„Harmonia" se imenuje nov, sijajno opremljen glasbeni list, ki je začel izhajati v Rimu.
„Idees et Commentaires" je naslovljena v Parizu v knjigarni Fischbacher izišla knjiga J. Joachima Nina, v kateri avtor žigosa današnje virtuozovstvo. Virtuozi — pravi med drugim — niso ničesar prispeli k povzdigi stanu glasbenikov. Pravi umetnik in glasbeni učenjak še danes nimata nobenega stika z občinstvom. Virtuoz se zdi samemu sebi višji od onih, kojih dela prednaša,in se zanima le za dela, s katerimi more pri prednašanju napraviti vtisk, da ima kakor marsikateri indski malik več udov kakor normalen človek. V tesni zvezi s tem stoji tudi maliko-vanje pred inozemstvom, pred tujimi umotvori. Virtuozi na papirju in pri dirigentovskem pultu so vladarji. Domišljavost, puh-lost, neodkritosrčnost, neznanje, dobičkaželjnost in sebičnost gospodujejo v kraljestvu umetnosti. — Take odkritosrčne besede dajo povoda za premišljevanje posebno pri nas Slovencih.
Glasbenine in knjige, ki so došie uredništvu oziroma uredniku v oceno:
Emil Adamič: Na kmetiški svatbi. Svatbeni prizor iz „Volkašina", roparske pravljice v enem dejanju, ki jo je spisal Fr. Milčinski. Po narodnih napevih za mešan zbor ia samospev
s spremljevanjem glasovirja priredil------. Založil L. Schwentner
v Ljubljani. (K 2'40, s poštnino K 2-50).
Dr. Josef Bartoš: Antonin Dvorak. Eriticka studie. Napsal
¦------. (Kotičke" studie sv. 3). Sešit 2. V Praze. Redaktor a na-
kladatel Josef Pelcl 1913. (K --32).
P. Hugolin Sattner: Ord. FF. Min.:  Oljki. Kantata za
soli, zbor in orkester. Pesem Simon Gregorčičeva. Vglasbil------.
— An den Oelbaum. Kantate fiir Soli, Chor und Orchester. Dichtung von Simon Gregorčič. (Uebersetzung von Anton Fun-
tek). Komponiert von------. Ljubljana -Laibach. Založila-Verlag
der ^Glasbena Matica" 1914. (K 6--).
Dr. Zdenčk Nejedl$: Parsifal. (Hudebni knihovna časopisu »Smetana" XVII.) V Praze 1914. Tiskem knihtiskarnv „Me-lantrich" v Praze. Nakladem časopisu „Smetana". (K "--30).
Vincentias Vodopivec: Missa in honorem nativitatis Bea-tae Mariae Virginis ad quattuor voces inaequales comitante or-gano auctore Vincentio Vodopivec. Labaci 1914. Sumptibas so-cietis (!) Caecilianae.   8°, 9-27 str.   (Cena?)
Božidar Širola: Mrazove sestrice. Popijevke za jedno grlo uz klavir. Rječi dra Gjura Arnolda. Zagreb 1914. Tisak Hrvatske Tiskarne D. D. (K 3*—, po pošti K 330. Naroča se od avtorja, Zagreb, Haulikova ul. 4).
Umetnikov življenje in stremljenje.
Dr. Fran Kimovec je z odličnim uspehom dovršil svoje študije na cerkveno - glasbenem oddelku C. kr. Akademije za glasbo in uprizarjajočo umetnost na Dunaju - Klosterneuburgu. Dobil je diplomo in premijo. Ljubeznjivemu umetniku vso srečo na nadaljno pot!   (Prim. notico pod „Slov. gl. svet").
Bivši kapelnik Slovenske Filharmonije Hrazdira je angažiran kot drugi kapelnik na Hrvaškem Dež. Gledišču v Zagrebu.
O hrvaškem cellistu J. Tkaleiču piše dr. Oto Hčdel v svojem poročilu iz Gradca berlinskemu časopisu „Die Mu sik" 1914, IX./182: Er „fesselte durch die heisse Sinnlichkeit seines Toneš und die erstaunliche Vollendung seiner Fingertechnik nicht minder, als durch die prachtige Musikalitat seiner Auf-fassung."
Marija Levinskaja, mlada ruska pianistinja, je imela ponovno laskave uspehe na Angleškem.
Hrvaška operna pevka Ana Horvat je gostovala na kr. dvorni operi v Draždanih kot Delila in Amneris s tolikim uspehom, da je bila angaževana na omenjeno gledišče.
Razni jubileji in spominski dnevi:
Mascagni je dovršil 50 leto.
Skladatelj Rudolf svobodni gospod Prochdzka je praznoval 23. februarja 1914 50. rojstni dan.
Skoraj neverjetno se sliši: Tereza Carreno je postala 20. decembra 1913 stara 60 let.
Rihard Straufl je obhajal petdesetletnico.
Kienzlov „Evangelimann" je doživel 23. nov. 1913 100. predstavo v hamburškem Mestnem Gledišču.
Češki skladatelj, bivši član Češkega Godalnega Kvarteta Jožef Suk je dopolnil 4. jan. 1914 štirideseto leto. O tej priliki je prinesla „Hudebni Revue" več slavnostnih člankov iz peres K. Hoffmeistra, V. Štepana, L. Vgcpdlka, O. Šourka. (Glej štev. 4./5. letošnjega letnika).
Znani skladatelj in pedagog Hermann Oradener na Dunaju je praznoval 70. rojstni dan.
26. marca 1914 je obhajal Oskar Nedbal štiridesetletnico. Iz tega povoda je objavil O. Nebuška v 8. sešitku 1914 „Hu-debni Revue" članek o njem in njegovem delovanju.
2. maja 1.1. je obhajal glasbeni svet petdesetletnico smrti opernega skladatelja Giacoma Megerbeera (Jakoba Liebmanna Beera).
16. maja 1914 je poteklo 30 let od smrtnega dne Bedficha Smetane. „Signale fiir die musikalische Welt" (Berlin) so mu posvetili v 21. in 22. številki tek. letnika toplo razpravo, ki jo je napisal češki skladatelj in glasbeni pisatelj Josip B. Foerster.
Z naslovom komornih pevcev ozir. pevk so bili odlikovani pevci in pevke dunajske dvorne opere Eliza Elizza, Laura Hilgermann in Friderik Weidemann. Komorni pevec Rihard Maijr je dobil vitežki križec Franc-Jožefovega reda.
Gjuro Tkalčič, hrvaški cellist, je priredil mes. februarja 1914 koncert v Parizu z velikim uspehom in žel viharne ovacije.
Vatroslav Lisinski. 60 let je, odkar je umrl prvi zname-nitejši hrvaški glasbenik Vatroslav Fuchs-Lisinski. (f 31. maja 1854 v Zagrebu). Lisinski, čigar oče je bil Slovenec iz Novega Mesta, se je porodil 8. julija 1819 v Zagrebu. Spisal je prvo hrvaško opero „Ljubav i zloba" (Zagreb 1846) in opero „Porin", ki velja za njegovo najboljše delo. Vsega skupaj je vistvaril 166 del za orkester, zbor, za solopetje, klavir itd. Fran Ks Kuhač je podal v svoji knjigi „Vatroslav Lisinski i njegova doba" poleg slike hrv. preporoda (ilirske dobe) natančni opis življenja in delovanja nadarjenega, a nesrečnega glasbenika. (Slavnosten članek o Lisinskem je objavil med drugim A. Dobronič v splitskem dnevniku „Sloboda" št. 77—79 tek. letnika).
Odlikovanja. Kralj Romunije je podelil komornemu pevcu Levu Slezaku komturni križ Romunske Krone.
Feliks Weingartner je imenovan generalnim glasbenim ravnateljem darmstadtskega dvornega gledišča.
Rihard Straujd je bil odlikovan z oficirskim križcem francoske častne legije.
Dr. Hugo Botstiber, generalni tajnik novega Koncertnega Poslopja na Dunaju, je bil odlikovan z vitežkim križcem Franc-Jožefovega reda.
Novi grobovi. Dne 16. julija 1913 je umrl na Dunaju 73-letni profesor Sigismund Bachrich, dolgoletni bračist kvarteta Hellmesberger, pozneje Rose, do 1.1899 solobračist filharmonikov in orkestra dvorne opere.
V Olomucu je umrl 13. marca 1914 skladatelj in stoln. kapelnik Jos. Nešvera 73 let star. Uglasbil je mnogo pesmi, oper, simfonij, zborov ter oratorij „Trpljenje Jezusovo". Njegov „De profundis" so prednašali na Dunaju, v Pragi, Londonu itd.
21