ANNALES • Ser. hist. sociol. • 13 • 2003 • 1 POROČILA IN OCENE/RELAZIONI E RECENSIONI/REPORTS AND REVIEVVS, 183-213 TALIJANSKA UPRAVA I EGZODUS HRVATA 1918. - 1943. Zbornik radova s Medunarodnog znanstvenog skupa Talijanska uprava na hrvatskom prostoru i egzodus Hrvata (1918. - 1943.). Zagreb, Hrvatski institut za povijest- Društvo "Egzodus istarskih Hrvata", 2001, str. 826 22. in 23. oktobra 1997 je v Zagrebu potekala med­ narodna znanstvena konferenca z naslovom "Talijanska uprava na hrvatskom prostoru i egzodus Hrvata (1918. - 1943.)". Simpozij so skupno organizirali društvo Egzo­ dus istarskih Hrvata in Hrvatski institut za povijest v sodelovanju s Povijesnim arhivom v Pazinu in Povijes- nim arhivom na Reki. Izšel je tudi zbornik referatov z omenjenega znanstvenega srečanja. Izdajatelja zbornika sta Hrvatski institut za povijest in društvo Egzodus istarskih Hrvata, glavni in odgovorni urednik pa Marino Manin. Natisnjen je bil v 700 izvodih. Njegova vsebina je dvanajst poglavij. Uvodno vse­ buje pozdravne nagovore Vladimira Seksa, takratnega podpredsednika Hrvaškega Sabora, mag. Nevia Šetiča, predsednika društva Egzodus istarskih Hrvata, in dr. Jura Zovka, odposlanca podpredsednika vlade in ministra za znanost in tehnologijo Republike Hrvaške. V drugem tematskem sklopu z naslovom Egzodus kot posledica italijanske imperialistične politike najprej akademik Petar Strčič obravnava eksodus Hrvatov iz Istre in drugih hrvaških krajev med leti 1918-1958 s političnega, nacionalnega in gospodarskega vidika. Za njim Nikola Crnkovič predstavi genocid kot sredstvo, metodo in stil italijanske imperialistične politike na hrvaških tleh. Dr. Milica Kacin-VVohinz zaključuje dru­ go poglavje s poročilom o jugoslovansko - italijanskih odnosih in slovensko - hrvaški manjšini v Italiji med obema vojnama. Naslednji trije sklopi obravnavajo eksoduse iz po­ sameznih hrvaških obmorskih pokrajin, Istre, Reke z otoki ter Dalmacije in Boke Kotorske. Dr. Darko Du- kovski obravnava politične, gospodarske in socialne vzroke za eksodus istrskih Hrvatov v času italijanske uprave od 1918 do 1943. Mag. Jakov Jelinčič predstavi arhivsko gradivo o eksodusu istrskih Hrvatov, shranjeno v Državnem arhivu v Pazinu. Giovanni D'Alessio opiše Italijane in Hrvate v Pazinu v času italijanske države oziroma v času od Ville Giusti do Rapalla. Zadnje delo o eksodusu iz Istre je napisal John Kraljic. V njem je podan pregled zgodovine istrskih emigrantov v ZDA med obema svetovnima vojnama. Uvodni referat poglavja o eksodusu z Reke in otokov je imel dr. Željko Bartulovič. Razpravlja o italijanski upravi in iredentizmu na Sušaku v letih 1918-1943. Dr. Antun Giron opisuje razmere na reškem področju in medvojni eksodus istrskih Hrvatov. Prispevke za zgo­ dovino Cresa in Lošinja pod italijansko upravo (1918- 1943) ter boj tamkajšnjih Hrvatov za obstanek je predstavil mag. Julijano Sokolič, D'Annunzijevo vlada­ vino na Reki (september 1919 - januar 1921) in prvi eksodus Hrvatov z nje pa dr. Mihael Sobolevski. V tematskem sklopu o eksodusu Hrvatov iz Dalmacije in Boke Kotorske prof. dr. Ivan Pederin piše o odnosu italijanskih iredentistov do Dalmacije (do leta 1919), dr. Josip Vidakovič o eksodusu Hrvatov iz Zadra (1918-1943) ter Ankica Pečarič in akademik Josip Pečarič o položaju Hrvatov v Boki Kotorski v času italijanske okupacije (1941-1943). Najdaljše poglavje v knjigi (143 str.) obravnava delovanje prosvetnih in kulturnih ustanov pod italijan­ sko upravo. Mag. Mirjana Domini podrobno obdela hrvaške šole v Istri (1918-1943), Ante Cukrov pa Hrvaško osnovno šolstvo v Istri od leta 1918 do leta 1945. Mag. Nevio Šetič in mag. Marino Manin v so­ avtorstvu predstavita zgodovino posebnega (istrskega) internata, ki je bil ustanovljen v Karlovcu za učence z ozemelj pod Italijo in pozneje preseljen v Zagreb (1919- 1941). Dr. Branimir Crljenko razpravlja o vlogi hrvaških preporodnih čitalnic v Istri pri obrambi jezikovne in kulturne identitete istrskih Hrvatov. Gospodarske razmere v času italijanske uprave so obravnavane v sedmem poglavju. V njem prof. dr. Pavao Ravlič piše o gospodarskih vzrokih za izse- 206 ANNALES • Ser. hist. sociol. • 13 • 2003 • 1 POROČILA IN OCENE/RELAZIONI E RECENSIONI/REPORTS AND REVIEVVS, 183-213 Ijevanje Hrvatov in drugih prebivalcev Istre med obema vojnama, prof. dr. Mira Kolar-Dimitrijevič pa o tržaški Jadranski banki in njenem vplivu na razvoj hrvaškega gospodarstva od leta 1905 do leta 1941. Naslednje teme zadevajo položaj in delovanje duhovščine pod italijansko upravo. Mons. Ivan Grah je opredelil vlogo istrske duhovščine v nacionalnem boju med leti 1918-1943, prof. dr. Jože Pirjevec pa odnos italijanske države do duhovščine v Istri od leta 1920 do leta 1922. Dr. Jure Krišto na podlagi cerkvenih virov opredeli različne pritiske italijanskih oblasti na Hrvate med leti 1941-1943. V poglavju o Hrvaških odgovorih na italijansko po­ litiko od leta 1941 do leta 1943 najprej dr. Zdravko Dizdar oriše italijansko politiko do hrvaških pokrajin in njene posledice v drugi svetovni vojni, nato pa dr. Mario Mikolič predstavi razsežnosti oboroženega upora italijanski oblasti v Istri v septembru leta 1943. O kulturni dejavnosti istrskih emigrantov govorijo štirje avtorji. Akademik Josip Bartulič obdela njihovo književnost, dr. BosiIjka Janjatovič pa predstavi istrsko izseljensko problematiko v luči zagrebškega časopisa Istra. O tem glasilu piše tudi dr. Ante Laušič. Prispevek akademika Nedjeljka Fabria je poln beležk za nena­ pisano poglavje njegovega romana "Vježbanje života". V njih najbolj pogosto omenja D'Annunzia, Mussolinija, Lenina in Krležo. Pričevanja, kot predzadnje poglavje, vsebujejo nekaj osebnih izpovedi iz obravnavanega obdobja. Dušan Trumpič priča o izgonu svoje družine iz Pulja, Enrico Depiera in Hrvoje Defar o izseljevanju iz Tinjana, Ljubo Drndič o Istri v času sprejemanja Pazinskih sklepov, prof. dr. Milivoj Sironič o svoji vrnitvi v Istro po 18 letih izgnanstva in prof. dr. Uroš Peruško o svojem očetu Toniju Perušku. V zadnjem poglavju so zbrane misli iz diskusije udeležencev razprave na zagrebškem simpoziju: Nikole Crnkoviča, Dušana Trumpiča, prof. dr. Pavla Ravliča, akademika Nedjeljka Fabria, dr. Mihaela Sobolevskega, akademika Josipa Pečariča, dr. Maria Mikoliča, Berta Črnje, dr. Željka Bartuloviča, prof. dr. Mateja Križmana, akademika Petra Strčiča, prof. dr. Ivana Pederina in prof. dr. Miroslava Bertoše. Zaradi lažje orientacije v obravnavanem prostoru so na notranji strani platnic natisnjeni zemljevidi Julijske krajine. Vsak prispevek ima tudi povzetka v angleškem in italijanskem jeziku. Po knjigi Storia di un esodo - Istria 1945-1956 (1980), ki je nekakšna bela knjiga eksodusa italijanskega prebivalstva iz Istre, ko so le-tej zavladali Slovani, smo sedaj dobili na knjižne police še belo knjigo eksodusa hrvaškega prebivalstva iz Istre v času, ko so ji vladali Italijani. Veliki deli sta torej končani, za celotno in objektivno razumevanje zgodovine istrskih migracij v 20. stoletju pa bo vseeno potrebno preučiti še dve temi. Prva je eksodus istrskih Slovencev in Hrvatov po drugi svetovni vojni in druga eksodus italijanskega prebival­ stva iz Istre med obema vojnama. To delo ni še opravljeno in čaka zavzetih rok, da se ga lotijo. Ivica Pletikosič RIJEKA, god. 5, sv. 1/2. Rijeka, Povijesno društvo Rijeka, 2000, 221 str. Decembra leta 2000 je reško Zgodovinsko društvo Reke (Povijesno društvo Rijeka) izdalo še en zvezek svoje periodične publikacije "Rijeka", ki izhaja že peto leto. Glavni urednik dela je akademik Petar Strčič, izšlo pa je v 700 izvodih. Publikacija je razpoznavna po platnicah, na katerih je slika, ki prikazuje prihod Karla VI. na Reko leta 1728. Njen prvi del je posvečen strokovnemu posvetu zgodovinarjev na temo "Zločin v drugi svetovni vojni", ki ga je reško zgodovinsko društvo organiziralo na Reki 9. 11. 1999. Zvezek, ki prinaša referate simpozija, se začne s pozdravnima nagovoroma Petra Strčiča iz arhiva Hrvaške akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu in Slavka Linica, ki je v času posvetovanja bil reški župan, zdaj pa je podpredsednik vlade Republike Hrvaške. Tema prvega članka v publikaciji je sojenje v Numbergu v letih 1945 in 1946. Njegov avtor je prof. dr. Vladimir Duro Degan z Jadranskega zavoda HAZU v Zagrebu. Za njim dr. Mihael Sobolevski z Reke opisuje delovanje četnikov na Hrvaškem v drugi svetovni vojni. Akademik Petar Strčič se v svojem tekstu poglobi v vojne zločine, storjene v Jasenovcu od poletja 1941 do konca aprila 1945. Ivan Kovačič, reški profesor, za­ ključuje tematski sklop z referatom o številu umrlih internirancev v koncentracijskem taborišču Kampor na otoku Rabu v letih 1942-1943. V drugem delu publikacjie, med razpravami in članki, je najprej pregledni članek mag. Vesne Munič z reške glasbene šole Ivana Matetiča Ronjgova, v katerem opisuje Reko v rimskem obdobju. Dr. Lovorka Čoralič s Hrvaškega zgodovinskega inštituta predstavlja vsebine oporok emigrantov z otoka Krka, shranjenih v beneškem državnem arhivu. Osredotočila se je na oproke iz 15., 16. in 17. stoletja. Vsebina oporok je predstavljena v italijanskem originalu in hrvaškem prevodu. Prof. Ivan Barbarič iz Sesvet pri Zagrebu opisuje svoje videnje življenjske poti in dela velikega hrvaškega umetnika Juraja Julija Kloviča Croate, ki je živel od 1498 do 1578. Strokovni članek prof. Igorja Žica s Pomorskega in zgodovinskega muzeja Hrvaškega primorja ne Reki obravnava družino Nugentovih kot pomembno aristo­ kratsko rodbino hrvašega devetnajstega stoletja. Dr. Bosiljka Janjatovič s Hrvaškega zgodovinskega instituta v Zagrebu predstavlja politično vroče reško poletje 207