet pripeljal v Ljubljano. Kdor se želi udeležiti izleta, naj se prijavi v Prosvetni zvezi, Miklošičeva c. 5. Vožnja, dvodnevna prehrana in prenočišče 500 Din. — 5 velikih izletov ameriških Slovencev po Franeoski liniji v staro domovino. Francoska linija (French Line) priredi v letošnjem poletju 5 velikih izletov, katerih se bodo največ udeležili Slo-vencl, ker jim je Francoska linija že od nekdaj najbolj priljubljena, ter bodo prihajali v domovino ob sledečem času: Prva skupina izletnikov se vkrca v New Yorku dne 15. maja nu največji in najmodernejši francoski brzoparnik »Ile de, France«, ki vozi po liniji New York Havre. To skupino spremlja uradnik znane tvrdke Sakser State Bank v New Yorku, g. Pestotnik. S to skupino se povrne s svoje turneje po Severni Ameriki tudi vrli naš operni pevec g. Svctozar Bano-vec. — Druga skupina se vkrca v New Ycrku dne 5. junija, tstotako na brzoparnik »Ile do France«, ter spremlja to skupino upravitelj Francoske linije v New Yorku, g. John Volek. — Izletnike tretjo skupine, ki se vkrcajo 1. julija na brzoparnik »Pariš«, spremlja g. Avgust Koilander, poslovodja tvrdko John L. Mihelich v Clevelandu. — Četrta skupina i>otuje z brzoparnikom »Ile> do France«, ki odpluje iz Ne\v Yorka dne 11. julija. Spremljevalec te skupine še ni določen, kakor tudi ne za peto skupino, ki se posluži tudi brzoparnika »Ile de France«, ki odpluje dno 1. avgusta iz Nevv Yorka. Kdaj dospejo skupine v Ljubljano in vsa druga pojasnila se dobe pri zastopniku Francoske linije (Cie Gle. Transatlantique) Ivan Krakerju, Ljubljana, Kolodvorska ul. 35. — Iilot Jadranske Straže na morje se vrši v dneh. ki so bili v časnikih objavljeni. Vsem interesentom, ki niso še dobili na svoja vprašanja odgovorov, sporoča izletna pisarna, da nrejmejo odgovor takoj, ker se do 5. maja ni vedelo ali se 1)0 izlet mogel vršiti. Ker je še 20 mest prostih, sprejemamo nadaljnje prijave do 15. maja. Vsoto 850 Din Je položiti ob prijavi. Zahtevajte prospekt in položnice. Podrobnosti glede vlaka itd. objavimo pravočasno na tem mestu. Izletna pisarna, Ljubljana, Vogelna ulica 3. Dr. Sedmoh Josip, prej advokat v Trstu, naznanja, da je otvoril svojo advokatsko pisarno v Skoplju, Kej 13. Oktobar 32. — Akademski pevski zbor v Ljubljani pripravlja v prihodnjih dneh nekaj koncertnih nastopov izven Ljubljane. Prvič bo nastopil v Kranju v soboto, 16. t. m. Koncert bo gotovo zelo zanimiv, ker bodo čuli prvič v javnosti letos ustanovljeni ženski zbor in ker so na programu izbrane slovenske ljudske pesmi v odlični priredbi g. Fr. Marolta. — Uvedba poštno-nakazniSke službe z Veliko Britanijo po poštni hranilnici v Belgradu. Z odlokom g. ministra za promet štev, S0S4 z dne 22. aprila 1931 se uvaja s 15 majem t. 1. poštno-nakazniška jlužba po Poštni hranilnici v Belgradu s kraljevino Veliko Britanijo (Vel. Britanija, Severna Irska, otoki kanala La Manche in Iste o! Man). Kdor hoče poslati denar v Veliko Britanijo, naj kupi položnico obrazec 132 Š, ki jo dobi na vsaki pošti v kraljevini in na blagajnici Poštne hranilnice v Belgradu in nje podružnic za 25 par. Položnico naj izpolni po tiskanem besedilu in jo odda hkrati z denarjem. Na eno položnico se lahko pošlje do 3000 dinarjev, v katerem znesku pa ni vračunana pristojbina. Dinarji se preračunuvajo v angleške funte po tečaju (ponudba) belgrajske borze izza prejšnjega dne, Pristojbina za pošiljanje denaria je 1% (1 dinar od vsakih začetih 100 dinarjev) najmani pa 5 dinarjev. Lastniki ček. računa lahko nakazujejo v Veliko Britanijo tudi s svojega ček, računa ob pogojih, ki so bili žo objavljeni, — Počitniški tečaji na Dr. Krekovi mešč. go-spodir.ski šoti v Zg. Šiški pri Ljubljani 1. Gospodinjski iečaji za učiteljice bo od 6. jul, do 31. jul. t. 1. Pouk bo teoretičen in praktičen. Predmeti: Kuhanje, hranoslovje, gospodinjstvo, vrtnarstvo. — Vpisnina je "00.— Din; mesečnina za zunanje (50.—, za notranje 1000 Din. Notranje prinesejo perilo seboj. Priglasiti se je do 15. junija, 2. Prvi tečaj /a kenserviranje sadja, sadnih sokov, zelenjave bo oa 30. junija do 5. julija t. 1. — Vpisnina 200 Din. — 3. Drugi tečaj za konserviranje, bo od 17. do 2?. avgusta t. 1. Vpisnina kakor zgoraj. — V Službenem listu kraljevske bansko upravo šl. 30 od 9. maja t. L jo objavljen >Zakon o zaščiti specialnega smrekovega resonančnega lesa zn potrebe državne obrambe«, dalje »Pravilnik o izločanju obolelih oseb in nadzorstvo nad zdravimi osebami iz zakuienih hiš«, »Pravilnik o nadzorstvu nad pitno vodo«, »Popravek k vzporednemu pregledu občih državnih razhodkov za leto 1931-32 , »Razglas kraljevske banske uprave drav- ske banovine o izpremembi krajevnih imen Stara in Nova Oslica in Stara in Nova Oselicar in »Objave kraljevske banske uprave o občinskih trošarinah, ki jih bodo pobirale občine v letu 1931 — Zahvala. Krajevni odbor »Itdečega križa v Polhovem Gradcu, se gosp. Mariji Grušič najlepšo zahvaljuje za darovanih 100 Din — nameslo vencu na krsto -)- gospodu nadučitelju Janku Bajcu v Št. Vidu. — Mladina! Ali že zbirate slike, ki se nahajajo v vseh tablicah priznane in redilne mlečne čokolade Mirim, V zameno za 100 slik dobite krasen album v barvah. — Požar. Iz Dolenjo vasi poročajo: V noči od četrtka ob pol polnoči je v Prigorici izbruhnil požar, ki je upepelil dva skednja. V nevarnosti je bila vsa vas Prigorica in Dolenja vas. Domača požarna bramba jo bila takoj nu mestu z motorno brizgalno ln takoj lokalizirala požar ter s tem odstraniki katastrofo vasi, ker skednja sta sredi vasi, okrog njih pa drugi slamnati skednji in še druga gospodarska poslopja. Gasilno društvo iz Nemške vasi je prihitelo takoj na pomoč. Zahvaliti se je mirnemu vremenu, da se ni požar še bolj razvil. Vzrok je samo: nesrečna cigareta! — Strela užgala skedenj in ubila vola v hlevu. Mirna, 8. maja. Danes popoldne je privihrala nad Mirensko-Št. Kupertsko dolino silna nevihta. Nebo se je nenadoma stemnilo in lilo je kot iz škafa. Okoli pol treh je strela udarila v J^rovškov skedenj na Trsteniku, ga užgala in ubila vola v hlevu. Alarmirani sta bili takoj požarni brambi iz Mirne in Št. Kuperta, ki sta bili kljub močnemu nalivu hitro na mestu požara. Še preden pa so prišli gasilci z brizgalnami, so sosedje in ljudje iz bližnjih vasi prišli skupaj s škafi in ogenj toliko omejili, da ni celo poslopje zgorelo in se nI ogenj razširil še na druga sosednja s slamo krila poslopja. Velika je bila požrtvovalnost gasilcev in jim gre zaslužena zahvala, da so toliko rešili. Škode trpi JerovŠek na volu 3500 Din In na poslopju 4000 do 5000 Din In je le deloma krita z zavarovalnino. Oblečemo Vas od nog do glave za mal denar Tudi na obroke! R. PRESKER Ljubljana, Sv. Petra cesta 14 — Krvava vaška bitk« pred sodiščem. Pred bjelovarskim sodiščem se Je te dni vršil velik proces o krvavem dogodku, ki se je odigral v vasi Dišnik na pravoslavni božič. Stepla se je cela množica kmetov, ki so bili oboroženi z revolevrji, puškami, sekirami in noži. Na bojišču sta ostala dva mrtva, dva težko ranjena, od katerih so morali enemu odrezati desno nogo, skoro vsi ostali pa so bili več ali manj ranjeni. Pri razpravi je bil glavni obtoženec Nikola Popovič obsojen na dve leti težke ječe ostali pa na večmesečno ječo. — Sestra ubila svojega brata. V Turnišču pri Čakovcu je Marta Banfi ubila svojega brata Josipa. Ta se je stalno prepiral z njo in ko sla se te dni zopet prepirala, je sestra pograbila nož in se zakadila vanj. Povzročila mu je težke rane, radi katerih je Josip umrl. Marto šo aretirali, pa jo takoj zopet izpustili na svobodo. Sedaj pa je preiskovalno sodišče v Mariboru zopet odredilo njeno aretacijo. — Strela ubila 19 letno kmetsko dekle. Iz Varaždina poročajo: V vasi Mrakovcu je to dni besnela silna nevihta, katere žrtev jc postala 19-letna Marica Iledžet, ki je ob času, ko je zadivjala nevihta, delala na polju. Naenkrat jc udarila vanjo slrela in ostala je na meslu mrtva. — Uspela zvijača detektiva. Iz Bjeline poročajo: V tukajšnjo kavarno je prišel neki kmet iz okolice, ki je imel pri sebi več tisoč denarja. Pošteno si ga je privoščil, toda na potu domov se je v hipu streznil, ko je opazil, da mu je izginil ves denar. Prijavil je zadevo redarstvu, ki je zaslišalo lastnika kavarne, njegovo ženo in služkinjo. Toda vsi trije so ogorčeno zanikali tatvino. Neki detektiv pa je prišel na izvirno misel. Šel je v kavarniško klet in se skril v neki sod. Kmalu je prišla v klet tudi osumljena trojica. Mož je sedel na sod, v katerem je bil skrit detektiv. Med trojico se je razvil pogovor. Mož in žena sta nagovarjala služkinjo, naj ona prevzame tatvino nase, toda ta se je branila. Nato je mož poskušal pregovoriti ženo, Češ, da en izgubi s tem pokojnino, toda ludi ona se je dolgo branila. Naposled je pristala. V tem trenutku pa so je začel sod. na katerem je sedel kavar-nar, sumljivo gibali in naenkrat se je izmotal Iz njega detektiv, ki je aretiral vso troiien — Oblak sc je utrgal. Te dni je divjalo v okolici Bistovca v Srbiji strašno neurje, ki je v petih občinah povzročilo strašno škodo. Utrgal se jo oblak, kar je povzročilo, da so hipoma narastle vse reke v okolici in preplavile vsa polja v obsegu kakih 2000 hektarjev. Temu se je še pridružil strašen orkan, ki je odnašal strehe. Voda je začela vdirati v hiše in prebivalstva se je polastila silna panika. V eni uri je besni element končal svoje delo. Nato pa je voda zopet izginila, nakar so mogli šole pregledati strašno škedo. V vseh petih občinah, ki jih je zadela la nevarna katastrofa, jo nad 50 hiš popolnoma porušenih. V vasi Lepčinjci, kjer jo voda najbolj divjala, sla izginila neki mož in neka ženska. Škodo cenijo na več milijonov dinarjev. — Žigosane znamke spreminjal v nove. Pred novosadskim sodiščem je f-tal te dni bivši poštni uradnik Dimitrije Kamareckl, ki se je zagovarjal radi oškodovanja države. Kamareckl je kot uradnik pošte v Starem fiečeju več let odstranjeval znamke s poštnih pošiljk, in sicer samo take, ki so predstavljale večjo vrednost. Znamke so bile seveda že žigosane. Kamarccki pa je z raznimi kemičnimi sredstvi odstranil žig in tako znamke lahko prodajal kot nove. Na ta način je oškodoval državo za okroglo 11.000 dinarjev. Obsojen je bil na eno lelo, pogojno na pet mesecev. — Prosvetna društva, katera žele nabaviti za svoje dvorane moderne gramofone ali pa glasovir, dobijo po izredno nizki ceni prvovrsten gramofon v obliki omare, kakor tudi dobro ohranjen klavir. Poizve se v pisarni Prosvetne zveze, Miklošičeva c. 5. — Svoto podobice po vzhodnih mojstrih je izdalo Aposlolstvo Sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Izobraženi so svetniki iu svetnice vesoljne Cerkve v reprodukcijah slavnih slik Vasnecovu in Neste-ova: sveta Ciril in Metod sta reproducirana po Nesteovu, Thorovi in Janu Kohlerju. Izmed podob obeh verskih mojstrov naj omenimo zlasti čudovito Bogorodieo, veličastnega Kristusa kralja, sve-čauo-otožno »Kristusa poloze v grob:, nežne lika Marije Magdalene, Olge in Barbare, pretresljivi : Ecce bomo.-, Sv. Evharistijo. Podobice so prvovrstno Izdelane in bodo zaradi svoje Izvirno lepoto iu globokega krščanskega duha, ki v njih veje, golovo našle ob|Io odjemalcev. Navdihnjene so krščanske pobožnosti in slovanske miline. Naročajo se pri Apostolstvu Sv. Cirila in Metoda, Ljubljana, Napoleonov trg 1 ali Maribor, Glavni trg 7. — Izšel je drugi zvezek dr. Opeka: »Knjiga postave«. Dobi se v prodajalni Ničmanovi v Ljubljani. Broširana knjiga stane Din 22, vez. v pol plafno Diu 32. Po pošti Din 1.50 več. i.as$nifzh0lic pri Gradcu — Avstrija — v prekrasni legi, obdano z zaraščenimi gozdovi — 555 m — za živčno in no-traaio bolne, kakor tudi za one, ki jim je potreben oddih. Dnevna penzija za kopališke goste od S. 14"50, za penZionerje od S. 8'-— višje. V juliju in avgustu za S. 2"— višje Zdraviliški upravitelj: dr. Miglitz. — Ivan Cankar pripada svetovni književnosti — so v zadnjih letih večkrat zapisali tuji listi. Toda marsikateri zavedni Slovenec, ki sicer ljubi lepo knjigo in jo tudi lahko kupi, še danes ni naročnik Cankarjevih spisov. Izšlo je že 12 zvezkov (skoraj dve tretjini celotnega dela), s prvovrstnimi uvodi in obširnimi opombami. Oprema spisov jc odlična in trpežna. Dogovorite se radi naročbe z Nov o založbo v Ljubljani (Kongresni trg 19). — Kaj je kofein? Kofein je strup za uživanje, kateri spada med alkaloide in sicer med purinske osnove. Poznan jo izrecno kot srčna in živčna dra-žilna snov. V naravi ga najdemo v kavi, čaju, ma-tcu in v kolanoveni orehu. Umetno ga dobivamo i/, mokrotne kisline. Obratno se tvori iz kofeina pri prelazu skozi telo zopet mokrotna kislina. Kofein kristalizira v belih svilenih iglah ter je brez duha in okusa. Vsled tega ni v nikakršni zvezi z užitno vrednostjo kave iu čaja. Zdravniki ne zabranjujejo kavo s kofeinom samo bolnim na srcu in živcih, lemveč tudi protinastim in bolnim na ledvicah, dovoljujejo pa kofeina prosto, popolnoma neškodljivo kavo Hag, ki je prava zrnata kava brez kofeina. — Flor nogavice jamčeno trpežno, dobite pri šterk nasi. Karničnik, Slari Irg 18. — Angleška ckspedicija za pospeševanje obrti nastopi v kratkem potovanje iz Anglije preko Evrope, Palestine in Egipta do Kapstadta. Vodil jo bo kapitan Geoffrey Malins, podpirajo jo pa razne londonske tvrdke. Ford-Motor-družba je ekspedi-ciji posodila večji voz. Pripominjamo, da je ta družba do 14. aprila letos izdelala 20,000.000 motornih voz. — Priporočamo ogled blaga za pomlad, obleke pri tvrdki Novak, Ljubljana. Kongresni trg 15 (nasproti nimske cerkve). Velika izbira iti naj-ceueje. — Va kg nepotrebnih odpadkov v vsakdanji hrani. Neki zdravuiško-strokovui list objavlja zanimivo razpravo, ki v njej dokazuje, da noš organizem mnogo sestavin naše vsakdanje hrane pusti neprebavljenih, kar povzroča v našem telesu razne motnje. Pri odraslih ljudeh znaša ta neprebavljeni balasl blizu 'A kg. Da preprečimo zle posledice v našem organizmu, moramo poskrbeti za redno izpraznjenje črev. Najbolj priporočajo Artin-dražeje. Dva kosa na večer zavžita zagotovita zjutraj najugodnejši učinek. — Žično mrežo za ograje. Slavb. okovje, mizarsko orodje in Ia Remscheidske žage kupite najugodneje pri »Jeklor, Ljubljana, Stari Irg. -Telefon 28-45 — Ne zamudite si ogledati na binkošini ponedeljek krasoto Županove Permetove jame, kjer bo jama krasno razsvetljena ter bo igrala godba ob 5 letnici odkritja, tzstopna železniška postaja Grosuplje. — Na birmo ostanejo najlepši spomin: ure, zlatnina, katero kupite najceneje pri Fr. Zajec, Ljubljana, Stari trg 9. — Mozaični tlnkovi, stopnice, ograje, cevi, podboji... Cementarna Gustinčar, Pešata — Dol pri Ljubljani. Moste pri LjttfoSiam Petletnico proslavi »Zveia slovenskih vojakov iz svetovne vojne« v Mostah drevi ob 8 v Ljudskem domu v Mostah. Poleg pevskih točk je na sporedu tudi 4dejanska Jaletiova drama »Bratje«. Ker je dobiček namenjen onemoglim članom — vsi lepo vabljeni! Škofja Loka Zaključek kmetijsko-gospodiniskega tečaja, ki ga je priredila banska uprava, so je nad vse slovesno vršit v krasno ozaljšani dvorani »Društvenega doma-. Zaključne slovesnosti so so udeležili g. dr. V. Fajdiga namesto g. župnika, g. tir. llu-bad, g. ing. Šabac in g. J. Oltorn. Vodstvu tečaja jo bila izrečena prisrčna zahvala prav lako pa tudi prosvetnemu društvu, ki je nudilo prostore v to svrho. — Istočasno jo bil zaključen lOdnevni higienski tečaj. Prosvetni večer, ki je bil zaključni v tej sezoni, se je vršil v prosvetnem domu pretekli četrtek. Predaval je g. prof. 1. Dolenc o J. Ii. Kreku. Občinstvo je pozorno sledilo zanimivim izvajanjem g. predavatelja. Mmska Sobota Dobro uspelo predavanje. V četrtek zvečer je v Dlttrichovi kinodvorani predaval sal. duh. g. V. Kovačič o vzgojitelju mladine Don Boscu in delovanju Balezijancev. Predavanje so spremljale krasne sklioptične slike iz Boskoveua življenja in iz pokrajin misijonskega delovanja salezljanske družbe. Dvorana jo bila nabito polna. Fanfara na gimnaziji. Po prizadevanju gg. direktorja Vagajo in glazbenika Justina si je tukajšnja gimnazija nabavila fanfare. Instrumenti so že razdeljeni in inladi člani glasbenega odBcka so se z velikim veseljem oprijeli dela. Pareeliranjc parka. Kakor smo že poročali, jc občina kupila grad in park grofa Szaparyja. Oni del parka, ki leži ob Aleksandrovi in Radgonski ccsli, je parccliran. Nekaj parcel ie žo prodanih. Inšpekcija. Tukajšnje okrajno sodišče je in-spicirol predsednik mariborskega okrožnega sodišča g. fciher. Pieštany Svetovno reuma • kopališče Koplje se naravnost pri vrelcu 67" C vroie žveplene blatne kopeli, spojene z velehotelom THERMIA, za srednji stan CIRILOV DVOR. 5000 sob v mestu, cenena oskrba, šport in zabava vsake vrste. Pojasnila: Drogerija GREGORIČ, Ljubljana, Prešernova 5 Kamnitt Proslava materinskega dne bo danes popoldne ob pol 4 v Kamniškem domu. 1'rirede jo gojenci otroškega vrtca pri čč. ss. usmiljenkah. Vstop prost. Prostovoljni prispevki se hvaležno sprejemajo. Hmurnice so letos v župni cerkvi dvakrat, in sicer zjutraj ob pol b in zvečer ob 6. Tako se jih lahko vsi sloji udeležujejo. Kaplanija je bila nujno potrebna popravila. V prvem nadstropju so preziduli dve sobi v lično dvorano, ki bo služila za verske sestanke. Stavbno pravico za 50 let je dovolil občinski odbor Obrtnemu društvu za zgradbo toplih kopeli v Mestnem parku. Stavka je nastopila v tovarni v Črni, ker so delavcem zmanjšali plače. Trikot ua Malem gradu so pričeli to dni preurejati. Lepo bi bilo, če bi tudi Kamničani svoja okna okrasili z lepimi cveticami. Uradne ure pri okrajnem sodišču so d 1. t. m. do 30. septembra; vsak delavnik izvzemši sobote od pol 8 do pol 1 in od 4 do (I. Ob sobotah od pol 8 do pol 2. Ob nedeljah in praznikih od 9 do 11. Vložišče je popoldne odprto od 4 do 5. SOLNCNE PECE odstraujujo naglo ia brez sledi ,CREME ORIZOL" Dobiva »e povsod Depol: COSMOCHEMIA, Zagreb SmlClktasova ulica 23 Jesenice Ubcžno opice. Pretekli četrtek so doslej na nepojasnjen način ušle iz železniškega vagona štiri opice, ki so bile baje na potu in llagenbeckovega zverinjaka pri Hamburgu. Opice, ki so se očividno naveličale dolgotrajne vožnje, so jo popihale na vse strani. Ena jc skočila pod brzovlak, se oprijela vagona in se odpeljala proti Podbrdu. Druga jo ušla v park Hrenovico. Najzabavnejša pa jo bila lista, ki je splezala na streho Tancarjeve gostilne. Če se ji je kdo približal, ie pa skočila na sosedovo Mesarjevo hišo. Neki železničar je hotel opico prepodili s streho in je vrgel vanjo svojo kapo. Opica pa je kapo prijela in jo vrgla železničarju nazaj, kar je pri številnih gledalcih povzročilo mnogo smeha in zabave. V petek je opica še vedno čepela nu strehi; bilo ji je pa očividno mraz, ker se je vedno tiščala dimnika: Ko to pišemo, je opica še vedno na strehi. Tlak v župni cerkvi je položen, zato se bo odslej vršilu redna služba božja zopet na Jesenicah; prav tako tudi šmarnice. Opereto »Grof Lukseinburški« bo dramski odsek Krekovega prosvetnega društva vprizoril v nedeljo 24. t. m. Z oziroin na dopis v »Jutru« glede tihotapstva! po romarjih, ki so se podali na božjo pot k Sv. Hemi, ugotavljamo, da so so res nekateri elementi vrinili med roniurjo ter izrabili priliko. Saj so se pred par leti celo komunisti udeležili romanja na Sv. Višarje. Poudarjamo pa, da od Jeseničanov ni nihče tihotapil. G. svetnik Kastelic, jeseniški župnik, nas prosi, da objavimo, naj so romarski vodjo in prireditelji nič več ne obračajo nanj, da bi jim oskrbel oziroma priporočal prepustnice preko meje. Dejanje, ki se je ob tej priliki izvršilo, je vse obsodbe vredno. Novo mesto Akademija ljubljanskih maturantov bo brez dvoma že zaradi plemenitega namena privabila novomeško publiko 13. t. m. v prostore Sokolsko-ga doma. Čisti dobiček prireditve jc namreč namenjen podpori revnih dijakov in pisatelju Radii Murniku. Spored je izborno naštudiran in obsega deloma zabavne in vesele, deloma resne točke. Prvi del programa obsega glasbene in pevsko točke, ki jih bodo izvajali večinoma že priznani člani drž. konzervatorija v Ljubljani in maturantke pod vodstvom g. prof. Kozine. Veseli del programa izpolnjuje Rada Murniku veseloigra :. Napoleonov satnovar« pod režijskim vodstvom ge. Cirile Škerlj-Medvedove, članice Nar. gledališča v Ljubljani. Novomeška publika bo gotovo znala cenili plemenito stremljenje naše mladine in napolnila dvorano do zadnjega kotička. Št, Jernej Prememba posesti. Hišo s pripadajočim gospodarskim poslopjem je kupil g. Kolih Mihael, trafikant iz Št. Jerneja, od gospe Muhič iz Štnalčjo vasi. Seznam za izvajanje kuluka jo gotov. Kako so bo izvajal, pa še nič ne vemo. Nekateri so prav radovedni, kakšne bodo potem ceste. Zopet nesreče pri živini. Zalokarjev koni i'. Vrha je poginil vsled bolezni, ki so ji pravi kolrš, Kuzmatov konj iz Mihovice si jo zlomil nogo, dn sio ga morali ubiti, Piletičcvega konja iz Gradišča pa je povozil auto po krivdi šoferja. Ciorelo je pri Škrobcu Janezu iz Drenika. Ob 4 zjutraj je zapazil požar gospodar sam, ko je vstal, da bi šel k sv. maši. Ker ogenj še ni bil j velik, bi ga bil lahko pogasil, ko bi bila pri roki I voda, pa jo je imel samo en škaf. Kazen kozolra je pogorelo vse: hiša, svinjak, hlev, klet. Prav tako ludi žito, obleka, kokoši, meso od treh prašičev, večina gospodarskega orodja ter bajo tudi nekaj denarja. Živino in prašiče so vendar šc pravočas-1 no rešili. Rešili bi bili lahko več, pa stoji hiša bolj j na samem in ni bilo mogočo dokiicati ljudi. Požar j jc bil skoraj gotovo podtaknjen. Orožniki so enega 1 sicer aretirali, pu vsled pomanjkljivih dokazov so ga morali izpustiti. Iz drv&tvenega življenja Pevsko društvo »Zarja« iz Tarna priredi danes v Tacnu pri Koširju pevski koncert in vrtno veselico. Prijatelje lepega slovenskega petja vljudno vabi odbor. r ilnf ofio m C I o it D n p n ^ T n n p rl p I t n K e p p e r t: v Žeja Odkar ,je Klemen Detten stopil na afriška tla, so ga zapustili vsi dobri duhovi. Vroče solnce. ki je dan na dan razlivalo po širni pokrajini morje prežarke luči, je njegovo hrepenenje po pustolovstvih nenaravno podžgalo. Nepregledna razsežnost južnoafriške narave, svobodno -življenje, razmerje nasproti domačinom, ki daje vsakemu Evropejcu zavest brezpogojnega gospostva, tajnostnost tujine — vse to ga je zmedlo in še bolj zbegalo njegovo itak vročo kri. Slepo se je ujel v zanke tiste neznane in nedoumljive sile, ki diha iz vroče, pramočne afriške zemlje in je neizprosno sovražna tujemu belemu plemenu, ki skuša s hlepečinii očmi prodreti v njene tajne. Okahandja s svojimi maloštevilnimi belimi hišami, vladnimi poslopji in gostilnami, leži v srcu dežele Hererov. Visoka zelena drevesa —■ kamelino trnje, pisani vrtovi na bregovih široke suhe rečne struge dajejo kraju tudi v dobi največje suše prijazno, vedro lice. Novinec se da rad prevarati po tem videzu in se mu niti ne sanja o strašni, neizprosni suši, ki večji del leta stiska s trnjem poraslo notranjost. >Do zlodja vsa ta neprestana svarila! Sama pretiravanja. Ali sem mar ta ali oni, o katerem pripovedujejo, kaj vse strašnega je doživel in postal žrtev svoje neizkušenosti, ha?« si je objestno dejal Detten. Kupil si je konja. Z zanesljivim pogledom rojenega poljedelca je med čredo zanikarnih mrh zelo dobro izbral. Bil je vesel samega sebe in kupljene živali in z neodoljivo silo ga je gnalo na lov v divjino. Kakor ogromen rubin je žarelo solnce ua robu nepregledne sive goščave. Detten je naj-vedrejše volje jezdil na svojem dobro rejenem belcu v hitro vstajajoče jutro. Za njim se je svetila bela farmarska hiša, v kateri je bil prebil prvo noč svoje ježe po enolični goščavi. Kmalu je vse požrlo tmjevo vejevje in čudno iskrenje, ki je prihajalo iz svetlih peščenih tal. Nekaj demonskega je dihalo iz žarke solnčne luči. drhtelo v trnjevem omrežju, se plazilo po vroči zemlji iu stiskalo zrak iz pljuč. Sedaj je spoznal veliko, neznano samotnost afriške pokrajine, ki se je mora tuje srce belega človeka še le navaditi. Še ne izčrpani živci mladega moža so bili do skrajnosti napeti od pričakovanja in lovske strasti. Za strel pripravljena puška je ležala pred njim na sedlu, ko je jezdil po izsušeni rečni strugi. V duhu je videl za vsakim grmom antilopo ali kako krvoločno zver. Rumene, koničaste termitske gomile in grčave štore sta mu domišljija in nevajeno oko izpreminjala v prečudne živali in stopnjevala njegov nemir. Od časa do časa se je z glasnim pljoskom dvignila s tal jata divjih golobov. ki so se greli v jutranjem solncu, in katerih grulenje je bil skoraj edini zvok, ki je tod in tam prekinil tišino. Rumena peščena struga se je vedno bolj ožila ter prešla slednjič v široko, z rdečkasto travo poraslo omurambo. Trdi bi ček se je še-lesteč dotikal prsi nizkega konja. Iznenada sla šinili malo korakov pred jezdecem dve telesi. Konj se je zdrznil. Topot bežeče divjačine je votlo donel po izsušenih ilovnatih tleh. Bežeča telesa so se na valoviti površini zibala gori in doli kakor majhne ladje z lahno upognjenimi jambori. V slepi lovski vnemi je Detten s konja dvakrat ustrelil in drvel za divjačino. Toda kmalu se je gosto trnjevo grmovje okrog omurambe strnilo in onemogočilo, da bi zasledoval živali na konju. Njegov belec je bil za lov izšolan. Detten je skočil s konja, mu vrgel vajeti čez glavo in peš drl v goščavo. Trnje mu je neusmiljeno trgalo obleko. Otrpla goščava je bila vedno zapletenejša in nepro-dornejša. Slednjič je postalo vsako nadaljnje zasledovanje nemogoče in Detten se je moral vrniti. V lovski strasti je bil popolnoma pozabil paziti na smer. Ze je spoznaval, kako težka je orientacija v goščavi: »Grm je podoben grmu in terniltskih gričev ne ločiš med seboj. Begati moraš kakor nor, da najdeš pot nazaj.« Na srečo se ni bil preveč oddaljil in po krajšem iskanju je našel omurambo, dasi je prišel Iz goščave precej daleč od mesta, na katerem Je mirno in pokorno stal njegov belec. »Nu, da, ti ljubi Bog, tako nevarno pa le ni: treba se je pač na razmere navaditi,« si je mislil Detten in brez naglice korakal proti konju. Postalo je bilo loplo. Vrhu tega ga je segrela hoja. Medpotoma si je brisal obili pot. Dospevši do konja, je Detten posegel po vodnem mehu, ki je bingljal ob sedlu. Pohlepno si je privoščil požirek, nato pa vrečo zopet nataknil na sedlo. Pri tem je po nerodnosti ali po nesreči sunil konja s puško v lakotnico. Belec se Je ustrašil in napravil nekaj skokov. »Holila. hohla.c ea ie pogovarjal Detten in šel mirno za njim. Toda notranje je bil vendar že tudi nekoliko srdit ter je, prišedši do konja, hlastno segel po vajetih. Tedaj je konj dvignil glavo in rep in prhnil naprej. V zadnjem trenutku je Detten še ujel stremen in z dolgimi koraki tekel poleg vihrajočega konja. >Hohla, holila, hohla.« Ze se je belček pomirjal, ko se je Detten izpodtaknil ob korenino in padel, pri čemer je puška oplazila kouja po zadnjih nogah. Belec je z obema nogama udaril nazaj in lovec je mogel biti vesel, da ga mala, kakor železo trda afriška kopita niso zadela. Bog pomagaj, tu nagaja sani satan,« si je dejal Delten in se počasi pobral. »Zdaj boni po Afriki lovil lastnega konja; res lepa reč. Položaj se m 11 je zdel smešen ter se je smejal samemu sebi. Z najlepšimi imeni in najslajšim glasom se je laskal konju in se mu skušal približati: »Ohla, konjiček, na, belček, na, ohlala...« A ko se mu je na par korakov približal, je konj zopet stekel. Strigel je z ušesi in se nezaupno oziral. ' Oh. o belček moj, belček, na, na ... se mu znova laska lovec in nm previdno sledi. Toda konj je bil preplašen in se ni dal pomiriti; vse laskanje in ves lov-čev trud, da bi se mu približal, je bil zaman. V tem se je pokrajina izpremenila. Odprla se je širna ravan in vročina je žarela kakor bi v redkem suhem zraku zvenela napeta struna. Nič se ni genilo. Temnovijoličasto Ombotoško gorovje se je odražalo na daljnem belem nebu kakor speč orjak. Položaj med lovcem in konjem se ni izpremenil. Le da je belec na odprtem ozemlju svoj tek še pospešil. Grozovita vročina, izpijajoči suhi zrak, napeto, mučno beganje za ozlovoljeno živaljo so začeli mladega moža utrujati in izčrpavati. Polagoma se je začela oglašati v njem neznana žeja. Meh z vodo pa je visel na sedlu. Vedno pripravljen na skok, se je konj medpotoma pasel in vlekel jezdeca za seboj kakor na vrvici. Tod in tam je belec v vedno višji travi docela izginil. Detten je sedaj poskusil z zvijačo. Približati se je hotel konju skrivoma od strani in bliskoma zgrabiti za vajeti, ki so se vlekli po tleh. Potem mi vražji konj ne bo več ušel. Bog ve, da beganje v tej vročini ni šala.« — Vražji konj pa nikakor ni manj prebrisan kakor zagrenjeni človek in se z isto trdovrat-nostjo in nezanpnostjo umika nerodnim rokam, kakor doslej. Štiri konjske noge so dvema, že utrujenima človeškima nogama z lahkoto kos. Tn nagon v stepi zraslega afriškega konja se mlademu, neizkušenemu Evropejcu ne da kar tako prevariti. Globoko sklonjen se je plazil Detten skozi visoko travo. Počasi, korak za korakom. Puško je odložil, da bi ga ne ovirala. Napel je vso svojo odločnost: »Mora se posrečiti L Toda pri tem je podcenjeval izostrene čute v svobodi zraslega konja. Že se je začudeno in sumničavo oziral, ker je zasledovalec iznenada izginil. Detten se je približal na deset korakov. Napeti valovi, ki 'so se prožili istočasno od človeka in živali, so se srečali v miru afriškega poldne; za trenutek je bil stik skupnosti med jezdecem in konjem vzpostavljen in zdelo se je, da bo prevladujoča človekova volja dosegla svoj cilj. Tedaj se je vrinila vmes moč afriške zemlje, ki je tujemu sovražna. Šelest trde trave je zadostoval. Evropejcev čevelj ni tako mehak in tih kakor prožna šapa leoparda ali bosa noga domačina. — Plašen skok in divji dir! Detten se je vzravnal in kakor omamljen gledal za bežečim konjem. Obenem je začela izsušena ravan bobneti od votlega topota. Bežeči konj je splašil ogromno čredo gazel. Stotine rumenih hrbtov in belih zadkov je bliskovito zavalovilo po travnem morju. Posamezne živali so v fantastičnih skokih cele trenutke lebdele v zraku. Dettena je svojevrstni prizor docela prevzel. Žejo, obupni položaj, vse je pozabil. Stal je in strmel za bežečo čredo, ki je polagoma splahnila na obzorju. Stepa je bila zopet tiha in negibna. Delten se je zdramil kakor iz ohromelosti. Pogled mu je iskaje zletel po ravani in daleč zunaj je opazil počasi premikajočo se belo liso. Oh. moj Bog, da, lepa reč to, in sedaj še moja puška.« Ko jo je našel in pobral, je bila razbeljena, da si je opekel roke. To mu je vrnilo jasno zavest. Vražja opičja dežela — ali je tu vse zakleto?',- Ponov ni neuspeh, naraščajoča žeja in lastna nemoč, vse je učinkovalo kakor zasmeh. »Hudič, ne konj!« je zarjul Detten, da bi dal duška neznosni notranji napetosti. Brezmejni mir stepe, moč v solncu kopajoče se naraive sta ostala spričo jeze malega, v khaki-unifor-mo oblečenega človeka, ki se je po svoji lastni nepremišljenosti nahajal v težki stiski, popolnoma brezčutna. Veliko, žarko solnce je brezbrižno palilo besnečega moža, čegar velikanska domišljija se je skrčila v eno samo majhno željo. Pot je lil lovcu v potokih. Ustna votlina se je tako izsušila, da se je jezik sprije-mal z nebom. Konj je bil pa ozlovoljen. Pra-gon njegovih divjih prednikov, strah preganjane stepne živali se je znova obudil v njegovi krvi in izbrisal v teku tisočletij privzgojeni čut skupnosti s človekom. Ta, vse drugo pozabljajoča plahost je rasla, čim bolj je rasla razdraženost zaslediljočega človeka. Razdalja med jezdecem in konjem se je večala. »Kanalja,« je mrmral Detten, »nesramna kanalja, to mi plačaš!« A kaj je pomagalo vse to? Kmalu bo belec na robu ravani. Kaj potem? Bože, saj je več nego smešno, mali konjski vražič je postal edina odločujoča osebnost. >Zakaj nisem poslušal farniarjevih svaril, zakaj nisem...« premišlja Detten. »Ne jezdite sami v peščevje, mladi mož,« tako ga je svaril farmar, resen in po vsem videzu zanesljiv človek, čegar gostoljubje je užival Detten minolo noč. Nikarte. Vzemite s seboj domačina. Peščevje je brez vode in lokavo, zahtevalo je že mnogo žrtev.« Detten je pa ostal trdovraten, misleč sam pri sebi: »Nlladi mož sem, mladi mož tja, vedno tista varuška blagohotnost, kakor da bi bil sploh koga prosil zanjo.« O, zdaj misli mladi mož že precej drugače in bi bogve kaj dal, da bi imel poleg sebe črnca. — Napuh in vseznalost stojita na šibkih : temeljih, majhen veter, neznaten pretres in vse se zruši samo vase. Plašen konj, par hektarov neznane zemlje zadostuje, da se sese dejo stolpi nad in gore poguma. (Dalje prihodnjo nedeljo.) Polytechnicna univerza — Pariš 20. leto. Študij za inžeuerje »Iti Absentia<. Oddelki: gradnja avtomobilov, aeroplanov. elektrarn, železobetoo. -Centralna kurjava. • V nemškem in v francoskem jeziku. Krajši študij za kandidate s posebno pred-izobrazbo. — Pravila in programe daje: General-Sekretariat, dept. L. S. 38, rue llalle, Pariš. M.. Bontempelli: Srecanie v zraku Bilo je lepega majskega popoldne- Vzel sem svoje najmanjše letalo in z njim nekoliko kri-žaril v zraku. Tedaj setn na čisto določenem mestu naletel na drug aparat, ki mi je letel nasproti. (Vsak ve. kako je v podobnih slučajih — tudi na zemlji, ako si dva nenadoma drug gru-geinu zapreta pot.) Da ne bi trčila, sem krenil nekoliko v stran, ludi nasprotno letalo sc jc izognilo, toda na isto stran. Tedaj sem sc okrenil v nasprotno stran — in drugo letalo jc storilo isto. Tako je šlo še nekaj kratov. Nisva mogla vsaksebi. Prav sem imel jaz, ker sem se bil ognil pravilno na desno, in nc oni. V tem sva pa prihajala drug drugemu vedno bliže. Če se tako pripeti dvema pešcema na zemlji. stvar ni tako nevarna. Najhujše, kar se jima more zgoditi, je, cla se oba ustavita. In potem že prideta drug mimo drugega. Toda s temi letali ne moreš postati niti borih deset minut. Na cesti se v takih slučajih prisiljeno in nekam neumno smehljaš. Na nebesu nc. Ravno sem se hotel dvigniti više v tihi nadi, da nasprotniku ne bo prišlo taisto na misel. Ta je pa v tem izbral modrejši izhod (ki bi bil priporočljiv tudi za pešce): obrnil se je in mi pokazal hrbet. Če bi ga bil posnemal in storil enako, ne bi se bila nikdar spoznala. Namesto tega sem letel za onim, spravil v obrat napravo, ki zaduši celo propelerjevo hru-penje, in zarjovel onemu pred seboj: »Menda ne veste, kaj je desno in kaj levo?« Tudi oni je uporabil »dušilec«: v popolni tišini sva drsela po ozračju- Tedaj je iz drugega letala udaril v tišino glas: »Oprostite, v resnici nisem pazila ...« Ob teh besedah mi je začelo srce glasno utripati — drugi letalec je bila ženska Takoj mi je bilo žal grobosti. Dohitel sem jo, zletel ob njeno stran — levo seveda, kakor se spodobi. Pod usnjeno čepico se je pokazal preljubezniv obrazek, ki so ga obkroževali plavi lasje. In preje je nisem niti videl! »Oh,« sem ji zaklical, »vi morate meni odpustiti! Da si pa ne prideva zopet na pot, bom ostal kar ob vaši strani; saj dovolite milostljiva gospodična... ali morda milostljiva gospa?« — »Zaenkrat še gospodična,« je odvrnila in povesila črne, da črne oči, »toda pazite na krilo.« Odmaknil sem se za par centimetrov, nisem pa prekinil pogovora. »Rekli ste »zaenkrat«, potemtakem ste zaročeni?« — »O ne,« je odvrnila in zardela, »še nc,« in tvegala je pogled proti meni — imela je črne, nenavadno blesteče oči. Tedaj se mi je zazdelo, kakor da se je ozračje nekoliko stemnilo. Odtrgal sem pogled od nje in se ozrl v ozračje. Dva visoka siva oblaka sta se grmadila pred nama ter polnila — eden desno, drugi levo — širne nebesne prostore. Pred nama pa, čisto v najinem pravcu, se je odpiral ozek, čisto svetel hodnik. Kmalu nato sva dospela do njegovega vhoda. Zmanjšal sem brzino svojega leta: »Prosim, za vatni,« sem ji dejal vljudno. Letela je pred menoj. Mene pa se je polaščala neumna izkušnjava, da bi pogladil njene laske. Zakrmarila je v ožino. Sledil sem ji. Oblaki so se dvigali na obeh straneh kakor silni, visoki zidovi. Aparata sta drsela skozi blesteči se prehod. Morda je dekleta pritezala nase svetloba. Na vsak način je mene vleklo za njo. Noben strah ni kalil mojega blaženstva. Želel sem, da bi lebdel tako brez konca. Koliko časa je to trajalo ne vem. Tedaj pa se je hodnik že izlil v neizmerno svetlobo celokupnega stvarstva Takoj sem bil zopet ob njeni strani; molče sva letala drug ob drugem. Nahajala sva se sredi solnčne svetlobe. Za en sam hip sem se ozrl nizdol. Čisto globoko pod nama so se grmadili oblaki v svinčene kepe Vse naokrog, pred nama in nad nama je bilo ozračje zlato; prostor se nama je iskril nasproti iz najdaljnejših dalj. In sredi tega neskončnega bleska sva bila midva — ona in jaz: ob tej misli se mi ie od nežnosti širilo srce. Molčala ie. Zna- la je tedaj, sredi luči, z menoj molčati. Svetloba se je dotikala mojega telesa in se razlivala po meni kakor mila toplota in blaženost- Vse okolu naju je bilo čudovito. Naenkrat me je začel ta molk težiti. Hotel sem ga obvladati, govoriti. Toda nisem vedel, kako naj io nazivam. Svetloba vesoljnega etra se je zlivala na poteze njenega obraza, kakor da bi hotela tam počivati. Obnašal sem se kakor deček. Rekel sem, kakor cla ne bi govoril njej: »Kako lep je ta prostor brez obzorja! Nobene smeri ni več. Tako mi je, kakor da bova . ečno tako letela.« »O ne,« je odvrnila deklica, »enkrat se bo že treba vrniti. Ob šestih moram biti doma. Oče pač nikoli nič ne reče, če pridem prekasno, toda moj brat začne kričati. In Arimana moram vedno lastnoročno oprati.« »Kdo, zaboga, je Ariman?« »Letalo,« je odvrnila. »Kako pa se imenuje vaše?« Še nikoli mi ni bilo prišlo na misel, da bi dal svojemu letalu kako ime. Sedaj me je bilo sram tolikega pomanjkanja vsake fantazije. Zato sem začel nemudoma napenjati domišljijo, da bi si izmislil kako ime, a nič mi ni prišlo na misel. Nobenega, niti najnavadnejšega imena se nisem mogel spomniti, niti Janez ali Pavel ne. Pred očmi mi je migljalo. Vsa imena so izginila iz vsemirja. Tedaj mi je prišla na misel zvijača Odgovoril sem: »Uganite« »Kaj pa?« »Saj ste me vendar vprašali, kako je moje 1 mu letalu ime?« »Ah. na to sem že docela pozabila Mene je Friderik spomnil na ime Ariman « »In kdo je Friderik?« »Moj bratranec. Rekel je, da se nahaja to j ime menda v nekem romanu.« »Ali ljubite romane?« Svetloba vse naokrog je plahutala s perot ini. Od minute do minute huje. Čutil sem, kake mi jc valovje svetlobe velo v obraz »Včasih jih rada čitam . . Friderik niti ni moj pravi bratranec, marveč je bratranec moje i ga brata. Popolubrata. veste. Ker jc bil nanire' I oče dvakrat oženjen.« »Pa vam, kako je vam ime?« »Evridika.« Ob zvoku tega imena je zadrhtela svetlobj I in zažarela v rožnati barvi. Ponovil sem ga, ponavljal vedno znova z ustnicami. In vselej se je ob njegovem zvoku | odprla v ozračju kakor plnmcneča rana. Bilo mi je, knkor da se odpirajo nebesa. Povzela je znova: »Zakaj pa ne govorite več?« Zbral sem sc in dejal: »Da .. • ali prihajate večkrat tu gor?« »Kadar mi ravno pride na misel Predvsem zato, da se naužijem svežega zraka.« »Potem pač menite, da lebdite tu v empi reju ?« »Kako, prosim?« »Oh, nič ... Kdo vas je pa naučil letalstva?« »Prijatelj mojega bratranca.« »Aha, bratranca vašega brata.« »Čisto prav. Vidite? Sedaj veste že vse o meni.« »Vse?!« »Da. Ali naj se sedaj vrneva? Tu se nekoliko blišči.« Dejansko je bila svetloba okrog naju vedno žarkejša. Zbadala me jc v veke in obraz kakor z mirijadami želja. Po vsej priliki sva lebdela sedaj v čistem etru. V velikem krogu je krenila nazaj. Za trenotek se je ozrla po meni, če ji sledim Temno so blisnile njene oči skozi iskrečo sc svetlobo. Brez dvoma sva se nahajala na meji vsemirja. Začela se je počasi spuščati. Sledi! sem njeni črti skozi prostorje. Pogrcznila sva sc zopet v oblake. Potem naju je zagrnil vijoličasti dež. Letela sva med koprenami najnežnejše zelene barve — videla zopet zemljo — dospela do prostorov, do katerih se dviga omamna škrjanč-kova pesem. Od tod se vidi, da je zemlja pisano progasta in da jo preprezajo reke. Čutil sem, da se je nekaj bližalo koncu. Morda v meni samem. Obupno sem skušal to nekai zadržati Toda zaman. Polastili sta se me razdraženost in nepotrpežljivost. Sam nisem vedel, zakaj. Sedaj sem letel zopet ob njeni strani. In spomnil sem se, da ji jc ime Evridika. Bila jc lepa kakor božiča. »Bolje je, da se ločiva tu,« je dejala. »Oh — in kdaj naj vas zopet vidim?« »Kdo ve?« je smehljaje odvrnila. »Zakaj nočete določiti dneva? Jutri? Toda spodaj, na zemlji. Ali ne bi hoteli iti jutri z menoj na izprehod, kam na deželo?« Evridika je hitro odvrnila: »O ne, oče me nikoli ne pusti samo na izlet. Pravi, da to nikakor ni dopustno. V zraku seveda, jc stvar drugačna« »Vsekakor,« sem vzdihnil in se ozrl naokrog. »Lahko noč,« je vedro zaklicala Evridika-In že je ni bilo več. Sukal sem se še nekaj časa po zraku. Potem sem se spustil na tla. Poslej jo srečniem vsak dan na taistem zračnem vogla U5555555555555555555555555555555555555 ZanatsKa banka kraljevine Jugoslavije a d podružnica Ljubljana Telefon štev. 30—20. Centrala. BEOGRAD Daje kredite obrtnikom, obrtnim kreditnim zadrugam in lombardira državne vrednostne papirje. Dunajska cesta štev 31 (hiša Zidarjevih dedičev). Glavna podružnica: ZAGREB Račun pošt. hranilnico št. 14.003. Podružnica: $/iRAJIVO Sprejema hranilne vloge z in brez odpovedi. Otvarja tekoče in žiro račune. — Izdaja kavcije in garancijska pisma. Kupuje in prodaja devize in valute za račun obrtnikov in obrtnih kreditnih zadrug. Izvršuje vse ostalo bančne posle. Radio Programi tiadio-Ljubljana» Nedelja, 10. maja: 0 Dr. Kovačič: ['ravne norme, ki zadevajo našega kmeta. — 0.30 Prenos cerkvene glasbe. — 10 Versko predavanje: P. dr. R. Tominec. — 10.20 Perdo Jelene: Knjigovodstvo za liotelirje. — 11 Radio-orkester. — 12 C as, dnevne vesti, plošče (šlagerji iz zvočnih filmov). — 15.30 Dvoboj na harmoniki ( Magister in Pristovec). — 16 Ob 30-letnici sinrti Pavline Pajkove, predava Anton Gornik. — 16.30 Nadaljevanje dvoboja harmonikarjev. — 17 Radio-orkester. — 20 Koncert muzike dravske divizije. — 22 Radio-orkester. — 22.15 Časovna napoved in poročila. Ponedeljek, II. maja: 12.15 Plošče (mešan program. — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Cas, plošče, borza. — 17.30 Radio-orkester. — 18 30 Dr. A. Bajec: Italijanščina. — 16.00 Proi. France Vodnik: Poljščina. — 10.30 Zdravstvena tira: Dr. Osolnik: O raku. — 20.00 Der Volkerbund des Rundfunks , predava llaus W. Privin, urednik lista »Die Sendung iz Berlina. — 20.30 Prenos internacionalnega simfoničnega koncerta beograjske lil-harntonije. — 22.30 Časovna napoved in poročila. Torek, 12. maja: 12.15 Plošče (plesna glasba. 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 čas, plošče, borza. — 18.00 Radio-orkester. — 16.00 Dr. I. Rakovec: Iz življenja predpotopnih živali. — 1".30 Dr. Ivan Gralenauer: Nemščina. — 20.00 Koncert godbe »Zarja . — 21.00 Radio-orkester. — 22.15 Napoved časa in poročila. Drugi programi t Ponedeljek, 11. maja. Belgrad: 12.45 Radio-orkester. — 17.00 Narodne na harmoniko. — 17.30 Operetna ura. — 18.00 Popoldanski koncert. — 20.0(1 Vokalni koncert.— 20.30 Mednarodni simfonični koncert (bel-grajske Filharmonije. — 22.20 Radio kvartet. — Zagreb: 12.30 Plošče. — 17.00 Zvočni film. — 16.00 Ljubljana. — Budapest: 12.05 Radio kvartet. 17.25 Koncert — 18.50 Vokalni koncert — 20.30 Belgrad, nato plošče. — Dunaj: 15.20 Popoldanski koncert — 19.55 Salonska glasba — 20.30 Internacionalni koncert (prenos in Belgrada) — 22.15 Večerni koncert. — Milan: 12.00 Pestra glasba — 21.00 Radio drama — 21.40 Komorna glasba: Piano, kvartet. — Praga: 20.00 češka jazz glasba — 20.30 Beograd: Simfonični koncert — 22.20 Moravska Ostrava. — Langenberg: 19.30 Varnost v zračnem prometu — 20.00 Collegium musicum (VII), Bruckner: II. sinif.. b-mol. — Rim: 20.30 Lahka glasba. — Berlin: 19.30 Orkestralni koncert — 22.10 Plesna glasba. — Katovicc: 20.30 Belgrad — 23.00 Lahka in plesna glasba. — Toulanse: 10.15 Koncert solistov — 19.45 Popevke — 20.00 Pester koncert — 20.45 Melodije. — Stullgart: 21.55 Pesem s klavirjem — 23.00 Plesna glasba. — London: 21.45 Koncert — 22.30 Plesna glasba. — Barcelona: 13.00 Radio sekstet — 19.00 Koncert — 21.20 Radio orkester — 21.40 Koncert. — Torek, 12. maja. Bclsrad: 12.45 Radio orkester — 17.00 Slovenske pesmi (g. Rus) — 18.00 Koncert radio orkestra — 20.00 Narodne pesmi — 20.30 Zagreb. — Zagreb: 12.30 Plošče (Češka glasba) — 17.00 Popoldanski koncert — 20.30 Klavirski koncert — 21.30 Ruska ura — 22.40 Lahka glasba — Budapest: 12.05 Orkestralni koncert — 15.30 Mladinska ura — 17.30 Koncert vojaške godbe — 19.30 »Tann-hauser-, opera, Wagner, nato koncert ciganskega orkestra. — Dunaj: 20.30 Književni recepti — 21.00 »Obračun«, igra — 21.40 Večerni koncert — Milan: 21.00 Dvospevi italijanskih oper — 21.30 Simfonični koncert — Pra^a: 20.30 Planinski koncert — 21.00 Brno — 22.25 Plošče. — I/ansenherg: 20.00 Cerkvene pesmi za Vuebohod — 20.30 >tlom-burški princ«, igra z. gl. — Rim: 20.40 -Prijatelj Fric-, opera, P. Mascagni. — Berlin: 20.00 Breslau — Orkestralni koncert — Katovicc: 17.45 Simfonični koncert — 19.50 Varšava. — Tnuhiusc: 19.45 Simfonični koncert — 20.15 Pelje — 21.(X) Violinski koncert — 21.15 Melodije — 21.30 Koncert — Stuttgart: 20.15 »Italijanka v Alžiru . opera, Kos-sinl — 22.15 r/Krik iz globine . pravljica — London: 13.00 Orgle — 14.00 Radio orkester — 21.00 Koncert vojaške godbe — 23 20 Plesna glasba — Barcelona: 13.00 Radio sekstet — 19.00 Popoldanski koncert — 21.05 Koncert radio orkestra — 22.20 Orkestralni koncert. S pori Drugo kolo tekem za državno crvenstvo Danes nastopi proti Priinorju v Ljubljani re-nomirano moštvo dolgoletnega zagrebškega prvaka Ilaška, ki bo igralo v najboljši postavi z nanovo pridobljenima igralcema Remecom in Cindričem. Odveč je delati reklamo za igralce kakor so Cin-drič, Hitrec, Remec, Kunšt, Babič, Leinert in Agič, kateri so po večkrat nosili na svojih prsih državno grbe. Zato je pa bolj potrebno opozoriti na njihovo dobro igro, ki nikdar ne odpove in na veliko homogenost, vsled katere ie bil Hašk vedno priljubljen in povsod dobrodošel gost. a v državnem prvenstvu doslej vedno najprivlačnejša enajstorica. Dolžnost Primorja je, da danes pokaže vso svoje znanje in da v nesebični igri vseh svojih vrst v lem državnem prvenstvu skuša doseči prvi uspeh, ki bo obema našima moštvoma v veliko korist pri nadaljnem tekmovanju Naše športno občinstvo ima pa vkljub različni klubski pripadnosti danes samo to željo, podpreti v težki borbi domačo enajstorico, da bi bil izid borbe za nas čim bolj časten. Službeno iz LNP. Po členu 10 propozicij za odigranje liginih tekem imajo pravico prisostvovati tem tekmam brezplačno: 1. Člani vseh odborov JNP, 2. člani vseh odborov LNP, 3 savezni sodniki, 4. novinarji, ki imajo podsavezno izkaznico, 4. uprava igrišča kluba, kjer se igra in 6. rezerva in pomla-dek klubov, ki igrajo, toda le z vstopnicami, ki jih bo izdajal pri vhodu na igrišče podsavezifi blagajnik g. Šetina. Motokolesarski klub Ilirija je prijavil udeležbo k motociklistični zvezdni vožnji, katero priredi Oe. T. C. o binkošlih v Gradcu. Zaključek prijav je nepreklicno v torek 12 maja zvečer ob 6. Obenem bo tudi seja odbora in sestanek članstva v klubskih prostorih restavracije »Novi svet«. SK Ilirija, nogometna sekcija. Prvo moštvo, ki igra danes v Zagrebu, mora bili na kolodvoru ob devetih; rezervno moštvo naj bo za tekmo v Domžalah pred glavnim kolodvorom ob 13.45 in naj dopoldne pride v garderobo po opremo; potuje se ob vsakem vremenu. Kombinirana rezerva naj bo za tekmo s SK Reka na igrišču ob pol 10, pri-čelek tekme ob 10. Sestave moštev so razvidne v članski knjigi in v garderobi. Vsi točno! Sekeijska služba na igrišču: g. Berdajs. Ob slabem vremenu odpade tekma s SK Reko. Motorje In vseli prvovrstnih svetovnih znamk, kakor: Wallenrad, Diirkopp, Opel« Vesta in dr., daje po ugodni ceni na obroke Ivrdka A. Praprotnik - - Domžale trgovina s kolesi, šivalnimi stroji in gramofoni. Istotam je tudi mehanična delavnica, katere poslovodja je poseben specijalist za popravljanje automobilov in motorjev. Pred trgovino jc ludi bencinska stabilna pumpa. PUCH motoma kolesa 250 in 500 cm3 na odplačilo v 18 mes. obrokih samo pri generalnem zastopniku ALOJZ USSAR zaloga šivalnih strojev, koles m motorjev Maribor, Trg Svobode št. 2 (prej Gosposko ul, 20) Bele in barvaste ploščice za štedilnike in stensko oblogo dobavlja in montira najcenejše Keramični in gradbeni ma-tcrijal L. Battelino & Ca., Ljubljana, Miklošičeva ccsta 15, telefon 2037. Drž. razredna loteriia Poročilo iz kolekture Ant. Golež, Maribor :: Aleksandrova cesta štev. 42. Dne 8. maja 1931 so bili izžrebani naslednji večji dobitki (za tiskovne pogrešite se ue odgovarjaj: 2(1.006 Din št. 17126 10.000 Din št. 22739, 4.000 Din št. 23065 2.000 Din št. 4322 9451 9884 10979 11767 21285 22515 22529 22613 39791 42192 45787 50662 73997 74394 75700 76477 92185 93518 93658 95102 84S48. 35715 56828 74770 95060. 4346 44 IS 5120 6357 8824 11956 12176 13372 14459 26326 26887 29075 32683 53261 55572 61101 63074 78019 83193 84149 85639 95526 95844 98270 78047 Prihodnje žrebanje dne !>. maja 1931. ZA VELESEJEM v Osijeku, Novem Sadu, Mariboru, Parizu, Budimpešti in za Fesletiwoche in Wien se dobe legitimacije in informacije pri »PUTNIKU«, Ljubljana, Dunajska cesla, in v podružnici v hotelu Miklič. Najnovejši motorji, dvnko'esa, otročki vozički. Šivalni stroji, »oo« mesni deli, pneumatika. Ceniki franko. Najnižje oeue, ..TRIBUNA." F. B. L. Ljubljana, Karlovska cesta št. 4. <0 S >0V< ?7 * -A ODDELKOV 1. KNJIGOTISKARNA 2. LITOGRAFIJA IN OFFSET-TISK 3. KLIŠARNA - KEMIGRAFIJAi 4. BAKROTISKARNA 5. KNJIGOVEZNICA 1. TISKOVINE ZA URADE, TRGOVINO IN OBRT, ČASOPISI, REVIJE, KATALOGI, VABILA, JEDILNI LISTI 2. PLAKATI, CENIKI, VREDNOSTNI PAPIRJI, REKLAMNE TISKOVINE V ENO- ALI VEČBARVNEM TISKU 3. KLIŠEJI V POLJUBNI OBLIKI ZA ENO- ALI VEČBARVNO REPRODUKCIJO SLIK, RISB, FOTOGRAFIJ ETC. 4. UMETN. ILUSTRACIJE, ALBUMI, RAZGLEDNICE, PROPAGANDNE TISKOVINE V ENO- ALI VEČBARVNEM TISKU 5. PREPROSTE IN FINE VEZAVE KNJIG, ALBUMOV, RASTR1RANI PAPIR, POSLOVNE KNJIGE ZA TRGOVCE, DENAR. ZAVODE I. DR. JUGOSLOVANSKA TISKARNA TELEFON ST. 2.992 LJUBLJANA BRZOJAVKE: JUGOTISKARNA Delniška družba pivovarne mon Pivovarna in sladarna. — Tovarna za špirit in kvas v Ljubljani I. Poštni predal 45. — Podružna pivovarna (preje T. Gotz) v Mariboru. — Priporoča svoje izborne izdelke in sicer svetlo in črno pivo v sodih in steklenicah. — Pekovski kvas. — Čisto rafinirani špirit. Ljubljana T e I e I o n: LJUBLJANA 2310 in 2311 MARIBOR 2023 Brzojavi: Pivovarna ,UNION- Ljubljana Pivovarna ,UNION' Maribor Ivan Albreht: Mtrsda teta Naša ladja je radost, dobra volja — bela jadra, smeli krmar nam je srebrni, jutranja nas vodi zarja. Sonce greje nas z višin, prek sipin in prek plitvin v sinjo ploveino mladost. Kdor si koli, k nam obrni ladjo svojo, z nami strni vriskajoče pesmi glas: Živi Bog naš ndadi čas!« Vrtnar in s v. Peter Živel je vrtnar, reven kot miš. Nesreča mu je bila zmirom za petami. Naj se je lotil kateregakoli dela — vse mu je šlo narobe. Ce je posejal na svojem vrtu melone, so zra-stle kumare, če je zasadil solato, je zrastel plevel. In če bi bil opustil vrtnarstvo iu se posvetil kicbučarski obrti, bogve, če se ne bi potem otroci rodili brez glav. Tn če bi mu bil kdo podaril mošujo cekinov, bogve, če se ue bi cekini kar čez noč spremenili v plesnive pare — takšno bridko smolo vam je imel siromak! Onega leta — bilo je v mesecu maju — je izgledal vrt ubogega vrtnarja kakor zapuščena ledina. Vsenaokoli vrta je bila pomlad polna sočnega zelenja in cvetja, v vrtu samem pa je bila jesen, puščobna iu uevesela. Same koprive, sam plevel — kamorkoli so pogledale žalostne oči. Nobeua rastlina ni več uspevala. Le uičvredui zelnati Storž se je šopiril sredi te revščine iu rastel nevzdržema navzgor. Rastel je tako hitro, da se je kmalu vzpel preko ograje do strehe, od strehe do cerkvenega stolpa, od cerkvenega stolpa do oblakov iii se slednjič dotaknil s svojim vršičkom samili nebeških vrat- Vrtnar in njegova žena sta postala medtem prava mojstra v stradanju. V njunih grlih bi si bil pajek lahko nemoteno splel svojo mrežo, kajti radi dolgega posta mož in žena grla sploh uista več rabila. Pa se je nekega dne zdelo vrtnarju posta vendarle dovolj. Ukazal je ženi, uaj izruje štorž in pripravi iz njegovih lističev boruo kosilo. Zeua Marjeta pa se je temu ukazu odločno uprla. Postavila se je pred štorž — (katerega bi sicer sam velikan Teleban ne mcgel izravati, tako čvrsto je koreninil v zemlji) — kakor da ga hoče zaščititi z lastnim telesom. Štorž je bil njen ljubljenec in ga je čuvala kakor punčico svojega očesa. Moža je žeuiua neubogljivost silno razto-gotila. Pograbil je grčevko in zažugal uporni ženi, da jo bo obesil na štorževo vejo z glavo navzdol, če ue bo s kosilom ob dvanajstih gotova. Zena se je prekrute grožnje na moč zbala in molče vzela sekiro v roke. V hipu pa, ko se je s težkim srcem pripravila, da bi posekala storž, je opazila, da drži taisti naravnost v nebesa. In se je porodila v njej svetla misel, da bi splezala po storžu navzgor, potrkala na nebeška vrata in zaprosila sv. Petra za miloščino. Rečeuo — storjeno. Oprijela se je storža z obema rokama, stopila z nogo na najnižjo vejo, od tain na drugo, tretja, četrto — in se tako kakor po strmi lestvi vzpenjala vse više proti vrhu. Kmalu je dospela do nebeških vrat. Zvonca tam gori nimajo, zato je nastavila dlani na usta in zaklicala na ves glas: >Hal6! Halo k Lina v nebeških vratih se jc odprla. Sveti Peter je pokukal skozi njo in pobaral: »No, kaj bo dobrega?^ Zena Marjeta je bila sprva v silni zadregi. Kar nič ni bila vajena družbe tako častitljivega gospoda. Naposled se je ojnnačila ln s primerno vljudnostjo in spoštljivostjo dejala: »Naj mi ne zamerijo, ljubi gospod sv. Peter. da jih nadlegujem. Jaz sem uboga, nesrečna žena. Revščina je pri nas, ojojmeue, revščina pa taka, da se Bogu smili... Ponižno Jih prosim za skromno miloščino, če ne mi jo umreti od gladu.« v-Hm, hm. je zamomljal sv. Peter in si pogladil sivo brado. Nato je. tebi nič meni nič brez odgovora zaprl nebeško okence iu se odstranil. Pa se je kar koj vrnil z lično mizico pod pazduho. Izročil jo jc vrtnarjevi ženi in dobrodušno dejal: »Na, vzemi 1 Kadar se bo spet oglasila lakota pri tebi, zapovej samo: »Mizica, pogrni se!' in bo mizica v hipu polna najizbraneiših jedi. — Srečno pot!; »Bog plačaj stctisočkrat, ljubi gospod sv. Peter! Naj se na vekov veke dobro imajo!*, se je vsa srečna zahvaljevala žena. Stisnila je čudodelno mizico pod pazduho in se jela spet od veje do veje spuščati navzdol, dokler ni dosegla tal. Ženske so, kakor znano, silno radovedne — ludi vrtnarjeva žena ni bila drugačna. Še preden je dospela do hišnih vrat, je položila mizico na tla in zaklicala v nestrpnem pričakovanju : r Mizica, pogrni se! : In — o čudo božje! — mizica je bila res v hipu pogrnjena in obložena z dobrotami, ki jim vsem še imena ne vem in kakršnih ne premore niti kraljevska miza ob najrazkošnejših pojedinah. — Ocvrto piške, pečeni zajčki, masleni štruklji, mandeljnova torta, češpljevi cmoki, češki buhtelni, dunajski zrezki, italijanski makaroni, madžarski gulaž, srbski če-vapčiči in še to in ono — celo kranjske klobase niso mauikale iu so s premilim glasom vabile: s>Evo nas — izvoli! Na vso moč se je zavzela uboga žena. Z glasnim vzklikom: O jedetne! O jedetnol« je dala duška svojemu prekipevajočemu veselju. Medtem se je vrnil tudi njen nicž domov. Privoščila sta si do mile volje najslastnejših prigrizkov in še jima je ostalo, da bi se pet gladnih ljudi do dobra nasitilo. Poslej sta živela brez dela in brez skrbi kakor ptički na veji. Mastila sta se z najiz-branejšimi dobrotami od jutra do večera. Nič drugega jima ni bilo treba izreči kakor tri kratke besede: -Mizica, pogrni se! in sta vedno i znova dobila, karkoli si je poželelo njuno srce. (Konec prih. nedeljo.) Žalec in opica Nekoč sta š — — zajec in opica ua iz- prehod. Ko sta dospela na široko p--, je dejala o--z--: Zakaj se venomer o — — okoli sebe? Ali se koga b--, ka-li?< >E, koga neki bi se bal? Kar tako se oziram ... Saj to vendar nič nedostojnega ui. — Pač pa jo to nedostojno, to, da se ti venomer praskaš po telesu. Ali te uič ni sram?« Na te b--se je vnel med njima ljut. prepir. Zajec je opici očital, da ima toliko bolh, kolikor dlak na koži, opica pa je o--- zajcu, da je strahopetec, ki mu nn s--ni enakega. Nobedeu ni hotel odnehati. Slednjič sta so za silo p--in se domenila za nov sestanek, na katerem bosta priredila takorekoč majhno tekmo v premagovanju. Določila sta k--. kjer bosla nepremično s--drug poleg drugega od ranega j--do solnčnega z--, ne da bi se zajec le enkrat o — — naokoli iu ne da M se opica le enkrat p — —. Kdor bi se proti dogovoru pregrešil, izgubi vse č — — in z njim vred ves njegov rod. : Mcž b--! Sklenjeno! Velja!- Domenjenega d--sta se našla na določenem p--in sedla drug drugemu nasproti. Zajec je u — — oči v tla in se ni premaknil. Opica pa je sklenila tace v n--, tako, da je bila vsaka goljufija izključena. Še preden je odzvontto p---, je bila 0 — — od premagovauja že vsa izmučena. Srbelo in ščipalo jo je vedno bolj. Tuhtala je in tuhtala, na kakšen n-- bi mogla ukaniti zajca in se popraskati, ne da bi on to opazil. Iu slednjič je res nekaj 1--in nedolžno dejala zajcu: »Da nama bo hitrejo minil č — —, I i bom povedala zgodbo iz svojega i--. Poslušaj! — Takrat, ko sem bila v vojni, so me rauile sovražne k--tukaj — in tukaj — in tam — in tamle — ju tukaj tudi! : Ivan Albreht: Nevidni koren Tinče misli in misli. Oj, če bi imel nevidni koren! Smuk! bi šinil v dolino pa na vlak in v Celovec. Nikoli še ui bil tam, a Ceue je že bil in ve mnogo, premnogo povedati. O zmaju je pravil, o Vrbskem jezeru iu o čarobni jezerski roži. Pravil je, da je jezero stokrat večje od mlake za brdom, kjer Završuikovi napajajo živino. V jezeru se ljudje kopljejo, čolni švigajo po vodni gladini in parnik i brze od brega do brega, llej, kako bi Tinče šinil v čolni Ali hi zijali ljudje, ko bi menili, da jim je prazen čoln pobegnil na jezero! To bi se jim smejal! Joj, kako bi bilo lepo! Končno objame Tinčeta sen, toda niti v spanju nima miru. V snu že premore nevidni koren, pu ga mu hoče zdaj kdo vzeti, zdaj ga spet izgubi in ga osoren mož zaloti v trenutku, ko hoče na vlak. šap! ga pograbi za kuštrave j lase in ga trešči kakor smet na peščena tla. Vlak že sopilm, Tinče pa zajoka in debelo po- ?;leda. Hvala Bogu, saj ni na pesku, le v zid ! e butnil v sanjali. Tudi vlak ne sopiha, tem- ' več le nekdo smrči v spanju. Tinče utihne iu spet misli, misli, dokler gn vnovič ne reši sen. # Sredi poletja jo bilo, ko sla v nedeljo prišla starejša dva ZavrSnikova kakor omam- ijena pod večer iz Borovelj, kamor sla bila zjutraj odšla k maši. Sicer hodijo Završuikovi k službi božji v Šmarjeto, kumor je samo dve In se je pri vsaki besedi opica prijela za mesto, kamor jo je z---kroglja in se pri tem ueopažeuo popraskala ... Tudi zajca so mučile težke s — —. Komaj komaj je Še gledal k t--. Ves v-- ga je že bolel. Začel je t--tudi on, kako bi u--opico. In se je domislil in dejal: .laz pa ti boni povedal z--iz ouih ; dni, ko sem bil še f — — od fare in junak, j dn mi ga ni bilo p--. Poslušaj! — Nekoč so me zasledovali sovražniki. Hrabro sem t — — pred njimi in se jih nisem prav nič b — —. Skočil sem zdaj na levo — zdaj nn desno — zdaj spet na levo — zdaj naprej — zdaj nazaj — in se nazadnje s--v gostem grmičevju.« in je med pripovedovanjem zviti zajec skakal sem in tja, kot takrat v vojni... in s hitrimi p--meril okolico, čc ni kakšen i 1--v bližini... Tako sta zajec in lisica ukanila drug drugega. In se opica še dandanes p--in zajec miga z g--sem in tja, knkor nihalo na uri, in ju tega ne bo odvadil nihče do ! konca dni. Halo, otroci! V zgornji pravljici ie izpuščenih nekaj besedi (samostalnikov in glagolov). Označeni so samo z začetno črko in dvema pomišlja-iima. Vzemite kos papirja iu napišite nanj vse manjkajoče besede. Torej pomnite: napišite na papir samo izpuščene besede; vse pravljice ni treba prepisati! Za one, ki boilo iztuhtali in pravilno napisali vse izpuščene besede, je določena lepa nagrada. Nagrajenca bo določil žreb. Pošljite rešitve najkasneje do četi tka, 14. t. m., na naslov: Kotičkov striček, uredništvo »Slovenca« v Ljubljani. Za bistre glave Rešitev zloženke P - ravi r - iše I -vanček š - čiplje L -enčka A - niča .i - o E - mica p - usti «- slička m - e L - enčkif a-js d - remije Pravilnih rešitev je bilo topot nekaj več kol nič — reci in piši: petnajst! Se koj vidi, da je bila ta zloženka trd oreh za vas. Priznati pa moram skesano, da sem v znatni meri sam kriv, du sem prejel tako malo rešitev. Pri sestavljauju zloženke sem namreč napravil majhuo, a usodno napako, ki je bržkone močno motila brililne glavice pri reševanju. Prve Iri besede one narodne pesmi se glasijo: }Prišla bo pomlad«, iu no . Prišla je pomlad . Izbrati bi bil torej moral med drugimi besedami —■ besedi z začetno črko h in o, in ne besedi z začetno črko J in e. Ti smola ti! Hen-taj, sem pa že tako jezen zaradi tega, da bi kar koj za kazen samega sebe za ušesa po- j (ukal, če ne bi bilo to združeno s prebridkimi 1 bolečinami... Kotičkov slriček. Pravilno so rešili zloženko: Anton G 1 a v a n, Marija Zajec, Karel V r t a č n i k , I v k o Šventner, Janko A n ž e 1, R i k o Pretnar, Ivan U r li, Vida Kante, Vinko K e s t -nar, Kazimir K o n 11 e r . Helen a F r i t s c h , Božiča P e 1 a u, V a u d a G c r1 o v j č, Jožko Zajček, Slavka Langerholz. Za nagrado izžrebana je bila: Marija Zajec, učenka III. razr. pri sv. Jakobu v Ljubljani (Cojzova cesta 1). — Dobi knjigo: i Storžek in njegovo burkasto življenje«. -Pi- STRlCKOV kotiček 157. Dragi Kotiikoi> strilek! l i.**, jaz sem učenec lil. razreda. Pridi ob priliki v vašo lepo deiclo! Boš videl, kako j< pri nas lepo. Bil sem delj (asa bela t; zdaj sem pa it zdrav. Če ne bo prišlo moje pisemce c Slovenca , se bom jokal in šel v kot. Kazimir K o n ti e r, učenec III. razr. na Prihovi. Odgovor: Dragi Kazimir! To bi bila pa res hudo huda reč, ie bi te jokal in šel v kot. Kaj pravim — huda rei! Grozovita žalost bi bila to za vso milo domovino ... Torej pojdi v boijem imenu namesti) v kot — v moj kotiček in so tam do mile volje navriskaj in nasmej. Kotičkov slriče k. 158. Dragi Kotičkov striček! Ko sem prebiral Tvoj kotiček, sem videl, da se je ojunačil tudi smučar iz Mojstrane in Ti pisni, iudi jaz sem jako vnet smučar — ampak. Ti, striček. se na šport res prav nič ne razumeš, zato si kar gladko verjel vse, kar Ti je oni smučar natvezel. Da skoči 20 m, je dejal. O li domišljavost grda! Jaz fantiča dobro poznam in vem, da ga je komaj toliko, da ga človek šele skozi povečevalno sleklo vidi Namesto 20 cm, je napisal 20 ni... Prihodnjič pa le bolj previden bodi iti ne veruj vsakemu bahačul Feliks L a u g u 8 , Mojstrane Odgovor: Dragi Feliks! Ti si mi jo pa zagodel, Ti! Račka na vodi, kako me je sram. Vsa vesoljna Mojstrana šibo zdaj na račun mojega klavernega športnega znanja smejala. Le zakaj, ojej, le zakaj sem verjel fantiču, da je takšen tič v smučanju! Ce bi bil le malo slutil, da skoči samo 20 cm daleč, bi pač ne obešal njegovega imena na veliki zvon, nego bi raje obešal na zvon svoje ime. Kajti 20 cm daleč skočim tudi jaz. čeprav sem že ne vem koliko let star in me muči naduha kot nadležna muha od ranega jutra do pozne noči. Hm, veš, nekaj se mi pa v tej zadevi lo čudno zdi- Ce je fantiča komaj toliko, da ga človek šele skozi povečevalno steklo vidi — kakšno so pa petem njegove smučke? Bi močno sklepal, da se malič. smuča na dveh navadnih vžigalicah — in je potem res nevarnost, da bo vse rekorde sveta potolkel ... Pozdravljen! K o t i f k o v s t r i č e k. 159. Ljubi striček! Jaz sem še majhna. Hodim šele v II. razred. Ali veš, striček, kaj bo 17. maja? Takrat pojdein prvič k sv. obhajilu. Tako se žc veselim tega dne. Kajne, striček, tudi Ti si šel enkrat prvič k sv. obhajilu? Petem že vse veš. Pri sv. obhajilu boni zmolila tudi zate očenašek k Jezuščku. — Kako bo minil ta dan, Ti bom že šc sporočila. Prav lepo Te pozdravlja M i r i c a B i v i c , učenka II. razr. v Lichtenth. zavodu. Odgovor: Draga Mirica! Se razume: tudi jaz sem .šel enkrat prvič k sv. obhajilu, kajti dvakrat prvič iti k sv. obhajilu pač nihče na vsem božjem svetu ne more... Prelepe spomine imam na oni dan shranjene v najlišjeni kotičku srcu. Kadar sem žalosten, stopim i.iesl nje in kramljam z njimi — in spet je p.i meni mladost in z njo vsa lepota in milina mladih sanj... Očenaš boš molila zame? Le daj! Moli- < lev takele majhne, drobne deklice more bili Jezuščku še prav posebno ljuba in mila Prav gotovo se bo milostno ozri pate i rt name iu uslišal obema najtišje žeije sna. Stctisoč pozdravčkov od Tvojega K o t i č k o v e g a s t r i č k a. uri daleč, ta dan pa sla jo Jože iu Mojca mahnila v tri ure oddaljene Borovlje, ker sta bila nekje izvedela, da bo tam popoldne cirkuška predstava. Cirkus! Tinče tu jo miuclalo pred očmi, ko je slišal to besedo iu mu je Cene pojasnil, da lam uganjajo ljudje resnične čarovnije. Rad bi bil šel s starejšima dvema in hrepeneče je gledal za njima, ko sta odhajala. Celo malo vlage se mu je nabralo v očeh, tako ga je imelo, loda obljubila sta mu masleno zemljo in lig in mu naročila, naj bo priden. Kaj je njemu do maslene zemlje in do fig, ko pa mota vedno čepeti doma?! Spet je mislil na nevidni koren. Ej, če bi ga imel, bi lepo mirno capljal za bratom in sestro in bi vse slišal in videl ž njima vred!--- Kaj sta vse videla, čudo prečttdno, da skoraj povedati ni mogoče! Ljudje so plesali po vrveh, nekdo je goltal ogenj kakor bi goltal repo, drugi je Irgal verige in lomil debelo iekleue palice kakor slamnate bilke, medved je plesal, opice so streljale, res, vse kakor začarano. Jože in Mojca sta zvečer drug drugega prehitevala v pripovedovanju, oče je nejeverno zmajeval z glavo, mati so so večkral j prekrižali, Tinče pa je imel usta široko od-! prta in oči izbuljene ter jo nepremično strmci j v pripovedujoča. Zdaj voščeno bled, zdaj kakor nagelj rdeč od notranjega nemira je včasi | od samega začudenja zajavkal kakor bi jokal, pa ie takoj spet utihnil, poslušni in si želel — ! nevidnega korena. Sam sebi se je zdel najbolj nesrečno bitje pod solneem. Drugo jutro je že i uvsezgodaj rotil pastirja, naj mu pove, kako bi mogel do nevidnega korena, ali tega Ceno uiti sani ni vedel. Mon.ln ga imajo bele žene, 1 morda zalik žene. mogoče t&> čuva gorni mož, mogoče palčki ali celo škratje, vsekakor pa skoraj gotovo vodo zanj takile cirkuški čarodeji. Kako naj bi sicer počenjali takšne neverjetnosti?! Tako je menil Cenc in Tinče mu je v dno srca pritrjeval. Na vsak način moram priti do teli ljudi, je sklenil in otožno zrl v daljo, kjer se stiskajo k goram Borovlje. Po zajtrku se je vse razšlo za delom, samo Tinče je ostal pri babici, ki je z zamolklim glasom molila za srečuo zadnjo uro. Sedel jc nekaj časa pri njej iu se dolgočasil, ko se nenadoma starki zazdi, da bi šla leč. Deček jo spremi v čumnato, malo posedi pri njeni postelji in brž suiulme vcukaj, ko spozua. dn babica spi. Naglo in plaho sc ozre na vso slrani pa smukne po vrtu na kolovoz in začne dirjati po brežini, kakor bi kdo sniodil za njim. Nič ue misli, samo to ve, da mora na vsak način v Borovlje iu naj sc zgodi karkoli. (Dalje prih. nedeljo.) Moder odgovor Mati: Ančka, kaj bi ti naredila, če bi motala, rdeimo, čez pet minut umreti?« Ančka: Mhin...« Mali: No? Cez pet minul. Zdaj jc ura ločno devet.- Ančka: Uro bi ustavila.* S. Dnurf: IT-—--___• — Udpui/uiu Leon Kjoring je imel naporen dau. Ko se je povrnil domov, se je nemudoma zletknil nu divanu, tla bi počival vsaj euo uro do večerje. A takoj je zapel zvonec, in sluga je naznanil obiskovalca. Kjoring ga res ni bil posebno vesel, ko se mu je dvignil naproti, a se je takoj skesal. Razburjeni obraz pri k učljivega, kakih 25 let starega mladeniča, je nedvomno govoril o važni, nujni zadevi. — Oprostite,« je tiho in naglo pričel, :a telefoniral sem vam žc. ponovno. Bojim se, da sem 'ašel v zadevo, ki odloča o življenju in smrti.« Sedite, prosim.« jc rekel detektiv, -mu se potrudite ohraniti mirno kri, ko boste 'pripovedovali: to vatu bo samo koristilo. Niste še jKivedali svojega imena, a ti> tudi ne bo potrebno. Dobro poznam \ašcgu očeta, inženirja Marksa, iu vem tudi. da je njegov edinec dober, čeprav nekoliko lahkoživ odvetniški pripravnik.« »Odkod pa poznate moje ime?« ^Saj ne živimo v tako velikem nies-tu, da ga ue bi poznal. Nisva sc sicer nikoli srečala, a \i sto jako stični očetu, in tudi vaša ovratnico kaže iglo z začetnicami imena Ingve Marks. A to je brez pomena! Pripovedujte rajši, zakaj ste me obiskali?« Ne vem. kaj bi počel. Storiti bi moral stvar, ki se ji upirata moje srce in razum. A to se tiče neke dame...« Mladenič jc v zadregi obmolknil. -Zaupate mi luhko. kar hočete,« ga je vzpodbudil Kjoring. in ne bo nihče o tem zvedel, če se le sovi da vaša zadeva ne tiče kateregakoli zločina... »Saj sem prav zato prišel k vam.« je odgovoril mladenič, ker ne vem, ali se ue bo naposled i/.cimi 1 i/ te moje zadeve zločin... Lepo vas prosim,« jc nadaljeval in pomolil drobno stekleničko, po\ejte mi. kakšna tekočino jc to? Ali jc to strup ali pu samo nedolžno uspavalo za bolnika, ki nu noben način ne inore zaspati?« »Slično preiskavo vam bo lahko oskrbela poljubna lokama,« je nejevoljno odgovoril detektiv, »jaz pu niinum času za to.« »O, č.e boste zvedeli mojo zgodbo,« je naglo pričel Ingve, >boste uvideli, du morem samo vas naprositi za nusvet. Saj bom takoj vse povedal... Pred več meseci sem se seznanil z duhovito iu lepo mlado gospodično. Kmalu sem se zaljubil. A izkuzalo se je, du ima jako neizprosnega očima, ki ji nikamor ne dovoli. Stalno gn mora spremljati. Nikoli nimu niti ene ure prosto, da bi se lahko |x>menila na samem... A kljub temu se mi je nekoč posrečilo, da sem ji zašepetal, kako jo imam rad. Postala je jako razburjena iu mi v kratkih besedah zaupala, da sem ji tudi jaz všeč. A takoj je pripomnila, da tega ne bo nikoli smela povedati očimu, ker ji hoče tu sum izbrati ženina... Površno poznani tega očima: menda biva že več let na švedskem, ker zn tujca dobro obvladu naš jezik. Napravijo vtis dobro vzgojenega iu premožnega človeka. Nekoliko-krat sva tudi gvnvorila po kavarnah, u vedno je zasukal pogovor drugam, če sem kazal zanimanje zn Heleno, njegovo pastorko, šele danes nu vse zgodaj se mi je slučajno posrečilo, da sem jo nagovoril na ulici, ko jt; nekaj uaku-povalu. Rctil sem jo, naj mi omogoči priliko zu pogovor nu samem o najini bodočnosti. Po daljšem ugibanju mi je rekla, da bi jo lahko obiskal v njih hotelu na vse zgodaj, ko bo šc očiut v postelji. »Že prav,« sera odvrnil, ?a kaj bo, če se bo zbudil iu me našel v vaši sobi?« »O, zato sem pripravila uspavalo,« je odgovorila, :in mi pokazala stekleničko. »To je popolnoma nedolžna tekočina brez vsakega okusa in barve. Lahko bi tnu jo zlila v kavo, pa ne bo ničesar opazil... A ne vem, kako bi to storila, ker je jako nezaupljiv...« Zdaj sem se spomnil, da bom nocoj večerjal s tovariši v restavraciji. Sinoči sem to omenil njenemu očimu, in me je vprašal, ali se ne bi lahko udeležil naše družbe? Helena gre namreč v opero, iu mora on zuuaj čakati na konec predstave. Opozoril sem jo na to ugodno priliko in rekel, da bi nemara dobil priložnost priliti mu uspavalo v kavo ali pa vino. Helena jc bila takoj navdušena priliti mu uspavalo v kavo ali pa vino. Helena je bila takoj navdušena za moj predlog. >Velja!« jo zaklicala. -.Čim bo on zaspal, boste ga vi kot najin dobri prijatelj z avtomobilom pripeljali domov. Ključe od sobe nosi vedno s seboj. Odvedli ga boste v spalnico in potem prišli v mojo sobo...* Leon Kjoring je dvignil steklenico in jo pogledal proti luči. -Tu vaš načrt je nekoliko čuden,« je pripomnil. »Ali se vain ne zdi, da so bila slič.na sredstva v rabi prej v romantičnem srednjem veku kakor v naši trezni dobi?« »A to še ni vse!« ga je prekinil Ingve. Poslušajte, kaj me je privedlo k vam: Ko sem se že poslovil in ostal sani, sem nenadno zagledal na tleh Helenin robček. Pobral sem ^a, in stekel v hotel, da bi ga izročil lastnici. Toda' ie na stopnicah sem zaslišal glasni očimov glas in ko sem stal pred sobo, sem jasno razločil, da nisem prišel v pripravnem trenutku. Notri se je vršil neki spor, in jo očim glasno klical: »Nikar se nc izgovarjaj! Dobro vem. da se me hočeš znebiti in si pripravljena me tudi umoriti!« — Nato nisem ludel nuprej poslušati, temveč sem takoj pohitel k vatu po nasvet. Ali ni vsa zgodba preveč skrivnostna?« »Seveda,« mu je pritrdil Kjoring. Počakajte trenotek, du stopim v luborutorjj. Preiskati moram to sredstvo.« Deset minut pozneje se je povrnil iu mladeniču izročil steklenico, s Vsebuje močno, u nek varno uspavalo,« jc pojasnil. -Z mirno vestjo ga boste lahko porabili... A zadeva jc vendar čudna. Pravite, da ue sine pastorka nikutnor brez očitna? Morebiti so vmes katerikoli denarni računi, čc varuje očim hčerkino premoženje do njene polnolet-nosti?« »Mogoče,« je odgovoril mladenič, -čeprav šc nisem na to mislil. O priliki jo bom vprašal. Pozabil sera vam povedati, da je njeno ime Helena Dulour. Čudno sc mi je zdelo, da se pravtako piše tudi njen očim. Pravila mi je, da sla bila njen očim in pravi oče — bratranca.« Kjoring je zabeležil naslov Dufourovegu hotela, in mladenič sc jo poslovil. iv it t. uej pa gespuda Krapeža prašaja, ke jh jo inogu cele t nuči strelat, de mu uisa vs kufe pupackale in ; gostu pregnale. Zdej pa pmnislte: dva tiužen' I kauk! Tu bo packarije! F. O. SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD NUDI PO IZItEDNO UUODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ K. T. D. v LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE Najboljši šivalni stroji in kolesa „Adler" - „<3ritzner" švicarski pletilni stroj „Dubied" za dom, obrt in industrijo edino le pri V 30S. PETELINC Ljubljana — Telefon 2913 Elegantna oprema, neprekosljiv materijal I Novost I šivalni stroj kot damska pisalna miza. Nizke ccnet Tudi na obroke! priporoča svojo zalogo dežnikov solnčuikov in sprehajalnih palir Popravila točno Id solidno Gospodarski zvezi v ijoblfoni. Cement (rbovelfeM in tfalmafiKSMi v juta in papirnatih vrečah, nadalje vseh vrst Uflnefno gfiotila za spomladansko gnojenje, ©VCS, defelje in Iravna semena dobite najceneje pri Z-1 potovalno sezono kovčki in torbice v največji liberi po najniž.ceni priporoča ). Kravo s, Maribor Aleksandrova cesta 13 V Kdor rabi vreče «up! JIH n«|-tenejt; pn tvrdki: Mirho Mleftar • Ljubljana - Slomškova ulica St. 11 »ch vrst, velikosti io oblik Steklo zrcalno 6—8 mu. maSinsko 4—6 mm, portalno leua»c alabaster itd. Speclrum d. d. Liubliana VII - Telefon 23-43 Zagreb Celovška 81 Osijek Glazbiia za vse! Violine . . . .oil Din Kltare.....o\.«.ŽS. v .v, f. . V-; <\"SJE3> Koroško. 8» eeittiffir^"^ n a tem kraju, z zvezami na vso strani penzijon-go. stilna Agnes Pusčhnig, Ratnilz, Post Faak mu See. Cena- za junij—september OS, za jubj-avgust 7'50S Deklica stara 17 let z meščansko šolo, dobrih staršev, bi šla kot učenka v trgovino, do katere ima največje veselje — tudi na deželo Ponudbe na upr. pod Pridna in pošten?.' št. 5240. Iščem službo vratarja, nočnega čuvaja, skladiščnika ali kaj slič-nega. Čc treba položim tudi kavcijo do 20.000 D. Nastop takoj. Naslov pod St. 5227. Natakarica poštena in solidna, z večletno prakso, želi mesta v pošteni gostilni aii kavarni. Ponudbe pod značko Solidna'« na upravo. Kuharica "'arejša oseba, izvežbana v kuhinjski stroki, se priporoča cenj. gosp. novo-mašnikbm ali za podobne slavnosti. Naslov v upravi pod št. 5101._ Trezen šoier z večletno prakso, izprašan mehanik, išče narae-šoenja. Nastopi lahko ia-koj. Naslov v upravi pod št. 5251. Iščem osebo z gostilniško pravico. •— Ponudbe pod "Takoj na upravo -»Slovenca iščem službo Kraja'«.!« nemočni«; pošten, trco-in in marljiv j v I :ki nišami ev. sprej-išče stalno im.'.tc. Naslov . mem tudi mesto vzgojile-v upravi pod 'it. 5208. j jjjcc k otrokom. Ponudbe -------———------. r.a upravo rod -Zmožna «. SlažF.injn j z dobrim n dolgoletnimi i R spričevali ;x-H spremenit; ; j K '* K ,'ri ftfS* Pfl ftiM službo. Vajena jo mi iijfliV k : •- '4 dinjstva, kt b: on, čiiocnja i ' • ■ sob, pranje d. rila i-i drla i na vrtu. Gre nvjrajše v j župnišče ali kričans'..1 popelnomi samostoino, hiši. N islo- v aiui-i pod ksiera naj bi opravljala jI 33.7. t'. j tudi druga hišna dela, 1. ...--------------——---i sprejmem takoj. Vprašati ..'Dinar j v upravi pod .--t. 5217. 7 dobrimi -pričevali, vo- Učenca jaščine pr«:<, vešč v.-vli j popravil, išče siuzbs. Naj- priunc;'- •„ dobrega racu-raj?i grem v valjčni mlin. nr.rjo, sprcitnc. trgovina Ponudba na v • - v li-.* ! -»"Jan cla blaga C. Res-pod Nekadilec« >1. 527«».; man. Flonu .-. ul. 22. znamko za odgovor! Kroj. pomočnika sprejme Ivan Mrak, mod. krojaštvo, Ljubljana, Cerkvena ul. 19. Absolvent 5 realke želi primernega ! plači. Pripravno za pen-nameščenja. Ponudbe pod zioniranc orožnike, uči 2300 dinarjev I Prazno sobo zaslužite najmanj r.iescč- s štedilnikom iščem. Šla no, če obiskujeta v Vašem bi tudi kot hi 1 ica. Na-okolišu ljudi! — Tovarna 1 slov v upravi Slovenca Vega, Ljubljana, poštni pod st. 5282. predal 307. — Priložite Kniiartco popotnem i Trgovska pomočnica i Deklo :n lilapca začetnica žc>i m s:-ta. --!p>'idna in pošten,., takoj Naslov pove uprava ped sprejmem •. bližmi Ljub-,233. i ijant'. Plača do dogo- 1 voru. Naslov v upravi j ood št. 5075. »Takoj- na upravo lista. Učenca za krojaško obrt spr j-mein. Stanovanje in hrana po dogovoru. - Leopold Kolman, damsko in moško krojaštvo, Bled. Krojaškega vajenca takoj sprejmem- Naslov v upravi pod štev. 5291. Trgovka katera posedaj« obrtni list oziroma spričevala, se sprejme takoj v že vpeljano trgovino v zdrave i Večjem kraju na Gorenjskem. — Odnosno se da trgovina tudi v najem. -Cenjena ponudbe pod zn. »Kinlog 5265 na upravo, Lepo stanovanje , v 1. nadstropju, z dvema Okrajne zastopnike balkonoma, obstoječe iz z.a vse steze sprejmemo, 1 'ah oarketiraivb sob in sposobne tudi proti fiksni k 'hme. z vsemi prilikli-~ nami, oddam mirni strai,- Iti s I innijcm ali julijem v novi ' ili blizu nove cerkve v Šiški. - Ogleda sc vsak dan od 17—18 uro. Naslov v upravi Slov.« pod st. 5283. t.elja itd. P.onudbe ua: Union zavaroval, družba Ljubljana, Miklošičeva c s t. 7 III. Dčklc se išče za vsa hišna opravila, katera je služila 197. Trgovska pomočn;ca Čevljarski pomočnik začetnica, izurjena \ ma- I za finejša dela in šivano, nulakturi in spccenjski sc sprejme za stalno z stroki, išče službo v Irgu vso oskrbo v hiši. — vajenca za kamnoseško obrt lako! sprejme Karo'. Nova I-, kamnoseški mojster v St. Vidu pri Ljubljani. Oskrba v hiši. Učenko za strojno pletenje tal-oj sprejme — Virt Marija, Trebnje V ajcnca zdravega, močnega, 00 šleuih ainiiav, sprejmem zn mesarsko obrt. Učna doba 3 leta. — Hodnik Franc, Ježica 15. Solidno gospodično sprejmem kot sostano valKo" v centrumu mesta. Točen naslov v upravi lista pod št 5341. Scmski mizar žc'i poročili mlado dekle na dež sli. Ponudbe s sliko na upravo pod »Pšata« j imfM 1 . , i j j ll , ■ Soierska šola oblastveno konccsijonira-na, I. Gaberičik, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Dunajska cesla št. 31, ne daleč od kolodvorov. Čainernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugo-avto), Prva oblast, koncesiionirana ProsDcm št. 16 zastoni Pišite ponjl Ako potrebujete dobrega inštruktorja, ri-narja, prevajalca itd. se obrnite na ncslov: Akademski urad dela, Ljubljana, univerza, ki Vnm pošlje takoj kvalificirano in ".anesljivo moč. ? i ? Kmečko dekle pošteno, zdravo >n močno sprejme tovarna Klemene, Vič. Pciico na dom sprejme — tovarna Klemene, \ iu. ali vasi. Gre za manjšo plačo. Pomagali bi trdi v gospodinjstvu. Ponudbe pod Zvesta nn uprnvn 290 Oin dam onemu, ki mi preskrbi mesto pri znancih ali sorodnikih v Nemčiji ali v Avstriji, za dobo par mesecev. kjer bi bival, da bi se boli priučil nemščine. Vso odškodnino plačam Travnik — Trebnje. Pošteno dekle ki zna navadno kuSiati in jc natančna v sobah in pri perilu, sprejmem v trajno službo. - Ponudbe pod .Otroka šoloobvezna'. NE^AJ ŽEBLJARJEV že" v naprej. Delal bi tudi dob' trajno delo pri roč vsako najpripror.ttjšc dalo. Resne ponudbe j<- poslati na upravo Slov,-pod *Fant star 22 let št. 5213. nem izdelovanju žebljev za čevljarje pri Grrnachers Erbcn, Eiscnvv arenfabrik, Etzgen, 1 Švica. i svljarskega vaš • iščem. Oskrba v hiši. Anton Lampič, St. Vid 6S, p. Ljubljana. Kuharico ki ie bila več let v odlični hiši, sprejmem v zelo dobro hišo. Plača Din 300. Naslov v upravi li3ta pod St. 5317. Udobna stanovanja letoviščarska — v bližini Ljubljane, se oddajo po zmerni ceni. — Ugodne avtobusne in železniške >;t'Cie. Lepa lega, voda za kopanje v neposredni hli-žini. Naslov se poizve v upravi pod -Letovišče« št. 5262 Lepo posestvo v Zamostecu št. 10. tik ob cesli, pol ure od postajo Zlebič. nnprod"j — Poizve se: Gor. Laze 5, Sodražicn Mlin na turbino s gozdi travniki in njivami v izmeri 39 oralov z vzkliono c no Din 250.000, — v bližini Medvod naprodaj. - Ponudbe pod »Mlin« na upr Travnik s sladko travo. I do 2 orala v občini Vič, Brezovica ali Dobrova sc kupi ali vzame v najem. Penile'V- na up-avo lista pod Travnik« št. 5310. Malo sobico preprosto oddam gospodu. Naslov v upravi Slov.« pod št. 5336. Zemljišče vogaljno, 1000 nr, lega solnCna za Bežigradom, se proda. Naslov v upr. pod št. 5258. Soba se odda .s 1. junijem. — Pod Rožnik I I. " Lepa soba opremljena, s souporabo kopalnice v bližini nove reniize v Zg. Šiški se odda boljši solidni osebi. Naslov pove uprava lista pod št. 5316. Soba se odda takoj. Val. Vodnikova 36, Zelena jama, Debelec Anton. Enodružinsko hišo s sadnim 'vrtom prodam za 65.000 Din. - Anton Mazovec, Kamnik - Za-price 30. tran __ Zaradi nesreče inventurna odprodaja ninnufakturnega in konfekcijskega blaga l>o gl1 bok-j /.ni/, miti cenah. — Se vHudno priporoča Marija Rogelf, Sv. Petra cesta št. 2b Stavbna parcela Premog, drva, koks (sedaj «adni vrl ca. 70 ; prode |a tudi na obroke dreves) pri Žirovnici, lik . Vinko Podobnik. T ka glavne ceste, eno uro od cesta štev. 16 Tel. 33-13. Bleda, naprodaj. Pojasnila daje Stefelin Valentin, Sp. Lipnica 12, Kamna gorica. Ugodni nakup Prodam v bližini Brežic, približno pol km, malo posestvo obstoječi: iz. hiše vrta ter njive, jako prikladno za penzijoniste, po zelo nizki ceni. Josip Radanovič, Brežice. Hiša v najboljem stanju, blizu železniške postaje, ob gl. cesti v prometnem kraju prikladna za obrtnika ali vpokojenca sc proda za ceno Din 20.000. Pojasnila daje Franc Bratuša, mesar, Kostrivnica, p. Podplat. Posetvo obstoječe iz 28 ha njiv travnikov in prvovrstnega gozda se v sled pomanjkanja moči takoj proda. Lega lepn, poslopje v jako dobrem stanju oddaljena je t uro od postaje Zidani most ali iz Kadeč Na.ilov v upravi lista pod št. 5309. .MMVi Srečk?, delnice, obligacije kupuje Uprava < Merkur«. Liubliana - Šelenburgova ulica 6. 11 nadstr. Vsakovrstno ""7 TK f' . , Štedilnik s cevjo in kolenom, ves /elezen, stoječ z 3 obroči, v dobrem stanju ugodno proda Franc Iskra, Vič 16. Pletilne stroje vseli številk, na euoin-p '.letin, odplačevanje! -Pcrsson , Ljubljana — Poštni predal 307. Puhasto perje čisto čohano po «18 Din kg, druga vrsta po 33 Din kg, čisto belo gosje po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din k^. Razpošiljam po poštnem povzetju, L BROZOVIC - Zagreb, llica 82. Kemična čistil-niča ueria. Prazno sobo mesečno, oddam s prvim junijem v ccntrumu me- !„ , , ... ■ , sla proti mesečni najem- !Vec stavbnih parcci CERNE, iuvelir, Liubliana. oo najvišjih cenah nini 400 Din. Naslov upravi pod št. 5349. na krasni legi t D. M. v Poiju naprodaj. Naslov v upravi pod št. 5331. Preklici Podpisana Br.jt Jnltob Frančiška na Primskovcm prcklic.ijeva žaljivke izrečene dne 10. aprila 1931 ; roti Prek Karmcli na Primskovem in se ji zahvaljujeva za odatop od tožbe. Prcklic Podpisani prcklicujem žaljivke, izgovorjeno rroti Antonu Založniku v l\otr. Goricah. — Naglic F. Ple-šivica. solidnega (strokovnjaka) z nekaj kapitala se sprejoie v svrho povečanja čevlirr-ske delavnice, odnosno usUnovitve družbe. Ponudbe na upravo lista pod -Eksistenca• št. 5343. Preklic Dobnikar Marija, posest- I f i Hiso dvostanovanj^ko (, zelo dobro idoča, so odda v večjem prometnem meslu Slovenije takoj v najem. Po-uoonihar mar.ja, Po^^lnudbe pod > Ugodni po-nica i/ Rakovnika it. 1), (,,()ji. a ,89, „a llpravo. preklicujcm vse žaljivke in obrekovanja, ki sem jih o Vebcr Frančiški, pot. hčeri iz Sp. Senicc, raz-nhvala, in jih obžalujem Trgovski lokal opremljen, brez zaloge, ,... „„, „,„ „ ua prometni točki v ma-z "h v al'j u j o č a " "s e" j Id iT je lcl11 Štajerske, pri- odstopib od ka : pregona. snske Zastopnike akvizilerje za obisk privatnih strank išče denarni zavod. Scriozne ponudbe prosimo na upravo pod »Osigurana šledni--«. f zre Priporočamo mo poceni m ;»go za obleko in kompletno podlogo: Spori ni-iii ode se viol 3 m blaga ln celotna podloga za .... .Modni polkaingtiru, kupon 3 in in kompletno podloga za..... Modni (isti knmgarn, kupon 3 ra iu kompletna podloga ....... .. Din . .DIR 445'- ... Din m--Velika izbira - pridtiano dobro blago j Pri tako/Snem plačilu popust — sicer plačilne ugodnosti! Spceiclna trgovina sukna in krojaških potrebščin Kongresni (rg štev. 15. Nasproti nunske cerkve Preklic Podpisani se zahvaljujem vosp. šol. uprav. Žvanu v Komendi, da je odstopil od to..lir. proti meni, k-r sem ga obdolžil z izmišljenimi besedami. Alojzij Jenko, Klanec. Preklic Podpisani obžalujem, da sem govoril razžaljivo o nosp šol. uprav. Žvanu v Komendi in se mu zahvaljujem, da je odstopil od težbe. M. Kos Komenda. pi. ven za samca - začet nika, se takoj odda v najem pod ugodnimi pogoji. Oskrba v hiši. Uo pisi se pošiljajo na upr. pod Dobra postojanka it. 528». Trgovski lokal s stanovanjem se odda z junijem v bližini nove tramvajske remize. - Več se poizve v upravi pod it. 5266. Letoviščarske sobe s kuhinjo se oddajo v najem na Gorenjskem, za dva ali tri mesece. Cena po dogovoru. Naslov v upravi pod št. -1528. Na Jesenicah iščem štirisobno stanovanje s pritiklinami. — Dr. Stempihar. Stanovanje •1 sobe v (. nadstr. in poslov. prostori 3 sobe se odda s 1, avgustom 1931. Pojasnila Aleksandrova 5, pri hišniku. Trgovski lokal skladišče, stanovanje, ob južni železnici blizu Ce Ija, s prevzemom nekaj blaga, se takoj ugodno odda v najem. Ponudbe poslali pod Dober prostor« št. -1906 na upravo. Trgovski lokal več-i, se odda v stavbi Viktorja-, na Aleksandr. cesti ob Ljublj. Kreditni banki, v mezzaninu pa pi sama obstoječa iz 3 sob Vprašati pri F. Kainbič Poljanska c. 18. Mlekarna se odda na perifer. mesta Naslov pove uprava lista pod št. 5345. Enodružinsko hišo z vrtom se takoj proda za 26.000 Din. 2 sobi, kuhinja in priliklinc. Krila Lepa soba opremljeno, s parketom, električno razsvetljavo m j je z opeko. Potrebno sa-poseb. vhodom se odda1 mo 10.000 Din. Avgust solidni osebi. Naslov vjFabjančič, Senovo Raj- Nova hiša Wolfova ulica St. 3. Srebrne kronu staro zlato m srebro kupuje RAFINERIJA DR A- Val. Vodnikova ul ^t. 8. (Zelena jaina.) Parcelo ograjeno 333 m' prodam po nizki cjni K jdeljevo, Slomškova 1 Manjše posestvo bremen prosto se proda iz proste roke na;višjemu ponudniku. - Posestvo se nahaja pri Sv. Duha, obč. Star.' Loka in je oddaljeno 10 minut od kolodvora Skofja Loka. Ponudbe ji poslati do 25. maja 1931 Ia3tnikn Jan. Potočniku, Stara Loka 23. Vidovdanslce ceste gostilni Možina. Štedilnik velik, železen sc poceni proda - Domžale, Bi- striškr. 4. Košnja 2 travnikov sc proda. — Poizvi sc: Hote' Soča v Ljubljani. Paima zelo epa, približno 2 ro visoki se prod i po ugodni C- 11. Naslov pove uprava »od ste* 5333. Gasilski voz 16 oseb se po ivdni i proda. Franc 1 \ra, Kolcselj Hiša v Kranju pritlična, 5 sob vrl — se proda. Pojasnila dajo Ciril Stile, trgovce z meš. blagom, Kranj. Lepo zemljišče s hišo, velikost do 9000 m Zaloška cesta - Moste, prjpierno tudi za večjega obrtnika, počen- proda -Fran j a Snoj, Ljubljana, Prešernova ul. 30. 1 kuh kredenca 2 postelji, 2 omari, par stolov, — je naprodaj v Šiški, Knezova 35 priti. Spalnice iz trdega lesa, lepo poli-tirane, kupite že po Din <1.200. - Ne znmudiie ugodne prilike. Za malenkostno ceno odpremiri pohištvo na dom uli na hlii.-ji kolodvor. Uglatia se pri Josip Stolfa, str. mizarstvo, Krašnjn, pošta Lukovica. Avto zveza od Figo v ca z. Adami i-čevini avtobusom. rem ceni liar, za, i a ni Ijc- Proda se posestvo v Vogričevcih št. 36 (st. 42), p. Ljutomer, obstoječe iz hiše, gospodarskih poslopij, sadovnjaka, njiv, travnikov in gczd.i. - Ta zemljišča merijo skupaj 7 oralov 787 kvadr. sežnjev ter so, razen gozda, popolnoma zaokrožena okoli doma. Cena 75.000 Din, odnosno po dogovoru. -Vse natančneje sc izve v pisarni g. Josipa Zmavca, odvetnika v Ljutomeru. Vinograd, posestvo vojvodinjc Arenberg v Presiki pri Ljutomeru, 10 ha (5 ha prvovrstnih vinogradov), gosposka liia»nie, odd VJak dnn. Premrl, G Viča, Ljubljana. Drehstrom generator 220 380 V. 51 PS Si.-mcns Schuckcrt kompleten z iu in marmorno Efektromotor 32 330 V., kompleten lolnoma novo porodi Elektopod-lo,.ip Mcrvar, /a-, Vlaška 68 a olo alek Aparat no ondulacijo po-i r o d a M. Ti abl, -mehanična dcliv-vii:ibo'r, Vodnikov Pletilni stroj (aclitschlolf No. 9), malo rabljen, skoraj nov sc ugodno proda. Poizve se v upravi pod it. 4169. Kolesa na 12 mesečna odplačila! Tovarna koles«, Ljubljana, Poštni predal 307. Vrtnarji, posestniki! Prvovrstno šoto (Hocli-moor Torfmull) za izboljšanje vrtne zemlje nudi po najnižji ceni Javna skladišče nas! , Celje. Prodam jermenice 1—1.80 m vi soke; lite cevi 100 130 mm; vodne in parne ventile 100—130 m:n vodne sesalke: vodne rezervoarje 2.50X 2.50 m stabilni stroj 80 HP; ca 1200 m poljskih tračnic z vagoneti in hašpelnom razne traverz«, stara zidna in strešna opeka. Na-I slov v upravi pod 4922. Stroj z 400 ploščami za izdelovanje najboljših cementni!; strešnikov prodam. - Naslov v upravi lista pod št. 5129. Čevljarji, pozorl Prave vzorce in gornje dele dobite pri Karlu Blatniku, Ljubljana, Hrenova ulica 20, Stroj za izdelovanje dvojno zarezanega cement, strešnika, z 250 železnimi podlogami in stelažami, Je v dobrem stanju, po nizki ceni prodam, tudi na obroke. ali dam v naiem • I. Rolar, Brod. p. Novo-mesto. T n<*r\ lit i-iidto aparat pn čel rt in jk i ceni in čchelnjak z različnimi panji se proda. \ prasati pri Ivan Rudolf čebelar, Orehova vas, p. Slivnica pri Mariboru. Dobro idoča t šovma o z mešanim blagom na prometni točki na Stnierskern rad! bolezni naprodaj. Ponudbe na upravo pod štev. 5248. Domače ognjišče Modne novosti Za naše zdravje Utrjevanje z vodo fp v primeri z zračnim bolj mnogostransko in močnejše, ker se da voda uporabljati na razno v rstne načine in ker vpliva voda na kožo kot boljši prevodnik toplote izdatnejše oil zraka. Sicer pa je vpliv vode navadno spremljan in ojačen tudi po ».raku. Voda iri več »velika moda«, kakor je bila pred vojno. Živimo v znamenju športa, voda kot športno sredstvo je močno cenjeno; tudi v higienske svrhe za čiščenje in kopanje je čezdalje bolj v rabi, v zdravilne in utrjevalne namene pa vpo-laba vode pojema, lidino zdravilišče z mrzlo vodo na našem ozemlju je po vojni propadlo, drugega pa nimamo še v vsej Jugoslaviji. In vendar je mrila voda. to je prirodna voda, kakršno jo dobivamo iz studencev, vodnjakov, vodovodov in jo kot tako rabimo brez dodatkov, brez umetnega segrevanja, ali pa voda v potokih, rekah in jezerih ali v morju, odlično sredstvo za utrjevanje našega telesa. Vodila za utrjevanje z vodo so bistveno ista kakor za utrjevanje z zrakom. Nikdar ne rabi vode, ko te zebe, marveč glej, da se pred vporabo vode segreješ, najbolje z gibanjem! Ko se ti prvi prijetni odziv telesa na mrzlo vodo začne preobračati v nasprotje, ali ko opaziš na otroku, da mu prej živordeča koža pomodreva, jenjaj z vporabo vode, posuši kožo z brisačo in jo teri (ali drgni), da ostane topla in rdeča! Ne pretiravaj, zlasti ne izprva, ne glede trajanja ne glede topline, začenjaj s kratkim vporabljanjem ne premrzle vode. (Vodo imenujemo vročo pri 40° C ali više, toplo pri 35— 10» C, mlačno pri 28—34" C, hladno pri 20—28® C, mrzlo izpod 20° C.) Različni so načini utrjevanja z vodo, vsakdo si lahko po svojih razmerah in potrebah izbere tisti način, ki mu najbolj prija, tistega pa naj smotrno goji, da mu bo telo zanesljivo in trajno lavarovano proti prehladnim motnjam. Preglejmo najbolj običajne in lahko izvršljive načine vodne vporabe za utrjevanje! Umivanje je pač najenostavnejše; skleda z vodo, umivalna goba ali še bolje krpa. ki se da dobro izprati, in brisača so potrebne priprave. Umij si, kar se da na hitro, vse telo najprej z mlačno, ko si se do dobra privadil, s hladnejšo in kasneje z mrzlo vodo. Enkratno umivanje na dan zadošča; ali napraviš to zvečer, ko se slečeš ali zjutraj, predno se oblečeš, je skoraj enake vrednosti, po večernem umivanju spiš morda bolje, po jutranjem se počutiš bolj svežega podnevi. Pršenje se da tudi malone povsod upotreb-Ijati. Kjer ni kopalnice s prho, priključene na vodovod, se da obesiti v pralnici ali drugem takem prostoru posoda s pršilno rožo, kakršno zna napraviti vsak klepar, za silo je dobra tudi kangla, kakor jo rabimo za zalivanje na vrtu. Za opršenje treba odrastlemu človeku vsaj 101 vode, ki naj bo izprva mlačna, kasneje in stopnjema čezdalje hladnejša. Pršenje pomeni v primeri z umivanjem že močnejši dražljaj na telo in je za utrjevanje bolj učinkovito. Polivanje ali oblivanje se bistveno ne razlikuje od pršenja, močan curek vpliva tudi kot mehaničen dražljaj. Mimogrede bodi omenjeno ob tej priliki, nakar se vobče premalo pazi, da treba vsako (čistilno) toplo kopel ali pršno kopel ali sploh vporabo toplote zaključili z mlačnim ali še bolje hladnim polivam ali pršenjem, če se hočemo prenaglemu shlajenju ognili. Kopanje v utrjevalne namene je tudi mnogovrstno, največkrat se rabita »polna« kopel in kopel za noge. Kopel ia noge je priporočljiva posebno onim, ki imajo »večen«- nahod in noge ponavadi mrzle. Zvečer naj vtaknejo noge, ki so jih prej segreli s hojo, v mrzlo vodo in jih v r.ji drže, dokler traja prvi ugodni odziv, potem naj si jih dobro posuše in odrgnejo z brisačo in nato zlezejo pod odejo in noge dobro pokrijejo. Ta kopel se da s pridom napraviti tudi zjutraj, da človek stopi s postelje kar v pripravljeno posodo z vodo, ki je stala v sobi čez noč. Posušenje in odrgnenje treba zlasti izprva opraviti temeljito, kasneje se koža sama tako privadi, da se odziva inočno in da se ne prebladimo. tudi če si ohujemo vlažno nogo. Glede >polne< kapeli se ravnaj vsak po svojih razmerah. Neki moj mladoletni prijatelj je na koncu svojih študij pričel resno bolehati, vse je kazalo, da ga v kratkem pobere jetika, ki je končala že več njegovih svojcev. Po nasvetu nekega zdravnika se je začel prijatelj utrjevati s kopanjem poleti; vsak dan in ob vsakem vremenu je šel opoldne iz pisarne naravnost v kopališče, skočil v Ljubljanico (kasneje v Krko, ko je prišel v Novo mesto službovat), plaval nekaj minut, nato se oblekel in Sel obedovat. Te svoje navade se je vztrajno držal tudi jeseni in vso zimo. Ko je Krka zamrznila. si je dal razbiti toliko ledu. da je mogel v vodo. Ljudje so se mu smejali, a še bolj se |e smejal on samemu sebi, zakaj iz šibkega in vitkega mladeniča je postal v kratkih Ietib močan hrust, ki še zdaj živi in dela kot mož jeklenega rdravja. Tudi brodenje po potoku ali ob reki ali jezeru vtegne koga utrditi, ako ya izvaja smotrno in vzlrajno. Bos hoditi po ro«ni fravi ali po slani ali po mehkem «negu je prijetno in zabavno utrjevanje, ki pride v poštev izven gosto obljudenih krajev. Kapitalisti pozor! NOVA HIŠA, 10 let davka prosta, z devetim {stanovanji, z vodovodom in elektriko, r velikim vrtom in stavbiščem, na prometni cesti v Mariboru, se proda. Potreben kapital Din 200.000.—. Vpraša se stavbeno podjetje LAŠIČ, Tržaška c. 98a, Maribor. Marsikdo bo morda pogrešal v tem sestavku marsičesa, kar se navadno druži s pojmom zdravljenja z vodo, zato pripominjam, da sem hotel podati splošne vidike le o utrjevanju, ne pa zdravljenju z vodo. Nasveti Močna iivčaa rurvanost se da pri pametnem človeku izboljšati in tudi ozdraviti. Pravim pameten človek zato, ker mora človek pri zdravljenju sodelovati, torej resuo se sam truditi, da se mu uporni živci pokore. Sevč, težko delo, slaba hrana in nevšečne družinske razmere vplivajo kvarno, toda te zadeve ne spadajo v zdravniško obravnavanje. Lani je izdala Mohorjeva družba knjigo, ki je v njej opisana te vrste bolezen. Pristavljam, da če bi jaz, ki sem preživel že lepše čase od današnjih, začel razglabljati, zakaj se tni godi slabše, zakaj se drugim godi boljše ko meni in bi se radi tega žalostil ali jezil nase, na druge ali na usodo, pa bi bil kmalu bolan. Tako pa pravim: Hvala Bogu, da je še tako, ker bi bilo lahko še hujše, kakor je, žal, mnogim okoli mene! Doječa žena redno nima perila in navadno med rednim dojenjem ne zatosi. Ako ima še bolečine v križu, treba zdravniškega pregleda in njegove pomoči. SrbeJi spuščaj na presredku in v dimljab je različnega izvora in različne narave, zato se zdravi različno. Morda je vzrok potenje, morda živalce (ne toliko garje kakor posebna vrsta uši), morda kaj drugega, kar more ugotoviti samo zdravnik. Neimovitim je ainbulatorij v splošni bolnišnici na razpolago. Silila je šiba, ki tope človeka in njegovo družino še čez desetletja. Ko so se pojavili znaki »sušenja« hrbtnega mozga in možganov samih, se da včasih nadaljnji razvoj bolezni ustaviti z uceplje-njeni malarije ali kake druge vnetne bolezni ali pa snovi, ki povzročajo vročnico. Tnko zdravljenje se da izvesti le v bolnišnici ali sanatoriju, kjer je bolnik stalno pod zdravniškim nadzorstvom. — Zdravljenje ljudi, ki so bili kdaj okuženi a ne nudijo znakov bolezni in je ludi njihova kri čista, to je brez posebne reakcije, je odveč, saj je bolezen ozdravna. Otroci okuženih roditeljev so navadno okuženi, če roditelja nista zares ozdravela. Zgodi se včasih, da pride otrok na svet zdrav in neokužen, ker je bila bolezen pri roditeljih v tisti dobi nekako speča in nekužna. Pravni nasveti li poraba gozdne drče. F. J. C. Nad Vašim gozdom ima neki posestnik manjši gozd in je vselej prosil Vašega očeta, kadar je hotel spraviti les |K> Vaši drči v dolino. Po smrti pa si mejaš kar lasti pravico, da uporablja drčo brez prošnje. — Če je edinole po Vaši drči mogoče spravljati sosedu svoj les preko Vašega gozda v dolino, potem sosedu ne boste mogli braniti uporabe drče. Pač |va Vam je sosed dolžan dali primerno odškodnino. Če sc sama ne pogodita, bo to odškodnino določilo okrajno glavarstvo. Če pa s tozadevno rešitvi jo ne bi bili zadovoljni, smete svoj odškodninski zahtevek uveljaviti pri sodišču. Dota. F. K. S. Oče — vdovec — je dal hčerki ob poroki le 1000 Din. češ, toliko jc zapisala ranjika mati. Ali sme hčerka od očeta, ki je premožen, zahtevati še kaj? — Iz zapuščinskega spisa |m> pokojni materi sc bo hčerka lahko točuo pri sodišču informirala, kdaj in koliko ima prejeti po materi. Brez ozira nu to materino dediščino pa je dolžan dati oče svoji hčeri svojemu premoženjskemu stanju primerno doto. Hči ima pravico pri sodišču nesporno (t. j. brez tožbe) uveljaviti ta zahtevek in bo po izvršenih poizvedbah sodišče določilo doto. Zavarovanje pravic nujnih dedičev. R. S. F. Vdovec — oče treh otrok — ki jc premožen, se namerava vdrngič |>oročiti in svoje posestvo prepisati ženi, tako dn bi otroci po očetovi smrti nič ne dobili. — Oče sc sme poročiti in sme tudi svoji ženi prepisuti celo posestvo, ker |ni jc to daritev, smejo otroci kot nujni dediči ob očetovi smrti predlagati, da sc tudi to podarjeno posestvo v vrednosti ob času darovanja vpo-števa v zapuščino in da sc po tej celotni zapuščini določijo nujni deleži, za katere jamči obdarovana mačeha z dobljenim posestvom. V svrho zavarovanja doka^zov. za določitev svojega bodočega zahtevka lahko otroci sedaj zahtevajo sodno cenitev posestva. ki ga oče podari mačehi. Rentni davek. M. K. M. Reutui davek plačuje oseba, v katero korist je hipoteka vkuji-žena. V Vašem slučaju torej hčerki in ne mati. — Če bi hčerki s fingirano izjavo, češ da sta /e izplačani, dosegli, da ne bi v nadalje plačevali rentnega davka, lahko to izjavo vporabi svojc-časno prevzemnik in ne bi hčerkam dejansko hotel izplačati. Čc bi to zahtevo hčerki uveljavljali pred sodiščem, bi se ta fingirana izjava ress smatrala le /a navidezno potrdilo, pač pa hi takrat zupudlu davčna kazen v iznosu trvkratne /.utajene rentnine. Odškodnina radi železniške nesreče. J. č. N. v. Pred vojno ste službovali v Furlaniji. Po prevrutn ste šli v Ljubljano, družina s pohištvom Vam je sledila. Na neki postaji v Furlaniji pa je obtičal Vaš vagon, kljub prošnjam ni šel dalje. Po nesreči je ta vagou /. drugimi vagoni na postaji zgorel. Odškod-nino ste zahtevali od direkcije južne železnice na Dunaju, ki Vam pa jc prošnjo odbila, ra^ no tako tudi takratna ljubljanska direkcija južne železnice, kdo je odgovoren za škodo? — Nesreča sc jc zgodila nu ozemlju biviše Avstrije, ki jc pripadlo Italiji. Na tem ozemlju so bili do leta 1028 v veljavi avstrijski civilni zakoni. Po teh zakonih pn je zastaral odškodninski zahtevek tekom treh let. Tožiti bi morali v tem roku ono železniško upravo za odškodnino, ki jc v Furlaniji prevzela bivšo južno železnico. Sedaj pa je Vaš zahtevek zastaran. Davek na prirastkarino. L. F. Lj. Pri-rastkarina je mestna davščina, ki se plačuje pri prodaji in nakupu nepremičnin v Ljubljani. Osnova za odmero je radirka med sedanjo prodajno iu zadnjo nakupno ceno. Višina prirastkarinc sc določa |*> lestvici in koe-ficijentu, ki sc določa sproti za vsak mesec. Stvar dogovora med kupcem in prodajalcem jc, kdo da ima plačaiti prirastkarino. Pravni nasveti. č qnslučajuzvtdd.-fa Prošnja za oprostitev davkov in plačilo istih. J. R. B. Ker imate devet živih otrok, ste vložili prošnjo za oprostitev davkov. Sedaj pa ste dobili položnico za plačilo davkov nu račun z h leto 1951. Ali jc to prav? — Ker Vaša prošnja za oprostitev še ni rešena, so vam seveda istočasno kakor drugim davkoplačevalcem, poslali položnico za nadaljnje plačilo, čc boste oproščeni, Vnm bodo itak poračunali, kar ste preveč plačali. Dokler pa ne dobite obvestilu o oprostitvi, morate p« swoj*> davčno obveznost redno dalje izvrševati. Podpora rodbinam siromašnih vojakov. K. F. R. Zakon o ustrojstvu vojske in mornarice predpisuje, du dobivajo rodbine siromašnih obveznikov, dokler so ti v službi pri narodni vojaški sili, od svojih občinskih oblastcv podporo v denarju in v naravi. Velikost tc podpore odredi za vsak posebni primer s ]K>sel>-nim sklepom občinski odbor iz svojih sredstev. Vstop v vojsko pred rednim naborom. J. F. D. Kako Vam je ravnati, da pridete pred rednim naborom k vojakom, smo razložili na tem mestu maju t. I. Prošnje vložite ob priliki nabora za vašo občino in sc takrat javite naborni komisiji. Iztirjanje zaostale najemnine. L I. R. Če najemnine za mliu pravočasno nc plačute, Vas najemodajalec seveda lahko toži. Na Vaš izgovor, da najemnine ne morete plačati, ker so Vam ustavili invalidnino, se sodišče nc bo oziralo iu boste obsojeni na plačilo. K.o bo sodba pravomočna, Vas bo najemodajalec lahko ru-bil, če ne boste plačali. Tudi v tem slučaju se ne boste mogli uspešno sklicevati na |>omanj-kanje. Kdaj se najemna pogodba lahko odpove? 1. J. R. Če najemodajalec mlin proda. Vam lw> kupec lahko odpovedal, ker najemna |>ogodba ui vkujižena v zemljiški knjigi. Gnojna jama ob ineji. J. K. T. Če bo sosedova gnojna jama. ki jo namerava zgraditi ob Vaši hiši, odgovarjala Irigijenskim zahtevam, t. j. da ue bo prepuščala smradu in gnojnice, mu nc boste mogli zabraniti zgradbo iste ob Vaši hiši. Okna v sosedovi steni. J. K. T. Ni najti razlogov, ki bi govorili proti sosedovi nameri, da napravi v svoji hiši tik ol) tujem zemljišču oknu. Prehod od enega trgovskega obrta nn drugega. R. G. R. Izučili ste se v trgovini z železnino in ste dovršili gremijalno šolo. Zaposleni ste žc deset let kot trgovski sotrudnik v želcz-nini. sedaj bi pu radi prevzeli trgovino z mešanim blagom na drobno. Ali jc to mogoče in i kako? — Da. mogoče je. Vložite prošnjo na okrajno načelstvo, da se Vam spregleda dokaz ! usposobljenosti za trgov ino z mešanim blagom. Okrajno načelstvo bo moglo prošnji ugoditi, če imate dokaze, da ste bili najmanj pet let zaposleni v trgovini / železnino. O patentih nismo pisali na tem mestu. Zato obrazložite, kaj hi radi zvedeli. (P. L. R.l Plašč brez rokavov s cape-oni. Plašč iinu tričetrtinsko dolžino, je zelo lahen in dopol-nuje dvostransko izdelano obleko. 1 * >.....n v n v m* m m v & / " . ..Ha ' - •>»•:;: • .-.<•• •• Jedilni listi za maj (Dr. Krekova meščanska gospodinjska šola.) Nedelja, dne HI. maja. Kosilo: Obarna juha z rižem. Nadevane telečje prsi, pražen krompir, mrzla drohnjakova omaka, beluši (špargeljni). šato v ocvrtih košaricah, sadje. Večerja : Narezek, rdeča erdkvica in črn kruh, čaj. Panedeljrk. U. maj«. Kosilo: Krompir v zelenjavni juhi. redkvica s presnim maslom, žličniki. glavnata solata, sadje. Večerja : Zdrobov puding z rabarbaro. Torek. 12. maj*. Kosilo: Ječmenčkova juha. goveji golaž in zdrobovi hlebčki, sadje. Večerja : Špageti s paradižnikovo omako, solata. Sreda. 13. maja. Kosilo: Grahov jajčni sir ua kostni juhi, pariški zrezki, pražen riž, beluši (špargeljni). li-inonov narastek. Večerja : Zdrobov pečenjak in čežana iz rabarbare. Četrtek. 14. maja. (Vnebohod.) Kosilo: ftpinač.na juha z vlitimi rezanci, Artičoke, piška v papriki, pražen krompir, man-deljnove plošče z ledeno kavo. Večerja: Pečen krompir s presnim maslom, obloženi kruhki z redkvico. Petek, 15. maja. Kosilo: Ovseni kosmiči na mleku, špinača s posajenimi jajci, sirovi rmoki in solata. Večerja : Makaroni s sirom, radič. Sobota. 16. maja. Kosilo: Juha iz črnega korena, govedina, redkvična prikuha. zmečkan krompir, strjena Čokoladna krema. Večerja: V oblicah krompir s kislim mlekom. Črn kruh in presno maslo. NaroMt« .Slovenca* I Najnovejše: Velik, vezen klobuk, ki so ujema z obleko iz enake vezenine. Modem nakit V tekli zadnjih let je bil izgubil nakit svoj pravi pomen in v modo se je vrinilo ničvredno ponarejeno okrasje, kakor je to običaj pri kulturno najnižje stoječih narodih. Sedaj se je začel uveljavljati hud odpor in v Parizu se jc ustanovilo celo društvo, ki vodi boj proti steklenemu in lesenemu nakitu, proti prstanom, zapestnicam, uhanom s ponarejenimi dragulji. Namesto ponaredil nosijo sedaj polu-dragulje. ki so cenejši kakor diamanti, biseri, rubini itd., so pa vendar lepi in pristni. Tako se vračajo v modo tudi koralje in gianale. Priljubljene so posebno dvovrstne ovratne verižice z velikimi, svetlo-rožuatimi koralja-mi, ki se izvrstno podado k svetlim poletnim oblekam. Take verižice so tudi dokaj drage. Cenejše so tenuiordeče koralje in pri brušenju odpadajoči drobci, ki so priljubljen nakit za mlade deklice. — Granate — češki rubini — so s svojo blestečo, vinsko-rdečo barvo izredno učinkovit nakit in jih uporabljajo za verižice, zapestnice in Insno okrasje. Zanimivo je spomniti, da jc Elizabeta Habsburška posebno ljubila koralje in jih smatrala za srečonosue in s poezijo ožarjene. Ali imate dober spomin? ShIFI BBS Motrite oblike na sliki dve minuti. Potem sliko pokrijte in narišite oblike po spominu. S primerjavo obeli slik morete nato ugotoviti, če imute dobor ali slab spomin za ob like. Uganka (Rešitev »Zimskega s|H>rto«.) Ne mo ž nos t i uu sliki so: t. Vsi smučarji imajo smuči narobe pritrjene; 2. uobena ženska danes nc nosi dolge športne obleke; z ni-/avc v breg se ne more skakati s smučmi: 4. stojalo fotogrnfičnega aparata ima samo dve nogi; pozimi se na j,'orali ne pasejo krava, TYPA 250 ZMAGOVALEC v narodnih dirkah dne 5. maja 1931 Otomane Najcenejšo in najboljše modroce, feder-modroce, divane, Tolelje, zložljive postelje, mreže in garniture Vam nudi l*AW|r Ljubliena Stari trg 9 NAJCENEJŠE r. DOBAVLJAJO Kmelte. poceni huplle pri lurhit v Mnm mest si! Modro galico. žveplo, rulio, gumi za cepljenje trt, gumijeve ccvi, plute za škropilnice, krogljice in vse druge dole za škropilnice Nadalje kose, srpe. raznovrstno brusne kamne. Trboveljski in dalmatinski cement trslovino, žični- ko, kuhinjsko posodo iu drugo železnino. Suhe in oijunle barve, firnež, laneuo olje strojno in TožaUovo olje. bencin, terpentiu, karbollnej, ribjo iuast in raznovrstno lake. - Vso špecerijsko blago. I. SLANOVŠC SPLOŠNO KLJUČAVNIČARSTVO, LJUBLJANA CAJEVA ULICA STEV. 2. se priporoča Za vsa v to stroko spadajoča dela. Specijelno za delikatesna in slaščičarska namizna in iz ožbena stojala iz imdenine ali železno poniklovana. 15 dobrih tesarjev zu opaženje že'ezobotonskih konstrukcij sprejme takoj gradbeno podjetje ^ Ing. Josip Dedek Ljubljana, Žibertova 7, f. nadstr. in PROTI NAJUGODNEJŠEMU ODPLAČEVANJU potom Kreditne organizacije MOTORKRED1T L)UBL]ANA, Frankopanska ulica 21 JUGOSLOVANSKE STEYR TVORNiCE, Ljubljana, Frankopanska ulica 21 in Miklošičeva cesta 36 ter trgovina motornih koles Viktor Bohinec, Dunajska cesta JoufSMt (mleko) ^Teklrui- Dunajska cesta štev. 17. — Naročila se sprejemajo. So! za rože /VC v pločevinastih dozah, za nego cvctlic v lončkih, dobite v cvetličarnah, drogerijah in trgovinah. Otvoritveno naznanilo. Otvorila se je dne 5. maja 1931, v hiši g. Hladnika v Novem mestu, Kapiteljska ulica podružnica Zadružnih osrednjih mlekarn v Den cerkvi. Mlekarna, zajutrkovalnicu in prodaja vseh mlečnih izdelkov. Hiffil tudi po 50 kg bale, vedno na razpolago. — Zahtevajte vzorce in ceniki — TOVARNA VATE, Maribor, Dravska ulica 15. juciOSLOfANSHE KNJIGARNE V LJUBLJANI nudi amaterjem h&merC in vse tOiO |)OtrCi)S€l(lC svetovnoznanih tovarn. , Imamo stalno izbiro plošč, filmov, papirjev, kemikalij in drugih amaterskih pripomočkov. — RAZVIJAMO plošče in filme ler kopiramo slike po zmernih cenah. Zahievaiie cenik f imii iiiiuiinMi m m PO/O K! Katera jugoslovanska tvrdka bi sc zanimala za barvo proti železni ij' iu za les, potrebno zlasti pri Izdelovanju železniških vozov in ladij. Ponudbo pod -Triglav n. Reci St. ~>1!M nu upravo SI. r. HBEBBBBHBHHBRGS3H Zahvala Po smrti naše matere, gospe A n e R o t a r sem sprejela od Ljudske samopomoči v Mariboru takoj izplačano pripadajočo podporo in j< moja dolžnost, da sc tem potom najlepše •irabvfltmi in priporočani lo neprencenljivo društvo vsakomur v takojšnji pristop, ako še ni njega član. Maribor - Hrastnik, dne 0. maja 1931. Cilka Šef. aaHHHflHHHNB mwum sa Zfl: dom, obrt m industrijo ZHLOGH: LUDV. BHRRGH ljubljhnh SELEMBUiiSOVH UUCR 6 TELEFON 29-80 Mil« DUM ■Mm, tO " ;;" S © 2 tj J — ra O) 2*- ■"C J. z: »uN rf" ;=■ f, r- "3 2 . •S^tj a ca S "T. g .. •J a j.- :: £ r-v ■—• W *««»<£ So SlSissB « —. VI .s O C % I 9 D"aj 6 . o j ja 6f= o.Sevi S « j* ci fcJ £ £Ž o m •> •• i® N > ^ 'Z. QJ rt .. GJ B N » O - M •8 ai N » .5 ai S. > . .D jj C tH C N SlT!8«i s i Earl Derr Biggers: Kitajčeva papiga 57 SgSiN id lo^Š d al S IgS g En rfNos3 l R "1 CI« I : Toda Gamble j ■ sla I v kavarni ,0nza' ob baru, ko je vstopil Louie, jo menil Bob. Saj se spominjate, Holley?<: Urednik se je posmejal: Vse se izvrstno ujema: kakor svizec jc hitel semkaj z novico, la prihaja Louie. On in Phil Mavdorf sla stala pri vratih, ko ste s, vi pripeljali., : Toda Thorn? Njegov razparan suknjič? Smo pač bili na napačni sle Ji. Nova teorija je preveč jasna. Kaj smo še izvedeli od De Lisičja? Po Delancyevi nesreči sta Madden in Thorn bila ono noč z doma. Kje sla bila?« Chan je vzdihnil. >To nI dobra novica. Truplo sla zavlekla kam daleč..- Tudi jaz se lega bojim. Brez pomoči takega, ki mu je ta tajnost znana, ga ne bomo našli. Zato moramo doseči svoj cilj tudi brez dokazov, ki bi nam jili nudilo truplo. Toda sedaj je že toliko takih, ki vedo, da sc bo morda kdo zarekel, preden nam bo vse jasno. Chan je slonel na Maddenovi pisalni mizi In se igral s podlogo. V hipu je začel odpirati pivnike. . Kaj je to?« V debeli detektivov! roki jo šumel pisemski papir. Chan si je natančno ogledoval pisanje ter ga izročil Edenu. IMsmo je bilo pisano s krepko moško roko in datirano zadnjo sredo. Bob je bral na glas: Ljuba Evelina, naj li sporočim nekatere dogodke, ki so se zgodili na farmi. Kakor sem ti že poprej pravil, sem sc letos z Martinom Thornom slabo razumel. Danes popoldne jc končno počilo in odpustil sem ga iz službe. Jutri se peljem z njim v Pasadeno, kjer se bova razšla za vedno. Seveda ve marsikaj, kar bi bilo bolje, da ne bi vedel — sicer bi ga bil pognal že lani. Mogoče nam bo delal šo kakšno sitnosti in svarim te, čc se morda prikaže v Dcnveru. To pismo poneseni drevi sam v mesto na pošto, ker Thorn nc sme o njem nič vedeti... : Tu se je končalo pismo, nenadno in brez zveze. Zopet je posvetil žarek na dogodke v sredo večer, je menil Iiolley. Ne bo težko predočiti si H i ko. Vrata se odpro, vstopi Delaney, mož, ki se ga je P. J. Madden bal že leta in leta. Madden naglo vtakne pismo v pivnik. Nastane ostro prerekanje — prideta v Thornovo sobo iu končno leži Delaney v lastni krvi. Madden tedaj uvidi, da Thorna ne more odpustiti. S tajnikom se mora pomiriti. Kako sodite vi. Charlie? Zdi se mi popolnoma logično. Vse je tako jasno kakor solnčni zahod v puščavi. Preudarimo še enkrat. Madden se boji Dela-ncya. Zakaj? Kajpada radi izsiljevanja! Delaney ve nekaj o njem, morda nekaj, kar jc; v zvezi z igralnico v Ne\vyorku. Na Thorna se ne moro zanesti, z njim se jo namreč spri in Thorn sovraži svojega gospo-darja. Madden kupi bisere. Tolpa malopridnežev izve za to in sklene, polastiti se jih. Kje bi jim to bilo laže, kakor tukaj v samoti? Maydorl' izvabi Lonieja, zvesto dušo, v stran. Vse je izvrstno napeljano. I>-luncy pride s svojimi grožnjami. Zahteva bisere in denar. In konec je ta, da togolni Madden izsiljevalcu z:t vedno zapre usta. To zveni verjetno, jc pritrdil Bob. . Tedaj dalje: ko je Madden ustrelil Delaneya, jo mislil, da jo Dclaney prišel sam. Kar spozna, da je imel pomagače. Ti ne le, da vedo vl-l\ s čimer je. LYlaney grozil, temveč morejo Maddena še bol j eb-teževati: sedaj hrta tunor na vesti. Mora se jim odkupiti. Zahtevajo podkupnino — in bisere. Tako preplašenega prisilijo, da po telefonu naroči, naj niti bisero pošljejo semkaj. Kdaj je to naročil, Eden? : Prejšnji četrtek zjutraj. Vidite: tedaj, ko se je vrnil s strašne ponočne vožnje. Tako daleč so ga pritiralc pijavke! To je rešitev vse uganke. Tudi sedaj Še izsiljujejo i/ njega. Najprvo se je Maddenu ravno tako mudilo za bi-tre, kakor drugim —- liotel je zadevo čimprej uredili in odpotovati. Umevno. Kajti tam, kjer je bil kdo umorjen, ni prijetno prebivati. Toda v teku dneva se mu je povrnil pogum: začel je iskati izhoda. Skoro mi smili v svoji -tiski. HolIey je premolknil. Da, to je moja teorija. Kako io presojate vi. Charlie? Chan je Maddenovo nedovršeno pismo počasi obračal med rumenimi prsti. Zdi si mi čisto jasno. Toda vendar imam pomisleke. >Na primer' : Madden je zelo mogočen gospod. Dol a nov in njegova tovarišija 110 pomenijo mnogo. Lahko bi se izgovoril, da je ravnal v silobranu.<> »Da — ko bi se mogel zanesli, da ga bo Thorn podpiral! Toda tajnik ga sovraži in bali sc 11111 je, da bi pričal proti njemu. Potnisllo pa tudi, da 11111 li možakarji očitajo ne le lo — ampak vedo tudi, kar je vedel Delanej l Le še nekaj: Zabodli so Louieja, ki se je tako dolgo dobro razumel s Kitajčevo papigo. I11 vendar je odpotoval Louie v l'risco že v sredo zjutraj, dvanajst ur pred nesrečno nočjo. Ali ni bilo potem nesmiselno. umorili ga?< Otroški voziček Športni, prodam. Ogled od 2—3 popoldne. Naslov v upravi pod št. 5267. Kunce blak and tan proda Fr. Krištof mi., Sv. Petra nasip 59, Ljubljana. Univerzalne ribežne dobavlja Brezalkoholna arodukcija, Ljubljana, Kolodvorska 3. Pozor, čevljarji! Radi odhoda se proda večja čevljarska delavnica s štirimi stroji in vsem ostalim orodjem, na željo tudi s pohištvom na prometnem kraju na deželi brez konkurence, kjer je tudi trgovina z usnjem. Ogleda se lahko vsak dan. Eksistenca zagotovljena. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5205. Proda se poceni različna obleka. -Muršič, Zg. Šiška, Vodnikova cesta 144, Pohištvo po najnižjih dnevnih cenah: oprave in poseme/.ne dele, postelje, omare in kredence dobite pri mizarstvo - Velkavrh, Ljubljana, Krakovska 7. Brivnica Vpeljana, na prometni točki se proda. Naslov v upravi pod štev. 5327. Klavirji Preden kupite klavir, si oglejte mojo bogato zalogo prvovrstnih klavirjev. Prodajam najceneje, na najmanjše obroke, z garancijo. Najcenejša izposojevalnica! • Warbinek, Gregorčičeva cesta št. 5, Rimska cesta št. 2. Stavbno Dodjetje Rudolf Terčelj se priporoča ter izvršuje ceno in solidno vsa v to stroko spadajoča dela. Ure popravlja z. enoletnim jamstvom — Fran Korošec, urar, Sv. Petra cesta 55, preje Barvarska steza. Železničarske čepice perutke in ostali pribor ima po najnižjih cenah stalno v zalogi A. Kassig, Ljubljana Židovska u. 7. ___ J- uuirum botricam se priporoča za nakup ur, zlatnine in srebrnine po nizkih cenah zlatar S t a n k o J a p e 1 j Dunajska cesta 9 Lastna delavnica. Popravila in nova dela točno in poceni. Krušno moko ID vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A & M. ZORMAN Ljubljana. Stari tre št 32 »Javor« lesna industrija v Logatcu ima svoi lokal za pohištvo tudi v Ljubljani, v novi palači Vzajemne zavarovalnice. Orehovo spalnico dobro ohranjeno, poceni prodam. — Novi Udmat, Ribniška ul. 10. Otroški voziček dobro ohranjen, poniklan ugodno naprodaj. Naslov v upravi pod št. 5351. Svileni pinči Psica 3 leta stara, lepa, in mladiči, poceni naprodaj Florjanska ulica 10, Bitenc, II. nadstr. 2 cvetoča oleandra visoka, polnocvetna prodam. Naslov v upravi pod št. 5318. IZVANREDNA PRILIKA! NA OBROKE! Učitelji, učiteljice, poštni in žel. uradniki in drž. nameščenci sploh lahko ugodno kupijo na obroke ure, zlatnino, srebrnino in vse optične predmete pri tvrdki F. Kneser, Maribor, Aleksandrova cesta št. 27. (pri glavnem kolodvoru). Obroki brez vsakega povišanja cen. Modrece posteljne mreže, železne zložljive postelje, otoma-ne. divane in tapetniške izdelke nudi naiceneie RUDOLF RADOVAN tapetnik. Mestni trg 13. Ugodni nakup morske trave žime. cvilha za modrocc tn blaga ta prevleke pohištva Otroške in velike kopalne banje in peči, klozete in dr. dobite po zelo ugodnih cenab v železnini Fr. Stupica, Gosposvctska cesta št. t, Ljubljana. Rž. proso, ajdo in le^mett kupite naiceneie uri A. VOLK, LJUBLJANA Keslteva cesta .'4 Veletrgovina lita in uioke ! Dolenjsko črnino ' najboljšo, štajerska vina, cviček in zagrebško pivo toči gostilna Tomšič na Sv Jakoba trgu (poleg , Berganta). Ivan Pakiž, Ljubljana, Pred škofijo 15 Zaloga neprekosljivih švicarskih žepnih ur:,Schaffhausen', .Ornega', .Tiosol', ,l)oxa', .Cortebert', ,.Iuiighansl ,Langen-lorf. Velika 'zbira: briljanti, zapestnice, uhani, verižice, prstani, obeski, doze za svaljčice, poročni pi stani. Električne stenske ure budilke vseli vrst,srebrno jedilno orodje, krstna in birmanska darila. Konkurenčne cene, ludi na obroke. Ni lepšega dekleta, kot je Slovenka v narodni noši Svila za krila, kakor tudi svileni robci z resami so pravkar došli. Vzorci so posneli po slarih narodnih nošoh. Og!edala vseh vrst, velikosti in oblik, &ro in poceni Anton Že-eznik, izdelovatclj har-nonik, Vrhnika. Stara cesta 101. ! »PROMENADA« kavarna in restavracija, Maribor - Tomšičev drevored, senčnat vrt brez prahu. Koncert dnevno! Toči pivo Union iz sodčka po J.50 Din vrček, -prvovrstna vina po 10 do 14 in 18 Din, čez ulico po 2 Din ceneje. Se priporočam za obilen obisk vdani Ivan Mahajnc. Modroce in vse ostale tapetniške izdelke izvršujem po naročilu. Delo solidno in po zmernih cenah. — Franc Iskra, tapetnik, Vič 16. Nove zgradb e Nadzidave Moč f Vam t . popAmoci Okvirji! Največja zaloga vseh vrst okvirjev, vsa pozlatarska in rezbarska dela izvršuje točno in solidno tvrdka Aleksander Cio(/l Ljubljana Dunajska cesta 17. ČEPE pred Kamnico pri Mariboru • vljudno vabi! Naznanilo. Vljudno sporočam c. damam, da sem svoj modni atelje preselila iz Sv. Petra c. 38. na Sv Petra c. št. 53 tei se c. damam [ Itidi v nadalje najlopleje ■ priporočam. Modni atelje j Pavlu Jerman, Ljubljana, ! Sv. Petra cesta *t. 53. 2E IZDELANE POROČNI: PRSTANE r ČUDEN PREŠERNO A UI I Okvirji /,n svete slike in podobe po znatno znižanih cenah v steklarni M. Rauch. Celje, Prešernova ulica 4. Zunanja naročila se izvršujejo takoj in brez doplačila franko na dom. Otvoritveno naznanilo! Podpisana Lojze in Marija Rebec vljudno nuznanjava cenj. občinstvu, da sva dne L maja t. I. prevzela in na novo preuredila gostilno in restavracijo: M Gorenjski kolodvor" v Medvedovi ulici $t. S Poskrbela sva, da se bode točlln samo pristna in najboljša štajerska dolenjska in dalmatinska kapljica in dn bodo cenj. gostje soliti no postrežem z gorkimi in mrzJimi jedili. . Abonenti se sprejemajo na dobro in okusno hrano po dogovoru. P. n. gostom je tudi na razpolago na novo in moderno preurejeno kegljišče, prostor '.a baiincanje in prijeten senčnat vrt /. električno razsvetljavo. Kegljaški klubi imajo z.naten popust! Za obilen obisk se priporočata toize In Marija Rebec. NAZNANILO! Cenjenemu občinstvu vl judno na/nun jam. cla sem otvoril v Kranju v poslopju hotela ? Jelen« trgovino z železnino ier hočem cenjenim odjemalcem / dobrim blagom po nizki ceni post.reči. Za obilen obisk se priporoča KOPRIVA FRANC. Posteljno perilo zavese, monograme veže najcenejše umetno, mehanično in ročno. Matek & Mikeš, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj. Entlanje 25 par meter, speciclni entel oblek, ažuriranje predliskanjc. — Breda« robci komad 2 Din. Citajtc in širite »Slov /enca«: Zn Vašega birmi nra ;e največje veselje foto-kamera. Folo Centrala Vlasit N ribe r. Trg S»on de 6 Zahtevajte cenik !/inotoč Antona Tkalec. Krčevina št. 80 pri Mariboru, vsak dnn otvorjen. Dobro vino po 8 in 10 Din. vse te stavbene naloge lahko rešite dobro in poceni s HERAKLITOM zredit« irolačnimi. ognjevarnimi in lahkimi gradbenimi ploščami Nove zgradbe: Heraklit se rabi za vse ogrodne zgradbe, za iz-polnjenie in oploščevanie sten in re obenem visoko-vredni izolačni materi/al Pri masivnih zgradbah s tankimi stenami iz opeke ali betona služi za oplo&čenje zunanjega zidu, ki šele na ta način postane v tonlotno-tehničnem oziru polnovreden. Pr izida ve: Dependance k hotelskim zgradbam, vrtni paviljoni se prav naglo zgtade v heraklitu. Nadzidave: Ako hočete zvišali donos Vaše hiše, vzdignite io za eno nadstropje Heraklit plošča je tudi v tem »lučaju najprimerneiše gradivo, ker /e izredno lahka in visoko izolačna. Dozidave: S Heraklit-ploščamise izgotove z malimi stroški v neizkoriščenem podstrešju poslopi/ polno vredna, zdrava, poleti hladna, pozimi udobno topla, suha stanovanja. Gradbena navodila, prospekte, ocene, pojasnila daje pooblaščeni zastopnik : »MATERIAL", IPGOVSK« DRUŽBA *.<». LJUBLJANA Telefon: 27-16 Dunajska rosta 36/3 Brzojav: Material, Ljubljuna Skladišra: tone Vovk. Illed. Jos. Berjak, Kranj. los. Hladnik, Rakek. .los. Kle- inenčič. Novo mesto. D. Itakusch. Celje. V. Ktihar Maribor. Viljem Den;.g, Ptuj. A. Cufcr Jesenice. Dobro domačo hrano iščeta za opoldne dve gospodični. - Prijave z navedbo cene na upravo pod št. 5304. Pljuča! Pljučne bolezni ozdravi dr. Pečnik, pljučni zavod (Privat Lungcnheilanstalt) Sečovo, postaja Rogaška Slatina. Za praznik presv. R. T. in osmino priporoča Jugoslovanski! knjigarna cerkvenim zborom: E k e I s. M. A. Pridite molimo! 12 blago-slo\nili in S. J. pesmi zn mešani zbor. Part. 24 Din. gl. 5 Din. Hribar p. Vngelik. Obhajil no pesmi za nietšuni z.bor. Part. 20 Din. glasovi po 6 Din. K i m o v i' c dr. E r.. Oče naš. tj obhnjil-u i h pesmi za mešani zbor. Part. 20 Din. glasov i po 6 Din. Kimavce dr. Ir r.. Itilinr renutus. 21 pesmi našemu Gospodu za mešani z.bor. Part. 24 Din,.glasovi po S Din. Obsegu več himen, ki se ]hi jo pri procesi ji nu praznik presv. 11. T. K i 111 o v e c dr. F r.. V zakramentu vse sladkosti. Part. 20 Din. glasovi po 6 Din. Kimovec dr. E r., Odgt>vori pri procesiji sv. H. T. po 1 Din. Pogačnik Iv. Slava presveteinu Srcu. 10 pesmi zu mešani zbor. Part. Din 12.-—. glasovi po Din 4.—. Premrl Stanko. Cerkveni moški zbori. 40 Din. Premrl Stanko. Slavo presv. Evharl-stiji — 75 evlmrističnih pesmi za mešani zbor. Part. 60 Din. gl. |h> i j Din. S« 11 ne r p. ||. Slavospevi presv. S. J. za mešani zbor. Partituru 25 Din. glasovi |k> 5 Din. Sattner p. II. Ognjišče ljubezni. Osem nupevov nu čast presv. S. J. za mešani zbor. Partitura 30 Din, glasovi po 5 Din. S a 11 n c r p. M. in E. Ilo e h r e i t e r. Osem himen m praznik presv. B. T .za mešani zbor. Cena 20 Din. ZAHVALA. Ob nenadni in bridki izgubi našega predobrega soproga, oziroma očeta, sina, brata in svaka, gospoda Stanhota Kenda blagajnika posojilnice smo prejeli mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja, za katere se tem potom najprisrčneje zahvaljujemo. Osobito pa se zahvaljujemo preč. duhovščini v Kamniku, kakor tudi g. kaplanu magdalenske župnije v Mariboru, pevskemu društvu »Jadran«, upravnemu odboru Posojilnice« in vsem njegovim ožjim prijateljem. Prisrčna zahvala tudi vsem gg. Sokola, zastopstvu Moto-kluba, vsem darovalcem krasnega cvetja in vencev v Mariboru, kakor tudi v Kamniku, ter vsem mnogoštevilnim, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Maribor-Kamnik-Ljubljana, dne 8. maja 1931. ŽALUJOČI OSTALI. ZAHVALA. Za številne dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob nenadni izgubi našega srčno ljubljenega sina brata in nečaka, gospoda ANTONA LIKOZARJA magistralnega uradnika za poklonjene krasne vence in cvetje, se tem potoin vsem naj-iskrene e zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo g. županu dr. Dinku Pueu m številnim občinskim svetovalcem, dvorni dami gospej dr. Tavčarjevi z innogobrojnimi zastopnicami ženskih organizacij, srezkemu načelniku dr. Andrcjku z uradništvoin, g. direktorju dr. /arniku, uradništvu in nameščencem mestnega magistrata in mestnih podjetij, pevskemu društvu »Slavec« za lepo žalno petje m poslovilni govor pri odprtem grobu, kakor tudi članstvu, ki se je pogreba udeležilo korporativno z zastavo, gojenkam in čč. sestram Lichtenthurnovega zavoda, gg. duhovnikom Salezijanskega zavoda, zastopnikom učiteljstva, gg. učiteljicam in učiteljem ljubljanskih in okoliških šol, gg. učiteljem upokojencem m končno vsem mnogobrojnini prijateljem in znancem. ki so našega dragega pokojnika v tako ogromnem in častnem številu spremili do prerane gomile. Vsem še enkrat naša ponovna in srčna zahvala. — Sedmina po blagopokojniku bo v farni cerkvi sv. Petra v ponedeljek 11. maja ob 7 zjutraj. V Ljubljani, dne 9. maja 1931. Globoko žalujoča rodbina L1KOZAR.