SAVINJSKI VESTNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTI MESTA CELJA, OKRAJA CELJÉ-OKOLIC1 IN OKRAJA $0$TANJA LETO IV., STEV. 1 CELJE, DNE 1. JANUARJA 1951 POSAMEZNA STEV. 3 DIN Oh Batomi STAREGA LETA Ce se ob zatonu letošnjega leta ozre- mo nazaj na naše delo, na uspehe in neuspehe, nam ni težko ugotoviti, da jo bilo vložerJih od delovnega ljudstva v Celju mnogo naporov; enako tudi ne bo mogoče zanikati uspehov. Vendar želimo kritično pogledati na- zaj z željo, da ugotovimo, ali smo res storim vse in če nismo, kake so bile Klavne pomanjkljivosti, ki bi se jih lahko izognili in kaj bodo v nasled- njem letu predvsem naše naloge. Co izvzamemo uspehe, Ki so jih do- segli naši delovni ljudje po tovarnah in drugod Jn se ozremo na ostalo de- javnost na gospodarskem in kulturnem polju, moramo priznati, da je bila le- tos v primerli s prejšnjimi leti znatno rmanjšana iniciativnost ljudskih mno- žic, kar se je odražalo na množičnih akcijah tako glede njihove smotrne or- ganCiacije, kakor glede njih števila. To lahko trdimo skoraj za vse oblike mno- žično dejavnosti, lizjema je tu naše ga- silstvo in ljudska proeveta. Vendar tu- di pri prosvetni dejavnosti nlismo mno- Ko napredovali glede pritegnitve čim več sodelavcev. Napredek je bil pred- vsem v dviganju kvalitete in neke kon- •olidacije v razvoja samem. Na področju komunalne dejavnosti enako ne moremo beležiti posebnega napredka. Stanovanjsko vprašanje je še vedno enako pereče, v enaki meri lahko ugotovimo tudi glede snage lin eunanjosti našega mesta, da ni bilo pravega napredka. Se vedno nas po- edravljajo ruševine kot ostanek pre- teklo vojne, kot da Celjanom ni nič do tega, kakšen vtis mora to napraviti na ljudi, 1Ü pridejo v naše mesto. Ne- kam preveč apatičnosti je v vsem tem. Mislim, da ni treba poudarjati, da nam to m v čast, važno pa je, da to ni v nikakem razmerju z uspehi in delov- nËm elanom na ostalih področjih. Res je, svoje sile smo morali usme- riti predvsem tja, kjer je potrebnejše, kjer se bije odločilna bitka za ključne pozicijo petletnega načrta, vendar nas to ne opravičuje, da ne bi storiili vsaj to, kar lahko storimo. To pa ni mogoče brea močne zavesti soodgovornosti in brez iskrenega sodelovanja vseh nas. Tudi glede preskrbe, priznajmo, smo ▼ tem letu preživeli veliko pomanjkUi- vocii I'm težav. Te se gotovo ne smejo veo ponoviti. Ali tudi tu nismo storili »vsaj to, kar bi mogli? Na to vprašanje ne moremo odgovoriti brez priznanja,] da bi b'lo lahko mnogo bolje. Koliko gro tu na račun slabe organizacije raz- dellllnegr. aparata? Ali smo dobili od našo zemlje to, kar bi nam lahko dala? Priznajmo, da je tudi tukaj mnogo po nepoti-ebnem zamujenega. Glavno pa je, da se moramo iz vsega le nekaj naučiti, da smo odgovorni vsi in da bo mogoče založiti naš živilski trg in znižati cene le z močnejšim po- segom državnega in zadružnega sek- torja našega poljedelstva. To je edina ipot, da zvišamo življenjski istandard delovnih ljudi. Ocenitev uspehov in neuspehov nas lahko samo potrdi v prepričanju, da Je napredek samo v skupnih naporih in da bomo skupno premagali vse •vire. S tako izprašano vestjo stopamo sa- mosavestno in s svetlimi upi v novo leto in v zadnje leto naše petletke. Pri tem sj ne postavljamo več vpra- šanja, kdaj bomo petletko dovršili in kako, ker smo si na ta vprašanja tako- rekoo že zdavnaj odgovorili; v veliki večini gospodarskih panog bosta kramp in lopata zadnjič za petletni načrt za- sajena daleč pred rokom. Prišli bi pre- daleč, ko bi še računsko in statistično dokazovali upravičenost našega navdu- šenja nad delovnim elanom naših de- lavcev in nameščencev pni dokončava- nju ïadnjih naJog petletnega načrta. Ne pozabimo, da gre za borbo za bolj- 6i Ir. obilnejštl kruh, to borbo vodimo T vzajemnim delom, a skupnost Je na- ša nepremagljiva moč, v tem pa zago- tovilo za popolni uspeh. Prav pa je, če se pred zadnjim na- skokom na fronti dela vzpodbudno" opomnimo na nekatera posebna vpra- šanja, katerih rešitev ne bo pomenila le golo uresničenje osnovnih življenj- skih fn delovnih pogojev temveč ne- kaj več. Ena teh nalog, kil smo sii jo Celjani eastaviLi, je naše gledališko poslopje. Za nobeno ceno je ne smemo pustiti v nema*. Zakaj potem bi limeli prav naši •brekovalci o nesposobnosti našega na- roda za kulturo, ko pa je res le, da je epœobnost za kulturo in napredek v krvi in glavah našega naroda že sto- letja doma. V našem veku in v našem mestu bomo to dejstvo vzidali v gle- daliàkfi hranu , Velik del našega prebivalstva trpi še vedno hudo stanovanjsko stisko ali pa se tlači v za življenje in delo nepri- mernih 'prostorih. Brez doigta pre- mišljevanja in energično bomo iz biv- iih stanovanj s pr'eselitvijo júsam vr- nlili prostore namenu, za katerega so bili že nekdaj zgrajeni. Celje je od nekdaj slovelo kot belo in veselo. Kdaj sploh bi se veselje v blatu, pod pajčevino in nesnago ro- dilo?! To in pa častna doJénost do očuvanja s trdim delom ustvarjenega ljudskega premoženja nas navaja na najdoslednejše izvajanje vseh ukrepov v cilju obrane naših stanovanj, stano- van.iskih zgradb, njih čistoče, snage ulic in pločnikov. To delovno področje hiš- nih svetov je skoraj néltzmerno. Ce trdimo, da ie naša borba za do- vršitev vseh nalog, ki nam jih nare- kuje življenje samo in naše gospodar- stvo, borba za boljši in obilnejši kruh, bo ta obilen le, če bo tudi cenen. Pred nas se tedaj postavlja naloga zagotoviti na naših tržnicah večji dotok blaga ob istočasnem znižanju njegovih / cen. ; Vsem tist.im, ki jim ni prav da si sami, samostojno in neodvisno ter v| miru uravnamo svoje življenje, bomol odgovorili še z nadaljnim prostovolj-î nim delom, ki ga bomo usmerili na od-j stranitev zadnjih rušeVin, na zanemar-! jene ceste in opuščene nasade. Skozi svetle ulice in po širokih belih cestah bomo stopali v svetlo bodočnost. Sicer pa veljaj povsod: manj besed, a več dejanj! Zato naj bo naslednje Iteto živahne množične razgibanosti, leto novih uspehov in velikega poleta, saj je to leto posvečeno deseti obletnici OF, ki nas je v najtežji dobi naše zgo- dovine strnila v nepremagljivo vojsko. V tem znamenju želimo srečno in uspehov polno novo leto vsem delov- nim ljudem v naših tovarnah, na na- ših poljih in povsod, kjer delamo za našo skupno stvar. Cluni novoizvo\\ene^Q, Okrajnega ljudskega odbora Šoštanj so na prvem zasedanju sklenili, da bodo nudili krajevnim ljudskim odborom pomoč in pospešili socialisHčno graditev v ponedeljek 18. decembra je v Šoštanju prvič zasedal novoizvoljeni okrajni ljudski odbor. Od Г5 izvoljenih članov se je zasedanja udeležilo 63 članov, ostali so bili večinoma npravičeno odsotni, ker je v Zgornji Sa- vinjski dolini zapadel sneg. Na zasedanju je bil navzoč zasto;>nik vlade LRS, minister tov. Brelič. Nekaj po 9. uri je zasedanje otvori 1 najstarejši. član OLO tovariš Avgust Rozman. Tajnik IO OLO tov. Franc Podvratnik je podal obširno poročilo o delo- vanju okrajnega ljudskega odbora od zadnjih volitev v OLO v letu 1948. Nato je predsednik IO OLO tov. Maks Senica podal gospodarsko politični referat, v katerem je kritično zajel dosedanje delo. Po obeh poročilih je sledila živahna diskusija, v kateri so sodelovali številna delegati, ki so iznašali razne probleme iz dela krajevnih ljudskih odborov, kakor tudi okrajnega ljudskega odbora. V diskusijo je posegel tudi član vlade LRS tov. Brelič. Po diskusiji so člani OLO izvolili 18 članski Izvršilni odbor s pred.sedni- kom Maksom Senico in tajnikom Francem Podvratnikom na čelu. Ob za- ključku so člani OLO poslali pozdravni resoluciji Prezidiju Ljudske skup- ščine LRS in predsedniku vlade LRS tovarišu Mihi Marinku. Iz poročila tajnika 10 OLO tov. Franca Pod ratnika Tovčiriš tajnik je najprej na kratko omenil potek mandatne dobe starega odbora in o izvolitvi novega odbora. Dotaknil se je dela OLG kot organa državne oblasti, katerega naloga je,, poleg ostalih, da utrjuje krajevne ljudske odbore in širi demokratičnost ter zaupanje v našo ljudsko oblast. Nadalje je govoril o delavnosti neka- terih odbornikov in o nekaterih, ki so svoje delo zanemarjali, o zasedanjih in sejah, ki so se tekom leta skliceva- le, o zmanjšanju administrativnega aparata na okraju, o vzgoji kadra, o pomoči, ki JO je OLO nudil KLO. Nato je tovariš tajnik podal poročilo O delu posameznih poverjeništev. Krajevni odbori so iK)verjeništvu za delo nudili premalo pomoči Glavne naloge poverjeništva za delo so bile: vključevanje v industrijo za- dostno število delovne sile, vključiti dovoljno število učencev v gospodar- stvu ter skrbeti za dvig strokovnega kadra im dosledno izvajajije delovnih predpisov, ki urejujejo delovne in živ- ljenjske i>ögoje zaposlenih. Tako je bilo v zvezna in republiška podjetja \ključenifi 4472 delavcev, v lokalna I)odjetja pa 611 delavcev. Poverjeni- štvo bi imelo pri vključevanju večje uspehe, če bi nudili KLG in komisije za vključevanje delovne sile večjo po- moč upravi za delo. Od 588 učencev, vključenih v gospo- darstvo, je napravilo izpite 335 učen- cev. Zaradi nediscipliranosti učencev je bilo 58 pogodb razveljavljenih. Pod- jetja v okraju so usposobila 169 ne- kvalificiranih delavcev za kvalificira- ne. Pri pregledu podjetij je okrajna inšpekcija ugotovila 725 raznih nedo- statkov, od katerih je bilo do danes odpravljenih že 653. Inšpekcija dela je tudi posredovala v 36 pomembnejših delovnih sporih. Zaradi pomanjkanja varnostnih sredstev, zaščitnih naprav in drugih slabih delo\nih pogojev je bilo po podjetjih šoštanjskega okraja od leta 1948 do danes 710 lažjih in težjih nezgod ter 13 smrtnih nezgod. Potrebno bo nuditi več pomoči lesnim odsekom Poverjeništvo za lesno industrijo je konec novembra doseglo plan sečnje s 101%, spravilo z 80% in oddajo z 78,8%. Vzrok slabega stanja plana spravila in oddaje je deloma v slabem \ vremenu, največ pa je temu kriva ne- discipliniranost pogodbenih in mobi- liziranih voznikov. Najboljši lesni od- seki so v Nazarju, Šmartnem ob Dreti, No\i Štifti, Radmirjn, Solčavi in Šmi- helu, ki so kljub raznim težavam iz- polnjevali svoje naloge dobro. Na kmetijskem področju prednjači socialistični sektor Poverjeništvo za kmetijstvo ima največje uspehe pri dvigu hektarskih donosov, pri čemer prednjači sociali- stični sektor. Vendar se dvig hektar- skih donosov pri mnogih kmetovalcih še izdaleka ne more primerjati z uspe- hi v socialističnem sektorju, ki je do- segel daleko boljše rezultate. V zad- njih treh letih je v okraju ustanovlje- nih 6 KDZ s skupno površino 947 ha, od tega 159 ha orne zemlje in 181 ha travnikov. Pri kmetijskih zadrugah splošnega tipa je bilo ustanovljenih 13 ekonomij s površino 1332 ha zemlje. Socialistični sektor v šoštanjskem okraju vsekakor prednjači pred zaseb- nim kmečkim gospodarstvom. Osnovna naloga GLO bo krepiti že obstoječe KDZ in ustanavljati nove. KLO bodo morali bolj skrbeti za izvedbo odkupov Odborniki, ki odgovarjajo po KLO za pravilen potek odkjipov, v mnogih primerih zanemarjajo svoje naloge in dopuščajo, da odkupujejo razne pri- delke odkupovalci sami brez sodelo- vanja KLG, vsled česar so se dogajale razne napake, do katerih ne bi prišlo, če bi se celoten KLG bolj poglobil V to važno delo. Zamenjavi živine se je po- klanjala premala pozornost. Če bi okrajna klavnica pravilno zamenjava- la neklavno živino, ki jo je prejemala za klavno, bi se znatno izboljšala kva- liteta živine pri kmetovalcih. Tudi od- kup mleka in mlečnih izdelkov ni za- dovoljiv. Naloga novega OLG bo, da bo nudil poverjeništvu za državne na- bave vso pomoč, krajevni ljudski od- bori pa bodo morali skrbeti za pravo- časne odkupe, in dosledno izterjavo vseh zaostankov. (Nadaljevanje na 2. strani) Zakaj ni mleka v Mozirju Zbiralnica mleka v Mozirju je v ok- tobru odku'pila povprečno 1061 mleka na dan, v novembru pa je odkup mle- ka padel na 701. Dnevna potreba po mleku je 841. Kje so vi roki padca mleku? Krivda je v prvi vrsti na kra- jevnem ljudskem odbora, ki jo dopu- stil, da 16 kmetov iz najbližje okolice Mozirja oddaja maslo namesto mle- ka. Kmetovalcem je seveda to ugod- nejše, ker jim taiko ostane posneto mleko, s katerim krmijo pražiče. Kra- jevni odbor bo moral s takšno prakso prenehati in zahtevati od kmetovalcev, da mleko prinašajo v zbiralnico aLi pa, da bo naipotil potrošnike na dom kme- tovalcev, kar bodo radi storili. Tudi v KDZ Mozirje ni z mlekom vso v redu. Imajo 9 krav, oddajajo pa le 3,5 do 5 1 mleka dnevno in to samo od 5 krav, ki so molzne. Ker so šstiri krave jalove, je molznost v i a drugi zelo nizka, saj dnevno pomolzejo le 20 1 mleka. Pa še to mleko se ne kori- sti pravilno. Zadmiga je dala v najem dve kravi, eno zadružniku in eno pri- vatnemu kmetu, od katerih mleka za- druga ne prejema. Da zadruga ne od- daja zadostne količine mleka, je vzrok tudi v tem, ker prejemajo vsi odrasli člani zadruge dnevno po pol litra mle- ka, otroci pa ne glede na starost po 1 laer. Tako je Vlado Miklavc preje- mal do skoraj 4,5 1 mleka dnevno iza 3 otroike in 3 odrasle osebe. Sele ko je šef trgovinske inšpekcije pregledoval oddajo mleka, je prišla Miklavčeva v zbiralnico ponujat nekaj mleka, kate- rega je družina prejemala preveč. Pred kontrolo jim pa ni bilo mar, da niso v novembru mnogi otroci in boln;ki prejeli mleka, ki jim pripada. Tudi za- družnik Rafael Kampuš, ki je preje- mal za 3 odrasle 1,5 1 mleka dnevno, čeprav je imel doma še 2 molzna kozi in ostali zadružniki, ki na svojih cihiš- nicah redijo kravo, niso čutili potrebe, da b: se mleku odrekli v korist otrok, ki so ostali brez mleka. Zadružnica, Apoloni j a Deleja je prejemala 2,5 1 mleka od zadruge, čeprav ima svojo kravo. ^ Ce bi imeli ljudje več čuta do svo- jega bližnjega, bi ne primanjkovalo mleka v Mozirju in bi ga lahko tudi nekaj odstopili lindustrijskim centrom Šoštanju, Velenju in Pes ju. Cas bi bil, da se mozirska ljudska inšpekcija pre- drami in (začne z delom. Od'krtla bi še marsikaj. ^ Novoizvoljeni ciani Mestnega liudsicega odbora v Celju in Okrajnega ljudskega odDora Calja-okolicj in SdStanj srn icvolili na orvem zasedanju STALNO PRSOtEDSrnO LJUDSKEGA ODBORA Ker objavljamo v današnji številki prva zasedanja novoizvoljenih članov mestnega ljudskega odbora v Celju lin okrajnega ljudskega odbora Celje-oko- lica in Šoštanj, je potrebno, da objas- nimo vlogo lin pomen stalnega pred- sedstva ljudskega odbora. Stalno predsedstvo ljudskega odbo- ra je nova oblika v poslovanju ljud- skih odborov, namesto dosedanjega na- čina, ko so plenumi ljudskih odborov volili za vsako zasedanje posebej pred- sednika, njegovega namestnika in za- pisnikarja. Stalno predsedstvo ljudskega odbora predvideva Zakon o delu okrainih, mestnih in rajonskih ljudskih odborov, ki ga je sprejela Ljudska skupščina LRS na VIII. rednem zasedanju dne 14. decembra 1950. Ta zakon ureja ' vprašanje predstav- niških organov v okrajih dn mestih. Z njim je dan našim ljudskim odborom večji povdarek kakor doslej. Omogoča in zagotavlja tak način poslovanja ljud- skim odborom, ki ustreza njihovim na- logam (in odgovornostim. Doslej marsi- kje ni bila našim predstavniškim or- ganom zagotovljena potrebna avtori- teta. V večini poslovanja so bili ome- jeni vse preveč le na lizvrševanje for- malnih zakonskih predpisov. Izvršilni odbori so zmanjševali pomen plenu- niov_ ljudskih odborov in si prisvojili odločanje v zadevah, ki niso spadale neposredno v njihovo področje in v celoti čutili premalo odgovornosti za svoje delo skupščlnU V borbi proti bi- rokratizaciji državne uprave in za njen demokratičen razvoj je brez dvoma od- ločujoče važnosti poslovanje plenuma ljudskega odbora kot edinega in naj- višjega predstavniškega organa oblasti, ki na osnovi neposrednih pooblastil vo- livcev izvršuje oblast v svoji upravno- teritorialni enoti. Zato mora ta organ tudi dejansko te svojo najodgovornejšo nalogo opravljati. Najvažnejša določba tega zakona pa je določba o stalnem predsedstvu ljud- skega odbora. S to odločbo zakon za- gotavlja ljudskim odborom njihovo sii- stematično delo. Po tem zakonu se izvoli stalno pred- sedstvo na prvem zasedanju za vso poslovno delo ljudskega odbora; ra- zume se pa, da ga lahko ljudski odbor vsak čas odveze dolžnosti in izvoli ce- lotno novo predsedstvo, alii pa posa- mezno njegove člane. Kakšne so dolžnosti in pravice stalnega predsedstva? Poleg vodstva zasedanja ljudskega odbora ima predsednik med zaseda- njem dolžnost !in pravico opravljati vse zadeve, ki so v zvezi z vodstvom ljud- skega odbora. Sklicuje zasedanje in objavlja sklepe, skrbi za pripravo za- sedanj, zasleduje izvajanje sklepov ter vodi oziroma skrbi za delo komisij ljudskih odborov. Poleg tega pa ima pravfico predlagati disciplinski! posto- pek zoper člane ljudskega odbora in njegovega izvršilnega odbora. Predsed-i stvo (predsednik, njegov namestnik îiï tajnik) ima med zasedanjem ljudskega odbora pravico odločati o tem, ali se proti odbornikom njihovega ljudskega odbora začne kazenski iprogon fin ali sCi mu odvzame prostosit. Ta odločba o stalnem predsedstvu ljudskega odbora, ki je najvažnejša, ш še nliz ostalih odločb, ki jih vsebuj^ Zakon v delu okrajnih, mestnih in ra- jonskih ljudskih odborov, so konkret- na pomoč, da se pomen in avtoritetaj predstavniških organov oblasti v niiž- jih upravno teritorialnih enotah utrdiJ S tem zakonom se izroča v roke ljud-' skih množic novo orožje v borbi za zmago načel socialistične demokraòiije. V stalno delovno predsedstvo so bili izvoljeni: V mestnem ljudskem odboru v Celju za predsednika, tov. Trpin Lojize, za namestnika, tov. Medved Albiln, za tajnika, tov. Jerin Stana. V okrajnem Ljudskem odboru Celje-okolica za predsednika, tov.Petelin Andrej, za namestnika, tov. Verdel Slavko, za taj- nika tov. Knez Anton. V okrajnem ljudskem odboru Šoštanj za predsednika, tov. Marolt Jože, za namestnika, tov. Zupan Anton, iza taj- nika tov. Mlinar Filip. Obilo sreče in uspehov pri graditvi so- cializma v zadnjem letu Titove petletke že- lijo terenskim, vaškim in krajevnim front- nim organizacijam. Mestni odbor OF Celje-mesto Okrajni odbor OF Celje-okolica Okrajni odbor OF Šoštanj Uspehov in sreče pri delu v eadnjem letn prve Titovo petletke želi svojim naročnikom, bralcem in sodelavcem Uredništvo »Savinjskega Yestnikac. Vsem članom in funkcionarjem organizacije LMS želi srečno in veselo Novo leto 1951 Okrajni komite LMS Celje-okolica, , Darilo Mestne klavnice v Celju naj služi za vzgled ostalim podjetjeii ' Dne 22. decembra je izvršint odbor ZB Celje-mesto z radostjo fugotovñ, da mu je delavski svet podjetja »Klav- nica« nakazal 10.000 din iz svojega sikla- da vodstva. To podjetje naj ¡bi posne- mali vsi kolektivi 'in ipodprM organi- zacijo ZB. iMestni odibor ZB bo lahko le na ta način kril izdatke, ki јШ ima pri izvrševanju svoje patriotične nalo- ge — mobilizaciji vseh Ijiudskih mno- žic za izvenarmijsko vzgojo. iKolektiv Mestne klavnice in njen delavski svet služi za vzgled tudi vsem ostal'im podjetjem, tovarnam in ru- dnikom, saj so oni prvi nakaizali tudi finančno pomoč v tiskovni sklad »Sa- vinjskega vestnika«. Želeti 'bi bilo, da temu primeru slede tudi ostali delavski sveti in s tem do- kažejo svojo visoko patriotsko zavest do borbene organizacije ZB, kakor tudi razumevanje vloge t'iska pri so- cialiisticni preobrazbi naše domovine. Tovarna Uhinic in sit v СеЦи je izpolnila lelni plan Dne 22. decembra ob 10. uri dopoldne je deloyni kolektiv Tovarne tehtnic iil sit v Celju dosegel svoj letni plan po« vrednosti. ; Zasluga za ta velik uspeli gre ce-j lotnemu delovnemu kolektivu, to pa; zaradi tega, ker je pravilno pristopil k delu skozi \rse leto. Letni plan je büj pravilno razporejen na vse mesece V; ietu ter se je tudi plan p>o mesecihi pravilno dosegal. Prednost se je poka-| zala tudi v tem, ker imamo že tričetr-j tine del normiranih. Norme so delavci; skoraj povsod dosegali, nekateri celo! presegali, tako da smo v letošnjem letiij proglasili 30 udai-nikov. Mnogo pa soj se delavci ukvarjali z uzboljšavanjem^ dela in raznimi racionalizacijami, tert je bilo proglašenih že 6 racionaiizator- jev. Veliko težav nam je delal material, ki je često prihajal prepozno ter smo marsikje uporabljali tudi nekurantno blago, kar nam je dalo veliko več dela. V našem podjetju, ki je edino te vrsto v državi, izdelujemo vse vrste tehtnic, od malih ki se rabijo v goepo- dinjstvu pa do velikih mostnih in va- gonskih tehtnic, ki jih fiotrebuje naša lahka in težka industrija. Tako smo že naipravili eno 60 tonsko tehtnico za novo železarno v Sisku, drugo bomo pa postaviH v letu 1951. Za to železar- no bomo izdelali prihodnje leto še eno 100 tonsko tehtnico, kalcršne še do da- nes ni v Jugoslaviji. Stran 2 »SAVINJSKI VESTNIK<^ dne 1. januarja 1951 Stev. 1 Pfvo zasedanje novoizvoí¡enega Mestnega ljudskega odbora v Celju Pretekli petek 22. decembra 1950 je v mali dvorani doma OF bilo prvo za- sedanje novoiizvoljenega ljudskega od- bora za mesto Celje. Od 70 izvoljenih odbornikov se je tega prvega .svečane- nega zasedanja udeležilo 63 odborni- kov, šest jih je bilo upravičeno odsot- nih, a eden neupravičeno. Po ivolitvti delovnega »predsedstva so vai odborniki izvršili zaprisego, na- kar so izvolili nov Izrršni odbor Mestnega ljudskega odbora Izvoljeni so bili naslednji odborniki: Jerman Rikio za [predsednika, Pelko Florjan za tajnika, Golja Ivan za pred- sednika kontrolne komieije, Polajnar Stane za poverjenika za notranje za- deve, Urbanšek Ivan za predsednika planske komisije, Precinger Mirko »za ipoverjeniika za finance, Sveitliičič Ivo za poverjenika za zdravstvo, Zagoričnik Stane za poverjenika za državne na- bave in kmetijstvo, Mihelič Franc za poverjenika za obrt, Gradiišnik Fedor za predsednika sveta za lokalno indu- strijo, Paullin Ivan iza predsednika sve- ta za socialno skrbstvo, Aškerc Anton zai tp.redsedni':ka sveta za kulturo in prosveto, Trofenik Janez za poverje- nika za delo. Cerne Maks za poverje- nika za trgovino in gostinstvo in Sko- mina Rafko za poverjenika za komu- nalne zadeve. Novoizvoljeni pređsedri'k Izvršnega odbora MLO, tovariš Jerman Riko je podal referat o dosedanjem delu Mestnega odbora V svojem obširnem govoru je tov. Jerman navedel najvažnejše vispehe v pretekli mandatni ddbi in orisal teža- ve in neusipehe, predvsem pa vzroke teh pomanjkljivosti. Dosedaj področje MLO ni bilo deljeno na manjš-e samo- upravne enote, tako da je MLO vršil fimkcije rajonskih in krajevnih ljud- skih odborov obenem. Zaradi vedno večjega obsega in samostojnosti, ki iz- haja iz demokratizacije ljudske obla- sti, je dosedanja ljudski odbor, začel proučevati nove oblike teritorialne razdelitve. Prišli smo do skleipa, da bi terenske pisarne lahko opravljale ne- katere upravne naloge, kar bi znatno pospešilo ix>slovanje. Mimogrede je treba omeniti, da je pri zadnjih volitvah bilo opaziti ipo- manjkljčvosti pri vodenju volilnih ime- nikov. Vzrok, da je Celje imelo naj- slabši odstotek pri volitvah, je treba iskati ra-imo pri tem. Na eni strani 'imamo 11 ods'totkov upravičeno od- sotnih, na drugi strani pa večje šte- vilo upravičencev, ki pa ruso bili vpi- sani v imenik. Nadalje bo treba v bodoče posvetiti mnogo več pozornosti personalnim ko- misijam, ki bodo morale 'pogosteje pre- izkušat: pravilnost pri nastavitvi, pre- meščanju, odpuščanju in nagrajevanju uslužbencev MLO. Glede gospodarskega udejstvovanja je posebno značilna primerjava izvrše- nih investicij z nalogami petletnega iplana. Doslej je izvršenih 43 odstotkov po petletnem planu predvidevanih in- vesticij za stanovanja, 41 odstotkov in- vesticiij ožjega komunalnega značaja, 26,1 odstotek za preostale komimalne dejavnosti kot gradnje in promet. Ko stopamo že v peto leto Tatove pet- letke, je treba ta dejanski neuspeh pravilno tolmačiti s tem, da smo mo- rali dati težišče na gradnje republi- škega in zveznega pomena. Vendar to ni edini vzro;k. Marsikdo stvar bi lahko ûzpeijali s prostovoljnim delom. Novemu ljudskemu odboru smo to- rej prepustili reševanje teh najraz- ličnejš.h problemov, kot je povečanje stanovanjiskega fonda, razširitev omrež- ja kanalizacije, vodovoda, plina, zbolj- šanje cestnega omrežja, povečanje jav- nih nasadov, čuvanje stanovanjskega fonda in skrb za snago našega mesta. Dosedanji LO se je že do sedaj zelo uspešno zavzel za reševanje stanovanj- skega vprašanja. To delo bo treba še v naprej nadaljevati in skrbeti, da bo- mo s premišljenim preseljevanjem in u'tesnitvijo uradov pridobili okoli 40 družinskih stanovanj. Prav tako pre- pušča dosedanji ILO novim odborni- kom sücrb za odstranitev ruševin, ki še vedno »krasijo« naše mesto. Obrtna dejavnost je v Celju bila ne- kako centralizirana. V strogem centru mesta se je obrtništvo razvijalo, med- tem ko je predmestje, predvsem pa delavski predel, bil v tem pogledu za- postavljen. Zato bo treba obrtniško de- javnost tudi v teh predelih razširiti. - V lokalni industriji je bilo dosedaj izkoriščanih 43% predvidenih investi- cij. V sklopu lokalne industrije je osem podjetij, ki zaposlujejo 1027 de- lavcev in 77 nameščencev. Na področju trgovne. je ljudski odbor v zadnjem času uspešno povzel nove ob- like izvrševanja teh nalog. Preko sve- tov potrošnikov se odpravlja protek- cionaštvo, malv,erzije, nekulturna po- strežba :n brezbrižnost uslužbencev do želj odjemalcev. Takšni sveti so bili ustanovljeni pri vseh poslovalnicah zajamčene pres'krbe. Dosedanji IO je pri.pravljal za prihodnje gospodarsko le^o s pomočjo državnega in zadruž- ne^^a sek'^orja ukrepe, ki bi stalno po- večali dotok tržnega W'aga. Posebno pozornost bo moral novi Ljudsiki cd- "bo^ pK>svečati rea-il aciji živilskih ar- tiklov v garant'rani preskrbi-, zlasti v pogledu mesa in maščobe. V ta namen bo treba sistematičnega dela v pogle- du izvrševanja obveznih dejatev, isto- časno pa preskrbeti za dvig kmečke proizvodnje in za utrditev obstoječih l-adruig. Investicije za ûiu'lturo in iprosveto smo izkoristili le (z 25 odstotkov. Delo v naših šolskih in kulturnih ustano- vah je na primerni višini. Ponekod celo na zgledni višini z oziram na o- ostale okraje. Pri vsem tem pa nas tare skrb za šolske prostore, kajti v naslednjem letu nam ne ibo mogoče sprejeti učencev za nekaj razredov, pozneje pa se bo to vprašanje še po- ostrilo. Dosedanji LO je načel tudi vprašanje zadnja i&kupščina sprejela odlok o kra- mesinega gledališča. V ta namen je jevnem samoprispevku za dograditev gledališča. Gledališče se bo torej ob- novilo z izvenproračunskimi sredstvi. Naša skrb bo, da bo gledališče v pri- hodnjem letu res dograjeno, ker o važ- nosti te kulturne ustanove ni treba, posebej govoriti. Na koncu svojega referata je tovariž Jerman dal priznanje najboljšim usluž- bencem Mestnega ljudskega odbora. Zasedanju, ki je bilo bolj svečanega značaja, bo sledilo v kratkem novo za- sedanje z obširnejšim delovnim pro- gramom. Odborniki so izvolili tudi svete, ki bodo v pomoč poverjenikom in pred- *sedn:kom raznih komisij pri MLO. Na- to so izvolili mandatno in disciplinsko komisijo, komi-sijo ta 1949 se je raziširila tudi trgovska mreža državnega sektorja za sedem novih poslovalnic, znižalo se je pa število KZ za štiri. Formirali sta se dve specialni prodajalni obutve v Mo- zirju in Šoštanju, 6 poslovalnic GLIM z upravo v Nazarju, odprta je bila v drugi polovici leta 1949 otroška mleč- na restavracija v Šoštanju, drugo leto pa bodo odprli mlečno restavracijo v Velenju. Letos v oktobru se je zopet izvršil prenos i)oslovulnic GLIM-a na okrajni magazin. Število upravičencev do zagotovljene preskrbe je vsako leto manjše. To do- kazuje, da so se z zagotovljeno pre- skrbo okoriščali tudi takšni, ki do nje sploh niso imeli pravice. Tako so v šoštanjskem okraju leta 1948 razdelili 20.500 živilskih nakaznic, v lelu 1949 samo 19.259 iu v letošnjem letu le 19.180. Iz tega je razvidno, da je okraj- ni ljudski ' odbor vse premalo skrbel za pravilno razdeljevanje živilskih na- kaznic v preteklih letih, kar je škodo- valo fondu zagotovljene preskrbe. Tudi pri ostalih poverjeništvih so bili večji ali manjši uspehi, vršile so se pa tudi razne nepravilnosti, ki jih bo moral novi IO s celotnim OLO od- praviti. Vsekakor pa je OLO od leta 1948 do' 'danes veliko prispeval pri razvoju gospodarske, kulturne in poli- tične dejavnosti. t Predsednik iOOLO tovariš Mahs Senica \e podal gos podar sko-politično poročilo Predno je tovariš predsednik govo-l ril o delu okrajnega ljudskega odbora, se je najprej dotaknil zunanje in no-i franje političnih dogodkov. Govoril je- o ogromnih uspehih pri graditvi so-: cializma v naši državi, kljub nepriča-.i kovanim oviram s strani Informbiroja< Obširno je govoril o miroljubni poli-! liki naše države, obrazložil je ameri-j 5ko pomoč našim narodom, dotakniL se je tudi dogodkov na Koreji, o borbi: imperialističnih s'il za delitev sveta v« interesne sfere in še o vrsti drugih najnovejših zunanjepolitičnih dogöd-ä kov. I Pri polaganju računov za d^ljpdanje'; delo OLO je potrebno kritično'oceniti! razvoj socializacije vasi v okraju.^ predvsem letos, ko ni bila ustanovljena^ niti ena kmečka delovna zadruga v' okraju, je dejal. Tudi že obstoječe za-; druge se ne morejo pohvaliti, da bi: bile v najboljšem stanju, kar vsekakor' ni bilo v korist nadaljnjemu širjenjui zadružništva. Za takšno stanje nosv precej odgovornosti, poleg zadrnžni-i kov tudi okraj, predvsem poverjeni-- štvo za kmetijstvo in OZKZ. Zadružni-! ki in KDZ v Radmirju so večjim delom- špekulantske nastrojeni, kajti imajo j le en cilj, kako bi pod krinko zadruž-i ništva bolj izkoriščali, medtem ko po-; treb naših delovnih ljudi sploh nočejo- videti. ' i Kričeč primer izkoriščanja je tudi zadružnik Goričar iz KDZ v Mozirju, ki je do nedavnega imel v svojem sta-i novanju dve njegovi bivši služkinji,' sedaj zadružnici, ki sta delali več za; Goričar je ve koriisti kot za zadrugo, i Opravljali 'Sta mu vsa poljska in hišna; dela na njegovi tako imenovani ohiš-i niči. Oskrbovati sta morali 10 glav ži-! vine pomagati v gospodinjstvu, cistiti; družini čevlje itd. V šoštanjskem okraju prednjači, KDZ Bočna, ki je letos sama oddala; 8 vagonov krompirja. Nimajo pa bo- čenski zadružniki pravilen odnos do¡ zasebnih kmetov, kar ne more koristiti: uspešnemu napredku Bočne. Odkupnih nalog v letošnjem letu ni- so v okraju zadovoljivo izpolnjevaliJ Tu nosijo naj.večjo odgovornost KLO; in odkupni'aparat. Nepravilnosti so se, dogajale pri razdelitvi planov obvez-j nih oddaj. Dogajali so se tudi primerij da so odborniki, predpisovali sebi ore^ nizke oddaje, nekateri so celo ščitili' svoje sorodnike kot so primeri v Flor-i ianu in Skalah. Predvsem morajo KLO paziti, da bodo pravilno obre-! menjevali gospodarstva za oddajo me-- sa v letu 1951. Foverjeništvo za držav- ne nabave pa mora obremenitve po-j edinih gospodarstev preveriti, da nd ho takšnih nepravilnosti kot doslej, a krivce je treba predlagati v kazno-; ■vanje. I Važna gosipodarska naloga je tudi izvoz lesa. V šoštanjskem okraju bodoi morali skrbeti, da se les seka po planuj a kar je najvažnejše, da se les takoj po poseku odpremi na žage. kar se do sedaj povsod ni dogajalo. Kritičen pri- mer se je dogodil v Belih vodah, kjer ■e posekan les čakal nad eno leto v ^ozdu. tako da je toliko propadel, d« je le še za domačo porabo. Na koncu je tovariš predsednik dal nekatere predloge za načrtno in uspeš- nejše delo. Na seje bodo vabili pred- stavnike množičnih organizacij, zasi- gurali bodo stoodstotno udeležbo od- bornikov, obravnavali bodo stvari živ- ljenjsko, izvoljeni odborniki bodo v stalnem stiku s svojimi volivci itd. V diskusiji, ki je bila živahna in plodonosna, so člani OLO dajali razne predloge za uspešno delo Prvi se je oglasil k besedi tovariš Avgust Rozman iz Šmartnega ob Pakt. Govoril je o slabem in nehigijeničnem stanju osnovne šole in nižje gimnazije v šmartnem ob Paki. Poslopje je staro že 118 let in je potrebno popravila. Pwidaril je, da so napravili proračun za popravilo v znesku 64.000 din. Okraj jim proračuna ni odobril, čeprav bi finančna sredstva črpali iz dobička gostinskih podjetij. Tov. Jenko iz Velenja je govoril o slabi evidenci na krajevnem ljudskem odboru in poudaril potrebo po nujni graditvi ceste iz Velenja v Podkraj. Tov. Plaskan Franc iz Lokovice pri Šoštanju je diskutiral o zamenjavi ži- vine in nepravilnostih pri obremenit- vah. Tov. Ivan Pistotnik iz Nove Štifte je kritiziral okrajne uslužbence, češ, da ko pridejo v Novo Štifto, se jim vedno mudi nazaj, namesto da bi stopili do predsednika ali tajnika ter se z njimi pogovorili o raznih problemih. Nova Štifta je hribovit predel ter je ravno zato KLO potrebna še večja pomoč, je dejal. Med diskusijo je minister tov. Brelič v imenu republiške vlade pozdravil nove člane okrajnega ljudskega od- bora. V svojem govoru je poudaril važen pomen decentralizacije pri nas, ki je prišla do izraza potem, ko smo se otresli birokratskih sovjetskih metod, nadalje je govoril o pomenu najnovej- ših zakonov o svetih državljanov, o vlogi teh svetov ter poudaril, da se pri nas demokratičnost v resnici tudi izvaja. Tajnik KLO Rečica ob Savinji tov. Tvan .Tcraj je govoril o dolu in uspe- hih njihovega KLO, ki je največji v okraju. Omenil je, da. bi bili uspehi ^e večji, če bi bili vsi odborniki de- lavni in če bi se vsi zavedali odgovor- nosti pred svojimi volivci. Nadalте je kritično govoril o nepravilnostih. v trgovski mreži. Tov. Jožp Hren, organizacijski sekre- tar OK KPS. je poudaril, da bo moral ^ОЛ zaostriti odnos do izpolnjevanja idkupov. S tem v zvezi je poudaril še druge odkupne naloge. Poudaril je tudi. da množične organizacije vse cremalo gledajo na mnenje in korist- ne predloge svojih članov za izbolj- šan ie življenjskega standarda delovnih ljudi. Govorilo je še nekaj diskutantov. nokar je delovni predsednik tovariš Marolt Jože obširno govoril o bodočih ■nalogah novoizvoljenega OLO Šoštanj. Novoizvoljeni OLO si je zadal važne sklepe, ki bodo izboljšali delo novega OLO Šoštanj. JL F. Po diskuziii so odborniki iztolili komisije kot pomoč pri dtlu novoizvoljenemu odboru Celje-okolica v soboto 23. decemibra je zasedal novoizvoljeni okrajni ljudski odbor. Za- sedanje je otvoril najstarejši ljudski odbornik tov. Rajh iz Št 1Ца. Po po- trditvi mandatov je bilo izvoljeno stal- no predsedstvo oikrajne skupščine. Za- sedanju je prisostvoval kot predstavnik vlade LRS, minister za državne naba- ve tov. Kreše Leopold. Poročilo o delu okrajnega ljudskega odbora za obdobje preteklih treh let je podal predsednik lO tov. Bobovnik Kristijan. V svojem^bširnem poročilu je naj- prej obravnaval zunanjepolitičen po- ložaj v svetu in našo notranjo politiko na splošno. Potem je pa podrobno po- ročal o delu posameznih poverjeništev, o uspehih iin pomanjkljivostih, katere je okrajni ljudski odbor na posamez- nih področjih dosegel v zadnjih ^treh letih. Po izčrpnem рогосИгх je tovariš pred- sednik nakazal nekaj osnovnih nalog, ki jih mora okrajni ljudski odbor v kratkem rešiti: V prihodnjih dneh mora OLO iz res- no ppmočjo KLO izterjati vse zaostan- ke odkupov, predvsem v masti, mesu, senu in vinu. Ena največjih nalog OLO je, da bi č.mprej usposobil KLO za samostojno in uspešno izvajanje vseh nalog, ki se postavljajo pred njih. Le pod pogojem, da osamosvojimo ljudske odbore, raz- vijamo čut odgovornosti, katera mora biti kolektivna. Stalno pritegovanje' ljudi k upravljanju države bo okre- pilo in poglobilo sociailistično demo- kracijo, je dejal. Delo okrajnega ljudskega odbora kot krajevnih odborov naj bo predvsem na dvigu kmetijske proizvodnje, kar je edino mogoče v zadružništvu. Zato je naša ■ glavna naloga, da utrjujemo že obstoječe izadruge in ustanavljamo no- ve. I ; Po poročilu predsednika se je razvila živahna diskusija. Tov. Jost iz 2alca je predlagal, da bi v gospodarski analizi okraja dbravnaVáli okraj po dveh vi- dikih; in sicer -savinjski del okraja kot izrazit hmeljarski okoliš in preostali del okraja posebej. Odborniki so tudi kri- tično obravnavali delo trgovske mre- že, kjer se večkrat deli tolago nepra- vilno, po protekciji,-ne pa po potrebi. Kritično so obravnavali tudi nekatere napake pri odkupih in so povdarili večjo povezavo med IO in odborniki OLÒ. V diskusiji se je oglasil tudi tov. Krese Leopold, minister za državne na- bave LRS. Dotaknil se je dela naše de- legacije pri zadnjem zasedanju OZN ter pri tem naglasil vlogo, ki jo ima danes Jugoslavija v svetu kot progre- sivna socialistična država in zastopnica resnične težnje po miru in ljudski de- mokraciji. Nato je govoril o težnjah sovjetske diplomacije pri zadnjem (za- sedanju OZN, ki je bila polna intriig in istovetna s politiko, ki jo vodi danes Sovjetska zveza proti naši državi, ka- tera se ni hotela podrediti hegemoni-; stičnim nameram in izkoriščanju Sov- jetske zveze. Skupščino tudi pozdravil zastopnik jugoslovanske armade. Po diskusiji so odborniki izvolili raz- ne komisije kot pomoč pri delu novo- izvoljenemu okrajnemu Ijaidskemu od- boru. Nato je podal poročilo in predlog iza novoizvoljeni IO stalni predsedniik skupščine tov. Petelin Andrej. Novoizvoljeni Izvršilni odb*r šteje 12 članov Za predsednika IO je bil izvoljen óo- sedanji predsednik tov. Bobovnik Kri- stijan, za podpredsednika tov. Cvenk Шгап, za tajnika tov. Piki Jože, za predsednika kontrolne komisije tor. Delakorda Martin, predsednik planske komisije tov. Cvenk Miran, poverjenik za kmetijstvo tov. Vodovnik Ivan, po- verjenik za gozdarstvo tov. Jurko Sta- ne, poverjenik za lesno proiizvodnj* tov. Travner Leopold, poveirjenik za finance tov. Rančigaj Ivan, poverjenik za trgovino in preskrbo tov. Kiep An- ton, poverjenik za državne nabave tov. Preščak Jože, poverjie-nik za tuiriizem in gostinstvo tov. Jančič Stane, poverje- nik za delo tov. Grm Anton, poverje- nik za lokalno gospodarstvo tov. Ahac Aniiica, poverjenik za obrt tov. Peperk* Rudi, poverjenik za notranje zadeve tov. Oblak Slavko, predsednik sveta za prosveto tov. Debič Borfis, predsednik sveta .za ljudsko zdravstvo, tov. Вогот- šak Helena, predsednik sveta za lo- kalno industrijo tov. Rančigaj Ivan, predsednik sveta za soc. skrbstvo "tov. Štambol Adalbert. Tudi planinci iz Mozirja tekmujejoi v počastitev 10. oDí¿tn¡ce UF Planinsko društvo v Mozirju je še mlado, vendar že šteje 161 članov in 43 pionirjev :iz gimnazije. Na občnem zboru, katerega so se udeležili, kljub slabemu vremenu tudi planinci iz Na- zarja, so obravnavali, kako bodo še iz- boljšali začeto delo. Sprejeli so tirdi tekmovanje v počastitev 10. obletnice OF v šestih točkah, katero jim je na- povedalo Planinsko društvo iz Ljub- ljane. Sklenili so tudi, da bodo obno- vili blizu partizanskega kraja Smihela bivšo partizansko VT bazo 8, popravili planinske poti in obnovili markacije, ki- danes niso več vidne in na novo markirali poti po Savtinjskih Alpah, ta- ko, da bodo dostopne vsem ljubiteljem planin. V »VOLNI« LASKO so BILI KAZ- NOVANI ZARADI SLABE KVALI- TETE IZDELKOV čl. 27. in 36. Temeljnega zakona o go- spodarjenju z državnimi gospodarskimi po- djetji določa upravnemu odboru in direk- torju podjetja eno od važnih nalog, da na- rri ti skrbijo za zboljšanje kvalitete Sz- %elkov. V tekstilni tovarni »Volna« v Laškem so rešitev tega perečega problema dobro načeli. Ker pri nekaterih delavcih opomini glede slabe kvalitete izdelkov niso zalegli, je u- pravni odbor kaznoval z denarnimi kaznimi v tkalnici 14 in predilnici 4 delavke. <. »Pri nrs imamo zTto premalo čevljev, ker jih preveč naredimo,« je ob neki pri- liki dejal minister tov. Regent. To velia 7.a večino izdelkov. Slab izdelelj; pa naj bo še tako številčen, zmanjšuje končni planski uspeh ne samo materialno temveč tudi moralno. Veliko odgovornost glede kvalitete no- sijo posebne komisije, ki morajo biti pn sprejemanju surovin, blaga in gotovih iz- delkov zelo kritične in stroge. Ne sme.io se zadovoljiti, kakor je reden slučaj, da samo preštejejo dobavljeni material, temveč ле nihova va.nejša naloga pregledati kvali- zVečene kazni v »Volni« Laško bodo ver- jetno popravile stanje, vendar pa naj bodo te kazni v opomin tudi drugim podjetjem, ki mogoče takih ukrepov do sedaj niso iz- vajali in so »s slabo kvaliteto oškodovali odjeriialce. KONCERT Violinist Karlo Rupel bo koncertiral v Celju' v sredo. 3. januarja 1951. Koncert bo v dvorani Ljudske prosvete točno ob 20. uri. Pri klavirju Marjan Lipovšek. Predprodaja vstopnic v Glasbeni šoli. Priznanje Podmladkarjem Rdečega križa Odbori nekaterih Podmladkarjev RK v okraju Celje-okolica so pri svojem delovanju posvečali tudi pozornost mednarodnemu dopisovanju. Tako so med drugim poslali tudi dopise in raz- ne izdelke Podmladku RK v Ameriki m. v Angliji. Glavni odbor Rdečega križa Slovenije obvešča sedaj Okrajnii odbor RK, da je Podmladek RK Ame- rike sfprejel risbe in albume iz na- šega okraja z velikim priznanjem za kvalitetno dobre 'in iepe izdeike. Ti izdelki Podmladka so bili izloženi na razstavi v Pitsburgu, -ki je bila v času skupščine Društva za umetniško vzgo- jo iZahodne Pensilvanije letos v okto- bru z namenom, da si jih je lahko ogledala široka javnost, Ameriški Pod- mladek RK poudarja pri tej priliki, da se v takšni obliki tudi utrjuje prija- teljstvo mladine v svetu. Prav tako se zahvaljuje tudi angle- ški Podmladek za poslane izdelke, Ici jih je prejel iz Slovenije. » To je vsekakor lepo priznanje na- šim odborom Podmladka RK, ki so ta- ko navezali prijateljske stike s Pod- mladkarjd drugih narodov za utrjeva- nje miroljubnosti in prijateljstva mla- dine po svetu. To priznanje pa naj bo vzpodbuda tudi drugim Podmlad- kom v okraju, da bodo aktivnejši pri svojem delovanju na področju medna- rodnega dopisovanja. S tem bodo naši Podmladkarji v veliki meri koristili socialistični domovini in mednairod- ni solidarnosti mladine. Vse dopisova- nje z inozeništvom se vrši potom GO RKS. Vsa pisma in druge izdelke (risbe, fotografije, albume) naj odbori P^odmladkov oddajo Okrajnemu odbo- ru KKS, ki bo tako dobil evidenco nad pošiljkami, katere bo ođpremljal na- prej GO v Ljubljano. Želeti je le, da bo teh izdelkov čim več, da bodo kva- litetno dobri in da bodo k temu delu pristopili vsi Podmladki na vseh na- šiih šolah, posebej pa še tudi na stro- kovnih. VAŽNO ZA VSE naše naročnike in čitaielie Ker bo letos naklada našega lisia višja kakor je biia lani, bomo lahko sprejeli naročila v večjem obsegu kot doslej. Dosedanje naročnike, kot tudi nove ilnteresento, ki želijo prejemati naš Hist v letu 1951, obveščamo, da se lah- ko naiočijo nanj že sedaj, in sicer pri upravi »Savinjskega vealnika«, Celje, Titov trg 1, vsak delavn k od 8. do 14. ure ali ipo pošti s tem, da nakažejo na- ročnno na isti naslov in na bančni račun pri Komunalni banki v Celju štev. 620-1-902000-4. Letos bo iizhajal tednik 30 krat na 4 Đtraneh in 22 krat na 2 straneh. Zato bo naročnina nekaj večja, kot lani. Ce- lotna naročnina bo 145 din, polletna pa 72 din. Obenem opozarjamo zaostankarje, naj naročnino takoj poravnajo, s.cer jim bomo list prenehali pošiljati. Ker je naročnina itak že nizka ter da bi zmanjšali administrativne posle upra- ve, naj interesenti naročajo list celo- letno ali vsaj .polletno. Da bo uprava poravnala svoje ob- veznosti do t&karne in drugih, bomo v bodoče prisiljeni pošiljati list le ti- sMm naročnkom, ki z па^-осттпо ne bodo v zaostanku. Iz tega razloga tudi ne ibomo U'poštevaM naro.čil brd. isto- časnega nakazila naročnine. Uprava "savinjskega vestnika" Stev. 1 »SAVINJSKI VESTNIK«. dne 1. januarja 1951 Stran S Kako je z izterjavo davkov v okraju Celje-okolica Od letošnjega predpisa davčnih a- kontacij, so v okraju Celje-okolica do- segli komaj 55%, čeprav se približuje konec leta ter bi morale bilC vse dav- čne akontacije že poravnane. Zato se te dni mude na terenu okrajne ekipe, kii pomagajo krajevnim ljudskim od- borom reševati zaostanke pri davkih in odkupih. Okrajni ljudski odbor Celje-okolica je pri izterjavi akontacij davkov res eden od najslabšiih v sioveniji, ven- dar so na takšno stanje v precejšnji meri vplivale okolnosti izven okrajne- ga merila. 2e pregled stanja plačanih akontacij po krajevnih ljudskih odbo- rih v okraju nam pokaže, da so kmet- je najbolj slabo plačevali v Savtinjski dolini. Tu je glavni dohodek pri kme- tovalcih hmelj, za katerega pa niso sprejeli izplačila vse do decembra. To je bil glavni vzrok, da v Savinjski do- lini niso poravnali akontacij, kar je vplivalo na celoten okraj, da se je uvrstil med zadnje v Sloveniji, kajti najmanj polovica dolgujočih vsot od- pade na Savinjsko dolino. Hmezad v Žalcu ni do decembra meseca vedel kakšne bodo odkupne cene hmelju in v kakšnem sorazmerju se bodo izda- ' j ali boni kmetovalcem. Sele izačetkom decembra je Hmezad sprejel odkupne cene, zato vrši obračun in izplačilo kmetovalcem šele sedaj v teku mese- ca. Ko bodo izplačila gotova, se bo tudi stanje davčnjih akontacij znatno izboljšalo. Vendar bi z izplačilom akontacij, kljub temu, marsikje v Savinjski do- i.iii stali boljše, če bi bile davčne ko- misije bolj delovale. Denarja po vaseh je še dovolj. Znano je, da so v Sa- vinjski dolini najbogatejši kmetje in da so se letos cene poljskim pridel- kom na prostem trgu dvignile v pii- merjavi z lanskimi več kot za 50 krat, zlasti v bližini mest in industrijsk h centrih, kar velja ravno ,za Savinj- sko dolino. Ce so na Vranskem reali- zirali akontacijo že 85% zato ker je tam dobra davčna komisija, bi tako laliko storili tudi v Gomilskem, kjer so realizirali komaj 25% in v Št. Petru le 40%, kar pomeni, da je davčna ko- misija slaba in nedelavna. Kar smo omeniLli za Savinjsko do- lino pa ne velja za druge kraja v okraju, kjer so sprejeli izplačila za Vse odkupljene pridelke, poleg tega pa precejšnje vsote denarja za prodano blago na prostem trgu. Marsikje dol- gujejo še precejšnje vsote takontad'j vsled neagilnosfi KLO in davčnih ko- mjislij. V vojniškem sektorju je naj- slatbši KLO Ljubečna, ki dolguje še 45%, Nova cerikev, Dobrna in Stranice pa še polovico predpisanih akontacij. V Vitanju, ki je pasiven pohorsk); kraj, so pa že dosegli 90% akontacij. Ravno tako so dobri v Vojniku in Skofji vasi, kjer dolgujejo še 10% davčnih akon- tacij. Na Kozjanskem je najslabši iKLO Zagorje, ki dollguje še 60% in KLO Zusem 40% akontacij, medtem pa v Kozjem dolgujejo le še 5% in v Sv. Štefanu še 8%. Najboljši KLO so Jur- klošter, Rifengozd, St. Jurij pri Celju, Štore in Laško, kjer so akontacije že stoodstotno dosegli. Tam, kjer so dosegli dober uspeh so tudi davčne komisije delavne. Pri- zadevali so 9: tekom celega leta, da kmetje akontacije čimprej e poravnajo. Tu ni bilo toliko »papirnate vojske« s padvi in listki, temveč več prepri- čevalnega deia, zato so tudi usipehi vidni. Slabi so uspehi tam, kjer dav- čne in izterjevalne komisije ne delajo tako kot bi morale. Posebno v Dobmij in Gomilskem bi najraje videli, da pri- dejo iz okraja, kot So bili navajeni rejšnja leta, sami pa neradi hodijo okrog lanetovalcev, češ »da se boje zamere.« Okrajno finančno poverjeništvo je pred kratkem tudi že sklicalo sektor- ske konference za instruktažo krajev- nih davčnih komisij za definitivno odi mero davkov za 1. 1950. Tudi teh копн ferec se nekateri KLO niso udeležili.; Morda mislijo, da jim pomoč pri od-^ govornem delu, ki jih čaka, ni po-j trebna. Konference se niso udeležili] KLO Drensko rebro, Prevorje, Zagorje,! Jurklošter in Store. Večini teh bi bila. pomoč ravno najbolj potrebna. Davčna komiisija iz Braslovč in St. Jurja ob' Taboru je skušala oportunistično pri- kazati stanje pri njih, češ da kmetje nimajo dohodkov. Kako naj takšni čla-, ni komisije dosežejo uspeh pri svojem delu? Naloga KLO je poleg dosledne izter- jave davčnih akontacij do konca leta tudi, da v tem roku pripravijo osnov- ne podatke v obračunskih listih, do- hodek pa izračunajo do 25 januarja 1951, nakar bodo pristopili k dokončni odmeri davkov. VARCUJTE Z ELEKTRIČNIM TOKOM! Večkrat dobimo pritožbe, posebno iz No- ve vasi, Lokrovca, Dobrave itd., da je električni tok slab, da je večkrat prekinjen in podobno. Res je, da je eden od g:lavnih vzrokov slabega toka razmeroma slabo di- menzionirano omrežje, saj so ta krajevna omrežja izgrajena v letih 1932—1939, ko se ni predvideval tako širok razmah industrije in široke potrošnje električnega toka. Ba- zen tega je ravno na periferiji mesta grad- bena dejavnost precej živa, grade se nove hišice, katerim se tudi mora dati električni tok. Vendar pa to niso edini vzroki. Po- iskati jih je treba pri nediscipliniranosti samih potrošnikov. 2e večkrat smo opozo- rili prebivalstvo, naj bi v času konic od 5. do 8. ure zjutraj in od 17. do 22. ure zvečer omejili svojo uporabo na razsvet- ljavi, ne pa uporabljali tok za likanje, ku- hanje, za ogrevanje prostorov in celo za kuhanje živinske krme. Jasno je, da takih obremenitev naše prenosne naprave ne pre- nesejo in je čisto logična posledica, da je tok slab in da varovalke zaradi preobreme- nitve pregorijo. Kontrolni organi so ugotovili precej pri- merov samovoljnega nekontroliranega od- vzema električnega toka na terenu. Tako so ugotovili, da je tov. Koželj Rudolf, Med- log eo, ob času konice kuhal na kuhalniku z učinkom od 4 kW krmo za prašiče. Tov. Škorc Rudolf, Cesta na Dobravo št. 30 je ob času konice ogreval stanovanjski prostor kar s tremi električnimi pečicami, sicer kontrolirano, vendar pa z preveliko obremenitvijo. To so takšni kričeči primeri, katere bomo z vso strogostjo preganjali in kaznovali. Tako sebično ravnanje imenovanih in še ne- šteto drugih skritih potrošnikov je treba razkrinkati in prijaviti oblastem. Zato opozarjamo prebivalstvo, naj varčuje z električnim tokom. Omejujte prekomerno uporabo toka v času konice, ker je to v in- teresu slehernega prebivalca. Druge rešitve za enkrat ni, kajti vsem nam je znano, da stojimo sredi izgraditve naše domovine, da imamo še veliko naselij, ki sploh nimajo električnega toka in da obnova našega ob- stoječega omrežja ne more iti na škodo ti- stih, ki ga še sploh nimajo. Iz pisarne Poverjeništva za lok. gosp.^ Martinarna v Siorah izpolnila plan 20. decembra Delavci Martiname so se morali mnogo truditi pri izpolnjevanju letnega plana. Pri delu so j.h ovirale razne ne- predvidene težave. Pomanjkanje in slaba kvaliteta surovin jih je največ zavirala, da plana niso izvršili že prej. Poleg tega so se borili z nepredvide- nimi okolnostmi; v novembrskem de- ževju je vdrla talna voda v izkopano jamo za temelje novega »forter ven- tila«, od 28. avgusta do 9. septembra so pa morali popravljati peč. Vse to jih je močno oviralo pri delu. Vendar so v skupnem in vztrajnem delu te ovire premagovali. Na delov- nih konferencah so deia\4:i vsak teden prihajali z nov.mi predlogi za izbolj- šanje organizacije dela in discipline. Partijski in sindikalni aktivisti so po- magali delavcem s svojimi izkušnjami. Ves delavski kolektiv Martinarne se je iz dneva v dan trudil, da bi čim- uispesnqje izpoinjeval dnevne nalo'ge. Obratovodja ing. Rupnik Ivo in nad- mojster Plajh Avgust sta bila vedno med delavci in skrbela, da je bila or- ganizacija dela izvedena taiko, da so kljub surovinam in nepredvidenim re- montom siproti izpolnjevali najvažnejše proizvodne naloge. Zasluge za čimprejšnjo izvedbo plana imajo tudi večkratni udarnik t2ohar Alojz, Ivečlč Edo, Virand Konrad, Zu- pane Ivan, Zelič Jakob, Horvatič Stan- ko in Vrečko Ivan, ki so na prostoru starega železa, pri vlaganju v pec, v livni jami in na vseh ostalih delovnih mestih pravilno organizirali delo in z osebno požrtvovalnostjo dali zgled, ka- ko se je treba boriti s težavami. Pisarna KLO Leiuš je v sramoto celotnemu odboru Krajevni ljudski odbor Letuš ima svoje uradne prostore v precej prijazni hišici. Toda, ko stopiš v pisarno si ta- koj ral:cčaran. Temna, zamazana soba dokazuje, da ni bila pobeljena že ka- , kih deset let ter je ipddobna bolj kleti ali hlevu, kakor pisarni. Kako to, da se poverjenik za komu- nalne zadeve ne čutil toliko odgovor- nosti, da bi vsaj svojo dolžnost vršil kaikor treba in poskrbel, da bi se pro- .sitori KLO prebelili. 2e zaradi izdravja in hišne higijene bi bilo priporočljivo, da poskrbi, da se prostori čimprej oči- stiijo, če že noče to storiti na večkratne opomine višjih organov. LIP Celje tih pred izvršitvijo plana v gozdni proizvodnji Lesno industrijsko podjetje Celje je v letošnjem letu vložilo vse naf)ore, da bi svoj letni plan izvršilo s čim bolj- šimi! uspehi. 2e takoj v začetku leta se je pokazalo, da bo trda z žaganim lesom iglavcev, ker na cbmočju LIP ne bo dovolj smrekove hlodovine. Zato je Gen. direkcija dodelila ta primanjk- ljaj z drugih LIP-ov. Ker pa ni ka- zalo, da bodo le-ta LIP-u dobavila potrebno hlodovino, se je moralo LIP Celje opreti na lasine sile. Vsled tega So posvetili vso skrb smotrnejšemu iz- koriščanju lesa v državnih gozidovih ih nudili vso pomoč KZ pri izvrše- vanju plana. Odraz tega je v tem,, da je bil plan smrekove hlodovine dose- žen že 15. t. m. v državnem sektorju 106%, v nedržavnem pa skoro 100%. Celoten plan v feozdni proizvodnji je LIP dosegel v poseku in čizdelavi z 99%, v spravilu in prevozu pa s 96%. V žaganem lesu je izvršen plan 90% (pomanjkanje hlodovine!), po vred- nosti pa 95%, vštevši nadiplanske pro- izvode. Kolektiv obrata Teharje je do- vršil plan v mehkih sodih dn okenskih delih s 104%. Prav tako je gozdna ma- nipulacija Celje že izvršila letni plan s 102%, Vitanje pa z 9в%. Delovni kolektivi olbratov in mani- pulacij So se s рсЗпо zavestjo borili za čim boljše rezultate. Saj je bilo 223 udarrJikov, med katerimi je biido 14 trikrat, 37 pa dvakrat razglašenih. Po- leg tega sta bila Lesjak Gregor in Ce- rar Franc 6 kratna, Mežnar Ferdo pa petkratni udarnik. Vendar pa zaradi nekaterih nepoboljšljivcev ni bila de- lovna disciplina na dovoljni višini. Do- segli so jo le 77%. Delovni učinek, ki je s tem izgubljen bi cnašal okrcg 9.eoo m^ posekane in izdelane lesne msjse, kar bi zadostovalo, da bi bil plan v gozdni proizvodnji znatno pre- sežen. (Manipulacija Celje je s 85% udeležbe delovne sile letni plan že pre- segla!). Plan je najslabše izvršen tam, kjer je bila delovna disciplina naj- slaibša (manipulacija Šoštanj, Rogaška Slatina) in kjer je bilo slabo delo s-n- dikata (pomanjkanje politične vzgoje) ter tam. kjer se niso posluževali ukre- pov, ki jih je v te svrhe izdala naša ljudska oblast. Vendar pa so bile v delu LIP, kljub dobro doseženim uspehom in objektiv- nim težavam, tudi pomanjkljivosti. Splošen pojav v lesni industriji je bil, da se ni v dovoljni meri gledalo na iiizvrševanje plana tudi s finančnega stiaiišču. Tako se je zgodlilo, da so manipulacije preplačevale za storilnost v go-dni proizvodnji. Gozdna manipu- lacija Šoštanj je plačevala voznikom, ki so voltili iz Zaloke v Ljubijo (18 km), enodnevno storilnost za dva dni. Res je, da se na tej relaciji ne da voziti vsak dan, ker ne zmore živina, bi se pa dalo zaposlili: voznike tako kot n. pr. v Vitanju, da en dan vozijo na daljši, drugi dan pa na krajši razda- lji. Manipulacija Rogaška Slatina je določila preniizek učinek dnevne sto- rilnosti za pogodbene voznike, kar je razvidno po zaslužkih režijskih voz- nikov, k)i so z majhnimi izjemami ena- ki pri vseh martipulacijah, čeprav jim plačujejo v Celju 25%, v Vitanju 33%, v Rogaški Slatini pa 16% od akordne postavke pogodbenih voznikov. Mani- pulacija Šoštanj je plačevala 30 din od m-^ za nakladanje v vagone, ker se ni držala pri določanju akordnih po- stavk že prej osvojenih in lutrjenih norm. Prav liako so manipulacije v nekaterih primerih preplačevale za ročno spravilo lesa. Razumljivo je, da je bilo vse to do neke mere potrebno zaradi velike potrebe po izvozu, ven- dar pa bi se dali s potrebno mehani- zacijo (z raznimi žičnicami, izvlačivci, podaljški kamionskih cest itd.) proiz- vodni stroški znatno znižati. Na ta na- čin bi se razbremenili tudi vo:niki in delovna sila, kar bi vsekakor vpliva- lo na pocenitev lesnih proizvodov. Lip je v zvezi z gornjimli ugotovit- vami že pristopil k delu. Komisija je pregledala poslovanje pri manipulaci-j j ah in izdala ukrepe za odpravo na- pak. Nad tem se sedaj izvaja stroga kontrola. Razbit je že plan za 1S51. leto na manipulacije in obrate. Pri podjetju so tudi razmišljali o iznižanju proizvodnih stroškov. V Felicijanovo,-) v okraju Šoštanj mislijo prestaviti z Ojstrice žičnico, s čemer bodo tam zmanjšali stroške spravila skoro za po- lovico. Iz Ljubije proti Zaloki bodo skupno z OLO Šoštanj razširili cesto v dolžini 3 km, da bo sposobna za ka-i mionske prevoze, vsled česar se bo, pet v Zal oko skrajšala za 6 km. Tako bodo lahko voiniki napravili od tam dnevno po eno vožnjo, kar bo vplivalo na večjo storilnost in pocenitev pre- vozov. V Logu, kjer bo gozdna manipu- lacija Rogaška Slatina izdelala v pri- hodnjem letu večje količine drv, bodo postavili za spravilo istih do kamion- ske ceste LasBO-Cabel, s čemer se bo spravilo dr/ pocenilo več kot za po- lovico. O vsem tem so že razpravljali delavski sveti manipulacij in podjetja. Prav tako bodo sklicali sestanke z vsemi delavci, da se bodo seznaniH s planskimi nalogami in delom podjetja kakor tudi z nalogami vsakega poedin- ca. R. M. Velik problem stoji pred našimi ži- vinorejci, kako bedo prekrmiili živino preko zime zaradi pomanjkanja krme. Organi ljudske inšpekcije, so že dalj časa imeli možnost videti, kako se-po- s*opa z odkupljenim senom, ki že nad mesec dni loži v lopi in okrog nje na travniku, ki je last MLO Šoštanj. V tej lopi je seno, ki ga je Okrajno od- kuipno podjetje odkupilo od kmetov. To seno je raztreseno izven lope, po njem brskajo kokoši in je :1 postavlje- no vsem vremenskim neprilikam. Se- na je okrog 6.000 kg. Vprašanje je, kdo naj bo kriv in odgovoren za pokvarjeno seno? Kontrolna komisija se mora zave- dati svoje pristojnosti in dolžnosti ter krivce kaznovati 8 Treba jih bo haznovati Novoizvoljena ljudska inšpekcija v Šoštanju je zelo aktivna in je imela že več pregledov. Tako je pri okrajnen^ mag£i inu izvedla ponovni pregled po- slovanja. Kljuib temu, da je LI dala pri prvem pregledu nalog, da se spra- vi magazin v red v roku osem dni, se je zopet ugotovilo: Pritožna knjiga še vedno ni na me- stu. Poslovodkinja pravi, da jo ne mo- re nabaviti, ker jih ni. Cenika v trgo- vini ni, poslovodkinja se izgovarja, da nima vseh cen. Predali v omari so ne-; čisti, razvrstitev živil je ista, namrc'í^ da je ,poleg kave in sladkorja pralni prašek itd. I*ri pregledu blokov v pla-i čilu se je ugotovilo polno popravkov^ n. pr. blok serija B št. 59 od 20. 11. 1950 izkazuje, da so bile predane sipod- nje hlače za din 500. numeracija in ra- čuni pa izkazujejo prodajno ceno din 555. Tudi drugi bloki so ipopravljeni in številke nečitljive kar je dvomljivo po kaki ceni se predmeti prodajajo. V predalu se je nahajalo 16 zavojč- kov čokoladnih sladlcorčkov. Po izjavi poslovodkinje je natebtano po 10,dkg, pri kontroli se je pa ugotovilo, da niti en zavojček iz vrečico ne tehta 10 dkg, temveč imajo le 6—9 dkg, tako, da 16 zavojčkov skupno tehta samo 130 dkg, namesto 160 dkg. Poslovodkinja se je izgovarjala, da teh bonbonov niso pro- daj aili strankam, če tudi so bili na- teiitani za stranke. Pri pregledu skladišča, za katerega je poslovodkinja pri prvem pregledu LI trdila, da ga nimajo, so ugotovili, da vlada splošen nered. Embalaža razme- tana, med embalažo se nahajajo otrobi, na vreči z enotno moko so mokre cu- nje, ki so jih tja odvrgli po snaženju v trgovini. OSVOBODITEV iz „Slarega piskra" Sredi decembra 1944 je bilo. Padal je dež, pomešan s snegom. Že nekaj dni prej je deževalo, tako da je bila zemlja močno razmočena. Voda ni mogla več pronicati v zemljo. Ozračje je bilo dokaj hladno, ker je po hri- bih zapadla debela plast snega. Ne- prijetna moïla, katera se je vlekla nad pokrajino Šmartncga v Rnž-ii dolini je pronicala skozi oblačila, da je bilo kar neprijetno mrzlo. V Slatni, lepi vasici na hribčku ob cesti v Šmartno, to je nasproti >>Prež- ničke graščine«, kakor ji pravijo, so ee zadrževali partizani. Pri Žviževih so bili. Lepo posestvo in prijazni ljudje, zato so se pri njih kaj radi oglašali partizani. Tokrat so jo rav- nokar primahali iz Dramelj. kjer se je vršil zbor aktivistov iz Celja, Ce- Ija-okolica in Konjic. Tii so si iz- volili svoj odbor in so napravili več .sklepov v nameri, da se delo aktivi- stov pojača. Posebno je to veljalo za teren Celje-mesto. Nemci so namreč v začetku decembra pričeli z močno ofenzivo na osvobojeno ozemlje v Zgornji Savinjski dolini. Uspelo jim je, da so jo zasedli. Položaj na jugu fronte je namreč zahteval, da se vse pripravi za umik nemških in usta- ških vojakov na Koroško. Hoteli so torej imeti prosto j>ot in so se z vso razpoložljivo vojno silo, katero so zbrali po bližnjih krajih, osredotočili na Zgornjo Savinjsko dolino. Zaradi trenutnega uspeha Nemcev se je polo- žaj partizanov poslabšal. Tudi poli- tično delo je bilo otežkočeno, ker so Nemci mnogo ljudi iz Zgornje Savinj- ske doline natrpali v zapor. V tem času je peščica aktivistov iz terenaj Celje-mesto izvršila podvig, ki je bil v narodnoosvobodilni borbi edinstven. Odšla je v zapore zloglasnega »Celj- skega Starega piskra« in izjpustila vse jetnike. V zvezi s tem podvigom so se razši- rile najrazličnejše govorice. Nekateri so trdili, da so Celje zivsedli partizani in da jih je bilo kot listja in trave, drugi zopet, da partizanov v Celje sploh ni bilo in da je zapornike izpu- stil neki paznik, tretji zopet, da so se oartizani pripeljali z avtomobili itd. ikj. Le malo Celjanov je izvedelo, kako je bilo pravzaprav s to zadevo. Tudi Nemcem zadeva ni šla v račun, .posebno zato, ker je bilo v Celju pol- no nemških vojakov in agentov faši- zma, gostapovcev in ovaduhov. Le-ti so v lepem slovenskem mesto organi- zirali neverjeten teror, iz zaporov »Starega, piskra« pa napravili mučil- nico in klavnico slovenskega ljudstva, posebno borcev NOV in aktivistov Osvobodilne fronte. Beseda ^Stari pi- siker« je pomenila smrt, ali v najbolj- šem primeru koncentracijsko tabori- šče nekje v Nemčiji. Na prste bi sko- raj lahko prešteli vse tiste, ki so ga zapustili živi in zdravi. Že med potjo iz zbora v Dramljah so partizani izvedeli, da nemška po- sadka skupno z gestapom iz Celja •jostavlja češčeje zasede po bližnji okoLici mesta kot doslej. Žrtve teh /,ased so postali tudi nekateri naši aktivisti, ki so imeli nalogo vršiti po- litično delo v neposredni bližini me- sta. Tako sta padli v zasedo na Ostrož- nem pri Celju tudi mladinki, članici SKOJ-a Celje-mesto. Živka in Jelka. Živka, katera je f>oizkiisila zbežali, je bila pri tem od nemškega policista ranjena v roko. Vsi ti dogodki so pri- pravili namestnika sekretarja za Ce- lje-mesto, partizana Žarka, da je pri- čel razmišljati o možnosti akcije v celjski »Stari pisker«. Zaradi infoi-ma- cij, katere je potreboval, se je pričel zanimati za paznika zaporov »Starega piskra« Grada Ivana. Povpraševal je o njegovem življenju, o zadržanju, odnosu do jetnikov itd. Paznik Grad je namreč stanoval v Runtolah v bli- žini Slatnoj. Ker je dobil še dokaj dobre podatke, je sklenil poklicati ga na razgovor. Po paznika Grada sta stopila iz Slatne v Runtole na Gra- dov dom partizana Boris in Ivo. To je bilo 15. decembra 1944 okrog pol 12. ure. Paznik Grad je prišel k Žvižc^- vim že kar z Borisom in Ivom. \'^rnili so se okrog druge ure popoldne. K posvetu pokliče Žarko tedaj še parti- zana Nandeta in Očka. Tako so se po- svetovali: Žarko-Riko Presinger, Nan- de-l\ande Klančišar, Očka-Jože Zelin- ka, Boris-Dominik Lebič, Ivo-Ivo Gro- belnik in paznik Ivan Grad. Žarko je takoj sporočil vsem zbranim, zakaj pravzaprav gre in kakšen načrt ima. Prvo vprašanje je zastavil Gradu: »Ali je podvig mogoče izvesti?« >Je mogoče.« je bil kratek in jedrnat od- govor. »Pomagal bom, samo pridite v mesto, to je v zapore Starega piskra.« Po četrturnem posvetu je bilo sklenje- no,^ da se podvig izvrši in to takoj isto noč. To pa iz razlogov, ker je paznik Grad povedal, da so Nemci pripravili v -»celicah smrti<, kakor so jih imeno- vali okrog osemdeset jetnikov za transport v Maribor, kjer bodo ustre- ljeni. Transport bi moral oditi s prvim jutranjim vlakom 16. decembra 1944. Po tem sklepu je paznik Grad takoj zapustil partizane ter z močnim sti- ( skom roke partizanu Žarku obljubil pomoč. Kako bodo prišli v Celje, so se nato dogovorili partizani sami. Tudi kdo bo sodeloval v tej akciji so se dogovorili. Sklenjeno je bilo, da gredo Žarko, Očka, Boris, Ivo in Brus-Jože Gaber ter Radko-Radko Dobrajc, ra- zumljivo, kolikor pristanejo na sode- lovanje fpopolnoma na prostovoljni bazi. Ker .sta se slednja dva nahajala pod Kunigunde, hribom na južni strani šmartnega v Rožni dolini, je bilo skle- njeno, da stopita Žarko in Ivo k njima na razgovor. Po hitri enourfii koji sta bila že pod Kunigundo pri Brusu in Rčidku ki sta se nahajala pri malem kmetu Anželaku. Žarko ju pokliče na posvet. Na kratko jima razloži, kaj se pripravlja. Takoj sta se odločila, da pojdeta zraven. Skupno so takoj kre- nili nazaj k Žviževiin. Radko je med potjo imel še neki opravek na drugem koncu Šmartnega, se je ločil od tro- jice, vendar je obljubil, da pride si- gurno do določene ure odhoda k Žvi- ževim. Žarku ni bilo prav, ko je ob povratku k Žviževim (Borisov dom) ugotovil, da so se nekateri drugi akti- visti podali na politično delo v bli- žino mesta. Žarko je namreč dal na znanje vsem, da se pripravlja velika akcija in da bodo verjetno Nemci uprizorili veliko hajko, če akcija uspe. \endar je razumljivo, da se zaradi nediscipline nekaterih akcija ni mogla preložiti Ker Radko do določene ure ni prišel k Žviževim se je odločil se- kretar terena Celje-mesto tov. Nande, da gre kot šesti zraven. Prej se nam- reč ni javil iz razloga, da celjskega terena ni še dobro poznal in bi se v primeru nevarnosti ne znal sam kre- tati po terenu. Tudi pohabljenost pr- stov na nogi ga je na prvi mah od- vrnila od sodelovanja. Na hitro je to- rej bilo sklenjeno, da gre namesto za- kasnelega Radka Nande in da se drži Žarka, ki teren dobro pozna. Nekaj čez 19. uro je bil odhod. Ho- dili so po skrajno slabem terenu, raz- močenem po sneg'u in dežju. Pot jih je vodila po šmarski cesti do mostu pred Lopato in nato ob jarku naprej v gestapovsko gnezdo. Ko so krenili s ceste je postala pot skrajno slaba in so zanjo potrebovali mnogo več časa, kot so računali. Četrt na enajsto po- noči je odbila ura, ko so dospeli do Glazije. Prvotni načrt, da se pred dva- indvajseto uro pritihotapijo v neko hišo v bližini »Starega piskra«, so iz tega razloga morali spremeniti. Parti- zanom je bilo namreč znano, da je dvaindvajseta ura bil čas, po katerem ni smel biti nihče več na cesti, razen tistih, ki so imeli posebna dovoljenja. Tudi patrulje so bile v tem času naj- pogostejše. Iz teh razlogov je bilo tre- ba počakati, da patroliranje Nemcev preneha. V drevoredu Glazije si je vsak sam poiskal skrivališče, izbrali so si debele kostanje pri vhodu na športni prostor Glazije in čakali. Skoraj štiri ure .so mokri in premraženi čakali, da patro- le Nemcev, ki so hodile tik mimo njih, odidejo. Živci so jim bili napeti kot struna. Na žilah na glavi posamezni- kov se je videlo, kako močno jitn utripa srce od prenapetosti. Dobro so se zavedali, da se bo x>o nekaj trenut- kih izvršila akcija, ki bo vrnila za- upanje frontnih organizacij in njenih članov do Narodnoosvobodilne borbe, r/dnosno dokazala Nemcem, da so bitko tudi za Celje izgubili. Trdno so bili odločeni izvršiti akcijo ali pa se žrtvo- vati za tovariše in za zmago. Na drugi strani so se jim pa ukradle misli, da bodo čez nekaj minut tudi na listi tistih, katere pošilja okupator na stre- ljanje v Maribor. (Nadaljevanje) stran 4 i »SAVINJSKI VESTNIK«, dne 1. januarja 1951 Stev. 1 KULTURNI PRKGLKD „SAVINJSKEGA VESTNIKA" Pastirček Peter in kralj Briljantin (Ob prvi letošnji predstavi v Ljud, gledališču) Zadeva s celjskim gledališčem je za- čela zoreti. Pred starodavnim, častit- ljivim poslopjem, ki s svojo arhitek- turo in s svojo zapuščenostjo sleherni dan opominja celjskega meščana na dolžnost, ki jo ima pred zgodovino in pred prihodnjimi rodovi, je zrasel kup opeke, na drugi strani pa se plošča, ki smo jo vzidali za 100 letnico celj- skega gledališča, zavija v sopuh apna, ki ga gase. Poslopje je oživelo. Nič ni bolj žalostnega kakor opuščen dom, a kaj šele opuščen dom Modric. Celjski delovni človek se je zavezal, da bo dal ne samo delovne roke, tem- več tudi denar za to, da se Lari celj- skega gledališča spet ogrejejo ob svo- jem ognjišču, V njihovem zasdlnom zavetju v Stanetovi ulici pa se delo počasi razvija. Domači igralci so odšli na tečaj, v Celju so ostali le redki, gledališču manjka agilen režiser, ki bi ga gnalo neuničljivo hrepenenje, z odrsko dejavnostjo upodobiti čas in sebe, dajati odgovore lin vprašanja, služiti družbi s tem, da ji daje mno- žico živih podob iz preteklosti, seda- njosti in prihodnosti. Tudi prihodnosti! Saj mora vse, kar je v resnici velike- ga, rasti iz preteklega. V takih razmerah je mestno gle- dališče namestilo Branka Gombača, dosihmal urednika lokalnega časnika. Naredil je svoj prvi režiserski poskus in nam dal Fröhlichovega >Pastirčka Petra«. V gledališču je namreč prevzel vodstvo Mlajdinskega gledališča, kar je vsekakor težak referat. Ima pa v Celju izredno lepa lizročila, 'Saj bo kmalu 70 let, kar so celjski dijaki igrali v Celju Shakespearovega Ham- leta. Malo je bilo dijaških rodov od tistihmal, kateri bi se ne skušali uve- ljaviti tudi v najimenitnejši umetno- sti, v dramatiki. Tudi v današnji mla- dini vre ta prastara človeška strast po upodabljanju in Gombaču bomo radi hvaležni, če bo pri tem težkem, pa lepem delu vztrajal. »Pastirček Peter« res nima posebnih umetniških kvallitet. Avtor je hotel dati otroškim očem čim več pravljične paše v okviru idile gorskega zaselja. In v to pašo je vpletel staro pravilo, ki od pravljice terja predvsem, da dobro zmaguje nad zlom, da se po- štenost, odkritost, pogum in kar je še takih čednosti, na svetu zmerom na- grade. Optimizem za vsako ceno — kljub vsemu, to je tisto, zaradi česar bo pravljica otroškemu srcu zmerom ljuba in potrebna; srce življenja, mladost, razglaša vero v zmago pra- vice, upanje v zmago lepšega življe- nja z vsakim svojim utripom. Tako je življenje in tako bo. In zato je vsaka pravljica, ki se vsaj v glavnem drži gornjega pravila, tudi vzgojna, napi- sana ad usum delphini, za mladega človeka. Naš delphinus — naša mla- dina je te pravljične vere prav tako potrebna kakor vsak drugi, saj njene otroške oči prav tako strme pred uganko življenja, kakor so strmele ne- koč. Življenje samo pravljično pre- proščino, naivnost in jasnost nadome- šča s svojo zamotanostjo žal prekma- lu, s ničemer na svetu pa ne moremo otroku nadomestiti pravljice in nje- nega jezika, s katerim ona otroku svoj nauk dopoveduje. Kdo bi to tajil! In če taji, si zavezuje oči. Režiser Gombač je uprl svoje delo predvsem v to dopovedovanje. Natrosil je dovolj paže za oči z lopo, bogato, domišljijo vzliujajočo sceno (Piiber- šek), s kostumi, z raznimi domislica- mi, nikjer pa ni pozabil na temeljno misel, na jedro naloge. In zato mu je režija uspela, čeprav ni imel v rokah dela, ki bi bogvekako jamčilo za uspeh. Dobili smo predstavo, ki priča o resnem delu, o resnični zavzetosti za stvar, o resnem prizadevanju, da se odpravijo diletantska izročila, ki so pri takih pravljičnih komaidih tako trdovratna. j Igralci so svoje vloge zadovoljivo re-| šili. Naj omenim najprej našega so-i iidnega Sedeja, ki je svojega dobro-j liotnega, gospodarnega očanca z ma^ sko, kretnjo, z gibanjem in svojo teht-j no, že kar lepo kultivirano besedo,, nevsiljivo in nesebično, a vendar^ markantno izoblikoval. Isto lahko re-| čemo o Golobovi, ki je vrh tegai doživela igralsko srečo redke vrste,' da je s to predstavo uvedla kar dva sinčka v odrski^ svet. Tudi S a d a r - jeva je z masko in igro vzbujala l)olj prezir in zaničevanje otroške pu- blike kakor pa grozo in strah. In to je prav, pa naj bo to zasluga reži- serja ali igralke. Mladinski igralci, ki smo jih gledali s posebnim mikom, so rešili svoje vloge z občutkom za stvar, doživeli so izreden stik z otroško publiko in na krilih tega spoja lepo počastili neumrljivi čar gledališča. Peer o v Peter je bil prijeten in ju- naški obenem, Petretičeva je bila v igri manj razgibana, zato pa je s svojim petjem pokazala ne samo lep, sočen glas, marveč tudi pevsko kul- turo. Drozg pa je s svojim Gašper- jem osvajal srca mladih in starih. V treh letih se je razvil v solidnega re- citatorja, v Gašperju pa je pokazal smisel za karakterno igro. Nekateri bi se nad Gašperjem spodtikal, ne nad igro, marveč nad »idejno vsebino« te- ga revčka na duhu. Res ni vzpodbu- den ta nosilec maksime dolce far niente (sladko je lenuhariti), ki je našemu narodu precej tuja, a reži- serju je uspelo, da je iz njega dokaj razvidno odmevalo tudi prastaro, več- no\.el¿avno reklo: lenoba je vseh gr- dob grdoba. Mačkov Briljantin (v pravljici je mogoče tudi nemogoče ime), je bil nekoliko preveč miklav- ževsko obreden, glasovno in igralsko bolj ploskovit kot plastičen lik — je pa tudi za mladega igralca to zelo za- htevana vloga, zato gre Mačku prav tako priznanje kot drugim. Gledališki kronist je samozavestno in po pravici zapisal, da je v tej pred- stavi nastopil zarodek domačega ba- leta iz šole tov. Sonje Gorjancev e. Kdor ima le malo pojma o pedago- škem delu in o tej prvobitni umetno- sti, bo vedel, koliko dela in koliko ljubezni do stvari je v učiteljici, ko- liko A^ztrajnosti, veselja in radosti v otrocih, ki so pogumno in prikupno odplesali ter tem pokazali, da obvla- dajo kar zadovoljivo tudi že težje iz- razne prvine ritmičnega gibanja. Tu- di glasbena spremljava in kompozi- cije tov. Rakuše zaslužijo poudarek v Gledališkem listu. t. o. Donačka gora — vzhodni naš Triglav Očak Triglav gotovo ne bo užaljen, da stoji na vzhodu ter mu drži nekako ravnotežje druga gora s tremi vrhovi, seveda znatno nižja kakor se nižjemu svetu, ki jo obdaja, spodobi. Pa kar je Triglav za svoje gorato okolje, to je tudi Donačika gora za hrifboviti svet svoje okolice. S Triglava sega razgled daleč preko gorskih velikanov, pod Do- načko goro pa je večinoma hribovje, med katerimi so zarozeme tihe dolini- ce... in preko njih se razprostira raz- gled ob čistem ozračju na Tirolsko, v Dolenjo Avstrijo, Ogrsko do Blatnega jezera in preko Hrvatske v Bosno, ka- kor je ugotovil to že rajni Fr. Orožen v isvojem potopisu leta 1896. Z železnico se pripelješ v Rogatec, pa še urico hoda do vznožja! Tik pod cerkvico sv. Jurija se pričneš vzpenjati Icvišku! Vzpenjati — res ni pravi izraz! Vsa pot, ki se vije od južne strani na severno, kjer se dviga v devetnajstih vijugah kvišku, je bolj podobna spre- hodu kakor pa gorski turi... in vendar dospeš po lagodnem hodu na 8вЗ m vi- soko goro ... 2e samo ta pohod na go- ro je izabava, kajti počasna hoja ne utruja nikogar, saj jo zmagujejo breiz težav tudi na srcu in pljučih bolni..., ki so že davno opustili misel, da bi se še vzpenjali v višave... Ne rabiš niti cepina niti gojzeric ... Seveda lahki šolnčki z visokimi petami bi se obra- bili in obrusili, tako da jih raje za- menjaj z visokimi čevlji, ki ti bodo ja- čali nogo zlasti pri hoji navzdol. Da je razgled razsežen, smo že ome- nili; omeniti pa je treba, da je razsež- nejši kot z bližnjega Boča, čeprav je ta kar za dobrih lOO metrov višji, kajti Donačka gora je kot stožec sredi pri- tlikavcev, ki mu ne zakrivajo razgleda. In tako se razgrinja svet kakor na re- liefni karti pred teboj ... in tu mirno uživaš vso panoramo 'pod seboj, kajti ne vidiš samo točk na horicontu, mar- več kar vsa pota tja do njih. Donačka gora je bila tuidi slavna rimska postojanka, saj je odtod spo- menik Mitrovega žrtvenika v ptujskem muzeju... ko se je gora za Kristuso- vega časa imenovala mons Claudius. Na vrhu je baje bila nekoč cerkvica sv. Donata, ki se sedaj nahaja pač na pol višine poti. Po tej cerkvici je gori sedaj ime, kajti nekdaj se je gora go- tovo imenovala rogata in po njej naj- bližji kraj Rogatec. Res da je gori bilo ime kmalu najbrž pozabljeno, ker je dobila drugega po istem kraju, ki mu je sama dala ime: Rogaška gora... Ro- gata pa se vidi gora res le od zapada, ko je podobna ostro našiljenemu stož- cu, od vzhoda je ta stožec nekoliko po- tlačen, od juga in od severa pa se vi- dijo popolnoma razločno trije vrhovi, med katerimi je srednji najvišji. Glasbeno življenje v Celju beleži iepe uspehe o glasbenem življenju v Celju se skoraj nič alii pa zelo malo piše, če- prav uspehi na tem področju niso nič iTianjši od uspehov na našem odru, književnosti in upodabljajočem delu. Bod:s!i, da nam v Celju manjka člove- ka, ki bd se z vso resnostjo lotil tega vprašanja, ali pa so glasbeniki preveč skromni. Spričo ugotovitve uredn-štva, da je s te plati vsebina kulturne rulb- r.ke »Savinjskega vestnika« pomanjk- ljiva, se je član uredništva obrnil do iprof. Kuineja, ki mu je rad pomagal izpolniti tudi to vrzel. Vsak javni nastop s področja glasbe skriva v ozadju mnogo napornih pri- zadevanj, srečuje mnogo preprek in za- hteva veliike vztrajnosti. Ni menda ta- ko kočljive stvari, kot prirediti glas- beno prireditev, če prireditelji stremijo za tem, da nudijo poslušalcem res vse kar zmorejo. Prva velika težava v Ce- lju je pomanjkanje učiteljskih moči. Sedanji učitelji glasbe so obremenjeni z delom na Glasbeni šolli in poleg aktivnega udejstvovanja pri raznih zborih in društvih prispevajo še mno- go nadur, da ustrežejo vsem, ki sli že- lijo glasbene izobrazbe. Njih nalo- ge so sedaj toliko večje, ker se doibro zavedaj a, da morajo glasbeno življe- nje vnesti v najširše množice. V ta na- men so zbrali sposobne in za udejstvo- vanjem stremeče ljudi in sestavili ko- morni zbor, kü ima pri tem velike prednosti. Komorni zbor sestavlja naj- več 24 članov in je na ta način bolj gibljiiv od zborov z velikim števtilom pevcev.- Na drugi strani zahteva taka sestava od svojih članov mnogo več sposobnosti in trdega dela. V letu 1949 se je vsled nenadnih premestitev ko- morni zbor skoraj popolnoma razšel. Sestaviti je bilo treba nov zbor in si zagotoviti pogoje, da se taka nesreča ne ponovi. PomlisUmo, koliko naporov zahteva studiranje celovečernega pro- grama. Ena sama pesem je komaj v enem mesecu dovolj izpiljena, a za ce- lovečerni 'program jih mora tak zibor naštudirati najmanj dvajset. Z voljo in prizadevanjem je članom celjskega komornega zbora uspelo premostiti te težave. Dosedaj so imeli 23 nastopov, od tega 11 koncertov. Nastopali so po- leg celjskih predstav še v Vojniku, Laškem, Rečici pri Laškem, Rimskdh Toplicah, Topolščici, Šoštanju in Šmarju pni Jelšah. Nasto'piH so tudii v Mošenički dragi in Lovrani. Zanimi- vo ugotovitev So člani zbora prinesli s teh gostovanj po podeželju, da so s liomornim ziborom dosegli velike uspe- he pri preprosti poiibliki, dasiravno so komorni zbori še pred deset leti bili znani odinole po salonih aristokratske družbe. Velik uspeh, ki ga je v tekmovanjih žel sindikalni godalni orkester pod vodstvom prof. Sancina, je obenem dvignil tudi ugled našega mesta širom Jugoslavije.. Instrumentalna glasba je pri nas v naši državi šele v povoju, zato si lahko štejemo v čast, da so naši celjski glasbeniki prvi med prvmi. Pred leti je v Celju slovel srednje- šolski pevski zbor, ki je 'pod vodstvom tov. Kuneja odnesel lavorike vsem slo- venskim srednješolskim izborom. Po- lovica teh ipevcev je zaipustilo Celje in zbor, a kljub temu tov. Kunej upa, da bo prihodnje leto imel spet priliko predstaviti enakovreden zbor. On sicer vodi dva zbora na gimnaziji. Od teh pevcev in od tistih, ki jih pripravlja v zborovi šoli iza one, ki hodijo v šolo popoldne, bo sestavu reprezentativen zbor, ki se bo upajmo spet meril za prvenstvo Slovenije. Poleg teh gimnazijskih ziborov uspeš- no vadi še zbor na učiteljtišču in v drugi gimnaziji. Zanimivo pri tem je to, da ima Ljubljana 12 gimnazij in ne- šteto drugih srednjih šol, pa je pre- mogla le dva omembe vredna zbora, ki se vseeno nista mogla meriti s celjskim. Mnogo ai prizadevajo dvigniti glas- bene sekcije tudi pri društvu »Preše- ren«, kjer se borijo predvsem s to te- žavo, da jim manjka pevcev. Glasbeno življenje je v Celju dotoro razvito, žanje uspehe in w,gaja mno- žice. Skoda, da mora naš tisk mimo tako pomembnih prireditev, kot je bil na primer nastop bratov Gorše. ker ni človeka, ki bi vse to vsaj kronološko, če ne kritìicno in ocenjevalno zapisal. K. J. SKUD „KaJuh",Soštan| se prebuja Naloge KUD-ov so visekaikor zelo Aažne in zahtevajo mnogo požrtvoval- nosti vseh njenih članov, posebno ▼ času, v katerem se nahaja naša drža- va, ko s tako hitrim tempom ргга<И socializem. Tega se zaveda tudi SKUD »Kajuh« Šoštanj. Moramo reči, da je v začetku letošnjega leta že dosegel lepe uspehe, saj je godba na pihala imela preko letošnjega leta 34 nasto- X)ov, moški pevski zbor 56 nastopov, lutkovno gledališče je dalo 4 predsta- ve, folklorna skupina je nastopila se- demkrat in tamburaški zbor enkrat. Slabše pa se je izkazal ženski pevski zbor, ki je kvalitetno zelo dober, ven- dar je v letošnjem letu nastopil le nekajkrat. Tudi knjižnica je delno do- segla uspeh, lahko pa bi dosegla lepše uspehe, če bi bila sama knjižničarka malo bolj samoiniciativna. Po dobro uspeli kulturni prireditvi, kjer so nastopile vse sekcije v mesecu juniju, pa je vse delo nekam zamrlo. Delno bi opravičevalo nedelavnost to, da je pet članov tamburaškega zbora odšlo k vojakom, da je vaditeljica fol- klorne skupine bila premeščena izven okraja, vendar bi moral biti sam od- ])or SKUD-a bolj energičen ter se bo- riti za to, da bi se vse te težave pre- brodile. Najslabša fpa je dramatska skupina, ki ni dala niti ene predstave, dasi se v samem mestu čuti močna potreba po dramatskih prireditvah. Upati je, da se bo sedaj, ko je vodstvo dramatske skupine prevzel tovariš Vo- dušek, delo izboljšalo. Vse priznaje gre tov. Marin Ivanu, kiipelniku godbe na pihala, ki je pra- vilno razumel in čutil potrebo po no- vem in mladem kadru, saj je tekom leta usposobil osem mladincev za na- stope pri godbi na pihala, pridno pa vadi še šest mladincev, ki bodo že v kratkem lahko nastopili. Kakor že omenjeno, je delo posa- meznih skupin zadnji čas močno po- pustilo, toda na rodnem letnem zboru 15. decembra je SKUD kot celota spre- jel važne sklepe ter se vključil v šest- mesečno tekmovanje na čast desete obletnice OF. V.l. ALBIN PODJAVORšEK: Pedagog Henrik Schreiner (Ob 100 letnici njegovega rojstva) Na I. kongresu slovenskih pedagoških delavcev, ki se je vršil od 16. do 20. 10. 1950 na Bledu, je bilo govora tudi o upoštevanju pozitivnih pedagoških tradicij pri našem nadaljnjem peda- gošketn delui, (iMed važnimi sklepi je tudi naslednji:, Za razvoj naše socia- listične pedagogike kritično pretresti slovenska, pe«diagt)ška prizadevanja v preteklosti in-prikučiti: vsebino ter me- tode déla napcedtiih;: .'izobraževalnih strerûljenj preteklosti, rr" 'V času, ko smo, po letih nekakšnega •pedagoškega tipanja ali tavanja, ugotovili potrebo po posegu v našo bogato pedagoško zakladnico preteklosti — saj smo,;Slo- venci v mizeriji našega življenja ven- darle zgradili fcar lepòi šolsko stavbo — obhajamo, sicer prav slučajno, sto- letnico rojstva možai, ki se шц mora- mo v veliki meri zahvaliti, da je ohra- nila v bivši Avstriji slovenska Spodnja] Štajerska, dasi silno ogrožena od na- predujočega nemškutarstva, slovensko narodno zavest, drugič pa, da uživa! naše šolstvo po vsej pravici- sloves evropske višiner^ j-t ;Л .í-'.i.n,. Veliki slovenski pedagog Henrik Schreiner se je rodil dne 1. julija 1850 v Ljutomeru kot sin obrtnika (oče je bil kolar). Kakor večina slovenskih izobražencev, je tudi njegova pot vo- dila skozi siromaštvo. Gimnazijo je ob raznih instrukcijah in trdem deluj dovršil z odličnim uspehom v Mari- boru, vseučiliške študije (študiral je matematiko in fiziko) pa je končal na Dunaju. Kot profesor je služboval 13 let v Boznu na TiroLskeni, kjer se je dobro seznani s problemi Aičiteljiščiu Leta 1890 je bil imenovan za ravna-i tel ja državnega učiteljišča v Maribo- ru. Na tem zavodu, ki ga je popolno-j ma preoblikoval, je deloval dobrih 30; let — do svoje smrti, ki ga je dohitela] sredi dela dne 6. aprila 1920. V šolski; službi je plodonosno vztrajal celih 44; let. i Kot ravnatelj mariborskega učitelji- šča je Schreiner že ob nastopu svojega? mesta lahko ugotovil, da je ta zavod' leglo nemškutarstva na Spodnjem Šta-j jerskem. Slovenskega naraščaja ni bilo.j meščanske šole pa, kolikor jih je bilo,; so bile vse nemške, prav tako ponem-| ievalnice. Mariborsko učiteljišče jej oskrbovalo z učitelji Spodnjo in celói Srednjo Štajersko. Schreiner je takoji posvetil glavno skrb vzgoji dobregai "toVehskega učiteljstva s tem, da je. omogočil šolanje na zavodu nadarje-i riim slovenskim mladincem, ki so po; izpolnjeni osemletni šolski obveznosti« in uspešno dovršeni pripravnici lahko! vstopili v I. letnik učiteljišča, kjer so' nod njegovim osebnim vodstvom izred- no sposobnega vzgojitelja in učitelja,' ki je znal živo povezovati teorijo S; oraicso, v nadaljnjih letnikih uspešno! zaključili šolanje z zrelostnim izpitom.! Ni treba poudarjati, da je svoje bivšei gojence, pedagoško in melodično dobro' f>tKlkövane in s solidnim splošnim zna-i ñ^em, še nadalje vodil v življenju kotj Učitelje ter jim bil vsak čas na razpo-^ teg^ 7, besedo in peresom. Še danes dchijejo vzgledno in požrtvovalno ko^ aktivm učitelji mnoge stare korenine i-z Schreinerjeve šole, mnogi uživaj« še polni delavnosti že zasluženi pokoj,] ?.si pa se ga spominjajo kot odličnega] Slovenca in visoko kulturnega člove-i kà, kar pravzaprav pravi gedagog tudi mora biti. j Poleg vzgoje, ki jo je Schreiner na učiteljišču kot ravnatelj in profesor predmetov pedagoške skupine (peda- gogike, psihologije, metodike i. dr.) ne- posredno vršil, se je udejstvoval v glavnem s peresom in govorom kot or- ganizator tečajev in predavatelj na teh tečajih. Že v Boznu je razpravljal o vprašanjih prirodopisnega pouka, prišedši v Maribor pa se je celó po- svetil pedagoškemu pisateljevanju. Za slovensko ljudstvo je priredil Fiziko ali nauk o prirodi s posebnim ozirom na potrebe kmečkega stanu. Knjigo je izdala v dveh delih Mohorjeva družba v letih 1889 do 1891. Schreiner je bil človek ogromnega znanja; vsi, ki so ga poznali, so ga smatrali za živ leksi- kon, saj ga ni bilo predmeta, v kate- rem ne bi bil doma. Najbolj mu je seveda bila pri srcu pedagogika. Pridno je zasledoval pedagoške pojave po svetu, poznal vse smeri, ki so se v pedagoškem življenju razvijale v tu- jini, in natanko prisluškujoč utripom srca našega ljudstva kot skrben in izkušen vrtnar presajal vse koristno na domača tla, upoštevajoč domače probleme in potrebe. Pri tem je bil, kakor drugače osebno preprost in skromen, vedno premočrten, neuklon- ljiv, mož značaj; ni se bal zamere ne na desni, ne na levL Zavedajoč se, da opravlja zares koristno delo za narod in da bo imelo to delo v naši kulturi resne posledice, ni pred nikomur upognil tilnika; zato se je — kakor je bilo usojeno marsikateremu velikemu Slovencu — mnogokateremu pigmejcu zameril in ni nikoli prejel nagrade, niti kakega odlikovanja ali naslova, s katerim se je takrat marsikdo ponašal in. o katerem danes niti v mislih ni več sledu. jbeta 1892 je postal , okrajni šolski nadzornik za mariborski okraj in je opravljal to službo 7 let, poleg dolž- nosti na učiteljišču. Za učiteljstvo svo- jega okraja je prirejal izobraževalne in dopolnilne tečaje, na katerih je ve- činoma sam predaval ter tako posredo- val našim šolnikom sodobne pedagoške ideje. Nemci (nemškutarji) so ga tem- bolj mrzeli, on pa je hodil junaško po začrtani poti in je vsako svojo pričeto akcijo tudi uspešno zaključil. Davno je že ugotovil, da so uporab- ljali v naših osnovnih šolah slabe učbenike. Za slovenske šole je pripra- vil skupno s prof. dr. Jankom Bezjakom Prvo in Drugo nemško vadnico, ki sta našemu starejšemu rodu še gotovo v dobrem spominu. Za pravilni pouk slovenskega jezika je nujno potrebna dobra čitanka. Tudi tu je zagrabil problem s posrečeno roko. Dal je glav- no pobudo in polno sodelovanje za iz- dajo Čitank za obče ljudske šole (tako imenovane Schreinerjeve čitanke), v katere je vključil same dobre slovenske pesnike in pisatelje, od teh za tisto dobo (1904) najvidnejše sodobne in ži- veče naše literate; iz reali j je vzel sama zanimiva berila, ki so budila pri otrocih pozitivno fantazijo in vnemala mlada srca za ljubo materinščino. Bila je to prava literarna čitanka in nam lahko služi še danes kot primer, kak- šna bodi dobra čitanka za osnovne šole. Slovnica je bila v takratni šoli grozno osovražena; saj so jo poučevali ibolje: vtepali otrokom v glavo) zgolj neživljenjsko, mehanično. Otrokom je vzbujala strah in trepet. Pojavilo se je geslo: Proč s slovnico iz osnovne šole! Schreiner kajpak ni bil tega mnenja; cenil je slovnico tako kakor treba. Izdal je (skupno z dr. J. Bezja- kom) v 5 zvezkih znamenito Jezikovno Vadnico za tesno združeni pouk slov- nice, pravopis ja in spis ja (1905—1906). Ta Vadnica je dala tudi jezikoslovne- mu pouku tisto mesto, ki mu po važ- nosti pripada, v šoli pa je izp>olnila vrzel, ki je doslej tako negativno vplivala na znanje materinščine v ši- rokih ljudskih množicah. Pod vodstvom Henrika Schreinerja kot vodilnega slovenskga pedagoga so ustanovili slovenski šolniki leta 1910 v Ljubljani Slovensko šolsko matico (SŠM), ki je pomenila vrhunec vsega novodobnega in pedagoškega stremlje- nja med Slovenci, s smotrom, izobraže- vati slovensko učiteljstvo na vseh pod- ročjih pedagogike in didaktike ter go- jiti teoretično in praktično pedago- giko. Schreiner je ostal predsednik SšM skoraj polnih 20 let, do svoje smrti. Znal je pridobiti in vzgojiti pedagoške pisatelje, večino knjig je sam uredil; njegovi najboljši spisi so izšli v matičnih knjigah. Med drugimi spisi je objavil leta 1905 razpravo Analiza duševnega obzorja otroškega in dušeslovni proces učenja; v tej raz- pravi govori o pomenu formalnih sto- penj. Razpravljal je dalje o važnem in kočljivem vprašanju seksualne (spolne vzgoje); na koncu razprave je prišel do sklepa, da je najboljša spol- na vzgoja prava splošna vzgoja. Pisal ¡e tudi o mladinskem skrbstvu, oziro- ma mladinskih zavetiščih, in so nje- gove ugotovitve prav zanimive; govo- ril je o vojaški pripravi mladine, o domovinski vzgoji itd. V 16. letniku Pedagoškega letopisa (1916—1918) je izšlo Schreinerjeve najobsežnejše delo Preosnove jugoslovanskega vzgojstva v smislu demokratizma. V tej razpravi podaja tudi za naš čas zelo aktualne misli; načenja najrazličnejše proble- me, n. pr. smoter vzgoje, pwvezavo vzgoje s politiko, družinsko vzgojo, or- ganizacijo šolstva i. dr. Poudarja po- sebno načelo enotne šole po geslu: Prosto pot nadarjenim! To načelo je uresničila pri nas šele naša nova so- cialistična šola (naša osemletka!). S svojim delom si je postavil Henrik Schreiner najlepši spomenik! Ôter. i »SAVINJSKI VESTNIK« dne 1. januarja 1951 Stran 5 Ob novem letu... Pred nekaj desetletji so širom sveta krlžanile skupin:ce ljudi. Svoje imetje so prevažali na vozeh, ki so bili po- krili IZ močno zakrpanimi rjuhami Par suhih dosluženih konj je leno vlačilo raznovrstno, a malovredno kiramio z njenimi gospodaru i vred po prašnih cestah. Vselej, kadar se je taka sku- pinica prikazala v vasi, se je okoli vprege zbral v^ vaški drobiž in vpil: »Komedijant je, komedijant je Za otroke je bil to pravi dogodek. Njih velike oči so med tujci iskale klovna, ki je znal praviti tako vesele, da jim je čas minil kot.bi pihnil. Ko- m.edrjantje so se razšli po vasi. Iskali so krmo za konje, ponavadi vedno na upanje. Gostilničarji so se kislo dr- žali, kadar je kak slavni direktor gle- dališča sklepal pogodbo za točilnico, kjer naj bi umetniki nastopali. Klovn je postopal po vasi in na ves glas va- bil ljudi k premieri komedije, ki so jo »nanovo« naštudirali nalašč za njihovo vas. Ljudje so se norčevali iz uboge pare, ki se potika križemsvet s tre- buhom za kruhom, navsezadnje so le poiskali bore vinarje v prašnih preda- lih in si ogledali komedijo in se do solz nasmejali. ííasledji večer so igrali po navadi tragedijo in ljudje so kar jo- kali od ganotja in z vsem srcem ob- čudovali junaka, ki se žrtvuje za iskre- no ljubezen in poštenje. Marsikdaj je do dna duše ganjena gospodinja spu- stila na klovnov krožnik cel goldinar. Prve dni je direktorjev obraz kar cve- tel od zadovoljstva, zatem pa je iz dneva y dan bolj temnel. Obiska ni hilo več. Zgodilo se je, da je junak, ki je umiral na odru za poštenje, mimo- grede stisnil pod pazduho kokoš, da zamaši kljune svojemu številnemu po- tomstvu. Ko je taka skuipinica kla- vemo zapuščala vas, se je marsikje za vselej poslovil od rodne hiše kak nadebuden častilec TaUije.» Oijaízlil se j-e na vozu po deželi sem in tja. Cim je stopil prvič na oder, je bila njegova usoda zapečatena. Postal je suženj bo- ginje Talijo. Stradal je, ljudem pa de- lili umetnost, jim razdajal veselje in v srca sadil čustva, ie redki od njih so imeli srečo ustaviti se v kakšnem pokrajinskem gledališču in si zagoto- viti stalni kruh in koristno družbo izkušenih igralcev. Od tistih časov se je marsikaj spre- menilo. Potujočih komediantov že skoraj nihče ne pomni več. Po mestih eo postavili boginji Taliji prava sve- tišča, po vaseh so ljudje sami začeli igrati komedije, drame, spevoigre in tragedije. Oče se je še zmrdoval nad uibogimi popotniki, sin je rad stopil ob nedeljah v gasilno dvorano, farovž ali prosvetni dom in si ogledal »Divjega jagra«,vniik pa je v svoji mladostni dobi nataknil periko in brke ter zaigral junaka na vaškem amaterskem odru. Visoke osebnosti, ki so komedijante smatrale za cigansko tolpo, niso bile tako dalekovidne, da bi mogle slutiti, da so prav ti potujoči sužnji boginje Talij e pripeljali preproste ljudi iz va- šk.h krčm in kozolcev naravnost v gle- dališko dvorano'. Ljudje, ki so se ra- dovali igre neznanih igralcev in ne- Ljianih avtorjev, so prisluhnili Linhar- tu. Z odra so slišali Cankarja in za- živeli z njegovim »iHlapcem Jernejem«. GledalJče so zapuščali vsakokrat bo- gatejši na duši in srcu. Spoznavili so doibro in zlo. Zasovražili so Icrivioa, duše so jim hrepenele za pravico, vzljubili so lepoto in odločno zavračali hudobijo. Brkati Franc Jožef ni mogel izaiista- viti slovenske besede. Vdrla je v ti- skarne in sveže zadonela z odrov. Nem- ci so zapirali vrata svojih gledališč pred njo* Slovenci so iz vnemo zgra- dili Talij ino slovensko svetišče. Z lju- beznijo so upirali svoje oči na oder, ki je 4)il njihov in njihovi rojaki so jim vabili v oči solze veselja in ga- notja. Ko so se s severa pripodili temni oblaki, so prinesli s seboj nasilje in smrt. Vdrli so v hram slovenske Ta- lij e in zabranili slovensko igro. V na- dutosti so se odločili zabrisati vsak spomin, na čas, ko je z odra donela Cankarjeva beseda. Za ječalo je vse gle- dališče pod rušilnim orodjem. Talijin dom je postal ruševina, toda svojega vzdušja ni izgubil. Kot rimski kolo- seum je pričal o preteklosti. V istem času so se v gozdovih ogla- sili novi »Potujoči komedianti«. Zau- stavljali so se v brigadah, spuščali so se v vasi in spet so se oči zvestih Slo- vencev rosile. Veselju in ganotju se je pridružila še sreča, ko so spet slišali slovensko besedo. Sveži veter je pregnal oblake. Upor- niki So razobesili /zastavo na hram celjske Talije. Spet so se z vseh strani strniH ljudje in odprli še bolj na ši- roko svoja srca odrski ibesedi. TaLi-^ j ina umetnost se je razzi vela bolj kot kdaj koli. Njen pravi hram pa je sa- meval še naprej, čeprav ni bil pozab- ljen. Po desetih letih se je v gledališču spet oglasilo orodje. Tokrat ne več ža- lostno, zanosno je zapelo pesem obno- ve. Se nikoli toliko kot sedaj, so Ce- ljani pokazali svojo ljubezen do gle- dališča. Gledališče je na sestankih pri- šlo na dnevni red kot prvo. - Redki so ljudje, ki bi se tokrat namrdnili. Ne moti jih dalnje hrumenje topov na vzhodu, ne zbega jih toča groženj z vseh strani. Ce bi povsod na svetu tako toplo objeli plodove človeškega dela in prisluhnili umetnosti, katero je vselej rodila ljubezen, če bi povsod hoteli ravnati se po besedah, ki tz od- rov oznanjajo končno zmago resnice in lepiote, če bi svoja srca vsi odprli pravici in ideji »da smo vsi ljudje' bratje,« nikoli se hrušč topov ne bi oglasil. Mi pa smo željni pravice, želj- ni življenja. Nas je življenje in oder, knjiga in glasba učila le dobrega. Mi želimo mir in človeka vredno življenje. Mi nočemo grozodejstev, ki zažigajo knjige, rušijo odre, lomijo glazibila in ubijajo človeku dušo in življenje. Naš pogled v bodočnost je ob Novem letu jasno začrtan. Ob novem letu si bomo voščili mimo, uspeha polno in srečno Novo leto. Vsemu navkljub, bo naša prva nalo- ga skrto za človeško gmotno in dušev- no življenje. V letu, ko se ponekod po tuji krivici rušijo strehe na svoje pre- bivalce, bomo mi odstranili zadnje sle- dove minulega gorja. Se lepše kot kdaj- tooli bo zavelo življenje v našem po- nosnem mestu, kot povsod drugod v naši domovini. Navajeni žrtev, bomo prebredli tudi ta najtežji čas, katerega od nas zahteva svetla bodočnost. Vsa vihra okoli nas, nas ne bo premotila. Cim več bomo žrtvovali, tem dražje nam bo vse kar bomo zgradili in toliko srditejše bomo branili vse to, če bi tisoda tako hotela. K. J. Veronika Deseniška^^ na Gomilskem Delavec in kmet si vedno iščeta raz- vedrila. Najbolj pa sta srečna, kadar je kje kulturna predstavci, ki pa jih je na ix>deželju sorazmerno malo. »Ljudstvu je treba nuditi kulturo in vsestranski kulturni razvoj,« povdar- jajo naši voditelji. To je uvidela tudi sindikalna podružnica »Beton« na Go- milskem, ki nam je pred kratkim upri- zorila Zupančičevo: »Veroniko Deseni- ško«. Dvorana je polna. Odpre se zavesa. Igralci prihajajo in odhajajo. Komični prizori se menjujejo s tragičnimi. Pub- lika se smeje, je resna in na koncu toči solze. Ce pogledamo na igranje posamez- nih vlog, lahko ugotovimo, da Veronika Bonaventura in Jost so sorazmerno dobro obvladali svoje Vloge. Nazadnje se je vživel še Friderik. Pisar in služ- kinji Jelislave so igrali slabše. Pri njih se je res opazilo, da so prvič na- stopili na odru. Veliko smeha je na- pravil filozof, k: se je z dobrimi kret- njami in govorenjem posebno odliko- val. Izgovorjava je pri Hermanu, Jelisla- vi in Frideriku (v začetku) popolnoma pokvarila kvaliteto njihovega nastopa. Pozna se, da na podeželju ni dovolj izkušenih odrskih igralcev. Zato je nujna naloga prosvetnih delavcev na vasi, da se vključijo v razne kulturne skupine. S tem bodo pomagaili naše- mu ljudskemu odru na deželi, ki naj bb resnično žarišče kulture na vasi. Težko pričfikujemo naše igralce, da nas bi kmalu razveselili s kasno igro. M. N. Dve sličici s krstnega nastopa Celjskega mladinskega gledališča K kritiki tov. Ti- neta Orla. dostav- ljamo dva posnet- ka s pravljične igre »Pastirček Peter in kralj Bri- ljantin«, v režiji Branko Gombača, s katero je v okvi- ru Mestnega gle- dališča nastopil Mlad. ansambl. Prizor iz IV. de- janja: V čarovni- ški koči. Z leve na desno:* Sadar- jeva (čarovnica), Drozg (Gašper Si- ratka), Peer (Pe- ter) in Petretičeva va (Lifcika). Prizor iz I. de- janja: Ples vil iz baletne šole kore- ograf inj e Sonje Gorjančeve. Od le- ve na desno: Voj- skova, Tončičeva, Kržinarjeva, v sre- dini Podpečanova. ki je s svojim na- stopom kot kra- ljica pokazala re- sen talent, dalje Milenkov*ičeva, ■ Lovšinova in De- čmanova. Navdu- šeno občinstvo jih je vselej nagraduo z močnim aplav- zom priznanja, ki ga po vsej pravici zaslužijo. Ljudsko-prosvetna dvorana služi za skladišče krompirja Jn fižola Prosvetni aktiv v Stranicah je s po- močjo OF odbora, LMS in udeležencev iiziobraževalnega tečaja uredil v nekem, že leta zapuščenem lokalu, ijudsko- prosvetno dvorano. V njo so z zbranimi prostovoljnimi prispevki jjostavili oder za igre, sedeže, mize in kar je naj- važnejše, prav dober klavir. V letoš- njem letu so imeli v tej dvorani 6 ¿Dri- reditev. Tudi sedaj se pripravljajo in učijo »Zupanovo Micko«, ki jo mislijo igrati za Novo leto. Kljuib protestom aktiva LP in LMS Stranice je krajevni IjudsM odbor od- redil to dvorano za skladišče krom- pirja, žita in fižola, dasiravno je na zboru zadružnikov bilo določeno, da se naj na ekonomiji odkaže, odnosno zgra- di prostor za skladišče. Upravno vod- stvo Kmetijske ßadruge bi rado sedaj to dvorano, ki je edina primerna zal prireditve zaseglo za trgovino. Edinaj pridobitev za zadrugo bi bila, da bdi :imel posilovodja bližje do doma, a last- nik bi dobival večjo najemnino. Z odvzemom dvorane bo zamrlo vsa-: ko Ijudsko^prosvetno delo, ker ni kamj drugam postaviti odra. Tudi šolska! mladina bo prikrajšana,, ker uporab- lja to dvorano za šolske prireditve. Odkar je dvorana zavzeta za skladišče nima mladina sestankov, ker je pač bila navezana na ta prostor in domač- nost y njem. Z veliko težavo si je pri- borila klavjir, ki pa raripada zaradi vlcižnega krompirja v dvorani. Tako se dela škoda ljudski imovini, a mladini jemlje veselje do prosvetnega dela, ki edino lahko povzdigne našo vas in jo druži k skupnemu delu ter daje raz- vedrila po napornem delu. L. Cinkarna je izpolnila prvič v svo¡i zgodovini letni plan pred rokom Cinkarna se je do leta 1945 razvijala .le v merah, ki so koristile njim iz- koriščevalcem. Delavstvo je moralo de- lati pod nečloveškimi pogoji. Višek iz- koriščanja je nastopil par 'let pred svetovno vojno. Tedanji gosjpodarji ni- so imeli drugega cilja, samo da izkori- ščajo tovarno in delavce, ker niso ime- li namena dati zaslužka našim ljudem, tudii niso hoteli obnavljati tovarne kot take. Naše delovno ljudstvo je po osvo- boditvi bilo postavljeno pred velika dejstva. Treba je bilo debati z velikim elanom in težkočami. Tröba jje bilo misliti na to, kak^ zaposliti čim več delavcev, da bi se tovarna kot taka čim prej obnovila, da bi bila sposobna dati čim več gotovih izdelkov naši do- movini. Od osvoboditve pa do danes, se je kapaciteta v Cinkarni dvignila za 200—300% več kot pa je bila pred vojno. Treba je bilo zgraditi nove de- stilačne peči in izboljšati vse obrate, da bi tako bili sposobni, delati in za- doščati desetim destilačnim pečem. Po osvoboditvi je v Cinkarni obratovalo samo pet destilačnih peči. danes pa e polno paro obratuje deset desti- lačnih peči, treba je bilo mnogo truda Sn naporov. V aglomeraciji, kjer se ruda ispraži, da je potem sposobna za v topilnico, se je kapaciteta dvignila za 20%, kvaliteto izboljšave pa je dvig- nila za 75%. Topolnica sirovega cin- ka bije veliko borbo zaradi neodgo- varjajočiih iretort, katere izdeljujemo iz trepčanske gline, prej smo dobivali glino iz Češke, po resoluciji imform- biroja pa so nam ostavili dovoz nji- iiove gline, ker so mfeltJii, da nam bodo s tem ustavili proizvodnjo. Bor- ba za plan pa je zahtevala, da smo pristopili k izdelavi retort iz domače gline, katere svojstva nam niso bila poznana in je bilo treba mnogo truda predno so se izdelali recepti za domačo glino. Da je O.nkama danes dosegla prvič svoj letni plan, ima zasluge ce- loten kolektiv, kateri se je zavedal svo- jih nalog in jih tudi uspešno izvršil. Priboril si je že v prvem polletju pre- hodno zastavo v tekmovanju s so- rodnimi podjetji, resornega ministr- stva in Centralnega odbora ZSJ, ter 106.000 din nagrade. Čeprav je Cinkarna izpolnila svoj letni plan dne 24. decembra, bi bili uspehi lahko še boljši, če bi se vsak poedinec zavedal svoje dolžnosti in s tem pripomogel k še večji zmagi. V tem letu pa smo se mnogo naučili in bomo znali koristiti vse te i' kušnje v 'etu 1951. tako, da se bomo boriM, da bomo plan še prej izpolnili. PISAN DROBIŽ IZKLJUČILI SO Krajevni odbor Zveze borcev prve Četrti je nedavno sklical masovni sestanek. V di- skusiji so poleg ostalega obravnavali po- našanje članice ZB Stesi Dore. Do organi- Kicije je imela čuden odnos. Znak je nosila jia vidnem mestu le tedaj, kadar je jla na opravke po uradih, dr\ bi imela več uspe- ha in morebitne protekcije. šteslova je lastnica velike hiše in ima na razpolago veliko družinsko stanovanje, ka- terega ne uporablja, a utesniti se tudi noče. Pred nekaj časa se je v nakazano stano- vanje pri Steslovi vselil poročnik JA tov. LaziC, ki ima tri otroke, od katerih sta dva bolna na pljučih. Ta petčlanska dru- žina ima dve sobi. ena od teh jim služi tudi жа kuhinjo. Stanovanje nima nobenih pri- tiklin, celo kopalnico je Steslova zaklenila, tako da mora Lazičeva hoditi po vodo k dnifi stranki, perilo pa mora sušiti v enem nadstropju hiše. Tak odnos ima torej šteslova do str^inke. ki bi ji zaradi *olezni morala že iz človeških nagibov pomagati, kaj šele kot članica ZB. ki bi bila to dolina storiti, ciani masovnih organizacij so se enoglasno strinjali, da se iteslovo izključi iz organizacije Zveze bor- cev. PROC Z RUŠEVINAMI Zidovi bivšega župnišča na Pilštanju, ki *Se bilo v narodnoosvobodilni borbi poigano ."6 delj časa razpadajo. Tik ob zidovju vodi mimo prometna pot v Stari trg. Kamenje se ruši, posebno ob slabem vremenu, se ko- tali preko pota po strmini navzdol in ogro- a mimoidoče. Skrajni čas je, da se ruševine vsaj z ladpritličja odstranijo, ne pa da se odlaîa, aoklet ne pride do kakšne nesreče. Iz teli -uševin bi dobili nekai materiala za popra- vilo krajevne ceste iz Pilštanja v Stari trg, ki bo kmalu v takšnem sianju, da bo pre- aodna samo dobrim turistom. Sicer so na KLO o odstranitvi ruševin e razpravljali in sklepali. Frontni oJbcr pa naj poskrbi, da se končno ruševine od- stranijo, ki le kvarijo vas. S TAKIM POSLOVANJEM NE BO PRAVEGA USPEHA^ »Mi stalno delamo z deficitom; nI pravel delovne discipline; do pred kratkim nismoj imeli kurjave, tako smo morali delati v; mrzlih prostorih,« je povedal upravnik kra^ jevne krojaško-šiviljske delavnice v Žalcu, Vzroki takega stanja so jasni. Od petih zaposlenih pomočnic in enega pomočnika niti eden do danes ni prejel v roke delovne pogodbe. Vsi zaposleni imajo delovne po-' godbe doma, namesto pri upravi podjetja, tov. Jelenova pa sploh nima niti pogodbe niti knjiice, ravno tako jo brez pogodbe tov. Kovšetova. Nihče od odgovornih iz KLO ni do sedaj obiskal delavnice, nihče se ni interesiral, kaj zaposleni sploh delajo, kako 'ivijo in kakšne težave imajo, če bi se na- mreč nekdo le malo zanimal za razvoj tega podjetja, bi poleg navedenih napak lahko tudi ugotovil, da plače niso vredu, da je efekt dela minimeien, da je delavnica vča- sih bolj govorilnica, kakor delovni prostor, skratka, da so nepravilnosti, ki morajo ime- ti za posledico deficit-škodo. Zaradi nekih nesoglasij je krajevni od- bor dal dvema tovarišicama pismeno odpo- ved, ki je protizakonita in neveljavna. Podjetja krajevnih ljudskih odborov so osnovana za gospodarski razvoj vsakega od- bora, so podlaga za finančno moč in delo odborov. Z ozirom na tako njihovo vlogo in važnost bodo morali vsi in tudi odbor v Žalcu posvetiti istim veliko večjo pozor- nost, voditi nadzor in skrb za zaposlene, ker bodo edino na ta način pripomogli k svojemu pravilnemu raavQJu«, Ureja uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tone Maslo. — Naslov uredništva: Celje, Titov trg 1. — Telefon 7. — Tiska Celjska tiskarna v Celju. — Poštnina'plačana v go- tovini. — četrtletna naročnina 36 din, polletna 72 din, celoletna 145 din. — »Savinjski vestnik« izhaja vsako soboto. FIZKULTURA PATROLNI TEK V CELJU V počastitev Dneva JA je okrajni strelski odbor v Celju priredil dne 22. t. m. patrol-; ni tek, v katerem so sodelovale ekipe naj-i boljših strelskih družin ter ekipe vojske^ predvojaške vzgoje in ljudske milice. Ekipe, ki so štele po tri ljudi, so tekle s puško v roki od OF doma v park, kjer so streljale, nato pa se vrnile preko glav- nih ulic mesta nazaj na cilj. Proga z* moške je bila dolga 1600 m, proga za žen-: ske pa 1200 m. * Prvo mesto je zasedla 1. ekipa LM (Božift; Vinko, Vovk Vikt5r in škrjanec Ludvik) a časom 6' 30" in s 13 zadetki,v tarčo. ] Druga je bila ekipa strelske družine uči-i teljiščnikov »Oton Župančič« (Bukovac Pa-' vel, Kores Jože in Zupane žiga) s časom' 8' 10" in s 15 zadetki v tarčo. Tretja pa je bila ženska ekipa strelske, dru Une »Tempo« (Pavlic Vlasta, Pocajt Slavica in Skočir Ivica) s časom 8' 08" in s' 13 zadetki v tarčo. v streljanju je bila sicer najboljša prvaj ekipa JA, ki je dosegla vseh 15 zadetkov * 94. krogi, vendar je v teku dosegla slabi čas ter se zaradi tega slabše plasirala. —I Prav tako je ekipa strelske družine učite-' Ijiščnikov »Oton Župančič« dosegla 15 za-i detkov. Po 13 zadetkov so še dosegle prva ekipa LM, 2. ekipa JA ter ženska ekipa »Tempo«. V teku pa so se poleg 1. ekipe LM izkazali tudi člani strelske družine »Franjo Malgaj« iz Šentjurja, ki so zasedli v teku drugo mesto. Med tekmovanjem so se pripetile razne nepredvidene rai)ake. Tako se je med dru- gim ekipi učiteljiščnikov pokvarila puška ter so zaradi tega izgubili na času, kar pa gre na tekmovanju na račun tekmovalcev samih. Zgodilo se Je tudi, da je neka ekipa zgrešila pot in s tem izgubila dve točki. Skratka: Z večjo disciplino tekmovalcev bi take napake v bodoče odpad'«. Ob tej priliki naj omejimo tudi strelsko družino »Tempo«, ki ni i"a tekmovanje po- slala niti ene moške ekipe, čeprav ima iz- med vseh strelskih družin največ članov in najboljše strelce. Zato naj se odbor te dru- žine v bodoče bolj pobriga, če hoče še na- dalje obdržati glas kot daleč najboljše strel- ske družine v Celju. Zmagovalna prva ekipa LM je prejela pre- hodni pokal celjske garnizije, ki jim ga je izročil zastopnik garnizije kapetan tov. Mi- helčič, želeč jim, kakor tudi vsem ostalim strelcem, da to tekmovanje v čast dneva JA postane v bodoče še bolj množično in splošno. OBJAVE IN OGLASI IZLET V PLANICO Obveščamo vse ljubitelje zimskega športa, da bo tukajšnja poslovalnica Putnika vršila izlete v Planico ob priliki prvih letošnjih .skakalnih tekem na 80 m skakalnici. Odhod iz Celja je vsako nedejo ob 1.30 uri in z odhodom iz Ljubljane ob 6.10 игв| s posebnim Putnikovim vlakom. 1 Povratek v Celje je vsak ponedeljek olfc 4.12 uri. Prijave sprejeinamo vključno doj srede vsakega tedna. Cena aranžmanu znaša 180 din po osebi. OKRAJNA OBRTNA ZBORNICA ZA OKRAJ CELJE-OKOLICA sporoča: Zbornični tečaj za mizarsko strokovno ri- sanje se začne v Domu ljudske prosvete v alcu (mala dvorana) dne 3. januarja 1951 ob 15. uri. 1 Vršil se bo tam vsako sredo od 15. do 19. ure, in vsako nedeljo od 8. do '2. ure. približno do srede februarja. In- teresenti, ki se še niso prijavili, naj se pri- javijo v prvi uri tečaja. POZIV Pozivamo vse one. kateri imajo grobove na mestnem in okoliškem pokopališču, da noravmjo pristojbino grobov najpozneje do 15. januarja 1951 pri upravi Pogrebnega za- voda, Celje. Ipavčeva ul. 3. sicer zapadejo grobovi s pripadajočimi spomeniki in okvir- ji Upravi pokopališč Celje. Prosimo vse one, kateri Tìg_JyMÌQ tač Ob- navljali pristojbine, da čimprej odstranijo spomenike in obrobnike z grobov. Uprava pokopališč Nedeljska zdravniška dežurna služba: Dne 1. I. 1951: tov. dr. Fišer Jože. Kr- žišnikova ulica 2. Dne 7. I. 1951: tov. dr. Sevšek Maksim, Ljubljanska cesta 36. — Nedeljska zdravstvena dežurna služba traja od sobote opoldne do ponedeljka do 8. ure zjutraj. KINO METROPOL CELJE od 30. XII. 1950 do 2. I. 1951: Glasbena ko- medija — sovj. film od 3. I. do 4. I. 1951: Nekje v Berlinu — nemški film od 5. I. do 8. I. 1951: Tatovi koles — ital. film KINO DOM CELJE od 2. I. 4. I. 1951: Delo Artamanovih — sovjetski film od 5. I. do 8. I. 1951: Izgubljena račka — sovjetska risanka Vsem svojim odjemalcem sporočamo, da bo Podjetje za odkup rastlinskih proizvodov zaprto od 29. XII. 1950 do vštevši 3. I. 1951, zaradi inventure. Srčna hvala vsem znancem in prijateljem, kateri so našo ljubo mamo, gospo Kram- berger Antonijo, ki je umrla 17. XII. 1950, spremljali na njeni zadnji poti. — Za- joči otroci. (Namesto vsakega drugega ob- vestila.) Sporočam cenjenim strankam, da sem pri- čela s 1. I. 1951 izvrševati zopet svojo pletilsko obrt. Marija Plahutar, Pohorska 7 (Jožefov hrib). V sredo 20. decembra 1950 je ušel nemški volcar. Sled za psom je znana. Kdor se ga je polastil, naj ga spusti ali vrne na na- slov: Planinšek, Zg. Hudinja 43. Prodam dobro ohranjen, klavir po ugodni ceni. Naslov v upravi. Prodam nad 5000 kom. različnih znamk. Na- slov v upravi. Iščem prazno ali meblirano svetlo, čisto so- bo » bližini kolodvora. Ponudbe na upra- vo pod »Intelektualec«. Dobra gospodinja — kuharica s triletnim otrokom išče zaposlitve kjer koli. Naslov v upravi »Savinjskega Vestnika«. ^ Silvestrovanje Gostinstvo Celje priredi s priičetkom ob 19. uri v vseh svojih prostorih: Ho- tela »Evropa«, Hotela pod Tovstom (Celjska koča). Restavracija OF dom, Restavracija »Ojstrica«. ^ Za zabavo slcrbi »Gostinstvo« Celje. stran 6: »SAVINJSKI VESTNIK« dne 1. januarja 1951 Stev. 1 Srečno novo leto 19S1 ki naj bo polno Bmag in nspeho^ v zadnjem letti prve Titove petletke^ èelijo Cinkarna ■ Celje Tovarna kemičnih izdelkov - Celje Savinjska tovarna nogavic, Polzela Celjska opekarna Apnenik - Pečovnik pri Celju Mestni maga^zin s poslovalnicami: VELEBLAGOVNICA Ljudski magazin Špecerija 1 ivüioniale 2 Specerija 2 Usnje Špecerija 3 Barve Specerija 4 Papirnica Specerija 5 Parfumerija Specerija 6 Drogerija Koloniale 1 Množična preskrba BRIVSKO-FRIZERSKI SALON FRAJLE Celje, Stanetova 18 Brivski in frizerski salon za dame in gospode KRAJNC FRANC Celje, Razlagova ulica ZAKUPNA GOSTILNA »PRI MOSTU« Žerdoner Jos., Celje Rudnik - Laško »ETOL« tovarna eteričnih olj Celje Keramična industrija, Liboje pri Celju Okrajni magazin ) ^ celje-okolica V celju s svojimi 42 poslovalnicami nudi potrošnikom vse blago garantirane in proste prodaje SAP Slovenija avtopromet, CELJE avtobusno in prevozniško podjetje 0KBАЖ ZVEZA KMETUSKIH ZADRUG i CELJE-OKOLICA v CELJU Tovarna lesne galanterije - Rimske toplice ; f..919.. LIK \ : CELJE, Slomškov trg 3 PUTNIK poslovalnica Celje Mestni komite LMS, Celje CULK RUDOLF čevljarstvo in izdelovanje gornjih delov ] Celje, Kocenova 2 KOLENC IVAN j strojno in splošno ključavničarstvo Celje, Aškerčeva ulica MIHAEL DOBRAVC i slikarsko in pleskarsko podjetje ! CELJE, Tomšičev trg 12 Rudnik lignita ■ Veláhje Zdravilišče - Laško Tkalnica hlačevine - Celje Lesno ìnduàrìjsko podjetje - Celje Spod. Hudlnja Kladivarna - Vitanje STEFAN ŠPOLJAR splošno mizarstvo Celje, Zidanškova 2 BAKIJEVIC HASAN slaščičarna Celje, Zidanškova 7 OZVALD FRANJO krojač Celje, Tomšičev trg 1 VIKTOR GODNIK urar Celje, Stanetova 6 MIROSLAV OBLAK urar Celje, Prešernova 6 FRANC PLEVCAK čevljarstvo Celje, Zidanškova 9 STRELEC IVAN tapetar Celje, Prešernova 8 RIKO GROBELNIK frizer in brivec Celje, Kocenova ulica GRILANC JUSTIN krojaštvo Celje, Ljubljanska cesta ORA2EM ANTON krojaštvo Celje, Gledališka ulica 9 J02E SeSKO kovaštvo Celje, Mariborska 63 KOLAR RUDOLF čevljarstvo Celje, Trg mučenikov 3 ČUVAN HINKO krojaštvo Celje, Mariborska 49 ALEKSANDER GATEJ urar Celje, Stanetova 22 KAROL DVORSAK urar Celje, Prešernova ulica TRSTENJAK ALOJZ mizarstvo Celje, Aškerčeva 7 DOLŽAN FRANJO kleparstvo Celje, Trg mučenikov 7 AMAN JOSKO precizna mehanika Celje, Trg svobode 6 RUDOLF OBERŽAN ščetar Celje, Stanetova 16 J02E DOLINAR elektromehanik Celje, Miklošičeva 2 ANTON BREMEC avtomehanična delavnica Celje, Miklošičeva 2 FRANJO BELAR elektrotehnično podjetje Celje, Jetniška ulica 14 VRENKO MIHAEL mizarstvo Celje, Muzejski trg 4 KRAJNC RUDOLF * mehanik Celje, Pod Kalvarijo 4 zdolSek Stefan slikarstvo in pleskarstvo Celje, Stanetova 19 ŠMIGOC ALOJZ tapetništvo Celje, Mariborska 38 ROZIC ZOFIJA krojaštvo Celje, Prešernova ulica JAZBEC IVAN tapetnik Celje, Zidanškova 23 KRAJNC FRANC usnjeni izdelki »Feniks« Celje, Zidanškova 4 FOTO PARTIZAN Celje, Prešernova 2 Foto DETON, Celje