380. štev. V Ljubljani, četrtek dne 16. januarja 1913. Posamezna številka 6 vinarfev. „DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravniištvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1'50; s pošto celoletno K 20*—, polletno K 10‘—, četrtletno K 5‘—, mesečno K i’70. — Za inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se ::: pošilja upravništvu. ::: Telefon številka 118. ::: NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Leto K. Posamezna številka 6 vinarjev. ::: Uredništvo in upravništvo: ::: Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-::: pust. — Za odgovor je priložiti znamko. ::: ::: Telefon številka 118. Pismo iz Belgrada. Belgrad, 28. decembra 1912 (10. jan. 1913.) Božični prazniki so za nami. Saj }e pa tudi že čas. Le pomislite, že od nedelje pa do danes živimo v samih praznikih. Ulice so črez dan skoraj popolnoma prazne, na praznike niti prodajalcev novin ni bilo videti, trgovine zaprte in celo mesto je bilo takorekoč kakor izumrlo. Le tupatam je počil kak strel iz revolverja ali iz puške in gromko odmeval daleč na okoli. Proti večeru so ulice bolj oživele, kavarne so se polnile, ker zunaj je vladala ostra in mrzla sapa- Danes se je zopet začelo normalno življenje in videti je, da vse nekako svobodneje diha. Zanimivo je, da si je tudi največji siromak privoščil praznike, kolikor se je dalo. Kdor je le mogel imel je doma celega pečenega prašička, ali vsaj purana in seveda tudi domača kuhinja nudila večjo in boljšo izbero za pod zob. Pri vsem tem pa se seveda ni pozabilo ranjencev v bolnišnicah. ki so poleg zboljšane hrane, dobili od svojih obiskovalcev vsakovrstnih daril. Tudi krščanski vjetniki iz turške vojske so obhajali božič, dasi v vjetništvu, vendar svobodneje kot pod turškim jarmom. Zvečer sem dobil v kavarni po-starnega narednika, širokopleč in čokat možic. Samozavestno je vstopil in rožljal s svojo turško sabljo in z ostrogami. Sedel je k mizi meni nasproti, pozdiavil in si naročil kavo. Bilo je videti, da ne prihaja zaradi časopisov, ker čim je videl, da sem zatopljen v čitanje in obkoljen od samih časnikov od vseh strani, dejal )e počasi: »Ali verjameš vse to, kar pišejo časopisi, brate? To je vse laž; Samo en primer. Glede Drinopolja pišejo novine take neresnice, da jih verjamejo samo tisti, ki položaja ne poznajo in takih je žalibog dosti. Jaz sen? bil pred Drinopoljem in ker sem zbolel, poslali so me domov. Ne-sem v Mustafa Paši, nrmriup 14 ^n' dopusta. Dri- kanskn lrpS£e zavzeti le z veli- streljanje srbskih jn bolgarskih ha Sta Ko bf'bito T obzt dja. Ko bi bilo to res, bi bilo danes že vse mesto v ognju. Kar pa se tiče turske posadke v Drinopolju je ta še vedno čila in zdrava, dasi so jj že neštetokrat prerokovali smrt. Da bi v Drinopolju umirali ljudje od lakote in da razsaja tam tifus, so to zgolj kombinacije, ker nikdo ne ve, kako je v mestu. Ko bi bilo Drinopolje res tako na koncu, bi se Turki ne držali tako vztrajno niti v mestu, niti pri pregovorih za mir. Okolo Drinopolja sploh ni pravih bojev. Najbolj se veselimo, kadar nas počaste z izpadom. Pehota turške armade je naravnost hrabra, ker nikdar ne beži, ker mrtvi vendar ne morejo bežati, pač pa konji. Predstavite si naše fante pri konjiči, posebno one, ki imajo mišice kot železo in če vdari korenjak po turški buči s sabljo, mora napraviti iz enega Turka dve polovici.« »To je strašno,« pripomnim, da bi vendar kaj rekel in da ne ustavim izliva gostobesednosti mojega novega znanca. »Tam se te besede ne pozna. Človeško življenje ni v boju vredno niti piškavega oreha. Tu, ako se kdo ureže v prst. ga že vse pomiluje, a tam — tam ni usmiljenja. Tam se ne vpraša, ali imaš ženo, starše, otroke, itd. Vse mora pasti, jaz ali ti. Pest odloča med življenjem in smrtjo. Jaz sem svojo sabljo zlomil na glavi nekega Turčina in ko je on padel s konja, sem si sposodil njegovo. ki jo imam še sedaj.« Med tem je zagledal pri sosedni mizi svojega znanca ter tpkoj sedel k njemu. Obžaloval sem da ga nisem opozoril, da je ravno v današnjih novinah — seveda nepotrjena — vest. da je zapovednik Drinopolj-ske posadke ponudil predajo trdnjave srbskemu generalu Stepi Stepanoviču, komandantu druge srbske armade. ki operira skupno z Bolgari pod Drinopoljem. Predajo je baje turški komandant ponudil radi grozeče lakote in vsled nepokorščine turške armade. V Skoplju je projektirana nova cestna električna železnica, mesto dosedanjega konjskega tramvaja. Tozadevno dovoljenje od srbske vlade ima že v rokah belgijska delniška družba, ki ima tudi tržaški tramvaj. Na spomlad se bo začelo s polaganjem novih tračnic in s stavbo potrebnih poslopij. Istotako s je že začelo v novo-osvobojenih krajih z odstranjenjem polumeseca raz turških džamij in minaritov. V notranjosti pa se delajo potrebne spremembe za pravoslavno cerkev. Tozadevne ornamente in cerkvene potrebščine so poklonile belgrajske dame. Mars. Oj Ljubljanci, oj zaspanci! (Nekaj spominov.) Velika doba je našla majhne ljudi. Ljubljana, naravno duševno središče Slovencev, je dala svojo vodilno ulogo docela in brez odpora iz svojih rok. Vodilno vlogo je igrala itak le zadnjih dvajset let, po septemberskih dogodkih pa je padlo nanjo popolno mrtvilo. Nič nas ne gane, ne navduši in ne vznemiri več. Kakor bi sedeli za kitajskim zidom v deželi., kjer se cedita .sam med in ' mleko. Veliki svetovni dogodki se ! odigravajo onstran zida; na Dunaju, v Pešti, v Pragi, v Zagrebu in v Trstu se vrše velevažni čini. a mi jih ne slišimo in ne vidimo ali pa nas vsaj prav nič ne zanimajo. V Ljubljani je pač zaspanost že od nekdaj doma in stara narodna pesem je to zaspanost ovekovečila. Že v Metternichovi dobi, ko je vseslovanska ideja budila in krepila vse Slovane v Avstro-Ogrski, so Slovenci ostali hladni, pesimistični trezni. Ilirskemu gibanju v dobi Ljudevita Gaja in Stanka Vraza so se hladni Ljubljančani rogali, le dija-štvo in malo zrelih mož je razumelo to gibanje. L. 1848. je plamenela vsa država, povsod je vrelo. Na Dunaju, med Lahi, na Ogrskem, v Pragi je gorelo in treskalo, v Ljubljani pa so čitali v »Novicah« o »gnojilih in plemenskih bikih«. Med Slovenci je bilo jako malo mož prepričanih, da imajo načrte o narodni bodočnosti Slovencev kaj praktične vrednosti. Brez narodne organizacije in brez zavednosti ljudstva se ni moglo doseči seveda ničesar. Dogodki so Slovence prehiteli; niso bili pripravljeni in zato so vse zamudiH Neodločnost, politična neizobraženost in mlačnost je vladala v Ljubljani in povsod med Slovenci. Le slovenska naselbina na Dunaju in v Gradcu se je živo udeleževala vseobčega gibanja za narodno svobodo, v Ljubljani pa so ustanovili le »narodno stražo« »narodneC3) straže« so prirejale izključno nemške slavnosti in so v nekaterih naših mestih celo sovražno nastopale proti Slovencem. Ljubljančani niso znali nič druzega kot igrati se soldatke, nositi na prsih bele (!) znake ter so 16. marca ponoči celo parkrat boječe zavriskali. Dne 20. marca pa so si špogali slavnostno razsvetljavo, ker se je narodom obetala tiskovna svoboda, zboroval-na pravica in pravična ustava. Takoj so pokazali svojo velikansko hvaležnost, ker so dobili, kar bi morali imeti že davno. In ko so naši kmetje zaropotali, jih je mirila vsa naša inteligenca, na čelu pa škof Slomšek. Središče slovenskega političnega delovanja ni bila Ljubljana, tem- več na Dunaju in deloma v Gradcu. Doma živeča inteligenca ni čutila resnega značaja javnih dogodkov in tudi ni pojmovala pomena ustavnega življenja. »Novice« so v nekaterih točkah celo nasprotovale zahtevam po osnovnih državljanskih pravicah. Po proglasitvi ustave so izšle ljubljanske »Novice« sicer z rdečim robom, a z belorumenim besedilom. Tako je društvo »Slovenija« na Dunaju zahtevalo združitev slovenskih dežel v enotno upravno kraljestvo, ne pa zaspana Ljubljana. Tudi graška »Slovenija« je živahno agitirala. Dr. Franc Miklošič in dr. Jožef Mur-šeč sta bila takrat faktična voditelja Slovencev. V Ljubljani so šele pozneje ustanovili »Ljubljansko slovensko društvo« z dr. Bleiweisorn na čelu. A to društvo je bilo premalo delavno, politično je nastopalo le spočetkoma, a še takrat se skoraj ni niti ganilo proti volitvam v Frankfurt. Ljubljana je bila in je ostala zaspana. Dunajska »Slovenija« je določila Slovencem narodne barve (belo-modro-rdeče). Z Dunaja je poslala »Slovenija« deputacijo 30 pravnikov z dr. Miklošičem na čelu v Ljubljano, a plamteča ta deputacija se je hitro vrnila razočarana in dis-gustirana iz dremajoče Kranjske. Na Dunaj so začele k ministrstvu prihajati deputacije raznih narodnosti s svojimi zahtevami, vsi so prišli, a — Slovencev ni in ni bilo. Sele 9. aprila so na polžih prijezdili končno tudi zaspani Slovenci ter šele 13. apr. izročili svojo adreso. Prepozno! Ze 25. aprila je izšla ustava, ki ni izpolnila slovenskih nad, saj ni ugodila niti eni točki slovenskih zahtev. Živahneje je postalo med Slovenci po razpisu volitev v Frankfurtski narodni parlament, a šele češki politik Fr. Palacky je odprl ^Slovencem oči. Šele iz manifesta Ceha Palackega je boljši del slovenskih politikov uvidel, da se morajo Slovenci solidarno z ostalimi Slovani boriti za narodno enakopravnost, seveda nekaj »treznih« slovenskih politikov pa je bilo tudi to pot drugačnega mnenja. V dunajski »Sloveniji« je sestavil Karel Dežman poziv na narod zoper udeležbo pri volit- vah, dunajski in graški »Slovenijani« so razširjali Palackega in Dežmanov poziv med našim ljudstvom, nabirali podpise za zedinjeno Slovenijo in poučevali ljudstvo o ustavnih pravicah. V Ljubljani pa je bil dr. Ahačič, na Goriškem dr. Lavrič in na Štajerskem Gurnik druzega mnenja; sloga se je razbila, Slovenci so se volitev deloma udeležili in uspeh je bil žalosten. In ko se je vršil 2. junija ter naslednje dni v Pragi slovanski kongres ob navzočnosti 340 slovanskih odposlancev, se je udeležilo kongresa le 5 Slovencev, med temi pa sta le Stanko Vraz in A. Gločnik (»Sloven-jan« z Dunaja) vztrajala do konca! Kje so ostali Ljubljanci-zaspanci? — Takoj nato so se razpisale volitve za prvi dunajski državni zbor. Slovenci so izvolili po modrosti, črpani iz »Novic«, večinoma kmete in malo izobražene nepolitike. V parlamentu je bila slovenska delegacija needina, in kmetje so glasovali celo s svojimi narodnimi nasprotniki v vladni stranki. Po oktoberski revoluciji, ki je imela jasen protislovanski značaj, so zapustili nekateri zaved-nejši slovenski poslanci Dunaj skupno s Čehi, nekaj slovenskih poslancev pa je ostalo v parlamentu in je pri sejah glasovalo z nemško večino. Tako sramoto so nam delali slovenski politiki že v prvem državnem zboru! Ko se je preselil državni zbor v Kromeriž, je vstopila večina slovenskih poslancev v slovenski klub, na.ši kmetje pa so tudi tukaj hodili z Nemci in se niti v najvažnejših točkah niso mogli zediniti z ostalimi. Dr. Kavčič, ki je že v dunajskem parlamentu predlagal zjedinjenje Slovenije, je tudi v Kromerižu predlagal misel za zjedinjenje slovenskih de/4, poslanec Gorjup pa je zagovarjal ohranitev starih kronovinskih mej. Načelo Palackega, naj se neogrske dežele razdele na štiri narodne skupine (češka, poljska, nemška in jugoslovanska) z lastnimi ministri ali vladnimi sveti, je kromeriški državni zbor 25. januarja 1849 zavrgel, in kmalu nato je vlada raztrgala Ilirijo ter ločila Koroško in Primorje od Kranjskega. Kakor Gorjup v Krome- Mestna hranilnica ljubljanska '"=== v Prešernovi toIIcI šteTT. 3 je od 1. januarja 1913 . * . zvišala obrestno mero za vse — stare in nove vloge na i 41. od sto. hranilne Kentni d-ar^eUs: od ©“bresti ;plač"CLje sssu-ocLa,- LISTEK M. ZEVAKO: V senci jezuita. (Dalje.) mi novf0 še hujše! Ne ie, da zakriči strnh« *az ~~ ta ženska mi beno razloži ir|t0 vest tako nedv°i_ da ii’moram v -s tal:Bogmc, gospoda, tudi jaz pojdem tja!... Toda st! Nočem, da bi se stvar razvedela ... kadar sc kralj zabava, ne sme vedeti nihče izmed njegovih zvestih.« In takoj je povišal sleherni svoje zahteve, slišoč kraljevo izjavo, da bo zanj zabava, prebadati rokovnjaške prsi. Gardni kapitan Mongomeri je dejal, da treba zapaliti sredi Dvora Čudežev velikansko grmado, in da bo sila veselo gledati obraze vlačug, kako se bodo kremžile, ko bodo pekli njihove ljubimce. »To bo prekrasno,« je rekel groi Dc Žarnak. »Samo Tribuleta bo manjkalo na slavju.« »Kaj se je zgodilo z norcem?« je prašal nekdo drugi. Mongomeri je prebledel. »Gospoda,« je odgovoril kralj, »Tribulet potuje; kmalu ga boste spet videli.« Nato se je dogovoril s Sansakom in D’ Esčjem, da se sestanejo ob petih zvečer. Vprašal je, ali je veliki profos tukaj. Toda gospod Monklar še ni bil prišel v I.uver, dasi je bila njegova navada, biti točen. Rableja so bili nastanili v prekrasnem stanovanju ter mu podredili dva služabnika ter kurirja, ki je imel nalogo, prinesti mu vse, česar bi potreboval. Ok;og četrte ure so javili kralju velikega profosa; Franc I. ga jc velel takoj spustiti k sebi. »Pričakoval sem vas, Monklar,« je rekel kralj dobrovoljno. »Zadrževala me je služba vašega Veličanstva,« je odgovoril veliki profos. »Oproščeno vam je že naprej. Toda povejte mi, Monklar, ali ste trdno prepričani, da je Dolet res tako velik zločinec kakor pravi častiti Lojola?« »Vaše vprašanje mi ni prav jasno. sir...« »Takoj vam razložim natančneje ... Moja želja je, da nemudoma izpustite gospoda Štefana Doleta in ga vrnete njegovi rodbini, še preden napoči nocojšnji večer ...« »To ni mogoče, sir,« je dejal veliki profos hladno. »Oho, gospod! Torej moram ukazati, ker ne zadošča, da želim?« »Če ukažete, sir, potem darn takoj izpustiti človeka, ki je ravno danes poizkusil pobegniti ter ubil in ranil svojih deset stražnikov — človeka, ki je dal umoriti prečastitega očeta Ignacija De Lojola in se je vrhu tega domenil s kolovodji Dvora čudežev, da uprizori upor zoper kraljevsko oblast... Slušam, sir!« To rekši je . storil Monklar, kakor da odhaja. »Tristo hudičev!« jc vzkliknil kralj. »Kaj pomenja vsa ta istorija? Govorite, gospod!« »Vsa ta istorija pomeni natanko to, kar sem povedal vašemu Veličanstvu. Jetnik Dolet je malo da ne pobegnil iz Konsjeržrije, domenjen z enim izmed rokovnjačev, ki so napadli Luver... to je, z njih najnevarnejšim poveljnikom..« »Kako je bilo to? Povejte. Mon-klar...« »Saj sem ravno hotel povedati vašemu Veličanstvu preden mi Je ukazalo izpustili Štefana Doleta. Prihajam naravnost iz Konsjeržrije; večkraten umor se jo zgodil tamkaj, upor, poizkus bega in boj z vojaška posadko...« Ves bled je stisnil kralj zobe ter mignil Monklarju, naj pove podvob-n 3sti. »Sir,« je rekel veliki proios, i začeti moram z najvažnejšim in najstrašnejšim, kar sc je zgodilo Mi tej istoriji: prečastiti Lojola nedvomno ž". umira ob tej uri ..« »Umorjen!« je zamrmral kralj, tehtaje v duhu zapletljaje, ki Jih utegne roditi ta dogodek. >Da, umorjen od rokovnjaškega glavarja, umorjen od Lantnčja, od tistega, ki se je nedavno osmelil vdreti v to palačo in nam iztrgati z oboroženo roko zločinca, ki je prišel setnkai psovat vaše kraljevsko ' Veličanstvo..« izdal kralj Karol na svojo armado dnevno povelje, v katerem pravi: V tem kritičnem času kaže vsa dežela zaupanje in svojo ljubav do vojske, ker ve, da bo armada junaško s sair.ozatajevanjem branila interese države. Nadalje izjavlja kralj, da je trdno prepričan, da se bodo vojaki izkazali kot vredni nasledniki svojih prednikov. RUMUNSKO - BOLGARSKI KONFLIKT. Berlin, 14. januarja. »Berliner Tagblatt« poroča iz dobro informiranih krosov iz Bukarešta, da je bilo v Londonu določeno, da se ima prepustiti rešitev rumunsko - bolgarskega konflikta poslaniški konferenci. TURŠKA NARODNA SKUPŠČINA. Carigrad, 14. januarja. Predlog velikega vezirja Kiamila paše, naj se sklice narodna skupščina, je sicer žs sprejet, a še ni sankcijoniran od sultana. Carigrad, 14. januarja. Zdi se, da je vlada za sedaj opustila idejo sklicanja velike narodne skupščine, ker misli, da bi bili sklepi te skupščine, obvezni za vlado. — Vlada se sklicuje na skupščino leta 1877., ki je bila za vojno z Rusijo. Vendar pa se v turških krogih še vedno naglasa, da se Porta ne bo udala zahtevam kolektivne note velevlasti. Turški delegati še niso dobili nalog, naj zapuste London. Med poslaniki se še vrše pogajanja. Nemški in francoski poslanik sta danes posetila zunanjega ministra Greyja. TURŠKI MINISTRSKI SVET. Carigrad, 14. januarja. Danes popoldne se je zopet vršila izvan-redna seja ministrskega sveta, na kateri se je razpravljalo, kako stališče naj zavzame turška vlada na-prain predstoječi kolektivni noti velevlasti. Na seji je bilo tudi sklenjeno, da je treba preprečiti vsake eventualne ljudske demonstracije. Carigrad, 14. januarja. Ministrski svet je sklenil pooblastiti ministrstvo za notranje zadeve, da sme postopati kolikor mogoče strogo proti' Mladoturkom in eventuelno tudi izgnati voditelje iz Carigrada. Pred vhodom in na koridorih Porte je postiranih okolo 300 civilnih policajev. VPRAŠANJE DRINOPOLJSKEGA VILAJETA. London, 14. januarja. V diplomatskih krogih se izjavlja, da je sestavljen nov predlog, ki bi omogočil zopet zasedanje mirovne konference. Po tem predlogu bi postal drinopoljski vilajet država med Turčijo in Bolgarsko pod upravo Turčije. REZERVIRANOST SRBSKE VLADE. Belgrad, 14. januarja. Včerajšnji listi konstatirajo vladno rezerviranost pri deklaraciji o umaknitvi srbske vojske z jadranske obale. Vladni krogi na drugi strani izjavljajo, da so vesti o deklaraciji neosnovane in da vlada ni primorana dajati sedaj kaka pojasnila. Sploh se v zadnjem času opaža velika rezerviranost vlade. SRBIJA NE REKRUTIRA V NOVIH KRAJIH. Belgrad, 14. januarja. Nekateri bolgarski časopisi so poročali, da so srbske vojaške oblasti poklicale v Bitolju na nabor vse mladeniče od 20.--25. leta. Vest je neresnična, ker rekruti v Srbiji še niso bili poklicani, še manj pa v Bitolju. BOLGARI SE PRIPRAVLJAJO NA VOJNO. Solija, 14. januarja. Tu je vse prepričano, da je vojna neizogibna in da tudi z Rumunsko ne bo prišlo do sporazuma. SRBIJA GRADI UTRDBE. Praga, 14. januarja. »Prager Tagblatt« javlja, da srbska vlada silno forsira gradnjo trdnjav okolo linije Kragujevac - Niš. Najetih je več tisoč delavcev in tudi mnogo tehničnih oddelkov armade je dospelo že z bojišča. Načrt za zgradbo trdnjav so napravili francoski inženirji. ALBANCI POBIJALI SRBE. Belgrad. 14. januarja. Iz Djako-vice prihajajo poročila, da so se Albanci nepričakovano navalili na srbsko prebivalstvo in ubili provizor-nega srbskega upravitelja. IZJAVE OSMAN - NIZAMI PAŠE. Budimpešta, 14. januarja. Turški poslanik Osman Nizami paša v Londonu je izjavil sotrudniku »Az Esta«, da Turčija nikdar ne bo pristala na odstopitev Drinopolja. Sploh ni dobiti turškega državnika, ki bi hotel na to pristati. Paša se čudi, kako more Evropa tako mirno gledati mirovna pogajanja, zlasti pa se čudi držanju Nemčije in Avstrije. Izvirno brzojavno poročilo našega posebnega londonskega poročevalca. Velika Albanija vzbuja v tukajšnjih političnih krogih veliko pozornost. Iz zelo zanesljivega vira smo namreč izvedeli, da je gospod Sieb-ertz govoril onim vojvodom, grofom in baronom na Dunaiu zato, da bi opozoril evropsko javnost na avstrijske načrte. — Dobro je znano, da je onemu predavanju, »o mogočnem delu navdušenja« sledil velikar-ski aplavz posebno od onih stržmi, ki upajo zasesti prestol velike Albanije. V merodajnih krogih se sedaj govori, da bo Avstrija sploh ustvarjala same take velike kraljevine; tako n. pr. veliko Hrvatsko, veliko Slovenijo, veliko Slovaško, veliko Češko, veliko Poljsko ... Iz vsega tega bo nastala velika Avstrija, kakor jo je predlagal A. C. Popoviči. Ta načrt budi veliko zanimanje, ker kaže na razvoj bodočnosti. Vas bo gotovo predvsem zanimal načrt velike Slovenije, ki bo narejena po vzgledu velike Albanije, namreč tako, da noben Slovenec — razven, oni, ki se izseli — ne bo pod tujo oblastjo (za ev. majšine se bo skrbelo tako, kakor zdaj Rumunska skrbi za Kucuvlahe!) Zato bo velika Slovenija segala do Adrijanskega morja tja na Beneško, severno do konca ZIHske doline, obsegala bo gosposvetsko polje, ki je bilo od nekdaj rižu, se je posl. Gurnik v štajerskem deželnem zboru zavzemal za ohranitev deželnih mej, češ štajerski Slovenci so čisto prijatelji s štajerskimi Nemci, in škof Slomšek je grajal slovenske duhovnike, ki so se vendarle ogrevali za zedinjeno Slovenijo. Tako nesložni in klaverno zaslepljeni so bili slovenski poslanci v najvažnejših vprašanjih, Ljubljana je pač spala, ni imela vodstva slovenske politike in ni imela nobenega narodnega programa. Tako se je mogla vlada iz slovenske politike norčevati ter ni izpolnila niti ene naše narodne zahteve. Slovenci smo ostali ločeni po kronovinah in enakopravnosti v uradih nismo dosegli, ker si o svoji zahtevi jezikovne enakopravnosti sami nismo bili na jasnem in ker se je nesposobnim voditeljem samim zdelo, da je slovenščina v uradih in šolali še nezmožna. V komični nedoslednosti pa so začeli obenem snovati slovensko vseučilišče v oblakih. Bleiweisove »Novice« so ostale krotke in novim idejam nepristopne, zato so začela društva brez ozira na B!eiweisa izdajati v lastni založbi razne proklamacije in slovenski politiki so pisali rajši v nemške svobodomiselne liste. Po slovenski navadi so nato ustanovili kar čez noč celo vrsto novih listov, ki pa so — ko je pogorela slama navdušenosti — tudi zmrznili kar Čez noč. Ostale so le mlačne »Novice« in pobožna »Zgodnja Danica«! Tako so bili pripravljeni po zaslugi zaspane in vedno trezne, brezkrvne Ljubljane krotki in miroljubni Slovenci na — Bachovo dobo! Črtomirstvo slovensko se je izražalo vedno ostreje in Prešernovo prorokovatije: »Vremena Kranjcem bodo se zjasnila ...« je postajalo vedno večja ironija. Toda o tem prihodnjič! Iv. K. Kriza poostrena. Kolektivna nota že zopet odgodena. BREZVSPEŠNI POSKUSI POSLANIKOV, OMOGOČITI MIROVNO KONFERENCO. London, 14. januarja. Poslanikom velevlasti se kljub neprestanim pogajanjem dosedaj še ni posrečilo doseči, da bi se mirovni delegati zopet sestali h konferenci, oziroma, da bi se našla foimula, ki bi omogočila mirovno konferenco. Niti balkanska zveza, niti Turčija nočeta odnehati v svojem stališču glede Drinopolja. London, 14. januarja. Včeraj ob pol 4. popoldne se je zopet sestala poslaniška konferenca. Malo preje so imeli balkanski delegati razgovor z Greyjem, ki je zvečer povabil k sebi dr. Darieva. Grey je napravil zadnji poskus, da pridobi delegate, da bi zopet prevzeli konferenco. Toda ta poskus se je izjalovil vsled krivde turških delegatov, v katerih imenu je Rešid paša izjavil, da bodo Turki takoj popolnoma prekinili pogajanja, ako balkanski zavezniki ne odnehajo. Grey je odgovoril Turkom. da bo predložil turški odgovor poslaniški konferenci, vendar pa dvomi, da bi bila poslaniška konferenca istih nazorov kakor Rešid paša. Nato je baje Rešid paša odgovoril: V tem slučaju bi mi takoj zapustili London. DNEVNO POVELJE RUMUNSKE-GA KRALJA SVOJI VOJSKI. Bukarešt, 14. januarja. Povodom pravoslavnega novega leta je M. ARCIBAŠEV: Upor. Imela je ravnotako obleko, kakor Saša. Sla je mimo in se trudila, da ne bi gledala k njima; nato je iskala nekaj v omarici na drugem koncu dolgega koridora. Dmitrij Nikolajevič je šele zdaj obrnil pozornost na Sašino obleko. Bila Je vsa v beli obleki, ki ji je skoro popolnoma zakrivala prsa. Iz te bele in čiste snovi je gledal njen čudovito svež in lep obrazek kakor nov; zdelo se mu Je, da ga ni videl še nikoli. In Saša je čutila, da je lepa, in se mu je radostno smehljala. »No. kako vam je tu?« je vprašal on tiho in se tudi nasmehnil ter se oziral na postrežnico. . »Nič hudega,« je veselo odgovorila Saša. »Delo je težavno... a nič ne škodi, naj bo. Tukaj bom o-stala dolgo časa...« *Zakaj pa?* je vpraševal študent in jej gledal v oči. »Zato. ker se hočem očistiti s tem napornim delom, s tem težkim in dolgočasnim mučenjem, kakršnega nisi ti poznal nikoli, izbrisati to grdo življenje, v katerem sem živela poprej, in postati vredna tebe!« je pripovedoval njen obraz, toda Saša ni znala govoriti tako. Zato se je samo nasmehnila in odvrnila tiho: »Tako!« »Vi ste torej veseli, da ste odšli od tam?« je vprašal Dmitrij Nikolajevič. ki ni razumel, kaj je govoril njen obraz. Uganil pa je takoj, da bi ne smel vpraševati tega. Saša je povesila oči; njen obraz je dobil otroški, sočutja vreden izraz zavest krivde je odsevala z njega. »Ali se bodeš vsekdar spominjal tega?« so govorile njene oči, a on zopet ni razumel. »Da... seveda sem,« je odgovorila kakor preje z boječe neodločnim glasom. Dmitriju Nikolajeviču pa je postalo žal, da se je njen obraz pomračil, in zaželel je, da bi se na njem zopet pojavil oni mili, naivno-vzhi-čeni izraz, ki ga Je imela preje, ko ga je poljubljala. »No, torej...« se je zmedel in je zato govoril zelo hitro, »zdaj se pričenja novo življenje. Tu boste ostali seveda samo začasno, a potem vam poiščem kje drugje kako mesto. In Sašin obraz je naenkrat zasijal, rdeče ustnice so se zaprle in oči so se zaupljivo dvignile k njemu. »Dmitrij Nikolajevič,« je rekla nenadno Saša s čudno prepričanim izrazom v obrazu, »verjemite mi pri Bogu, jaz nisem »takšna...« Sicer sem bila »takšna«, a zdaj nisem več, in pravzaprav nisem bila nikoli »takšna« kot so druge!« Dmitrij Nikolajevič je začudeno pogledal nanjo. »Da, gotovo... je mrmral, »to se pravi, jaz nisem hotel reči tega; da, jaz razumem, in • • verjamem.« Zmedel in zapletel se je, zakaj dobro je razumel smisel Sašinih besed, a jim nikakor ni mogel verjeti. »Kozodojeva!« ie re*cJa postre-žnica. ki je bila zopet prišla na koridor. »Vaša baronica že joka... Pojdite...« In odšla je, ne da bi se ozrla. Saša je ostala. Ni razumela in skoro tudi ne slišala njegovih besed, tako se je vsesalo v njeno dušo to zanjo tako veliko čuvstvo. »Treba je iti,« je rekla žalostno. »Kakšna baronica je tam?« je vprašal Dmitrij Nikolajevič napol vesel, napol ogorčen, ker ju je strežnica prekinila, in tudi vstal ter z viška gledal na njen potemneli obrazek. »Moja bolnica,« _ *e odgovorila Saša. »Strašno sitna je! Komaj se da izhajati z njo. Toda ne mislite, dragi moj,« se je prestrašila nenadoma, »jaz nisem tako... iaz. zvel° dobro pazim nanjo... In tudi če bi bila še bolj sitna, nič zato!« »Potrpela bom . • •« < so zopet udano govorile njene oči. Stala sta drug zraven drugega, kakor da se ne vesta odločiti, ali nai govorita še kaj, ali ne. Na kori- slovensko, severno pojde meja do Gradca in potem navzdol ob Muri, na vzhodu do Zagreba in od tam do Reke, Velika Slovenija je žlv-Ijenskega pomena, ker leži ob morju, obsega troje velikih pristanišč in ima vse predpogoje za nadaljni razvoj. Vprašanje velike Slovenije se ob enem z vprašanjem velike Albanije resno pretresa. Slovenska zemlja. Dopis z meje. Malo več demokratizma! Ce o- pazujemo naše narodno gibanje, rast, odnosno padec narodne samozavesti po slovenski domovini, vidimo v marsikterem slučaju, da pride jedno kot drugo, ali povoljno razvitemu, ali pa propadli ideji demokratičnega duha na rovaš. Koder je v onih, ki vodijo našo stranko, demokratičen duh dovolj razvit, vsaj kolikor pride v poštev delo za pov-zdigo napredne ideje, opažamo rast moči le le, vidimo vspehe, ki so od dneva do dneva lepši in dajo opravičenemu upanju prostora, da odklenkava klerikalnemu neznačajst-vu in narodnemu pogubonoštvu. Nasprotno pa opažamo v krajih, koder je demokratizem le na papirju in se oživlja le tedaj, kadar so pred vratini — volitve, naj bode potem za ta ali oni zastop. Ta dva pojava pa o-pažanio, kot že rečeno, ne le morda na jednem ali drugem koncu naše domovine posebej, pač pa malone povsodi, vzgledno pa še — po Slov. Štajerju. Nikakor ne nameravamo se dotakniti tega ali onega onkraj Save osebno, govoriti pa hočemo o splošnem, kajti — z malo izjemami — položaj je tak, da zadeva najširšo v poštev prihajajočo politično javnost tamkaj. Vzemimo n. pr. poraz, ki smo ga doživeli Slovenci potom zadnjega ljudskega štetja ravno na Štajerskem, oz. vzroke, ki so privedli do tega. Ce pregledamo nekako delovanje Slovenstva v posebnih okrajih Sp. Štajerja, nas mora naravnost frapirati, ko vidimo potem take ko-nečne uspehe. Poglejmo n. pr. Maribor. Koliko društev — narodnih — imamo tamkaj, koliko narodnih prireditev vsakoletno, in vendar kaže ravno ta največja slovenska manj-šinjska postojanka ob narodni meji mesto prirastka slovenskega življa — propadanje. Kot pred dvema letoma na nekem občnem zboru, se bode pač tudi tokrat reklo, da padec ni tako ogromen kot se ga hoče slikati. 2e takrat smo se tej izjavi, do-šli iz list moža, ki ga i danes nad vse čislamo, skrajno čudili in zdelo se nam je, da je hotel gospod nekako vzeti grešnike pod zaščito, oziroma ublažiti žalostno dejstvo, izgubo 237 glav, katerih vsaka posamezna pomeni za nas že del narodnega kapitala, narodne moči v toli ogroženem obmejnem kraju. In vendar je bilo predhodno leto 1909—1910 ravno glede slovenskega družabnega življenja jedno najživahnejših pretečenega desetletja. Kje naj torej iščemo vzrokov? Če smo pravični tudi proti samim sebi*, moramo priznati, da le v dejstvu pomanjkanja demokratičnega duha medsebojno kakor tudi širšim slojem, ki nas obdajajo, ki so se zbirali okrog nas in ki se tudi še danes zbirajo, katerih število se je pa tudi že dokaj zmanjšalo, če pomislimo. da je Slovencem v Mariboru in onim,ki pridejo iz bližnje in daljne okolice v Maribor, na razpolago samo in jedino le »Nar. Dom«, moramo priti tudi — in naj je tudi še tako nekomodno — do zaključka, doru je bilo poltemno, videla sta nejasno v oči drug drugemu in nekaj ie raslo in se dvigalo med njima. Bil je trenotek ki ga je Saša pomnila še potem vse življenje, — toda višine ni dosegel. Dmitri Nikolajevič je povesil oči in rekel: »Škoda... No, saj pridem pozneje. .. K vam se sme torej vselej?« Saša je vzdihnila udiano, a žalostno. > Vselej... Kar po meni vprašajte.« »Tudi danes sem vprašal, vratar pa mi je rekel, da tu ni nobene takšne.« Saša je plosknila z rokami. »O ti grdi sitnež stari! Pa še danes sem mu sama povedala...« Saša se je zmedla in se zasmejala svoji zmedenosti. »Ampak iti moram,« je rekla, a ni odšla. »A ...« je pričel Dmitrij Nikolajevič. In zopet ga je kakor preje nekaj potegnilo k nji; njegove ustnice so se srečale s Sašinimi, ki so se mu zazdele nenavadno sladke. Saša je gledala z vrha nanj, ko je stopal po stopnicah navzdol. Spodaj se je okrenil, zagledal belo postavo. naslonjeno k ravnemu, dolgemu držaju na stopnicah in se ji nasmehnil v nenadnem navalu nežnega in ljubeče-vzhjčenega čuvstva. da je najskrajnejši čas, pustiti pasti one predsodke, da so gotovi družabni krogi vzvišeni nad »maso« našega naroda. To, in nič druzega, je oni pogrešek, na katerem krvavimo in na katerem bomo tudi izkrvaveli — morda v letih, nimla pa še le v desetletjih — če se ga ne otresemo. Vabiti ljudstvo na razne sestanke in prireditve, a se ne, oziroma le mimogrede baviti ž njim, je — milo povedano: 1. netaktnost prirejevalcev, 2. pa, skrajno — uetaktično. Vrzimo že vendar jedenkrat ves naš neokusen separatizem v koš in bodimo Slovenci kot taki, t. pr. spomnimo se, da nas je vse rodila jedna mati, spomnimo se, da smo se vsi rodili ali v kmečkem domu, ali pa vsaj v nizki sobi srednjega in nižjega sloja. Komu sc imamo zahvaliti, da stojimo družabno in duševno »nad« ljudstvom, da. nad našimi lastnimi roditelji? Pač le okolnosti, da smo vživali — boljšo šolsko naobrazbo! Mož in žena, če se sramuje stika z »ljudstvom« se pač mora sramovati — lastnih staršev. Vrhu tega pa je tudi nujna potreba iskati in najti stika z ljudstvom izven mesta. Pomlad, poletje in jesen nudijo pač obilno priložnosti, vsaj ob prostih dnevih, pohitevati na deželo in v predmestja. Take prilike nudijo ne-broj možnosti, dvigati med narodom zavest, da razlika stanu ni razlika rodu! V mestu samem pa bi se naj prirejali večeri, posvečeni vsemu, česar je potrebno naše, v omahljivosti tavajoče ljudstvo. Gledati je treba tudi pri tem, da ni naloženo vse ramam le dveh ali treh. Vsakdo, ki ima le količkaj zmožnosti — in teh imamo mnogo — naj se posveti narodnemu delu, saj plačilo bode bogato, to tim preje, ker je naše ljudstvo nadarjeno in tudi marsičemu pristopno, če se ravna z njim prijazno in dostojno, če se mu pokaže, da se ga ljubi in spoštuje tudi tieglede na njegovo suknjo. Rasla bode samo zavest posameznika, a rasla bode tudi moč, moč, ki bode tim uglednejša, čim se pojavi na narodni meji! Dnevni pregled. Kranjska gasilna društva po mnenju klerikalcev nimajo drugega dela, kakor da delajo klerikalno parado. Naša gasilna društva so se lepo razvila, ustanovila so si svojo »Zvezo« in so vestno vršila svojo nalogo — brez politike. Protirefor-matorji v deželnem dvorcu pa so sedaj posegli tudi po tej »Zvezi« in je ne priznajo. Zakaj? Zato ker m klerikalna. Kaj bo sledilo iz tega? Nepolitična gasilna društva bodo ostala v »Zvezi«, politična klerikalna pridejo v »deželni gasilni svet«. Tako bo na Kranjskem tudi ogenj — klerikalen. Vsemogočni Lampe bo nazadnje razdelil še dež in točo — in potem se bodo izpolnile vse njegove srčne želje. Lep zgled. Za gledališče je dalo mesto Gradec letne podpore okroglo 265.700 kron. Gradec je mesto, ki ima mnogo dijaštva in penzijonistov, višjih uradnikov in vojaštva — in vendar mora mesto podpirati gledališče s tako visoko vsoto. Kaj nam kaže ta vsota? Pri nas pa je tak krik, če gre par tisočev za kulturne namene. Nekje na Gorenjskem živi neki nadučitelj, ki meni, da se lepopisje poučuje s »centimetrom« v roki. Ali je ta možakar tako velik v svoji domišljiji, da niti ne ve, da je metoda prosta -- ali pa se prelevlja v zabavljača čez vse, kar je naprednega. Na ta način postane še Slomšk.r. X. Ko je prišel Roslavljev domovv še ves poln motnega, prijetnega iti obenem nedoumevajočega čuvstva, in jedva stopil v svojo sobo, je tiho potrkala njegova sestra na vrata in ga poklicala: »Mitja! Ali se srne k tebi?« Roslavljev je zelo ljubil vso svojo rodbino, a sestro bolj od vseh. Zdaj, ko mu je bilo tako veselo in prijetno, mu je napravila njena navzočnost veliko zadovoljstvo. »Sme se, seveda se sme!« je zaklical veselo in nežno. »Kar stopi noter. Njunja!« Njunja je odprla vrata in vstopila. Kakor vedno je bila tudi sedaj tako čista in snažna in sveža, da se je vsa soba nekako razsvetlila in se napolnila s svežim, prijetnim vonjem po mladosti in snažnosti. Njen obraz pa je bil nekako potrt in zmeden. »Kaj bo dobrega?« je vprašal Roslavljev, zapenjajoč si suknjič. Dasiravno so živeli med seboj v zelo prisrčnem razmerju, so bili vendar vzgojeni v nekaterih rečeh tako malenkostno natančno, da si na primer nihče ni odpustil površnosti na obleki v navzočnosti matere ali se- Napredna zmaga. Dne 13. t. m. je volil« učiteljstvo novomeškega okrilja svoje zastopnike v okrajni šolski svet. Izvoljeni so bili z veliko večino — z 48 od 55 oddanih glasov — sami naprednjaki in sicer nadučitelj Davorin Matko iz Toplic in Viljem Gebauer iz Šmihela, za namestnike na učitelj Anton Vidmar s^ Čateža in nadnčiteljica Marija Clarici i/, Novega mesta. Maloštevilna slomškarija je izvolila enoglasno nekega patra Avšerja. Sicer pa slomškarija v našem okraju zelo slabo vspeva, — vseh slomškarjev ni niti toliko, da bi z njimi potresel Pošten štrukelj. Po volitvi je bila prav animirana zabava v gostilni pri »Dolenjski železnici«. Tudi slom-skarjem se je zahotelo naše družbe iti zabave 'n so nas zaradi tega počastili s svojo navzočnostjo. Zabavali so sc prav dobro — in kaj bi se ■je, denarce so imeli, 25 odstotkov v žepu. Ne zavidamo jim zabave, niti 25 odstotkov — a če smo jim dobri le takrat, ko jih zabavamo, naj nas v prihodnje tudi takrat loči križ in žep. Emancipacija kmečkih žensk. Dozdaj so se potezali le nekateri sloji ženstva za enake pravice z moškimi, navadno le višji in sicer velikokrat sairu v teoriji. Kako pa je treba stvar praktično prijeti, vidi tahko vsak na c. kr. pošti v Spodnji Hrušici, kjer opravlja poštne posle namesto poštarja kar njegova žena, dasi nima niti kakih šol, niti kake izkušnje. Stvar je, kakor se vidi, c. kr. poštnemu ravnateljstvu v Trstu Po volji, nam bi tudi bila, ko bi ne Pozabila včasih odposlati ta c. kr. Poštarica najnovejšega avstrijskega sistema denarja, ki ga oddamo na omenjeni pošti. Na zahtevo ga sicer dobimo, a sitnosti imamo pa le tam, kamor smo ga namenili. Zato prosimo c. kr. poštno ravnateljstvo v I rstu. da uredi stvar in ukrene, da bo urad tudi ob nedeljah in praznikih med uradnimi urami odprt. Pred vratmi Ljubljane smo, zato se nam cede sline po redu. Štajerska justična uprava in slovenščina. Cvetke v potvarjanju jezika, pač najbrže ne rasto kmalu kje y tako bujnem cvetu kot pri raznih državnih uradih na Sloven. Štajerskem. Človek naj zaide v ta ali oni Urad, povsod je deležen najhujših jezikovnih brutalitet, prav poseben rekord pa dajo razne okrajne sodnije s svojimi sodniki. Seveda, slav. justični upravi je to yse »Wurst« in naj se potem tudi kupičijo razne pritožbe radi neumevanja slovenskega jezika tako od strani sodnikov kakor tudi strank. Kot primero navajamo tu samo jeden slučaj, ki se je zgodil pred meseci v jednem štajerskih mest. Vhod k razpravni dvorani okrajne sodnije je nabito poln strank, kar ti prihiti sodnik in iz-pregovori v blaženi kurzovščini krilate besede: »Človek, delajte trg, delajte trg (Geben Sie platz)! Pa reci kdo. da na svetu ni humorja! Zborovanje »Volksbunda« v Gradcu. Kot smo že včeraj v »Dnevu« poročali, je bilo v torek zvečer V Gradcu zborovanje »Volksbunda«. Zborovanja — ki je bilo bojda nad vse dobro obiskano — se je udeležilo tudi veliko število državnih in deželnih uslužbencev. Vsa prireditev je imela nekako protislovansko »ce. Med drugimi je nastopil tudi drž. in dež. zbor. poslanec dr. pl. 'Wellenhof, katerega plitva izvajanja ®o bila v prvi vrsti naperjena proti Avstrijskim Jugoslovanom v splošnem, piav posebno pa še napram olovencem. Wellenhof se je dotaknil vprašanja balkanske vojne in nje na avstrijske Jugoslovane. Nadalje je govoril tudi dež. poslanec štajerski, dr. Negri, ki je polemiziral proti brošuri dr. Iv. Benkoviča, ter dr. E. Weidenhofer, ki je razpravljal o raznih nemško nacionalnih vprašanjih. Ce sklepamo po izvajanjih dr. Negrija. leži delazmož-nost deželnega štajerskega zbora še daleč pred nami. Obsojen kaplan. Pred okrožno sodnijo v Mariboru se je moral v torek zagovarjati kaplan Bosina od Sv. Jurija v Slov. Goricah. Pred par meseci je prišlo med njimi in sinom nekega kmeta do prepira. Zadnji je bil naprednega prepričanja, za kar ga je Bosina tako stepel, da je moral fant v Gradec v bolnico. Bosina se ie zagovarjal s silobranom, a bil kljub temu ol»ojen na 200 K denarne globe, odnosno na dva dni zapora. Tako je, če hodijo kaplani o polnoči v krčme politizirat. Ogenj. Dne 6. t. m. ponoči je izbruhnil ogenj pri posestnici in gostilničarki Mariji Pivk v Podgori, občina Oselica. Ogenj je uničiMcozo-'ec. hišo in veliko sena, ki je bilo na kozolcu. Skupna škoda znaša °kiog 10.000 K. Pivkova je bila za-V;*rovana samo za 2400 K. Vzrok Dažara je doslej še neznan. Pretep. Te dni so popivali v ^eki gostilni v Nadgorici domači in ‘nji fantje, med katerimi je prišlo do Drepira, ki pa se je končal brez vsa- ltin posebnih posledic. Ko pa so se domači fantje okrog osmih zvečer dvignili in odšli iz gostilne domov, so jih tuji fantje ne daleč od gostilne napadli z gnojnimi vilami in poleni. Razvil se je krasen pretep med obema gručama. Več bojevnikov je dobilo težke in lahke telesne poškodbe. Napadeni fantje so jo morali pobrisati. dočim so jih tuji slavno premagali. Surov čin. Dne 11. t. m. je od-kladalo več delavcev v Žalcu opeko z voza. Med temi se je nahajal tudi delavec Franc Senica. Ker je Senica slaboumen, so se ostali delavci norčevali iz njega. Senica je zbežal domov, drugi pa za njim. Na dvorišču svojega gospodarja se je Senica ustavil. Tu je planil nanj delavec Bobek, ki je ubogega Senico vrgel s tako močjo ob tla, da je ta obležal nezavesten na tleh. Ker je Senica dobil težko telesno poškodbo, so ga morali odpeljati v bolnišnico v Celje. Bobka je orožništvo prijelo in izročilo sodišču. Dinamitna patrona kot igrača. Te dni se ie igral desetletni šolski učenec Martin Cizelj iz Belij z dina-mitno patrono. Vdaril je s kamnom po nji. Patrona se je razpočila in je odtrgala ubogemu dečku vse prste desne roke. Žena okradla svojega moža. Posestnik Franc Polutnik iz Troke gore je prodal te dni telico za 216 K. Denar je dal v notranji žep suknje. Nekaj dni nato je opazil, da mu je denar okraden. Tatvino je izvršila njegova lastna žena Helena, ki je dala ukradeni denar svojim staršem, Jožetu in Mariji Oblak, ki sta Polut-nico nagovorila, da je ukradla možu denar. Polutnik je svojo ženo in njene starše ovadil sodišču. Človek bestija. Kakor je »Dan« že poročal, je umoril v Ortvigu na Nemškem neki hlapec svojega gospodarja, njegovo ženo in hčer. Sedaj so morilca prijeli. Piše se Avgust Sternickel in je rojen 11. maja 1866 v Dolenji Mišani na Nemškem. Novica, da je zločinec že dolgo iskani roparski morilec Avgust Sternickel, je vzbudila v celi nemški javnosti velikansko senzacijo, ki se je povečala že zaradi tega, ker se je dognalo, da se je zločinec celih sedem let prosto gibal po raznih krajih Nemčije, ne da bi imel kdo nanj sum. Na Sternicklovo glavo je razpisala berlinska policija že dvakrat po tisoč mark nagrade, toda obakrat zastonj. Zločinec je padel v roke pravici le slučajno in to šele sedaj, pri svojem zadnjem groznem činu, katerega žrtev je postalo troje človeških življenj. Sternickel je priznal preiskovalnemu sodniku frankfurtskega sodišča po sedanji novi aretaciji svojo krivdo čisto mirno in očividno samo zato, da bi imel mir pred sodnikovimi vprašanji. Sternickel je priznal, da je izvršil tri roparske umore v teku zadnjih 10. let, in siccr prvega v Berlinu, drugega v Oranienburgu in tretjega v Ortvigu. Kar se tiče umora v Ortvigu, jc Sternickel izpovedal, da se je tega umora samo udeležil in to s tremi, v Berlinu aretiranimi roparji, ki so bili glavni krivci. Register berlinske kriminalne policije ima na ime Avgust Ster-nikel precej debel zvezek aktov. Prvič je Sternickel zapisan v te akte leta 1905, ko je zgorel v Plagvicah historični mlin, za katerega so se bojevali leta 1813. Francozi in Rusi. Na pogorišču so našli truplo lastnika mlina Knappa in njegovega zvestega tovariša, psa čuvaja, ki je bil tudi ubit. Kmalu po tem požarju se je dognalo, da gre tu za roparski umor katerega je izvršil mlinarski hlapec Avgust Sternickel. Takrat je berlinska policija prvič razpisala nagrado za Sternicklovo glavo v znesku 1000 mark, toda brez uspeha. Zasledovanje je bilo otežkočeno posebno radi tega, ker ni imela policija pri roki nobene fotografije morilčeve. Po dveh letih je policija drugič razpisala nagrado za Sternicklovo glavo. K morilčevem popisu je pri-itavila kot karakteristično posebnost to, da Sternickel rad goji golobe, da se rad baha z ljubimskimi anekdotami in s tem, da je bil baje nekoč samostojen mlinar, da je pogosto zelo nemiren, in da toži, da ima hude sanje. Po teh znakih so Stsrnickla zasledili in ga aretirali ravno takrat, ko je delal pri mlinarju Forstru v Vernstedtu pod imenom Pavel Voigt. Orožnik je torej Sternickla aretiral v mlinu. Stcrni-ckel se je silno branil trditve, da je on iskani morilec in je prosil, da se sme za pot k sodišču preobleči. To se mu je dovolilo. Sternickel se je čez nekaj časa vrnil iz sosednje sobe. Z nasmehom na obrazu je potegnil iz žepa z bankovci napolnjeno listnico, potrkal je nanjo in je rekel: »Sedaj pa greva lahko na pot.« S tem je res omajal stražnikovo nezaupanje. Stražnik je postopal zato z njim veliko mirneje, kar pa je Sternickel porabil. Skočil je skozi okno in je pobegnil. Na begu ga je dohitel na polju neki drug orožnik in ga ho- tel prijeti. Morilec pa ga je sunil s tako močjo v trebuh, da je orožnik omedlel. Od onega časa se je klatil neprestano po raznih krajih, dokler ni prišel pravici v roke. Koliko umorov in drugih zločinov ima še na vesti. najbrže javnost nikdar ne bo izvedela. Ljubljana. — Odgovor na interpelacijo na nadzornika Maierja. Ako je bila zračna sesalka II. mestne šole mestnemu šolskemu svetu zaračunjena 40 K, je to gotovo storil Jeglič iz ljubezni do šolske mladine, saj je c. kr. šol. nadzornik Maier trdil pri seji mestnega šolskega sveta, da je Jeglič iz gole ljubezni do šolske mladine predložil saldiran račun o šolskih potrebščinah, katerih nikdar ni kupil in ki ga je na zvit način izvabil od trgovke. Ne čudimo se Mai-erju. Že pred meseci je bil c. kr. šolski nadzornik Maier pozvan, naj položi račun o učnih slikah, ki so jih na njegovo povelje spisali ljubljanski učitelji, on pa jih je za drag denar prodal založnikom. Na dan z računi, če ne, bomo rekli: »Enaki tiči skup lete!« — C. kr. orožniškemu poveljstvu v Ljubljani. Vasi Hrušict in Stepanja vas spadata k orožniški postaji Moste. Njeni orožniki so bili pridno na delu, ko so morali obrtniki trgovci itd. razobesiti na svojih hišah napisne deske. Prihajali so opomini, pele so kazni, dokler ni bilo napisov. Nobeden ni ušel bistremu očesu postave. Zdaj ga ni pri nas obrtnika ali trgovca, ki bi ne imel napisa. Le branjevec Korbar v Spodnji Hrušici ga nima. Ali ne vidi c. kr. orožništvo morda zato njegove hiše, ker jc mož slučajno župan in obenem črn? Ako je tu c. kr. orožništvo pozabilo svojo dolžnost, naj j,e ne pozabi izpolniti, ako je pa krivda pri c. kr. okrajnem glavarstvu, ga prosimo, da se vzbudi iz svojega spanja. Ker dajemo pošteno cesarju, kar je cesarjevega, naj tudi cesarski nam enako pravico rešijo. — Gostilniška zadruga v Ljubljani je izdala svojim članom neki oklic, s katerim svari glede policijske ure in povdarja, da je c. kr. dež. vlada dala mestnemu magistratu strog nalog, da se imajo taki prestopki kaznovati z najmanj 5 kron globe. S tem ukazom naj bi se pritisnilo gostilniško obrt. V principu se moramo vsi ljubljanski obrtniki zakonu pokoriti, v tej zadevi so pa primorani posebno gostilničarji opozoriti obrtno oblast I. in višje instance, da naj kakor pri policijski uri, pazi na izvrševanje obrtnega zakona sploh. Pred seboj imamo »Gostilničarski Vestnik« štev 1. Tam stoji na drugi strani pod »Gostilničarjem v vednost« v ponatisnjenem odloku c. kr. deželne vlade štev. 2751. z dne 9. februarja 1909 v 13 odstavku sledeče: »Da sc v takih slučajih zabrani morebitno predčasno prevzetje obratovališča po novem prosilcu za koncesijo (kar mora veljati tudi za najemnika) je treba vršiti natančno kontrolo, se morajo oni, ki so zagrešili prestopke proti zakonu, kiicatl na zagovor Itd.« Javna tajnost je, da se v Ljubljani izvršuje po cele tedne in mesece prej, kakor so tozadevne prošnje sploh rešene, gostilniška in celo kavarniška obrt, dasiravno se je to tudi javno v časopisju protestiralo. Gospoda, kje je objektivnost in zakon? Če se slučajno v gostilni veseli gostje kak četrt ure zamudijo, (Ja popijejo še kupljeno vino, se mora ubogi gostilničar kaznovati kar z globo 5 kron. Če so pa gostilne in kavarne tedne in mesece brez koncesije, s svojevoljno predrznostjo in preziranjem obrtnih zakonov odprte, tega obrtne oblasti ne vidijo. Dokazi na razpolago. Ravno tako zanimiv je tudi odstavek 19. imenovanega odloka. Samo par slučajev. V Ljubljani, oziroma na letovišču izv en Ljubljane je bogata dama. Slučajno (.) pa ima ta dama v Ljubljani samo dve —-tako imenovani pon0"11 gostilniški koncesiji, ki se prenašati iz ene^ hiše v drugo. Drug slučaj. Premožnemu podjetniku se je zljubilo, da je kupil hišo, gotovo je opazil, da se je tu stočilo več litrov vina in piva. Dasiravno tujec, zaprosil je, seveda samo prenos, gostilmske koncesije. No, in mož ni danes vec samo vele-podjetnik — ampak po poročnih iz seje občinskega sveta je tudi že gostilničar. — Ali se to zjaga z odlokom c. kr. dež. vlade stev. 2751. z dne 9. februarja 1909 ? Seveda se u-tegne trditi: to so stare koncesije. Na to odgovorimo: So Pa nove osebe, in kam pa naj se obrnejo potem ljubljanski gostilničarji in kavarnar-ji ter njihovo službeno osobje, ako pridejo vse Jipncesije v roke špekulantom, ki so večkratni hišni posestniki in podjetniki ter naš stan, odnosno naše osobje in nas samo izkoriščajo. Zadnji čas je, da se temu naredi konec in prosimo merodajne ose- be, da storijo svojo dolžnost. Prizadeti davkoplačevalci. — Danes je 25 let, ko je umrl Andrej Einspieler, bojevnik koroš-skih Slovencev. Bilo bi zanimivo pokazati napredek teh 25 let. — Ljubljanski Sokol priredi na pustni torek »jubilejno maškerado«. Natančnejša pojasnila in navodila slede. — Veliki lovski ples. Po preteku dveh let nastopajo slovenski lovci letos L februarja zopet v javnosti. Slovensko lovsko društvo, ki se krepko razvija in si pridobiva vedno več članov in prijateljev, priredi ta večer v vseh zgorenjih dvoranah »Narodnega Doma« v Ljubljani svoj ples. Godba slavne »Slovenske filharmonije«. Za povzdigo Židane volje posetnikov plesa bode poskrbljeno v vsakem oziru, zlasti z izborno kapljico, ki se bode točila po šotorih. Prijatelj neprisiljene zabave, zateci se 1. februarja, to je v soboto pred svečnico v naročje »Narodnega Doma« — ostal ti bode lep spomin na ta lovski večer. — Velika domača plesna veselica in maškarada se vrši danes zvečer ob 8. uri v gostilni »Leon«, Flo-rijanska ulica 6. Vsaka maska dobi darilo. Glej inserat! — Kinematograf »Ideal«. Danes zadnjikrat sijajna drama »Zdravnik svoje časti«, z Psylandrom v glavni ulogi. V petek senzacijska drama »Na razpotju smrti«. V soboto velika senzacija, detektivski roman »Lov za rniljon«. Loterijske številke. Trst: 67, 7, 32, 71, 81. Trst. Shod železničarjev v Trstu, na katerem je poročal tudi državni poslanec dr. Ellenbogen iz Dunaja in na katerem so socijalno-demokra-tični hujskači temeljito pogoreli. Trst, dne 13. januarja. Danes se je vršil tu v Trstu v dvorani »Delavskega doma« shod socijalno-demo-kratičnih železničarjev. Socijalni de-mokratje so naznanjali v svojih listih, da bosta poročala na. shodu dr-državna poslanca Pittoni in dr. Ellenbogen. Naznanjali so tudi, da sta povabljena na shod državna poslanca dr. Rybaf in dr. Gregorin. Današnja »Edinost« je pisala, da se dr. Rybar in dr. Gregorin ne bosta udeležila shoda, ker so socijalni de-mokratje pač vsega zmožni, kar so že neštetokrat pokazali. Dostavila je tudi, da so povabili dr. Rybafa in dr. Gregorina samo zaradi agitacije, ker se oni pač prav dobro zavedajo, da je udeležba v tem slučaju velika, drugače je pa ni. »Edinost« je imela prav. — Socijalni deniokratje so sklicali ta' shod samo zaradi tega, ker se bližajo volitve. To je bilo tudi razvidno iz vseh govorov. — Shodu jc predsedoval Kopač. Kot prvi govornik je nastopil posl. Pittoni, kot glavni poročevalec pa državni poslancc dr. Ellenbogen, ki so ga poklicali z Dunaja, da on pove svoje mnenje o 17miljonskem predlogu, ker dosedaj železničarji nobenemu pridigarju niso ničesar hoteli verjeti. Dr. Ellenbogen je govoril o tem predmetu precej obširno: ne vemo, če je zborovalce prepričal ali ne, kajti navdušenja ni bilo bogve kakšnega. Reči pa moramo, da je govoril precej stvarno, dasiravno se je tuin-tam zaletel, bodisi v to ali pa ono osebo. Toda, kakor se vidi, nemški socijalni deniokratje niso takšni, kakor n. pr. slovenski; oni (nemški) siccr napadajo, ampak napadajo tako, da je iz njihovih napadov razvidno, da so izobraženi, da so čisto drugače vzgojeni, kakor pa naše mevže, ki ne znajo nič druzega kakor napadati, in kadar napadajo, napadajo tako gnusno, tako falotsko in se poslužujejo pri tem najgrših izrazov, da je iz vsega takoj razvidno, da so neizobraženi, da tiče pregloboko v inaterijalističnih naukih in se skoraj že približujejo živalskemu instinktu. Zato se jih ljudstvo izogiba, kakor strupene kače in razumen je vsak, ki jim je obrnil hrbet — je o-stal vsaj čist in nepokvarjen, ima vsaj še nekaj plemenitosti v sebi, ki bi jo, ako bi ostal v tej živalski družbi, takoj zgubil in postal človek brez razuma in brez srca. — Za dr. Ellenbognom je govoril Kopač; prevedel je namreč govor na slovensko. Nato pa je začel zabavljati in hujskati. — Regent, ki je stal v ozadju, je zapazil naenkrat strokovnega tajnika Brandnerja, in od tistega časa ni imel miru. Potegnil je iz žepa listek in ga nesel predsedniku. Naznanil mu je namreč, da je Brandner navzoč. In tisti predsednik, ki je v svojem govoru poudarjal, da bi se dr. Rybafu in dr. Gregorinu ničesar ne pripetilo, ako bi prišla na shod, tisti predsednik torej, ki bi moral skrbeti na shodu za mir in red — je naenkrat naznanil, da se nahaja na shodu tudi tajnik Brandner od Narodne delavske organizacije in je začel hujskati zborovalce proti nje* mu! Toda na shodu je bilo veliko pristašev Narodne delavske organizacije in Zveze jug. železničarjev, ki so Kopača, ki je hotel s svojim hujskanjem doseči, da bi Brandnerja napadli — takoj ustavili. Nastal je velikanski protest proti predsedniku Kopaču, ki je moral v sredi stavka končati, opustiti osebne napade na Brandnerja in se povrniti k predmetu. — Brandner pa je ostal na shodu do konca. Ko bi ne bilo narodno-socijalnega delavstva na shodu, bi moral gotovo bežati. Kopač se je ustrašil, zato pa ni dal nasprotnikom besede, ampak je rekel, da zaključuje, ker bi znal vsak drugi govor pokvariti utis, ki so ga dobili zborovalci na shodu. Brandner torej zaradi tega ni prišel do besede. So-cijalnlm demokratom pa je bilo strašno hudo, da niso mogli delati po svoji glavi, ampak so morali pustiti zastopnike na narodni podlagi stoječih organizacij pri miru. Hudo jim je bilo, ker so tako temeljito pogoreli. Naj še omenimo, da se je pečal vsak govornik z volitvami, tudi oni, ki so se nato priglasili k besedi. Rentačil je po svoji stari navadi tudi Regent, napel vse svoje sile, a vendar ni dosegel zaželjenega uspeha. Narodni želežničarji so pozdravljali vse te hujskače z žvižganjem, posebno pa tistega Kopača, ki mu menda nihče več ne zaupa. Dr. Ellenbogen je bil potrt, ko je videl, da tu v Trstu ni tal za socijalno demokratične železničarske organizacije, odkar obstoji Zveza jug. železničarjev. O tem shodu bomo morda še kako zanimivost poročali. Oj ti nesrečni »neki ljubljanski list« — po dolgem, dolgem času — te je imenovala »Edinost« s pravim imenom. Dva dni na to, pa je nastal v redakciji v »Narodnem, domu« prepir in takoj po tem dogodku smo čitali ponovno o nekem »ljubljanskem listu«. V omenjeni notici smo čitali tudi o mučnem življenju žur-nalista, ki mora kljub majhni plači dosti pretrpeti! Čuden odgovor je bil to; iz njega smo sklepali, da je moralo priti ime »Dan« tistokrat pomotoma v list in da se je urednikom strogo prepovedalo »Dan« imenovati. Tako je moralo biti in nič drugače. Morda pa nam »Edinost« zadevo natančneje pojasni. Bili bi jej v tem slučaju zelo hvaležni. Slovensko gledališče v Trstu, Danes (v četrtek) opereta »Čednost-, na Suzana«. Brasa Cvičkarii (Dalje.) Začutil je. da je truden in ob esti. Zadnji je prismodil mimo Peter Šavra in vihtel poleno: »Dajmo jo!« Mižon se je že privalil v drugi konec trga. Ali pretekel ga ie že Barabon. Upehan je bil in ves potan, ko se je ustavil na oglu. »Kaj bi,« je pomislil, »saj nisem jaz, mene ni gledala.« Tudi Rumence in Rozgotec sta se pripodila skozi drugo ulico in za njim Svašček. Vsi so obstali. Hkrati so vprašali: »Kje je, kod?« V gostilni v sobi sta ostala (e Ješpren in Žonta in Sabla Zmagoslav, katerega so čisto zapustile moči. Slonel je tia mizi in smrčal in ni bil razžaljen. Ko sta se druga dva otresla strahu, sta še izpraznila na zdravje njiju srečne rešitve še nekaj kozarcev, ki so stali natočeni na mizi, ter se previdno zmuzala, voščeč si lahko noč, vsak proti svojemu brlogu. Tudi nočnega čuvaja, Jureta Tepko je dirnil ta vrišč in to pojanje po cestah. Bal se ni in s seženjskimi koraki, opletajoč na desno je hitel na lice mesta. Za Tepko pa je prir jul Topoglav: »Držite jo, skoči Mižon.« Zapazil je bil pred sabo suho postavo čuvajevo, ki jo je ubiral, da mu je frfotal dolgi plašč v vetru in blatu. In Topolgav jc mislil, da je Javnost in še huje je kričal, ko je čul spredaj Mižonov glas. Tudi oni štirje oddihajoči se, so opazili vihrajoči plašč in planili nasproti. »Primi, primi, tu je!« so rjoveli. Kar zona ja obšla Tepko, izbulil je oči in odprt škrbasta usta kakor Jonov som, da bi zakričal na pomoč. Rozgotec kot' prvi, pa je spoznal nedolžno žrtev in se ustavil. »Kje pa si bil, ti, ali tako stražiš?« je zahropel v Tepko. »Ti, nepridiprav, ti že pokažemo. kako se opravlja služba,« so u-. pili vsi navskriž. »Brzo naprej, ti zaspane!« Čuvaj je še vedno zijal in ni razumel. Ves trd je bil prestanega' i stral"' Tu komaj se je odvalil kamen od srca, že mu groze. In tako po nedolžnem! Cel čas je verno stražil. Ali nenadoma se je stresel: »Kaj če me je kdo videl, ko sem skozi okno?« Zatemnilo se mu je pred očmi. Toda Rozgotec se je razkačil in ga sunil v rebra. »Pri moji duši, ali ne boš tekel, ali ne veš, kdo smo? Ti si jo moral videti, če nisi ležal pijan za plotom. Žensko, vlačugo, kanaljo, Javnost, ki nas je psovala. Teci, hitro!« »Jlitro,« so upili vsi, »za ono, v rožastem krilu, kanaljo. Cvičkarji nam je rekla. Sivo ruto ima.« »Liter vina, rdečega dobiš, teci,« j,e upil Mižon in vsi so sopihali naprej. (Dalje.) Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. BOLEZEN KRALJA PETRA. Belgrad, 15. januarja. Vse vznemirjajoče vesti o nevarni bolezni kralja Petra ne odgovarjajo resnici. Kralju se je zdravje zopet vrnilo. Revma je popolnoma popustila, tako da se je kralj že zopet podal k rednemu delu. SITUACIJA. POSLANIŠKA KONFERENCA. VZNEMIRJENJE V POLITIČNIH KROGIH. London, 15. januarja. V tukajšnjih političnih krogih vlada veliko vznemirjenje radi situacije na posla-niški konferenci ki se je danes zopet vršila. Včerajšnja vest »Daly Telegrapha«, da namerava neka država, ki pripada tripelententi, staviti predlog, naj se rešitev vprašanja o-mejitve Albanije odloži za tofiko časa. da Rusija in Avstrija demobilizirata, se je izkazala kot resnična. Predlog je stavila namreč na današnji seji Francija. Zelo zanimivo je tudi dejstvo, da se je angleški mornariški minister Churchill od sobote do pondeljka mudil v Parizu, kjer jc konferiral z ruskim vojnim ministrom Sahomlinovom in francoskim ministrskim predsednikom Poinca-rejem. London, 15. januarja. Danes popoldne se je zopet vršila pod predsedstvom ministra Greyja v zunanjem ministrstvu seja poslaiiiške konference. Pariz, 15. januarja. Nemčija je v imenu trozveze izjavila, da pomorska demonstracija velesil pred Carigradom v tem tremotku še ni potrebna. BO? fiARSKI GENERALNI SVET. VOJNA ALI MIR. Sofija, 15. januarja. Danes se vrši v Svilenu (Mustafa-paša) pod predsedstvom kralja Ferdinanda bolgarski vojni svet, katerega se bodo udeležili vsi ministri in vsi štirje poveljniki bolgarskih armad. Vojni svet bo razpravljal o vseh okolno-stih za slučaj nadaljevanja vojne. Vojnemu svetu pripisujejo v bolgarskih političnih krogih velikansko važnost. RUSIJA MOBILIZIRA NAPREJ. London, 15. januarja. »Dailv Telegraph« poroča iz Carigrada, da je ruska vlada sklenila vse one vojake. katerih služba je potekla z Novim letom, še vnaprej obdržati pod orožjem. Sicer Rusija, četudi polagoma, vendar neprestano naprej mobilizira. Na zapadno mejo prihajajo vedno novi oddelki vojaštva. D^rNOPO*JSKO VPRAŠANJE. TRDOVRATNA TURČIJA. Dunaj, 15. januarja. »Wiener Allgcmeine Zeitung« poroča iz dobro informiranih krogov iz Carigrada: Porta je sklenila, da ne bo upoštevala kolektivne note velevlasti. Merodajni krogi zatrjujejo, da na odstop Drinopolja ni niti misliti, ker bi sultan pri kalifih v nasprotnem slučaju silno izgubil na ugledu. Naglasa se tudi. da je Drinopolje še za mesec dni založeno z živečem in muni-cijo in da posadka odločno zahteva nadaljevanje vojne. KOLEKTIVNA NOTA VELEVLASTI. Dunaj, 15. januarja. »Wiener Allgemeine Zeitung« poroča, da bo kolektivna nota velevlasti odločno zahtevala od Turčije odstop Drinopolja. A ko Turčija ne bo upoštevala želj in zahtev velevlasti, potem se ji bo zagrozilo, da nima vnaprej več računati na kako podporo, to se pravi. 3a v Evropi ne bo zamogla več dobiti nobenega posojila. Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«. Učenec s primerno izobrazbo in dobrimi šolskimi izpričevali, se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom. Ponudbe pod „100“ na Prvo anončno pisarno. Mali oglasi. Beseda 5 vinarjev. Najjnaniši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasili ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer. Išče se srednje starosti kuharica, katera bi samostojno gospodinjila in vodila malo obrt. Zmožna mora biti računanja in pisave. Kje, pove »Prva anončna pisarna«. Msškaradne obleke se izposo-jujejo na Krakovskem nasipu št. 10. Vabilo na domačo plesno veselico in maškarado kaleva se vriši danes v četrtek, 16. januarja v gostilni „LEON“ Plorijanska ulica štev. O. Vstop prost. Začetek ob 8. url. 1! Vsaka maska dobi jtlarilo !! K obilni udeležbi vabita najvljudneje LEON in FANI POGAČNIK. Vpokojenec Abrahamove starosti si išče službe kot hišnik, sluga ali kaj teirm primernega. Dopisi naj se pošljejo na »Prvo anončno pisarno" pod šifro „Dobra moč*. Povodom bolezni in smrti naše iskreno ljubljene, nepozabne nam soproge, oziroma matere in hčerke, gospe Fani Seunig roj. Vidali nam je od vseh strani došlo toliko ganljivih dokazov preljube-znjivega sočutja, da si štejemo v dolžnost se na tem mestu vsem prav prisrčno zahvaliti. Vsi krogi občinstva so nam s tako lju-beznjivim sočustvovanjem in s tako obilno udeležbo pri pogrebu ter z darovanjem krasnih cvetlic in vencev tešili našo bol, da ne moremo vseh imenoma našteti. Skratka: iz globin srca vsem prisrčna zahvala. V Ljubljani, dne 15, januarja 1913. Žalujoči ostali. a> ec M UEMBH O a> SL >00 cd sz CD ca o Q_ ^varovan jMSihrastJin “O o m CD cr »2 CO< °o CD o *-4* CD •Hh »5 IRllH n CD CD Lasi« kit« najfinejše kakovosti po 5, 7, 9 >r 12 kron — vse vrste lasne podla? In mrežice — barva za lase in bradf „Neril“ po 2 in 4 K — toaletne po trebščine — lasulje, brade in drujf potrebščine za maskiranje, vse P1 zelo zmernih cenah priporoča Šteta n Strmo! brivec Sn lasničar Ljubljana, Pod Trančo št J (vogal Mestnega In Starega ti ga) Izdeluje vsa lasnlčarska dela solidno in ok«f no. Kupuje zmešane in rezane ženske las1 Radi inventure prodajam vso zimsko zalogo kostumov, mantljev, pale-tojev, jopic, bluz, raglanov, oblek, klobukov in vse drugo blago 50 0|0 pod lastno ceno. »Angleško skladišče oMek“ M O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5 V --------------------------- _______-4 ■ H Za veselice! Velika izbira hajcenejših raznih krink, kap, klobučkov in drugih pokrival, girland, koriandoli, serpentin in tiru- ( gih reči. Vse te predmete dajem dru- ' štvom v komisijsko prodajo, to je, kar se ne razpeča sprejmem po veselici nazaj. Isto velja za vsa zisnanja naročila. FR. IGLIČ Ljubljana, Mestni trg štev. 11-12. Del. glavnica: K 8,000.000. Rez. fond nad H K 800.000. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeva ulica tšt«v. Š2, (lasma. hiša) Podružnice v Spijeta, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili 4Vjo Tim m Učiteljska tiskarna : Ljublana, Frančiškanska ulica št. 6 : se priporoča slavnemu občinstvu za izvršitev vsakovrstnih tiskovin. Vsled najmodernejše uredbe izvršuje naročila najokusnejše in v najkrajšem času. — V zalogi in razprodaji ima najnovejše izborne mladinske spise, kakor tudi vse šolske, županijske in druge tiskovine. Litografija. •••• Cene najnižje! Notni stavek.