gioielli - dragulji ¿Ifmolalan vnšn DRflGUUflRNfl z vami od leta 1949 Narodna ul. 28 - Tel.040.211.465 - Opčine ujujuu.malalan.com V nedeljo bomo na Tržaškem Primorskemu dnevniku priložili POLETNI VOZNI RE1 AVTOBUSOV podjetja Trieste Trasporti Deželna vlada je na predlog odbornika Roberta Antonaza odobrila zakon za zaščito furlanskega jezika /3 Notranjost poslopja na Dolgi kroni bodo temeljito prenovili Primorski SOBOTA, 9. JUNIJA 2007_ Št. 136 (18.919) leto LXIII._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 O" dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Skupna usoda Furlanov in Slovencev SandorTence Deželni svet bo skoraj sočasno obravnaval zakona za slovensko in za furlansko narodno skupnost. V Illy'evi koaliciji računajo, da bo obravnava zakonov še pred poletnim premorom, v najslabšem primeru pa jeseni. Tako zakon za našo manjšino, kot zakon za Furlane, sodita med volilne obveze Demokratske zaveze. Medtem ko je v levi sredini zakonski predlog za Slovence doživel soglasje, je zakon za zaščito furlanščine bil predmet nesoglasij, ki so sedaj, kot kaže, premoščena. Nekateri so bili mnenja, da je predlog preveč »furlanski«, drugi pa, da premalo in da prepušča občinam in šolam preveliko svobodo pri izbiri poučevanja furlanščine. Kakorkoli že, bosta zakona politično in tudi proceduralno šla isto pot, kar je dobro, saj priča o pozornosti Illyjeve koalicije do narodnih manjšin. Nekaj pa bo gotovo tudi zank in pasti, saj sta si položaja obeh skupnosti precej različna in posledično tudi rešitve bodo obvezno različne. Politično gledano bosta to preizkusa tako za levo, kot za desno sredino. Sodeč po stališčih posameznih strank se večje težave obetajo v Domu svoboščin, kjer je Nacionalno zavezništvo že dalo vedeti, daje proti obema zakonoma, Liga pa ju načelno podpira. Zanimivo bo videti, kaj bo naredila Forza Italia, ki po eni strani vabi stranko Slovenske skupnosti v desno sredino, po drugi pa napoveduje, če že ne obstrukcijo, pa odločno nasprotovanje zakonu za Slovence. ITALIJA - Predsednik ZDA se bo sestal z Napolitanom, s Prodijem in papežem Med Bushevim obiskom v Rimu izredni varnostni ukrepi Odpoved ogleda v Trastevere povod za oster napad desnice na vlado koper - Razstave ob 100-letnici rojstva Spacal, evropski umetnik Obalne galerije so pripravili tri različne obsežne prikaze Spacalove raznolike ustvarjalnosti KOPER - Glasniku morja in Krasa, likovnemu umetniku Lojzetu Spacalu ob stoletnici njegovega rojstva namenjajo obširne razstave tudi v Kopru, Piranu in Por- torožu. Obalne galerije so namreč prira-vile zanimiv izbor Spacalovega opusa, saj so najbolj znanim grafičnim delom pridale tudi druge, npr. tapiserije in mozaike. Na včerajšnjem slovesnem odprtju razstave v koprski Loži pa so poudarili velik pomen in evropskost Spacalove umetnosti. Na 15. strani RIM - Po kratkem srečanju s poljskimi voditelji je Ameriški predsednik George Bush prispel na obisk v Rim. Program je bil včeraj spremenjen, črtanje bil namreč obisk pri Skupnosti sv. Egidija v rimski četrti Trastevere, zaradi katerega so se odgovornim za varnost ježili lasje. S predstavniki skupnosti se bo ameriški predsednik srečal na veleposlaništvu ZDA. Spremembo obiska je Silvio Berlusconi izkoristil za napad na vlado, češ da ni niti sposobna zagotoviti varnosti tako uglednega gosta. Premier Romano prodi pa gaje zavrnil, daje Bush povsem miren, poskus dramatizacije pa je izrazito italijansko notranjepolitično maslo. Na 19. strani Slovenski svetniki v tržaškem občinskem svetu vabijo v Sežano, župan vabilo sprejel Na 6. strani Javna sodobna umetnost v Trstu oz. Public Art Na 8. strani Slovensko-hrvaška zgodovinska komisija pripravila poročili Na 22. strani gorica - Pavšič pisal Romoliju, Brancati na sedežu SKGZ Poziv k utrjevanju sožitja Semolič bivšemu županu:»Dali ste nam zavest, da smo enakovreden dejavnik našega mesta« GORICA - Rudi Pavšič opozarja Ettoreja Romolija na izzive novega časa in na vlogo manjšine ter ga poziva k utrjevanju dialoga z Novo Gorico. Na goriškem sedežu krovne organizacije pa je včeraj potekalo poslovilno srečanje z bivšim županom Vittoriom Brancatijem. »Vaša uprava je pospremila Gorico skozi zgodovinski trenutek odpiranja meje v novo obdobje. Tega nihče ne more zanikati. Slovenski narodni skupnosti pa ste dali to, česar ni nihče prej, in sicer zavest, da je enakovreden dejavnik našega mesta. Takšna zavest je prispevala k naši rasti,« ga je nagovoril Livio Semolič. Na 17. strani 2 Sobota, 9. junija 2007 MNENJA, RUBRIKE SLOVENIJA TA TEDEN Slovenski Las Vegas bo dvignil še veliko prahu Boštjan Lajovic / Slovenski igralniški gigant Hit iz Nove Gorice je v torek podpisal pismo o nameri, da skupaj z ameriško družbo Harrah's Entertainment nekje na Goriškem zgradi velikanski igralniško-turistični center. Vrednost naložbe naj bi veljala 750 milijonov evrov, torej več kot milijardo dolarjev, kar je daleč največja tuja naložba v Sloveniji doslej. Za mnoge sta Hit in z njim država končno naredila pravo potezo in odprla konservativno zaprti slovenski trg, za druge pa je podpis pisma o nameri pravzaprav pakt s hudičem. Po doslej znanih podatkih bi utegnili imeti prav oboji, kar je za ni miv gor dij ski vo zel, ki ga bos ta mo ra la v pri hod nos ti re še va ti slovenska politika in družba nasploh. Projekt velezabavišča je res grandiozen: imel naj bi 1500 hotelskih sob, letno naj bi privabil 4,5 milijona turistov, odprl naj bi 3200 novih delovnih mest, v državni in občinske proračune pa naj bi se letno nateklo 120 milijonov evrov davščin. Ekonomisti so si enotni, da projekt prinaša tako velike pozitivne gospodar ske učin ke, ne le za Go riš ko, pač pa za celotno državo, da ga kaže podpreti z obema rokama. Konec koncev bi bila to prva res prava »green field« naložba v Sloveniji, torej takšna, ki začne nek projekt povsem od začetka, na nepozidanem zemljišču. Kar je bilo doslej tujih naložb v Slovenijo, je šlo v glavnem za nakupe ali prevzeme in dokapitalizacije obstoječih podjetij in tovarn. Seveda pa se že oglašajo tudi nasprotniki ambicioznega projekta, ki opozarjajo na slabosti, dileme in nedorečenosti. Lokalni prebivalci opozarjajo predvsem na škodljive socialne učinke, ki jih prinaša igralniš-tvo: kriminaliteta, droge in prostitucija, pa tudi zasvojenost. 4, 5 milijona novih gostov letno je za sedanje razmere nepredstavljiva številka. Zupani opozarjajo na socialno bombo, ki jo bo prineslo priseljevanje novih delavcev. Na Goriškem že zdaj praktično ne poznajo brezposelnosti, zato bodo večino od 3200 novih delovnih mest morali zapolniti priseljenci. Uprava Hita pravi, da računa predvsem na Italijane in tržaške Sloven ce, re al no pa je pri ča ko va ti pred -vsem zaposlovanje delavcev iz Hrvaške, Slovaške, Romunije, morda tudi Bolgarije in Poljske, pa seveda še iz drugih nekdanjih jugoslovanskih republik. To bo vsekakor velik pritisk na šole, vrtce in sploh javno strukturo na Go riš kem, zgra di ti bo po treb -no nova stanovanjska naselja, kar bo tudi pomembno spremenilo demografska razmerja. S stališča države in njenih interesov skeptiki opozarjajo predvsem na spornost ameriške udeležbe v projektu. Zakaj Hit, največja igralniška družba v Evropi, ki se vsako leto lah- Harrah's je kot pogoj za vstop v skupni projekt postavil spremembo slovenske davčne in igralniške zakonodaje. Vlada je že privolila, da bo parlamentu predlagala, da se za ta projekt zmanjša davčna obremenitev in dovoli večji lastniški delež tujcem ko pohvali z zavidljivo rastjo prometa, novega velezabavišča ne zgradi sam? Novo skupno slovensko - ameriško podjetje bo seveda najprej konkurenca ravno Hitu, saj je jasno, da bodo mnogi gostje, ki zdaj polnijo Hitove igralnice v Novi Gorici, raje odšli v novi evropski Las Vegas. Ob tem velja povedati še en bistven podatek: Harrah's je postavil pogoj za vstop v skupni projekt, namreč spremembo slovenske davčne in igralniške zakonodaje. Vlada je že privolila, da bo parlamentu predlagala, da se za ta proj ekt zmanjša davčna obremenitev in hkrati dovoli večji lastniš- ki del ež tujcem. Zdaj so lahko tujci največ 20 % lastniki igralnic, efektivna davč na ob re me ni tev pa je 33 od -stotkov. Po novem bo lastniška omejitev 49%, davčna stopnja pa 17,5 odstotna. Stari Hit bo torej plačeval 33% davke, nova mešana družba pa le 17,5%. Ob pričakovanem prometu bo sicer davčni izplen za državo in občine kljub temu večji, vprašanje pa je, kaj bo s Hitom. Če ne bo posloval dobro, bo postal lahka tarča za kapitalsko izredno močne Američane, ki bodo tako prek ovinka postali lastniki celotnega velezabavišča. Uprava Hita na te dileme še ni ponudila prepričljivih odgovorov, kot tudi še ni pokazala kredibilnih socioloških raziskav o stranskih učinkih igralništva. Enako velja tudi za nasprotnike igralništva, ki sicer dramatično opisujejo posledice, nimajo pa nobenih konkretnih podatkov in raziskav, ki bi podpirale njihove trditve. Izpeljava prve faze projekta, torej sprememba zakonodaje, bo padla ravno v čas predsedniških volitev v Sloveniji. Težko si je zamisliti bolj vabljivo temo, ob kateri se bosta potila oba glavna igralca, Lojze Peterle in Borut Pahor. Prvi je zagovornik tradicionalnih krščanskih vrednot, drugi pa sicer bolj liberalen, vendar prihaja iz Nove Gorice, ki bo najbolj ob ču ti la ne ugod ne učin ke sme -lega projekta. V zelo neprijetnem položaju je tudi finančni minister Andrej Bajuk, ki projekt podpira, njegova stranka, Nova Slovenija, pa je že izrazila dvome. Tudi slovenska rimsko-kato-liška cerkev odkrito nasprotuje širjenju igralništva v Sloveniji, češ da je to v nasprotju z vrednotami, na katerih temelji vlada Janeza Janše. Med vplivnimi nasprotniki postavitve slovenskega Las Vegasa velja omeniti še predsednika Janeza Drnovška. Vsekakor zanimiva mešanica ljudi in interesov, ki napoveduje, da bo hazard, v katerega se je spustila vlada Janeza Janše, še zelo zanimiv. ptuj - V okviru poletne muzejske noči 16. junija Dobrodelni operni večer solistov zbora SNG Maribor PTUJ - V okviru Poletne muzejske noči 16. junija bo Pokrajinski muzej Ptuj (PMP) med drugimi prireditvami organiziral gala operni večer solistov zbora in orkestra Opere in baleta SNG Maribor. Izkupiček od prodanih vstopnic bo namenjen nakupu dveh dvigal za boljšo dostopnost invalidov in starejšim obiskovalcem do gradu, je povedal direktor PMP Aleš Arih. Dvigali naj bi veljali 24 tisoč evrov, sredstva pa bodo v PMP poskušali zbrati z različnimi prireditvami in donatorski-mi prispevki.V prihodnje si muzej obeta uresničitev več investicij, tudi v okviru projekta Evropske kulturne prestolnice (-EPK). Ne glede na statusno ureditev PMP, pa je se ministrstvo za kulturo že odločilo za izdajo razpisa za najemnika nekdanje grajske konjušnice, ki je po zunanjih obnovitveni delih namenjena gostinski dejavnosti. "Doba najema naj bi trajala 30 do 35 let, najemnik pa bo v skladu s pogodbenimi pogoji moral vložiti precej denarja v dokončanje notranje obnove ter nakup opreme," je še povedal Arih. V izdelavi je tudi že idejni projekt sanacije in oživitve grajske žitnice, v kateri naj bi se ob razstavi zbirk in oglednih de-pojev zaenkrat tehtali še dve možnosti; ali v tretjem nadstropju urediti Akademijo za balet in glasbo ali pa Visoko šolo za vzdr- Z izkupičkom od prodanih vstopnic nameravajo kupiti dve dvigali za lažji dostop invalidov in starejših na ptujski grad ževanje dediščine, ki bi bila prva tovrstna v državi, sicer pa bi lahko v primeru uspešne kandidature za EPK postala mednarodni center za vzdrževanje dediščine. Med tekočimi investicijami pa je Arih poudaril nadaljevanje obnove dominikanskega samostana, za katerega je ministrstvo za kulturo že namenilo 42 tisoč evrov, vendar še ni sprejet sklep Mestne občine Ptuj, ki mora obnovo sofinancirati v enakem deležu. Sicer pa bo iz državnega proračuna PMP letos prejel sredstva za nujno obnovo sanitarij na gradu ter obnovo vhodnih vrat s Peruzzijevim porta-lom. (STA) SKLAD MITJA CUK SVETUJE Preprosta vzgoja Otroška kaprica, ki je po naši presoji samo to, skriva včasih veliko negotovost, če že ne čustveno praznino otroka. V sodobnih okoliščinah, ki človeka in družino postavljajo pred nove dileme, situacije ali konflikte je težko najti pravo ravnovesje: ločitev staršev, razširjene družine (z novim partnerjem), samohranilke in samohranilci, pomanjkanje časa za primerno vzgojo zaradi službe ali sama prezaposlenost staršev. Teh značilnosti se zavedajo predvsem društva, ki ponujajo otrokom šolsko pomoč, včasih (premalokrat) pa tudi šola. Zdi se, kakor da bi vedenje vzgojiteljev o otroku začelo strmo upadati od osnovne šole preko nižje enotne srednje šole do višjih oddelkov. Včasih se nam zdi, da moramo prav vse poravnati po predalčkih in biti neoporečni v svojem vzgojnem prizadevanju, dejansko pa e otroci marsičesa navzemajo na bolj spontan način. Navidez slučajno nametani vzgojni napotki (taki, ki ne pritiskajo hudo) so največkrat najbolj učinkoviti. Navadno je izbira staršev ali vzgojiteljev drugačna, bolj usmerjena, saj taka (navidezno) „razpršena» vzgoja jemlje odraslim preveč časa. Vendar je „spontana« vzgoja, vzgoja, ki odraslemu omogoča, da si od otroka marsičesa nauči. Na primer to, da se mnogi problemi rešujejo na zelo preprost način. Včasih je dovolj le zadostna mera neposrednosti, to, da odrasli prisluhne otroku, ne le njegovim zahtevam in potrebam, pač pa zna tudi opazovati njegov način vedenja in iz tega potegniti zaključke. Nikakor pa ne zamahnimo ob otroku z oko, češ: Ta si jih vedno izmišlja! Če ne zaradi drugega, zaradi tega, ker otroci opazujejo odrasle natančno, in to predvsem svoje starše. V sinergiji takega dogajanja odpade vsakršen poskus iskanja receptov za vzgojo. Recepta ne more biti, ker je spremenljivk preveč: otrok, družina, oče mati in širše sorodstvo ter okolica. Nujno je, da se starši sproti osveščajo, kaj je na stvari in sami dejavno iščejo način, kako priti iz neugodne situacije. Ta pa včasih ni tako huda, kakor se sprva riše. Dovolj je neobremenjen pristop in nasmešek namesto karanja, pa bi se veliko zapletenih stvari razvezalo. V želji, da bi dali svojim otrokom najboljše, pretiravamo v popolnosti svoje vzgoje. Vendar učinkovite vzgoje brez lastnih izkušenj otrok ne more biti. Kdor misli, da bo vse urejeno, če bo sam posegel, da bi preprečil otrokovo razočaranje in mu v tem svoj prepričanju (ali strahu) ne dovoli, da bi sam nekaj izkusil, bo s svojim nadomeščanjem (nehote ali iz neznanja) popolnoma sprevrgel cilj. Otrok se ne bo ničesar naučil. Marsikdo izmed nas se je prav gotovo že zalotil, da je, ko mu je šlo na primer vse narobe v službi ali ga je družba razočarala, položil v svoja naročila, ukaze ali napotke otroka prevelik gnev. Kakor da bi se želel izkašljati. Tudi tako, da je na otroka prenesel krivdo za svoje početje: „Če bi ubogal, bi te jaz ne bil prisiljen kaznovati!» Kakor vemo, je človek zapleteno bitje: nanj vplivajo razum, čustva, izkušnje, genetski material in še kaka druga slučajnost«. Tudi najboljši izmed staršev torej lahko naredimo napako. Predvsem takrat, ko trdno vztrajamo pri togem vzgojnem modelu in pri tem pozabljamo, da se naš otrok razvija, da preživlja ob prehodih iz ene v drugo razvojno fazo burna obdobja, ki ga prevzamejo in mu jemljejo veliko energije, čeprav se on dejansko tega ne zaveda. Tako lahko situacija kaj kmalu zapade v prav kaos, če straši nismo dovolj prilagodljivi in elastični. Nikakor si ne smemo misliti, da bomo dosegli vse vzgojne cilje, postavljene na osnovi „vzgojnih priročnikov». Zanje se lahko le trudimo. Prav tako se moramo sprijazniti z dejstvom, da bomo morali znati živeti z „nerednim«, neporavnanim načinom življenja. Če bomo življenje jemali z nasmeškom, ali, ko je potrebno celo s smehom (o njem pravijo, da je pol zdravja), bo verjetno vse laže steklo, tudi v neredu. Kako pravzaprav preživlja naš otrok svoje dneve. Navadno na dva ekstremna načina: popoldanski čas je do potankosti organiziran, ko pa so doma, se dolgočasijo ali pa buljijo v TV do onemoglosti. Ključ je v tem, da bi ta dva ekstrema bolje vzgojno izkoristiti. Kakor vemo, ovira otrokovo ustvarjalnost cela vrsta dejstev. Nekoč so se otroci veliko igrali na prostem: danes tega ni v tako veliki meri, bodisi ker v bližini kraja, kjer stanujejo ni zelenice, travnika ali gozda ali zato, ker ima otrok na zelenici na razpolago že vnaprej določene igralne poti in naprave s katerih ne more skreniti. Pa tudi če bi rad to storil, je tam vedno kdo od odraslih, ki z viška odreja: „Pa-zi, da se ne umažeš!» „Ne meči peska v zrak!« „Takoj si umij roke» „Brž pridi sem!« Ta zadnji ukaz pade največkrat ob neprimernem času, ko je otrok zatopljen v svojo ustvarjalnost in domišljijo, a tega odrasli sploh ne opazi, ker razmišlja po svoje (češ vse, kar je odraslo je pomembnejše, ostalo so otročarije). Tako se pač dogaja, da starši (odrasli) niso sposobni razumeti, kaj otrok počenja, in ga ovirajo na vsakem koraku, ker se na neprimeren način vmešavajo v njegovo početje. Podobno je tudi na ulici, kjer parkirišča, asfalt, razne naprave omejujejo in zapirajo prostor. Tudi tam otrok opazuje dogajanje okoli sebe. Potrebuje pa veliko več časa in vztrajnosti, da vse dojame. Zato gre večkrat mimo nečesa, kar je ujelo njegovo pozornost in vztraja pri opazovanju. Vse to početje mu pomaga obvladovati prostor. Na tak način razvija življenjsko pomembno veščino -obvladovanje prostora in časa. Samozavest raste in prav tako občutek, da je nečesa sposoben sam. Tega - osebnega „spopada» z nenapovedano okoliščino - mu vnaprej organizirane dejavnosti ne omogočajo. Prav zaradi tega je veliko bolj primerna razumna mešanica obojega - načrtovanega in prostega časa. Toliko bolj v našem okolju, kjer si v zadnjih petnajstih letih vse več društev, ki namenjajo dejavnosti tudi najmlajšim, prisvaja čedalje manjše število otrok. Ničesar nimamo proti vzgojnim, kulturnim, športnim in drugim dejavnostim za najmlajše, vendar je povsod potrebna merica zdrave pameti; kakor tudi zavestno odrekanje želji, da bi starši zahtevali od svojih otrok, naj dosežejo to, kar nam ni bilo dano. Samo prepuščanje prostega časa izbiri otrok ima lahko zelo negativne posledice, če otok ne pozna ali ni pridobil od družine ritualov, ki mu odmerjajo čas. Kolikokrat nas taki otroci obremenjujejo z nenehnim spraševanjem, koliko je ura? Dolgočasijo se, v času so izgubljeni in nimajo nobenega notranjega merilca, ki bi jim omogočil časovno orientacijo. Prav temu služijo rituali - gotovosti v odmerjanju časa. Če se otrok v času ne znajde, lahko kaj kmalu to vpliva tudi na vznik strahu pred odprtim prostorom. Tako se mnogi otroci raje zatekajo k zaključenim časovnim enotam, kakršne so na primer video igrice, ki imajo začetek in konec in se z njihovo pomočjo otrok izolira od zunanjega sveta, katerega se boji, ker ga ne pozna dovolj. (jec) / ALPE-JADRAN Sobota, 9. junija 2007 3 manjšine - Sklep deželnega odbora na seji v Rudi Zakon za Furlane Odobritveni postopek vzporedno z zakonom za našo manjšino VIDEM - Deželni odbor je včeraj na seji v Rudi pri Vidmu dokončno odobril zakonski predlog za zaščito in ovrednotenje furlanskega jezika. Osnutek predloga so odobrili pred dvema tednoma, potem je zakon doživel nekaj političnih in proceduralnih ovir, ki so bile sedaj v glavnem presežene. Politične pomisleke je znotraj Demokratske zaveze imela predvsem Illyjeva občanska lista, proceduralne težave pa so nastale v skupščini lokalnih avtonomij. V njej je imel glavno besedo predsednik videmske Pokrajine Marzio Stras-soldo, ki je nekajkrat brez pravega razloga zakon o Furlanih vzporejal z zakonom za slovensko manjšino. V sklopu leve sredine so se na koncu dogovorili, da bo odobritveni pos to pek za ko nov za Fur la ne in za na -šo manjšino potekal vzporedno. Zakon za Slovence je v pristojni deželni komisiji že doživel predstavitev (avdicije so napovedane za konec junija), deželni par la ment naj bi se z obe ma pred lo go -ma ukvarjal še pred poletnimi počitni-ca mi. Odbornik Roberto Antonaz, pred la ga telj obeh manj šin skih za ko -nom, je dejal, da sodijo ta vprašanja med volilne obveze Illyjevega zavezništva. Zakon za Furlane dopolnjuje in posodablja obstoječo zakonodajo, pri čemer upošteva državne standarde na tem področju in hkrati tudi predloge sa me fur lan ske skup nos ti. Zakon priznava lokalnim upravam veliko samostojnost na področju zaščite furlanskega jezika. Samostojnost se priznava tudi šolski stvarnosti, ki se glede poučevanja furlanščine lahko že naslanja na državni okvirni zakon za jezikovne skupnosti (številka 482). Skratka, kot je dejal Antonaz, nobenih vsiljevanj z vrha, ampak možnosti, ki jih De že la nu di, da bo fur lan šči -na še na prej os ta la živ je zik. Seja deželne vlade na županstvu v Rudi v Furlaniji De že la se je s prin ci pom sa mo -stojnosti in svobodnega pristopa do poučevanja furlanskega jezika hotela izogni ti po le mi kam in spo rom, ki so svojčas spremljali to vprašanje. Ne gre samo za znano nasprotovanje Nacionalnega zavezništva, temveč tudi za pridržke nekaterih levo usmerjenih krogov. Dovolj, da pomislimo na peticijo deželnega sindikata šolnikov CGIL, ki je imel po mis le ke nad po u kom fur -lanščine v državnih šolah. Prav zaradi tega, je poudaril še odbornik Antonaz, bodo pri izvajanju tega zakona po-memb no vlo go igra li star ši šol skih otrok. Zakon nalaga nove pristojnosti Agenciji FJK za furlanski jezik (Arlef), ki bo po novem delovala v še tesnejših stikih ne samo z Deželo, temveč tudi z lokalnimi upravami ter z videmsko uni- verzo, ki ji zakonski predlog nalaga aktivno vlogo za zaščito furlanščine. Zanimivo tudi, da bo deželna uprava sproti preverjala ne samo izvajanje zakona, temveč tudi finančna sredstva, ki jih bo letno namenjala za njegovo izvajanje. Omenili smo politične težave, ki jih je že doživel in ki še čakajo zakon za Furlane. Nasprotovanje Finijeve stranke je bilo in je pričakovano, bolj kočljiva pa so za Illyjevo upravo razhajanja v levi sredini. Občanska lista Državljani za predsednika se boji, da je tako zastavljeno zakonsko besedilo neuravnovešeno in preveč v korist furlanske skup nos ti, dru gi pa so mne nja, da je zakon preveč splošen. Med tistimi, ki tako razmišljajo, je tudi nekdanji poslanec KPI Arnaldo Baracetti, od vedno velik zagovornik Furlanov in furlanskega jezika. Baracet- ti meni, da bi moral biti zakon bolj obvezujoč za občine in za šole, češ da po-verja preveč pristojnosti staršem pri odločitvah otrok. Nekoliko čudno vlogo je pri pripravah tega zakona igral predsednik Pokrajine Videm Strassoldo (Forza Italia), ki je - kot rečeno - nekajkrat neumestno primerjal situacijo Furlanov s položajem slovenske manjšine. V bistvu je dal razumeti, da je deželna uprava tako ali drugače bolj pozorna do Slovencev, kot do Furlanov. Ne glede na različna gledanja bi mo ral vče raj odob re ni za kon ski pred -log v deželnem svetu doživeti kar široko politično podporo. Poleg pozitivnega mnenja glavnine strank Demokratične zaveze je namreč pričakovati tudi podporo deželnih svetnikov Severne lige. dezela Huda trenja v LD VI DEM - Afe ra okrog na čr -tovane cementarne pri Torvisco-si je povzročila huda trenja v deželni svetniški skupini Levih demokratov in napetost med njenim vodjo Maurom Travanutom in odbornikom Lodovicom Sone-gom. Travanut se je, kot znano, odločno opredelil proti cementarni in pri tem prišel v spor ne samo z Illyjevo vlado, ampak tudi z večino kolegov v svetniški skupini. Obstaja možnost, da bo Travanut v ponedeljek doživel nezaupnico kolegov. Glede cementarne se deželna vlada medtem nagiba k negativnemu mnenju. Da obrat ne odgovarja okoljskim in zdravstvenim rekvizitom sta mnenja tako Deželna okoljska agencija ARPA, kot zdravstvena ustanova, kije pristojna za južno Furlanijo. Desna sredine še išče kandidata VIDEM - Dom svoboščin še išče kandidata za predsednika Furlanije-Julijske krajine. Včerajšnje srečanje deželnih tajnikov desne sredine se je končalo brez otipljivih rezultatov. Tajniki so se le sporazumeli za ustanovitev neke fundacije, ki bo strankam pomagala pri oblikovanju volilnega programa in pri iskanju primernega predsedniškega kandidata. Nacionalno zavezništvo hoče za kandidata Renza Tonda (Forza Italia), ostali koalicijski partnerji pa so glede Tonda še kar hladni. Nekateri predlagajo furlanskega športnega delavca Enza Cainera. deželna politika - Pogovor z deželnim svetnikom SKP Igorjem Kocijančičem »Gorica žrtev Demokratske stranke« V devinsko-nabrežinski občini je naši volilni koaliciji žal zmanjkal utrip teritorija« TRST - Pogovore s slovenskimi deželnimi svetniki nadaljujemo z Igorjem Kocijančičem, ki je tudi vodja svetniške skupine Stranke komunističnepre-nove v deželnem svetu. Kako ocenjujete nedavne občinske volitve v Gorici? Za Gorico smo vsi vnaprej vedeli, da bo težko, čeprav smo ravno tako vsi skupaj upali, da bo mogoče izsiliti ba-lotažo. Še danes ne razumem poteze goriške Marjetice, ki je zgolj zaradi notranjih razprtij in obračunavanj onemogočila nastop Vittoriu Brancatiju in praktično »gratis« podarila Gorico desni sredini. Vsi vemo, da bi v vsakem primeru bilo težko, vendar takega samomorilskega nagona si ni mogoče razlagati politično, tu so primernejše drugačne kategorije. Kakšne kategorije? Mislim, da je Gorica žrtev na oltarju tukajšnjega ustanovnega procesa Demokratske stranke, sicer bi pričakovali tudi drugačno zadržanje Levih demokratov, ki so pa v tem primeru povsem popustili koalicijskemu partnerju. Škoda, tudi ker je kandidatura Ettoreja Romolija dokaz, da je desna sredina ravno tako v težavah s predlogi, ko je treba najti nove obraze. V splošnem polomu pa je nekaj pozitivnega. Kaj je lahko pozitivno v porazu? Da je v Gorici zaživel Forum. Upam, da se ne bodo omejili na volilno preizkušnjo in da bo ta izkušnja pripomogla k temeljitemu prezračenju političnega okvira v Gorici. Kaj pa volitve v Nabrežini? Lahko bi tudi računali na poraz, Igor Kocijančič kroma vendar ne takih razsežnosti. Dejansko se je v devinsko-nabrežinski občini uveljavila izjema, ki potrjuje pravilo: pravočasno in na novo pridobljena strnje-nost in enotnost, ob mladem in podkovanem kandidatu, nista bili dovolj, da bi nazaj pridobili občino. Bolj kot desna sredina je vsekakor zmagal Giorgio Ret... Na vsak način je Ret dokazal z dejstvi, da je priljubljen župan, ki je znal prepričati večino občanov, med njimi tudi Slovence. Glede na sestavo občinskega sveta pa je sploh vprašljivo, če lahko občino Devin-Nabrežina lahko še prištevamo med slovenske občine. Mislim, da to že zdavnaj ni več... Vendar, tu ni važno, koliko Slovencev je glasovalo za Reta, ampak, če imajo naše stranke dejansko še pulz dogajanja na teritoriju. Zanimiva ugotovitev... Sam sem namreč preveril, da se je od leta 2002 na občinsko ozemlje priselilo 1273 novih občanov in občank. Kdo je navezal stike s temi prišleki, ki očitno niso vezani, niti ideološko, niti čustveno, na levo sredino? Mislim, da gre vzroke za tako hud poraz iskati prej tu kot pa pri domnevnih strateških, komunikacijskih ali drugačnih napakah v volilni kampanji. Mislite, da bo ne ravno spodbudni volilni trend za levo sredino pogojeval priprave na deželne volitve 2008? Sem med tistimi, ki dosledno zagovarjajo načelo, da je treba pri volilnih izidih vedno upoštevati dejstvo, da ima vsaka volilna preizkušnja dovolj lastnih specifik, ki tudi volivkam in volivcem narekujejo drugačne izbire od primera do primera. Krizna situacija leve sredine pa je vsem pred očmi.. Res je, da je levosredinska koalicija na vsedržavni ravni v težavah in da so zadnje čase tudi v deželnem merilu bolj izrazita notranja razhajanja, kot pa enotnost, predvsem glede okoljevar-stvenih vprašanj. Menim pa, da se bo ta naša koalicija lahko ohranila in tudi prepričljivo uveljavila, če bodo deželni prebivalci do konca zakonodajne dobe, se pravi v tem zadnjem letu, dejansko zaznali nekaj izboljšav v vsakodnevnem življenju. Predsednik Dežele naj bi šele januarja povedal, če bo kandidiral ali ne. Menite, da je to prepozno ali pa se vam zdi prav, da bo Riccardo Illy razmišljal toliko časa? Sploh ne verjamem, da Illy o tem razmišlja ali bo razmišljal še veliko časa. Dejansko ravna kot človek, ki namerava ponovno kandidirati. Bržkone je ta njegova zamrznitev odločitve bolj taktične kot pa strateške narave. Verjetno se hoče izogniti predčasnemu začetku volilne kampanje. V vsakem primeru pa se strinjam, da bi bilo januarja verjetno prepozno izbirati druga imena. Žal pa, kolikor se lahko oziram naokrog, zaenkrat ne vidim nikogar, ki bi lahko prevzel mesto enotnega kandidata koalicije. Kaj pa vaša morebitna kandidatura. Mogoče že razmišljate o tem? Po strankinem statutu lahko opravim največ dva zaporedna mandata v deželnem svetu. Moja ponovna kandidatura pa bo odvisna od ocene, ki jo bom za stranko in svoje volivke in volivce deležen ob koncu svojega prvega mandata. V tem trenutku lahko rečem le, da sem na razpolago. Mislite, da bo Italija doživela novo in enotno levičarsko stranko? Vprašanje je na dnevnem redu in ob izstopu t.i. demokratične levice iz LD je v celotni državi to vprašanje doživelo nezaslišan pospešek, kot da bi stvar izstrelili iz topa. Osebno menim, da je nujnejša strnitev levice okrog nekega širšega dogovorjenega socialnega programa. To je v tem trenutku pomem-bneše, kot da bi razpravljali o enotnem subjektu. Še ne bo torej nove stranke? Sicer pa tovrstni poskusi obstajajo in so začeli še celo pred razpravo o Demokratski stranki. SKP ponuja projekt evropske levice, drugi mislijo na federacijo, tretji na delavsko stranko. Vtis imam, da bo v tej fazi veliko bolje in lažje, če se bomo znali sporazumeti o vsebinah, kajti na splošno vem - ker to doživljam tudi na lastni koži - da bo vse ostalo veliko težje. Že dejstvo, da skušaš spojiti v isti subjekt komuniste in socialiste ni najbolj enostaven proces, saj vsi upravičeno damo še veliko na svoje identitete. Politika in politiki v tem času niso na najboljšem glasu. Kaj mora narediti politika, da spet pridobi na verodostojnosti? Predvsem dokazati, da ni kasta, ki bdi nad državljankami in državljani in sploh ne zna poslušati in zaznavati družbenih dogajanj in tokov. Mislim da, mimo neznosnih stroškov in zlatih odškodnin se politiki očita predvsem nadutost v razmerju z družbeno zasnovo, ki naj bi jo predstavljala in bre-zuspešnost pri reševanju vprašanj, ki so že leta brez ustreznih odgovorov. Kje so rešitve? Nekateri mislijo, da se da to oviro premostiti s snovanjem večje stranke, jaz pa sem prepričan, da gre tu predvsem za vzpostavitev drugačnega odnosa z ljudmi, kar sploh ni lahko, ker je politika, oz. podoba, v kateri se običajno kaže, v resnici zelo velik dejavnik družbene odtujenosti proti kateri se vsi skušamo boriti. V bistvu torej ni rešitev.. Reprezentančna demokracija, ki jo ta čas imamo v Italiji je le karikatura demokracije in ne verjamem, da se bo stanje izboljšalo z izostrenim bipolariz-mom in vnašanjem večinskega volilnega sistema. Kvečjemu bo samo še slabše. Najboljše sredstvo za pridobitev verodostojnosti pa sta učinkovitost in pravočasno ukrepanje. To bržkone bo veljalo tudi za naše deželno merilo. (st) 4 Sobota, 9. junija 2007 GOSPODARSTVO / kmetijstvo - Predstavitev čezmejnega projekta Zemlja prijateljica Mreža kmetij z neposredno prodajo kakovostnih pridelkov Vodja projekta je Coldiretti, slovenski partner pa Kmetijsko gozdarski zavod VIDEM - Na turistični kmetiji La Fattoria, ki jo vodi družina Listuzzi v Pavi- i pri Vidmu, so včeraj predstavili projekt Terra Amica (Zemlja prijateljica) za neposredno čezmejno trženje kmetijskih pridelkov. Vzpostavljena je bila namreč mreža okrog 40 kmetijskih podjetij v Furlaniji-Julijski krajini in Sloveniji, ki odjemalcem ponujajo zajamčeno sveže, kakovostne in tipične pridelke. Turistična kmetija La Fattoria je eden od 37 členov te mreže v Furlani-ji-Julijski krajini, iz Slovenije pa so v mreži tri kmetije tik za mejo. Partnerji projekta so konzorcij Ciase, ki deluje v okviru stanovskega združenja Coldiretti, kot projektni vodja, deželno združenje Coldiretti, videm-ska univerza, združenje potrošnikov Fe-derconsumatori in Kmetijsko-gozdar-ska zbornica Slovenije oziroma njen Kmetijsko-gozdarski zavod v Novi Gorici. Projekt, ki sta ga sofinansirali EU in Dežela FJK, pa so včeraj predstavili Loris Merlino za Ciase, Oliviero Della Picca za Coldiretti, prof. Mario Grego-ri za videmsko univerzo, Edo Billa za Federconsumatori in Srečko Horvat za novogoriški KGZ. »V okviru projekta so bila izbrana podjetja, ki se ukvarjajo z neposredno prodajo, na osnovi merila odličnosti,« je pojasnil direktor Coldiretti Della Picca in tako utemeljil dejstvo, da je bilo izbranih samo 40 kmetij. Te bodo po njegovih besedah model za vse ostale, ki se bodo želele vključiti v mrežo s kakovostnimi proizvodi. To po besedah predstavnika potrošnikov Bille tudi pomeni, da bodo podjetja pripravljena sprejeti tako filozofijo prodaje, ki bo spoštovala pravilnik, dogovorjen med proizvajalci in odjemalci v okviru projekta Interreg. »Odločili smo se, da bomo startati v ožjem krogu, a dobro,« je dodal prof. Gregori, medtem ko je Merlino zagotovil, da se bo mreža širila samo pod pogojem, da bodo prejeti določeni kakovostni standardi. » Za nas je to ze lo po memb na pri -ložnost rasti in primerjanja. V Sloveniji je namreč malo kmetijskih podjetij, ki svoje proizvode prodajajo neposredno,« je povedal Srečko Horvat. Della Picca je ob tem izpostavil tudi pomen Udeleženci predstavitve čezmejnega projekta Terra Amica - Zemlja prijateljica projekta za ozemeljski in turistični razvoj, saj postavlja v mrežo »dva svetova, ki sta bila še pred kratkim daleč narazen«. Poleg enotne blagovne znamke, skupnega pravilnika in cen za vsak žep, je v okviru projekta predvidena tudi skupna promocija celotnega čezmejnega območja, tako kot že velja za kmečki turizem. In kje lahko odjemalci najdejo teh 40 kmetijskih podjetij in katere proizvode lahko kupijo? V časopisih (italijanskih in slovenskih) v FJK se bo kmalu pojavil dvojezični vodnik, ki ga bodo razdelili tudi po občinah, po uradih agencije Turismo FVG, v uradih Coldiretti in na samih kmetijah. Natiskano je bilo 120 tisoč izvodov, vzpostavljeno pa je tudi spletno mesto Hyperlink »-http://www.reteterramica.it«. Za promocijo projekta in podrobnejše informacije o čezmejni mreži kmetij bo 16. junija v goriškem hotelu Alla Transalpina še italijansko-slo-venski posvet z razstavo in degustaci-jo tipičnih proizvodov. Prireditelji med drugimi gosti pričakujejo deželnega odbornika FJK za mednarodne in evropske zadeve Franca Iacopa, župana Gorice in Nove Gorice Ettoreja Romolija in Mirka Brulca, ki se bosta ob tej priložnosti srečala prvič, predsednika Pokrajine Gorica Enrica Ghergetto in enega od predstavnikov slovenske vlade. LJUBLJANA - Slovenija je v letošnjem prvem četrtletju zabeležila na letni ravni 7,2-odstotno gospodarsko rast. To je najvišja rast po drugem četrtletju leta 1999, ko se je obseg bruto domačega proizvoda (BDP) v pričakovanju uvedbe davka na dodano vrednost močno povečal, je včeraj na novinarski konferenci državnega statističnega urada v Ljubljani povedala vodja sektorja za nacionalne račune Karmen Hren. Ekonomisti nad visoko številko niso presenečeni, ugodne rezultate lahko pričakujemo tudi v prihodnje. Stopnje rasti so bile skoraj v vseh gospodarskih sektorjih visoke in višje kot v predhodnih četrtletjih. To drži še posebej za najpomembnejše sektorje, ki veliko prispevajo h gospodarski rasti, je povedala Hrenova. V službi za konjunkturo in ekonomsko politiko pri Gospodarski zbornici Slovenije, kjer tako visoke rasti niso pričakovali, so med dejavniki izpostavili visoko rast proizvodnje v večini predelovalnih panog, živahno investicijsko dejavnost in posledično 29-odstot- ladjedelništvo - Slovesnost v ladjedelnici Fincantieri V Tržiču splovili Venturo, novo velikanko za križarjenje TRŽIČ - Ob zvokih britanske in italijanske himne je včeraj doživela prvi stik z morjem Ventura, največja potniška ladja, ki je bila kdajkoli narejena za britanski trg in ki jo gradijo v tržiški ladjedelnici. Nova ladja za križarjenje, katere predaja naročniku je predvidena za pomlad prihodnjega leta, bo admiralska ladja v floti P&O Cruises, družbe iz skupine Carnival, ki je največji turistični plovni koncern na svetu. Ventura ima 114 tisoč ton bruto nosilnosti, dolga je 290 metrov, na krov pa bo v 2180 kabin sprej ela 4850 potnikov, od tega 1258 članov posadke. Sodelovanje med P&O Cruises in ladjedelniškim koncernom Fincantieri se je začelo pred tremi leti, ko je bila v ladjedelnici v Ma-gheri izdelana ladja Arcadia z 82 tisoč tonami bruto nosilnosti. Naročena pa je že tudi dvojčica Venture, ki jo bodo prav tako zgradili v Tržiču do leta 2010. Venturo so že včeraj po splavitivi potegnili na bankino za notranjo opremo, medtem ko bodo že v ponedeljek v gradbenem bazenu postavili zasnovo za novo mega ladjo, ki bo imela 130 tisoč ton bruto nosilnosti in se bo imenovala Ruby Princess. Na posnetku (foto Bumbaca) pre-mec nove ladje velikanke Ventura, ki se je včeraj v tržiški ladjedelnici prvič srečala z morjem. slovenija - Po oceni statističnega urada V prvem četrtletju 7,2-odstotna rast BDP no rast dodane vrednosti v gradbeništvu. Na ministrstvu za gospodarstvo so novico o 7,2-odstotni gospodarski rasti sprejeli z zadovoljstvom, čeprav so razmeroma visoko številko zaradi trajajočih pozitivnih trendov na številnih področjih pričakovali. Tudi na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) so visoko gospodarsko rast pričakovali. Na podlagi tekočih podatkov, ki so jih spremljali od začetka leta, so pričakovali podobno visoko številko, kot jo je objavil državni statistični urad, ocene so se gibale med 7 in 7,6 odstotka, je povedal direktor Umarja Janez Šušteršič. Gre za zelo zdravo strukturo rasti, ki naj bi v prihodnjih mesecih ne povzročala bistvene inflacije, je dodal. Glavni generator gospodarske rasti v letošnjem prvem četrtletju je bil izvoz, katerega obseg se je povečal za 13,6 odstotka. Statistiki so v začetku leta zabeležili okrepitev tako izvoza kot tudi uvoza (+13,7%). S takšnimi stopnjami se je rast menjave blaga in storitev s tujino vrnila na ravni z začetka leta 2006. Hrenova je opozorila na izjemno visoko rast investicij v osnovna sredstva v začetku letošnjega leta (+21,6%), in sicer predvsem v gradbene objekte in ne-stanovanjsko gradnjo (+34,3%), pri čemer izstopajo avtoceste. Še naprej se sicer krepi tudi rast investicij v stanovanjsko gradnjo (+18,1%). Tudi investicije v stroje in opremo so v začetku leta beležile visoke stopnje rasti, ki pa ne odstopajo bistveno od povečanja v letu 2006. Ugodne gospodarske razmere se odražajo tudi v rasti zaposlenosti, ki je bila v prvem četrtletju najvišja v zadnjih 15 letih. Po ocenah je znašala 936.000 oseb, kar je 2,4 odstotka več kot v prvem četrtletju 2006. Med dejavnostmi se je zaposlenost najbolj povečala v gradbeništvu (+9,9%), v poslovnih storitvah (+7%) in v drugih storitvenih dejavnostih in transportu (+4,5% oz. 4,4%). Za visoko rast skupne zaposlenosti je bilo pomembno tudi povečanje zaposlenosti v predelovalnih dejavnostih (+0,6%), kjer se je prekinilo petletno nepretrgano zmanjševanje zaposlenosti. Po mnenju ekonomista Franceta Križaniča lahko pričakujemo ugodne rezultate tudi v prihodnjih četrtletjih. Če primerjamo rezultate z gospodarsko klimo, vidimo, da se konjunktura ne umirja, kar pomeni, da bomo imeli tudi v prihodnje zelo ugodne rezultate. Ekonomist Sašo Polanec pa je pojasnil, da razlogi za visoke stopnje gospodarske rasti tičijo predvsem v odpravi administrativnih ovir leta 2004 pri trgovanju z EU, hkrati pa je trenutno povpraševanje Nemčije, ki je najpomembnejši izvozni trg za slovensko industrijo, zelo visoko. (STA) Evropska centralna banka 8. junija 2007 evro valute povprečni tečaj 8.06 7.06 15,6466 254,72 3,8468 ,4261 ,5870 ,9558 3,2841 34,398 3,4528 0,6967 0,4293 85,88 ,8022 7,3480 15,6466 253,15 3,8355 1,4267 1,5926 1,9558 3,2679 34,268 3,4528 0,6964 0,4293 84,64 1,7883 7,3534 Zadružna Kraška banka valute ameriški dolar britanski funt švicarski frank japonski jen švedska krona avstralski dolar kanadski dolar danska krona norveška krona madžarski florint češka krona slovaška krona hrvaška kuna 8. junija 2007 _evro_ nakup prodaja 1,35742 0,68951 1,6731 169,896 9,58932 1,64352 1,46255 7,59916 8,27833 303,78 32,6738 39,4082 7,8754 1,32955 0,67364 1,6323 157,723 9,13068 1,57418 1,40687 7,31284 7,90767 237,961 25,5708 30,8412 7,0225 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale valute hrvaška kuna 8. junija 2007 _evro_ nakup prodaja ,3623 0,6894 7,557 ,4492 164,96 ,6701 1,180 9,457 ,6179 7,57 1,3288 0,6724 7,371 1,4135 160,89 1,6289 7,979 9,225 1,5781 7,03 Banca di Cividale BANCAGBIC0LA KMEČKA BANKA 1 Milanski borzni trg 8. junija 2007 Indeks MIB 30: -0,61 delnica cena € var. % ALLEANZA 9,695 -0,60 ATLANTIA 24,37 +0,95 BANCA ITALEASE 19,84 -25,19 BMPS 4,8825 +0,17 BPI 10,95 -2,28 BPM 10,55 -0,92 BPVN 20,72 -2,45 CAPITALIA 7,45 -0,24 ENEL 8,235 -1,26 ENI 26,21 -0,46 FIAT 19,98 -1,14 FINMECCANICA 22,66 -0,96 GENERALI 29,46 -0,97 IFIL 7,675 -0,87 INTESA 5,52 -0,09 LOTTOMATICA 30,8 -0,58 LUXOTTICA 25,62 +0,39 MEDIASET 7,81 -0,29 MEDIOBANCA 16,42 -0,82 MEDIOLANUM 6,255 -0,59 PARMALAT 3,165 +1,41 PIRELLI 0,861 -1,43 SAIPEM 22,7 +0,13 SNAM 4,3675 +0,40 STMICROELEC 14,09 +0,67 TELECOM ITA 2,0575 -1,22 TENARIS 17,34 -1,47 TERNA 2,7 -0,84 UBI BANCA 20,47 -0,39 UNICREDITO 6,76 -0,06 Podružnica Trst lö ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., ljubljena / ALPE-JADRAN Sobota, 9. junija 2007 5 čedad - Zasedanje izvršnega odbora SKGZ Pozornost Benečiji in celotni videmski pokrajini Ocenili so tudi volilne izide v Gorici in Devinu-Nabrežini ČEDAD - Izvršni odbor Slovenske kul-turno-gospodarske zveze je svojo zadnjo sejo izvršnega odbora posvetil vprašanjem Benečije in vse videmske pokrajine. Pred uvodnim poročilom, ki ga je imela Jole Namor, je deželni predsednik SKGZ Rudi Pavšič ocenil izide upravnih volitev s posebnim poudarkom na Gorici in občini Devin-Nabrežina. „Volilni rezultati so jasno pokazali na določene nove tendence, ki opredeljujejo izbire volivcev leve sredine in specifično tudi slovenske volivce," je dejal Pavšič in ob izražanju zaskrbljenosti zaradi uveljavitve desnice vseeno pozitivno ocenil uspeh posameznih kandidatov, ki so aktivni tudi v SKGZ. Glede finančnih težav v manjšinskih organizacijah je Pavšič napovedal ponovno misijo v Rim, kjer bosta v drugi polovici junija z Dragom Štoko srečala podtajnika na finančnem ministrstvu Paola Cento. SKGZ bo v začetku julija sklicala deželni svet, na katerem bo predstavljen načrt dela v prihodnji sezoni, ko bo večji del naporov posvečen utrjevanju manjšinskih organizacij in uvajanju potrebne reorganizacije v logiki boljšega izkoriščanja razpoložljiv resursov. Izvršni odbor SKGZ je na svoji seji pozitivno ocenil nadaljevanje evropskega projekta Sapeva, v okviru katerega se je prejšnji teden v Kopru odvijal drugi predvideni posvet. Rečeno je bilo, da projekt povsem izpolnjuje svoj cilj, ki je v utrjevanju odnosov in sodelovanja z italijansko manjšino v Sloveniji in na Hrvaškem. O Slovencih v videmski pokrajini je na izvršnem odboru SKGZ spregovorila pokrajinska predsednica SKGZ Jole Namor. Pozitivno je ocenila nedavno srečanje slovenskih organizacij z videmskim prefektom in posvet o dvojezičnem šolstvu, ki se je odvijal v Špe-tru in na katerem je bila jasno izražena potreba po uvedbi dvojezičnega pouka tudi v treh razredih nižje srednje šole. „V Čedadu, Vidmu, Kanalski dolini in Benečiji uživamo Slovenci vse večji ugled, saj smo na mnogoterih področjih upoštevani kot resni sogovorniki in pozitivni dejavniki v povezovalnih in razvojnih dinamikah v obmejnem pasu" je poudarila Namorjeva. Zaskrbljenost vzbuja nova kampanja desnice, ki si prizadeva, da bi bile nekatere občine z Videmskega izbrisane iz seznama zaščitnega zakona. V minulem obdobju so se v tem smislu kar množili pritiski posameznih desničarskih politikov in strank tako v odnosu do dežele kot tudi v Rimu. Najhujša je morda kampanja v Reziji, kjer smo kot skupnost tudi bolj ranljivi. Tu je prišlo še najbolj očitno do povezave med domačimi nacionalisti in strankami desne sredine z nastankom samozvane organizacije „Lega Slava." V imenu specifike rezijan-skega jezika skuša desnica ločevati Rezijo in Rezijane od slovenske manjšine. V nadaljevanju je Namorjeva izpostavila prizadevanja za ustanovitev slovenske konzulte, ki naj bi delovala v sklopu gorske skupnosti. Projekt je nastal na pobudo obeh krovnih organizacij SKGZ in SSO. Gre za pomemben forum, v katerem naj bi pri obravnavanju vseh tistih vprašanj, ki zadevajo promocijo slovenske prisotnosti, razvoj teritorija in tudi nekatera aktualna okoljevarstve-na vprašanja sodelovali javni upravitelji in predstavniki civilne družbe. Pomembna slovenska dejavnika SKGZ na teritoriju sta kulturno društvo Ivana Trinka in tednik Novi Matajur, ki odigravata povezovalno in spodbujevalno vlogo. Pozornost izvršnega odbora SKGZ je bila namenjena tudi projektu o večnamenskem središču v Špetru ter strateškemu projektu o jeziku. V ta namen je v Špetru pred nedavnim nastal tudi Zavod za slovensko izobraževanje. Gre za pomembne načrte, v katere bo potrebno vlagati finančna sredstva in vse kadrovske zmogljivosti. Uvodnemu poročilu je sledila zanimiva razprava, v katero so posegli še Marina Cernetig (govorila je o sodelovanju s SSO, o evropskih projektih, o sodelovanju s SSG in čezmejnem povezovanju), Stefano Predan (pomen vlaganja v gospodarske pobude na področju kmetijstva, gozdarstva in promocije teritorija,) Renzo Mattelig (pozornost do posameznikov in konkretizacija idej,) Luigi-a Negro (težave in potencial Rezije,) ter Rudi Bartaloth, ki je podrobneje o spregovoril o stanju v Kanalski dolini. Izvršni odbor SKGZ je tokrat zasedal v Čedadu koroška - Dvojezični krajevni napisi Grilc: Haider se norčuje iz ustavnega sodišča in pravne države CELOVEC - Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Matevž Grilc je najnovejšo zahtevo koroškega deželnega glavarja Jorga Haiderja, naj se vprašanje dvojezične topografije na Ko roš kem re ši na os no vi za ko na o narodnih skupinah iz leta 1976 in z ustavnim zakonom (ostalo bi torej pri 91 tablah - prip. ured.), označil za »absurd« in »norčevanje iz ustavnega sodišča in pravne države«. Odklo nil pa je tu di pred log avstrijskega zveznega kanclerja Alfreda Gusenbauerja, ki je v sredo v avstrijskem parlamentu namignil rešitev brez t.i. razširitvene klavzule. Takš na re ši tev bi bi la ne spre -jemljiva, razen če ne bi avstrijska vlada ponudila rešitve, ki bi predvidevala blizu 300 krajev z dvojezičnimi krajevnimi tablami, je pristavil predsednik Narodnega sveta ko roš kih Slo ven cev Grilc. Matevž Grilc Ostro pa je Haiderja kritiziral tu di pred sed nik ko roš ke ga »Hei -matdiensta« (KHD) in član tako imenovane Karnerjeve skupine Josef Feldner. V glasilu svoje (slej ko prej nemškonacionalno usmerjene) organizacije je vedenje koroškega deželnega glavarja v vprašanju dvojezične topografije označil za »sramotno provincialno norčijo.« Zato, da tu di pet let po raz sod bi ustavnega sodišča še vedno ni re- šitve, je edinole kriva politika, ki se po mnenju Feldnerja premalo uveljavlja »proti radikalnim pozicijam na obeh straneh.« Predvsem pa se politika premalo spoprijema z zmedo, ki jo poskuša ustvarjati deželni glavar Haider. Politične stranke se nadalje preveč bojijo jasnih pozicij v tem vprašanju, da ne bi iz-gu bi li vo livc, še me ni Fel dner. Predsednik koroških bram-bovcev (KAB) Fritz Schretter, kije v zadnjih mesecih vseskozi nastopal proti dodatnim dvojezičnim krajevnim napisom, pa se sedaj iz-re ka za pa ket no re ši tev. Pri tem pa slej ko prej zavrača t.i. razširitve-no klavzulo in tudi evaluacijo, ki jo naj bil opravila neka posebna komisija, ki jo baje omenja zvezni kancler Alfred Gusenbauer v svojem pred lo gu, ki ga je sre di ted na objavil avstrijski dnevnik »Österreich«. Ivan Lukan evropska unija - Pojasnila slovenskega državnega sekretarja Verliča Za peti in deseti koridor naj bi Slovenija porabila 8,9 milijarde Slovenski desetletnik zmagal na otroškem filmskem festivalu TREVISO - Otroški in mladinski program Televizije Slovenija se je letos že četrtič zapored predstavil na mednarodnem festivalu za otroke, imenovanem Ciak junior, ki je konec maja potekal v Trevisu. Žirijo je film Ne povej mami! desetletnega avtorja Vita Pešiča tako navdušil, da so ga proglasili za zmagovalca, otroke, igralce v omenjenem filmu, pa so njihovi vrstniki razglasili za najboljše igralce. Pomembno vlogo none je odigrala Ljerka Belak. Festival vsako leto poteka pod okriljem organizacije Unesco, pripravljajo ga zanesenjaki, ki sodelujejo tudi z gledališčem Alcuni. Na Ciak Junior imajo glavno besedo otroci - za filme pišejo zgodbe, pomagajo pri razvoju scenarijev in tudi igrajo v njih. Vzpodbujanje ustvarjalnosti in izobraževanje mladih je glavni namen tega festivala. Končni izdelek je film, narejen s pomočjo televizijskih profesionalcev. Zgodbo, ki jo je TV Slovenija izbrala na natečaju, je napisal desetletni deček Vito Pešič. Govori o fantu Vi-tu, ki ga pazi nona in skupaj marsikatero "ušpičita", zato jima mama ne zaupa preveč. Fanta povsod spremlja nona, kar pa je zanj sramotno. Sošolci organizirajo sabljaški turnir na gradu in povabijo tudi Vita. Ali mu bo uspelo prelisičiti nono in se udeležiti turnirja na gradu s sošolci, bo moč preveriti v četrtek, 14. junija, popoldne na 1. programu TVS. (STA) Zanimiv Primorski mozaik v sredo po koprski TV KOPER - V sredo, 13. junija, bo po koprski TV spet na sporedu Primorski mozaik. Med drugimi bo v gosteh pesnik, novinar in urednik Marij Čuk, ki je izdal novo pesniško zbirko. Predstavili bodo tudi izjemnega tržaškega pisatelja Borisa Pahorja, ki ga cenijo tako v Sloveniji kot v tujini. Ogledali pa si boste lahko tudi zanimivo reportažo o novi turistični ponudbi v Štanjelu, kjer se bodo obiskovalci poslej lahko ustavili tudi v vinoteki. Na mejnem prehodu Gruškovje odkrili osem kilogramov konoplje GRUŠKOVJE - Cariniki so včeraj zjutraj na mejnem prehodu Gruškovje med pregledom tovornega vozila, ki ga je vozil 25-letni državljan BIH, v rezervnem kolesu opazili del paketa rjave barve. Tehtali so osem kilogramov, vsebovali pa so konopljo. evrov LUXEMBOURG - Slovenija bo stroške za gradnjo svojega odseka šestega prednostnega projekta med Lyonom in Budimpešto na novo ocenila, ko bo imenovan novi koordinator za peti prometni koridor, po sedanjih ocenah pa naj bi za posodobitev celotnega železniškega omrežja petega in desetega koridorja namenila 8,9 milijarde evrov, je včeraj v Luk-semburgu pojasnil državni sekretar na ministrstvu za promet Peter Verlič. Tako se je odzval na pisanje Dela, da naj bi samo slovenski odsek stal skoraj deset milijard evrov. "Uradno ne poznam dokumenta, po katerem bi lahko to komentiral," je dejal Verlič in opozoril, da je treba takšne ocene podajati "na enakih podlagah in primerjavah", ne pa primerjati "jabolk in hrušk". Prav je, da se pri takšnih ocenah uporabijo "enaki parametri za primerjavo ocene stroškov", je poudaril v odzivu na pisanje časnika. Oceno, da naj bi slovenski odsek stal trikrat več, kot je načrtovano, je podal predsednik odbora evropskega parlamenta za transport in turizem Paolo Costa, ki po navedbah časnika ugotavlja, "da bi dejanski stroški za progo od Trsta do Divače ter od Kopra čez Ljubljano do meje z Madžarsko lahko znašali 9,98 milijarde evrov, morda celo več". Verlič ob tem poudarja, daje prva preliminarna ocena slovenskih stroškov posodobitve celotnega železniškega omrežja petega koridorja od Benetk do Kijeva in desetega koridorja od Salzburga prek Ljubljane in Beograda do Soluna 8,9 milijarde evrov. Natančna ocena pa naj bi bila znana po imenovanju novega koordinatorja za šesti prednostni projekt v okviru petega koridorja. Ta bo nasledil Loyolo de Palacio, kije lani decembra umrla za rakom. "Ocena stroškov, ki bo narejena", bo podana v okviru celotnega šestega prednostnega projekta Lyon-Turin-Trst-Diva-ča/Koper-Divača-Ljubljana-Budimpešta, je pojasnil. Šesti prednostni projekt sicer ostaja jasna prioriteta, je poudaril in s tem zavrnil možnost gradnje alternativne proge čez Avstrijo, ki jo je sicer predlagala nekdanja koordinatorica Loyola de Palacio. Nekdanja koordinatorica je lani sep- tembra v poročilu izrazila zaskrbljenost zaradi časovnega načrta gradnje slovenskega dela petega čezevropskega železniškega koridorja, zaradi načrtovane infrastrukture in zaradi stroškov, ki naj bi bili po njeni oceni za Slovenijo precejšnji. Koordinatorica je izrazila bojazen, da bi te težave lahko imele "posledice za zmogljivost celotne prednostne osi", zato je med drugim predlagala, da bi se k petemu koridorju dodala nova veja, ki bi omogočala povezave med Trstom in Budimpešto, in bi potekala čez Trbiž, Beljak in Gradec, torej čez Avstrijo. "Šesti prednostni projekt, kot ga je potrdila EU, je prednosten, ni razloga, da ne bi prišlo do tega," je včeraj zatrdil Verlič. "Naš parlament je sprejel poroštveni zakon v višini 400 milijonov evrov za zagon projekta modernizacije, vlada je sprejela resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih, torej vsi elementi, da do tega ne pride, so nastavljeni," je zatrdil državni sekretar. Prav tako je Verlič optimističen glede prihodnjega sodelovanja z Italijo v okvi- ru petega koridorja od Benetk do Kijeva. "V tem hipu poteka sodelovanje na ekspertni ravni izredno dobro", je poudaril. Sicer je res, da se medvladna komisija za to področje še ni sestala, vendar naj bi se to po navedbah italijanskega veleposlanika v Sloveniji zgodilo kmalu, je dodal. Slovenija je svoj del komisije imenovala lani junija, po zadnjih sporočilih italijanskega veleposlanika naj bi tudi "italijanska vlada v kratkem imenovala svoj del", je povedal Verlič, ki sestanek na tej ravni pričakuje "kmalu". V sodelovanju med Italijo in Slovenijo ne vidi zastoja, saj "strokovnjaki ne spijo", kar pomeni, da bo razprava na politični ravni nato boljša. Minister za promet Janez Božič je sicer marca v Bruslju po pogovorih z italijanskim kolegom ocenil, da se kmalu obeta preboj v sodelovanju med državama pri skupnem projektu v okviru petega koridorja. Doslej z italijanske strani pri izvajanju čezmejnih projektov "ni bilo prave odzivnosti" je menil in dodal, da je "problem sogovornik na drugi strani, ki ga ni". (STA) Kje je stik... VRAČANJE BESEDE 14. junija pri Fabcu v Mavhinjah 6 Sobota, 9. junija 2007 APrimorski r dnevnik Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it tržaški občinski svet - Furlanič, Švab in Ukmar so ga naslovili mestu Obisk v Sežani: odprto pismo slovenskih svetnikov »Za Nacionalno zavezništvo se svet končuje na Fernetičih«- Poziv na obisk, ki ga je župan sprejel Tržaška desnica v občinskem svetu noče, da bi se občinska komisija za gospodarstvo in razvoj srečala s sežanskim županom in tamkajšnjim občinskim svetom? Nič hudega! Pa priredimo vseeno, istega dne, 28. junija, obisk tržaških občinskih svetnikov v Sežani, ki bo sicer neuraden, a bo velikanskega simbolnega pomena. Tako so včeraj dopoldne v »odprtem pismu mestu« predlagali slovenski svetniki v tržaškem občinskem svetu Igor Furlanič (Stranka komunistične prenove), Igor Švab (Slovenska skupnost) in Stefano Ukmar (Levi demokrati), ki so na neuradni obisk povabili tudi tržaškega župana Roberta Dipiazzo in pristojnega odbornika za gospodarstvo in razvoj Paola Rovisa. Vabilo je padlo na ugodna politična tla. Tr žaš ki žu pan ga je po pold ne sprejel in napovedal, da bo odšel 28. junija v Sežano. A to ne bo kak neuraden obisk, temveč povsem formalen, uraden. Tako se je četrtkova politična ob- Gianfranco Trebbi strukcija Nacionalnega zavezništva v občinski komisiji spremenila v pravcat petkov bumerang. Zadeva je znana. Predsednik občinske komisije za gospodarstvo in razvoj Gianfranco Trebbi (Dipiazzova lista) je dal na dnevni red četrtkove seje komisije predlog za uradni obisk pri gospodarski komisiji sežanskega občinskega sveta. Sam se je s predlogom strinjal, nakazan je bil že tudi okvirni datum obiska, 28. junij. Pa se je v vrstah desnosredinske večine zataknilo. Načelnica svetniške skupine Nacionalnega zavezništva v mestni skupščini Alessia Rosolen mu je ogorčeno nasprotovala; z njo so, seve- da, potegnili vsi svetniki njene skupine in številni svetniki Forze Italia. Izjema sta bila Claudio Frommel in bivši svetnik Nacionalnega zavezništva in novi svetnik Krščanske demokracije za avtonomijo Salvatore Porro, medtem ko je načelnik svetniške skupine Dipiazzove liste Maurizio Ferrara pilatovsko ocenil, da bi bilo treba predlog o obisku v Sežani »zamrzniti« vsaj do januarja 2008, to je do padca še zadnje, schengenske meje. Predsednik komisije Trebbi je vzel negativno mnenje desnosredinske večine na znanje in po seji napisal odstopno pismo predsedniku tržaškega občinskega sveta Sergiu Pacorju. V njem je zapisal, da je odstop dolžnostno dejanje, ker pač ne izraža več mnenja večine, ki ga je izvolila na predsedniško mes to. Trije člani levosredinske opozicije, Luciano Kakovic (Marjetica), Stefano Ukmar (Levi demokrati) in Igor Švab (Slovenska skupnost) so še istega dne obsodili ravnanje tržaške desnice in v tiskovnem sporočilu zapisali, da »gre izvor za odločitev iskati v anahronistični oceni sedanjega spremenjenega evropskega okvira.« Včeraj pa so trije slovenski tržaški občinski svetniki Furlanič, Švab in Ukmar o zadevi napisali »odprto pismo mestu«. V njem so uvodoma izrazili solidarnost predsedniku Trebbiju. Zapisali so, da se je v trinajstih mesecih vodenja komisije izkazal s svojo profesionalnostjo, objektivnostjo in nepristranskostjo ter skušal biti »predsednik vseh, kar mu je tudi skoraj vedno uspelo«. To je verjetno vznejevoljilo nekatere predstavnike v desni sredini, resnične vzroke za odstopno izjavo pa gre iskati drugje. »Ti so globlji in pomembnejši,« so zapisali trije slovenski svetniki. Predlagano srečanje v Sežani naj bi po njihovem mnenju služilo k odpiranju novih poti za razvoj Trsta, kar naj bi zatem lahko razširili tudi na druge slovenske občine, kot sta Ljubljana in Koper. Skratka: obisk naj bi predstavljal začetek nove poti, ki naj bi imel pozitiven učinek na obe občini. »Ampak Nacionalno zavezništvo je temu sodelovanju reklo "ne',« so ocenili slovenski občinski svetniki. Furlanič, Ukmar, Švab (z leve) kroma Furlanič, Švab in Ukmar so tudi pokomentirali stališče Finijeve stranke: »Kaže, da smo se vrnili v čase Galilea Galilei ali Kopernika, ko so nekateri prosve-tljeni ljudje bili prepričani, da je zemlja okrogla in kroži okrog sonca, drugi pa so vztrajali pri svojem, češ, da se zemlja končuje pri Gibraltarski ožini, in ko če bi jo prekoračili, nas bi pogoltnilo vesolje. Za Nacionalno zavezništvo kaže, da se svet končuje na Fernetičih,« so ocenili svetniki leve sredine in tako nadaljevali: »Ko bi storilo korak proti vzhodu, bi tvegalo, da bi se znašlo v mraku, v novem, nevarnem svetu, ki se ga je treba izogibati. Ko bi vodstvu Nacionalnega zavezništva protislovenska mržnja ne mračila uma, bi verjetno doumelo, da ne bi obisk v Sežani imel no- benega negativnega učinka na mesto.« In še: »Nacionalno zavezništvo se je znašlo pred križiščem. Dati odgovore proizvodnemu delu mesta ali nadaljevati z okopavanjem lastnega političnega vrtička, na katerem rasteta topo-umni nacionalizem in zaprtost do vsega, kar je tuje, še posebno če je to slovensko ali slovansko (saj sta za mnoge izraza sinonima...). Vrhovi Nacionalnega zavezništva so izbrali drugo možnost, v bran lastnih volilnih in propagandnih interesov, in s tem pahnili v ozadje realne interese mesta.« Ob koncu so predlagali »neuradni obisk« v Sežani, ki ga je žu pan Di pi az za pod prl in od lo čil, da bo povsem uraden. Gianfranco Trebbi je bil včeraj deležen številnih izrazov solidarnosti svetnikov desne sredine in tudi samega žu- pana Dipiazze. Ta mu je sporočil, da bo obiskal Sežano, s čemer je dejansko podprl njegovo politično stališče. »Kar pomeni, da so moja stališča vštric s stališči občinske uprave, medtem ko stališča tistih, ki nočejo obiska v Sežani, od tega odstopajo.« Sinoči ni še vedel povedati, kaj bo z njegovim odstopom. Zaenkrat ga ni preklical, to pa zato, da bi omogočil izvedbo rednega postopka, ki ga ob podobnih primerih predvideva pravilnik občinskega sveta. Predsednik skupščine Sergio Pacor bo moral sedaj sklicati sejo občinske komisije za gospodarstvo, na dnevnem redu bo resolucija o odstopu. Če jo bodo svetniki zavrnili, bo pomenilo, da sprejemajo stališča predsednika Trebbija, in odstopna izjava bo tako nična. tržaški župan - Roberto Dipiazza o incidentu v občinski komisiji »Šel bom v Sežano!« Podpora predsedniku občinske komisije Gianfrancu Trebbiju »Dober večer. Sem župan Trsta. Kako je?« Roberto Dipiazza je začel si-nočnji telefonski pogovor v slovenščini. Jasen jezikovni pokazatelj, da nima nič opraviti s tistimi, ki so dan prej v občinski komisiji »zamrznili« obisk pri sežanskih kolegih. Dipiazza ni imel pomislekov. »Obisk v Sežani bo. Predsednika občinske komisije Trebbija sem zaprosil, naj prekliče odstop in mu zagotovil, da ga bom pospremil v Sežano. Že za časa župana Kluna smo imeli s Sežano odlične odnose. Te je treba sedaj še okrepiti. Skratka: kar se je zgodilo v komisiji ni nič drugega kot nevihta v kozarcu vode,« je pregovorno ponazoril politični »incident«, in pridal: »Morda mu je botrovala tudi nekakšna živčnost...« Kaj pa povabilo treh slovenskih občinskih svetnikov na obisk, 28. junija, v Sežano? »Potrjujem. Šel bom v Sežano, in z mano bo šel tudi občinski odbornik za gospodarstvo in razvoj Paolo Rovis,« je Dipiazza sprejel vabilo Furlaniča, Švaba in Ukmarja, ter ob koncu naštel štiri prioritetne točke Trsta: »Prvič: dokončni padec meje; drugič: obnova Starega prista- nišča; tretjič: ureditev Novega pristanišča, in četrtič: Trst mora postati glavno mesto tega območja, skupno s Slovenci in Hrvati. Vse ostalo so prazne marnje.« zahodni kras - Rajonska seja Pozitivno o načrtu za mobilno telefonijo Zahodnokraški rajonski svet je na svoji četrtkovi seji izdal pozitivno mnenje o občinskem načrtu za lokacijo struktur za mobilno telefonijo. Načrt je predstavil predsednik Bruno Rupel, ki je teden prej sodeloval na predstavitvenem srečanju, na katerem so občinski odbornik Maurizio Bucci in občinski tehniki nakazali značilnosti načrta. Rajonski svetniki so morali izdati svoje mnenje tako rekoč na vrat na nos, saj bi ga moral občinski svet odobriti prihodnji teden, sicer zapade rok za odobritev. Tudi na zahodnem krasu so udeleženci v razpravo opozorili, da je bil načrt pripravljen z dokajšnjo zamudo, saj je trajala pripravljalna doba celi dve leti. Načrt ne uvaja bistvenih novosti. Obstoječe antene mobilne telefonije bodo ostale tam, kjer so. Načrt velja izključno za nove. V dokumentu je omenjena cela vrsta omejitev, to je območij v bližini javnih poslopij, kot so bolnišnice, šole, otroški vrtci, kjer bo odslej obveljala prepoved namestitve anten. Ampak: v primeru, da bi ne bilo mogoče dobiti drugačne rešitve, bo možno odstopiti od teh omejitvenih določil. Rajonski svetniki so ugotovili, da se na zahodnem Krasu ne bo mnogo spremenilo. Pozitivno pa so ocenili dejstvo, da je načrt vendarle črno na belem napisan in soglasno izdali povoljno mnenje o načrtu. Predsednik rajonskega sveta Bruno Rupel je v uvodnem poročilu poudaril, da ni prejel nobenih odgovorov mestne uprave na vprašanja, ki so jih v preteklih tednih zastavili rajonski svetniki. Poročal je tudi o četrtkovem srečanju osnovnošolskih otrok v domu za ostarele Don Marzari v Naselju S. Nazario, zadnjo prireditvijo pred preselitvijo gostov v obnovljeni dom Gre-goretti pri Sv. Ivanu. H GRADBENO PODJETJE gradnja In prenova / TRST Sobota, 9. junija 2007 7 1 uplinjevalniki - O problemu tostran in onkraj meje Tudi Ljubljana proti posegom v Tržaškem zalivu Med drugimi je na problem opozoril tudi poslanec Aurelio Juri Problem gradnje uplinjevalnikov je bil včeraj spet v ospredju, oglasila se je naravovarstvena organizacija WWF, o čemer poročamo posebej, beseda o tem pa je tekla tudi v državnem zboru sosednje republike, na nujni seji odbora za okolje in prostor. Med drugimi je posegel tudi poslanec Aurelio Juri (SD) in spomnil na zadnjo odločitev deželne vlade FJK, da ne izda mnenja o okoljski sprejemljivosti načrtov za gradnjo plinskih terminalov v Tržaškem zalivu. Juri pa je obenem opozoril, da bo zadnjo besedo pri gradnji plinskih terminalov imela italijanska vlada in je ministru za okolje Janezu Podobniku zato zastavil vprašanje, kako bo reagirsla Slovenija, če se italijanska vlada odloči, da začne s postopki za postavitev terminala v Žavljah. Kot je pojasnil Podobnik, bo Slovenija v tem primeru delovala v okviru dobrih praks Evropske unije. Ta rešitev je po njegovih besedah zapisana tudi v memorandumu o sodelovanju med Slovenijo in Italijo. Minister Janez Podobnik je na sestanku predstavil stališče slovenske vlade glede gradnje terminalov za utekočinjeni zemeljski plin v Tržaškem zalivu in njegovem obalnem območju. Ob tem je poudaril, daje stališče nespremenjeno, torej negativno. Terminala na obalnem območju tudi ne predvideva državni prostorski načrt za območje koprske luke, ki je v pripravi. Odbor sicer vladi predlaga, da omenjeni prostorski načrt pripravi čimprej. Seja odbora je bila sklicana na zahtevo poslanskih skupin nepovezanih poslancev (NP) in SD z namenom, da se ta seznani z informacijo o stališčih in aktivnostih vlade v zvezi z načrtovano gradnjo plinskih terminalov. Odbor se je seznanil tudi s petim poročilom o delu medresorske delovne skupine za oblikovanje stališč slovenske vlade do problematike plinskih terminalov, ki ga je vlada sprejela v četrtek. Minister Podobnik je zagotovil, da Luki Koper ni bila dana nobena pobuda za umestitev plinskih terminalov na območje luke, je pa bila dana pobuda za postavitev rezervoarja za naftne derivate na drugem pomolu. Gradbena dela so se že začela, a Luka Koper še ni pridobila okolje-varstvenega soglasja in zato tudi še nima gradbenega dovoljenja za ta poseg. »Dokler ne bo pripravljen prostorski načrt za območje koprske luke, lahko Luka Koper na tem območju gradi v okviru veljavnih prostorskih aktov,« je dejal Podobnik. Pavel Gantar (NP) je pozval k čimprejšnji pripravi državnega prostorskega načrta za območje koprske luke. »Načrt namreč zamuja že šest mesecev,« je poudaril Gantar, ki se boj i, da bo koprska luka še dolgo brez ustreznega prostorskega akta, hkrati pa bo soočena z velikimi skušnjavami, da bi obdržala svoj konkurenčen položaj. Podobnik je zatrdil, da okoljsko ministrstvo s pripravo državnega prostorskega načrta za območje koprske luke nikakor ne zamuja, in zagotovil, da ga bo pripravilo čimprej in pravočasno. Hkrati minister za okolje zagotavlja, daje vlada enotnega mnenja, daje gradnja plinskih terminalov v Tržaškem zalivu in njegovem obalnem območju nesprejemljiva. Oglasil se je tudi Urban Prelog z ministrstva za gospodarstvo ter pojasnil, da noben energetski objekt ne more biti umeščen v prostor brez ustreznih postopkov. Je pa ob tem opozoril na potrebo oskrbe Slovenije z energijo. »Noben energetski objekt ni prostorsko nevtralen. Treba je najti kompromis, sicer je zanesljivost oskrbe ogrožena, obstaja pa tudi možnost višjih cen,« je dejal Prelog. Da bi bilo smiselno strateško razmisliti o plinskem terminalu v koprski luki, je menil Miloš Pre-gl z ministrstva za promet, saj je koprsko pristanišče kljub majhnosti zaradi ugodne geografske lege (bližina 5. in 10. koridorja) zelo zanimivo. Kot je pojasnil Pre-gl, je sama plovba tankerjev za prevoz zemeljskega plina v Koprskem zalivu varna, problem je le v majhnosti koprskega pristanišča. Tankerji za zemeljski plin so namreč zelo veliki, saj je le tako prevoz ekonomično smiseln. V ospredju Koper, zadaj Trst; razdalje so minimalne naravovarstveniki - Plinski terminali WWF proti gradnji Po mnenju WWF je arhiviranje načrtov o gradnji uplinjevalnikov edini pameten korak Potem ko deželni odbor ni izdal mnenja o vplivu, ki bi ga imeli uplinjevalniki v Tržaškem zalivu, bodisi na morju kot na kopnem, v Žavljah, bi bilo arhiviranje načrtov edini pameten zaključek. Tako pravijo naravovarstveniki WWF, ki so včeraj o vprašanju gradnje plinskih terminalov sklicali tiskovno konferenco, na kateri je izvedenec Fabio Ge-miti ugotovil, da hude pomanjkljivosti pri proučevanju vpliva na okolje, o katerih govorijo sklepi dežele, sovpadajo s kritikami, ki jih WWF in drugi iznašajo že od marca lani. Na tiskovni konferenci so poudarili, da so tudi deželni uradi priznali, da ni bilo poglobljeno vprašanje o posledicah, ki bi jih imel izliv velikih količin hladne vode na severni del Jadranskega morja in še zlasti na Miljski zaliv. Isto velja za uporabo velikih količin klora, za možnost nesreč itd. Prav tako niso proučili, kako bi terminal v zalivu vplival na samo podobo okolja in torej na turizem, za terminal v Ža- skgz vljah pa sploh manjka že osnutek načrta o plinovodu, ki naj bi uplinjevalnik povezoval z distribucijo metana. Kljub vsemu temu, je ugotovil Gemiti, pa deželni odbor ni izrekel negativnega mnenja o vplivu na okolje, ker ni želel demantirati svojih predstavnikov, ki so še do včeraj zanikali, da bi uplinjevalniki vplivali na okolje, in so kritike označevali kot tiste, ki se zavzemajo za bodočnost, ki bo državi prinesla »mraz in revščino«. Deželni odbor, je ob tem dodal odgovorni za teritorij pri WWF FJK Dario Pre-donzan, je torej hinavsko izjavil, da ne more izraziti mnenja o kompatibilnosti obeh načrtov z okoljem, ter je odločitev prepustil Rimu, ministru z okolje, kateremu pa je svetoval, da predlagatelje zaprosi za »morebitna dopolnila«. Po mnenju odgovornega za tržaško sekcijo WWF Carla Delbella pa se deželni odbor še ni odrekel nameri, da bi uresničili vsaj en terminal. Pavšič pisal županu Retu »Devin-Nabrežina naj ostane ■ • • v ■ v« ■ dvojezična občinska uprava« Predsednik Slovenske kultur-no-gospodarske zveze Rudi Pavšič je županu Devina-Nabrežine poslal naslednje odprto pismo: V imenu Slovenske kulturno-go-spodarske zveze in tudi osebno Vam čestitam ob prevzemu pomembne zadolžitve, ki Vam je bila izražena s strani večine devinsko-nabrežinskih občanov. Prepričan sem, da boste z Vašimi sodelavci in s celotnim občinskim svetom prispevali k nadaljnjemu razvoju občine in da boste čim boljše izkoristili priložnosti, ki nam jih ponuja novi čas. Občini Devin-Nabrežina, v kateri od vedno živi veliko število pripadnikov slovenske narodnostne skupnosti, se ponujajo nove perspektive razvoja tudi ob novih scenarijih, ki se zarisujejo ob poslednjem padcu mejne pregrade med Italijo in Slovenijo. Priložnost gre izkoristiti v največji možni meri tudi z načrti, ki naj ciljajo k celoviti promociji širšega kraško-obalnega območja. Spoštovani gospod župan, kot predstavnik slovenske narodnostne skupnosti sem še posebej zainteresiran, da se tudi v devinsko-nabrežinski občini ohrani dosledna dvojezičnost, ki jo predvideva veljavna zakonodaja in sam občinski statut. Devinsko-nabrežinska občina je obenem pred pomembnimi razvojnimi izzivi. Posebej gre omeniti velik potencial obrtniških dejavnosti in gostinstva, ki skupaj z že vrhunskim kmetijstvom predstavlja bodoči sistemski gospodarski razvoj občine. K temu gre še dodati vprašanje in hkrati izziv načrtov v Sesljanskem zalivu ter druge turistično zanimive točke, ki jih gre ovrednoti v korist celotnega teritorija. Velika so pričakovanja naših ljudi v vaseh, ki niso bile vedno deležne pričakovane pozornosti. Velika je tudi zaskrbljenost zaradi cikličnih kriz, ki jih doživlja štivanska papirnica kot zaposlitveno velik industrijski obrat. Pri vsakem koraku gospodar- Predsednik SKGZ Rudi Pavšič Jutri obletnica Marijinega doma v Rojanu 28. maja 1961 je bila slovesnost, ko je bil po večletnem naporu g. Stanka Zorka skupaj z Marijino družbo in številnimi slovenskimi dobrotniki dograjen Marijin dom v Rojanu. Od tedaj prireja tamkajšnja skupnost vsako leto ob koncu maja ali v začetku junija prireditev, ki naj spominja na ta dogodek. Letos si je Društvo Rojanski Marijin dom zamislilo mladostno svežo prireditev, saj jo bodo oblikovali sami mladi. S krajšim programom se bo predstavila Plesna skupina MOSP-a, ki jo sestavljajo mlada dekleta in jo vodi Raffaella Petronio. Poleg njih bo nastopila otroška folklorna skupina Stu ledi, ki je edina tovrstna slovenska skupina v Furlaniji Julijski- krajini. Skupina, ki jo vodi Monika Sulli, pomaga pa ji še Eleonora Ravbar, je imela že veliko nastopov, gostovanj in sodelovanj na območnem in medob-močnem srečanju otroških folklornih skupin. Njihov program sestavljajo pevske, glasbene in plesne točke. Jutri bodo v Rojanu nastopili z odrskim prikazom dogajanja ob postavljanju maja v Boljuncu, nato pa bodo prikazali še splet tržaških plesov ter zapeli nekaj ljudskih pesmi. Seveda pa ne more na prireditvi manjkati še govorjena beseda. Za to bo poskrbela skupina dvanajstih osnovnošolskih otrok, ki deluje v gledališki skupini Tamara Petaros z Opčin pod vodstvom Lučke Susič. Najprej bodo uprizorili šaljivo igro Torta za mamo, v kateri otroci pripravljajo presenečenje za mamo, a doživijo veliko komičnih zapletov. Igrici bo sledil splet otroških pesmi, posvečenih družini. Obeta se nam torej prijeten in svež program v znamenju otroške in mladostne radoživosti. Prireditev bo jutri v Marijinem domu v Rojanu ob 18.30. V ponedeljek skupščina SKP V ponedeljek, 11.6. bo na sedežu stranke v Ul. Tarabocchia 3 javni pokrajinski aktiv Stranke komunistične prenove. Začetek ob 18. uri. Srečanje bo uvedel pokrajinski tajnik Igor Kocijančič, ki bo ocenil volilne rezultate in obravnaval druga aktualna politična vprašanja. kroma skega in urbanističnega načrtovanja mora biti slovenska narodna skupnost aktivno soudeležena. Prepričan sem, da boste kot župan in občutljiva oseba razumeli naše poglede, potrebe in pričakovanja ter da bomo imeli več priložnosti za skupno razmišljanje in vzajemno bogatenje. V prepričanju, da bomo v kratkem imeli priložnost za poglobljeno razmišljanje okoli teh vprašanj, Vas prisrčno pozdravljam in vam voščim uspešno delo na čelu devinsko-na-brežinske občinske uprave. Zasedanje o religijah in miru V četrtek, 14. junija ob 17. uri bo v okviru festivala različnosti v kompren-zoriju bivše umobolnice pri Sv. Ivanu okrogla miza o vlogi, ki jo lahko imajo religije v dialogu med kulturami. Zasedanje prireja Humanistično gibanje v sodelovanju z odborom za sožitje in solidarnost Danilo Dolci. Srečanje, ki je drugo po vrsti, skuša zbrati številne tržaške verske skupnosti, da bi skupaj z laiki poglobili vprašanje miru, kot se dogaja že dve desetletji ob pohodu 1. januarja, svetovnem dnevu molitve med verskimi skupnostmi za mir. Predlog, okrog katerega bi skušali iskati soočanje, so na zasedanju »Kosovo: je mir možen?«, ki je bilo 30. maja v Gorici, predstavili italijanskim združenjem in krajevnim ustanovam ter predstavnikom tamkajšnjih Srbov in Albancev. Pokojnine INPDAP na poštnem računu Na podlagi dogovora med italijanskimi poštami in zavodom INPDAP zainteresirani lahko zaprosijo, da jim pokojnino nakažejo na poštni račun ali na poštno knjižico, in sicer v vseh 34 poštnih uradih v tržaški pokrajini. Storitev je brezplačna. Tistim, ki jim pokojnino nakazujejo na račun Banco-Posta, nudijo tudi brezplačno zavarovanje poroti krajam gotovine, bodisi v poštnih uradih kot pri avtomatih. Krite so morebitne kraje, do katerih pride v roku dveh ur po dvigu, in sicer do zneska 516,46 evra letno, kot tudi kraje gotovine, ki bi jih utrpeli morebitni sonaslovniki računa ali osebe, ki jih je upokojenec poveril, da uporabljajo račun. 8 Sobota, 9. junija 2007 TRST / skupina 78 - Ambiciozen projekt Public Art Javna umetnost: vsem na očeh, predvsem pa dostopna vsem Predvidena vrsta zanimivih pobud, ki se bodo zvrstile od 11. junija do 11. novembra letos Skupina 78, tržaško kulturno združenje, ki posega na polje sodobne umetnosti, se bo spet lotila ambicioznega projekta, ki bo v Trstu nagovarjal naključno publiko med 11. junijem in 11. novembrom 2007. V tem času bodo na različnih lokacijah ljubitelji umetnosti pobli-že spoznali značilnosti in posebnosti tako imenovane javne umetnosti (Public art), ki je namenjena in dostopna vsem, brez vstopnin, ob vsakem dnevnem času in vremenu, preprosto za vse. Večplasten projekt nosi naslov Public Art a Trieste e dintorni / Natura naturans 12, glavne kuratorke operacije pa so tri dame: Maria Campitelli, Elisa Vladilo in Anna L. M. Fraschetti. Pri realizaciji projekta, čigar podrobnosti so predstavili na včerajšnjem srečanju z novinarji na sedežu Novinarskega krožka, so sodelovale institucije, kot so Občina in Pokrajina Trst, Fakulteta za arhitekturo, Občina Milje, in razne galerije, založbe in združenja. Kot je včeraj povedala predsednica združenja Skupina 78 Maria Campitelli, so se letos odločili za umetnost v javnem prostoru z namenom, da bi čim širša javnost spoznala tovrstni umetniški izraz. Gre namreč za umetniški pojav, ki se je uveljavil v sedemdesetih letih minulega stoletja, najprej v ZDA in Veliki Britaniji, nato pa še v drugih državah. Umetnost v javnem prostoru obsega javne umetniške akcije, hepeninge, land art, zidne po-slikave, ulične performanse, grafitarstvo, street art... Skratka, gre za umetniško dejavnost, kije izstopila iz klasičnega galerijskega prostora in ki je posegla v urbano okolje in naravno pokrajino. Public art v Trstu in okolici bo nagovarjala publiko z razstavami, simpoziji, performan-si, instalacijami in grafitarstvom. Prav slednje bo v Ul. Fabio Severo krasilo panoje, ki so običajno namenjeni komercialnim oglasom. Uvod v večmesečni projekt predstavlja namreč prireditev Manifesti d'artista, v okviru katere bodo svoja dela predstavljali umetniki, združeni v Skupini 78, dogodek pa se bo začel v ponedeljek, 11. junija ob 18.30 v prej omenjeni ulici. Naslednji dogodek bo na ogled v Miljah, in sicer na morju, kjer se bo bohotila velika instalacija albanskega umetnika Eltjona Valleja. Projekt Petrol - Pax, ki ga lahko v teh dneh spoznavavajo tudi obiskovalci albanskega paviljona na beneškem bienalu, uprizarja več kot 3 metre visoko črpališče nafte, ki bo simbolično postavljeno na meji med Italijo in Slovenijo. S tem dejanjem želi mladi umetnik posredovati mirovno sporočilo in opozoriti javnost na pomen odpiranja Public Art je pri nas še vedno prej izjema kot pravilo kroma meja, je včeraj pojasnila kuratorka Anna L. M Fraschetti, ki je sodeloval pri realizaciji tega širokopoteznega projekta. Instalacijo bodo očem javnosti uradno predstavili v četrtek, 14. junija, ob 18.30 na miljskem trgu Caliterna. V prihodnjih tednih in mesecih bomo videli še druge zanimive pobude, kot so instalacije pri kanalu na Trgu sv. Antona Novega, delavnice, v katere bodo pobudniki vključili tudi dijake umetniškega liceja Nordio, med 24. julijem in 2. septembrom bo v palači Costanzi na ogled mednarodna razstava, kot njen spremljevalni dogodek pa bo sledil simpozij, na katerem se bodo zbrali umetniki, arhitekti, javni upravitelji ... Tako razstava kot simpozij bosta v precep vzela posebnosti javne umetnosti, ki s svojimi družbenimi in estetskimi razsežnostmi na gledalce pogosto učinkuje kot šok ali presenečenje, njihovi protagonisti pa so v komunikaciji z naključnimi mimoidočimi pogosto izpostavljeni različnim neposrednim reakcijam. 12. edicija dogodka Natura naturans bo torej pestra in zanimiva, Skupina 78 pa bo sodelovala tudi z združenjem Kons, s katerim bodo poskrbeli za živahno dogajanje v Lonjer-ju. Ob koncu petmesečnega projekta nameravajo njegovi pobudniki izdati tudi obsežno publikacijo, v kateri bodo na enem mestu združene vse podrobnosti projekta Public art a Trieste e dintorni. (sč) pobuda Skupni projekt Agromin Deželna Kmečka zveza Trst in Obalna samoupravna skupnost italijanske narodnosti Koper bosta v ponedeljek, 11., in v torek, 12. t.m. ob 20. uri priredila delavnico v okviru projekta AGRO-MIN. Delav ni ca no si na slov »Predstavitev in degustacija avtohtonih vin tržaške pokrajine in istrske regije: značilnosti vin in združitve s hrano«, potekala pa bo v tipični restavraciji La Lampara v Križu, vodil jo bo član italijanskega združenja someljejev Sergij Ce sar. Projekt Agromin je skupni evropski projekt sodelovanja slovenske manjšine v Italiji in italijanske manjšine v Sloveniji, kot cilj pa ima ovrednotenje virov primarnega sektorja obeh manjšin, oblikovanje enotne čezmejne ponudbe ti pič nih pro izvo dov in okrepitev sodelovanja med obema manjšinama. vejna - Srečanje na prefekturi Poudarjena potreba po čimprejšnjem posegu O problemih s svetiščem na Vej-ni, kjer so v nedeljo popustile kamnite plo šče tudi z dru ge ga de la stre he, je bil govor na srečanju na prefekturi, kjer je priš la do izra za potre ba po čim hit -rej šem posegu, za kar se zavze ma pre -fekt Giovanni Balsamo. Kot je povedal župnik Sergio Vazzoler, pa kljub prizadevanjem žal tako hitro ne bo šlo, potrebno je na mreč pro uči ti, kak šen poseg bi bil naj bolj pri me ren, za kar bo mo rebi ti potre ben kak šen me sec. Pre -mostiti pa morajo še zlasti veliko oviro, ki jo predstavlja is kanje finanč nih sredstev. Poseg bo na mreč zah teven, kar pomeni, da potrebujejo precej denarja. Dežela in spomeniško varstvo sta si sicer že obvezala, da bosta pomagala pri obnovi, tudi sami iščejo sponzorje. Dogaja nje na stre hi, kjer so se plo šče ob držale sa mo na višjem de lu, imajo pod kontrolo gasilci. Obstaja namreč boja zen, da vsak tre nutek zgr mi -jo na tla. Naj bolje bi jih bi lo odstra ni -ti, vendar gre za zahteven poseg. Gasilci so se povzpeli prav na vrh cerkve na Vejni kroma pokrajina - Konvencija s fakulteto za izobraževalne vede Skupen boj proti dijaškemu osipu Predčasno opuščanje šole je vedno bolj zaskrbljujoč pojav, zavzemanje za odpravo ali vsaj za zajezitev pojava pa terja primerne ukrepe Problem je boleče občuten tudi pri nas kroma Vse več je mladih, ki predčasno opusti šolo in se tako odpove šolanju. Pokrajinska uprava in fakulteta za izobraževalne vede na tržaški univerzi sta zato sklenili konvencijo s ciljem skupnega boja proti dijaškemu osipu, ki postaja vse bolj zaskrbljujoč pojav. Vzrokov je navadno več, v glavnem pa jih je treba iskati v sodobni družbi. Namen pobude je v tem smislu ustrezno izobraževanje profesorjev, ki ima kot cilj pomoč dijakom in njihovim družinam. Konvencijo so podpisali in predstavili včeraj v palači Galatti pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Poropat, pristojna pokrajinska odbornica Adele Pino in dekan fakultete za izobraževalne vede Giuseppe Bat-telli. Pobudi, ki ima triletno veljavo, bo pokrajinska uprava namenila 3 tisoč evrov. Dogovor sodi v sklop več pobud, ki jih je na šolskem področju sprožila pokrajinska uprava v vlogi koordinatorja med vsemi dejavniki, je povedala Poropatova. Med temi je eksperimentalen projekt za udejanjenje novih izobraževalnih programov v razredih, katerega cilj je nov odnos med dijaki in profesorji, še zlasti pomembna pa je ustanovitev pokrajinske šolske opazovalnice, v okviru katere je nastala tudi konzulta študentov. Poglavitno namreč ni delati »za« dijake, je poudarila, ampak »z« dijaki. Tako so npr. sami dijaki tržaških višjih srednjih šol pred nedavnim v okviru kon-zulte izdelali vprašalnik, ki so ga razdelili med 400 mladimi na temo opuščanja šole, odnosov s starši, odnosov v šoli oz. v razredu in sploh mladostniške problematike. Izsledke raziskave, je napovedala Pinova, bodo javno predstavili na posvetu, ki bo v septembru. Konvencija je nastala na osnovi zamisli o ustanovitvi mreže med več dejavniki oz. javnimi institucijami (začenši s pokrajino in univerzo), ki se bodo ukvarjali s problematiko opuščanja šole, je naglasil Battelli. Fakulteta bo v ta namen priredila specifične izobraževalne tečaje za profesorje (od katerih so nekateri že stekli) na šolah, kjer je pojav opuščanja šole najbolj razvit. Dalje bo fakulteta sodelovala pri delovanju šolske opazovalnice in bo skupaj s pokrajinsko upravo izdelovala projekte, katerih cilj bo po eni strani usklajevanje med raziskovalno in didaktično dejavnostjo, po drugi pa analiza problematike sodobne družbe. (A.G.) / TRST Sobota, 9. junija 2007 9 1 dolga krona - Del prostorov naj bi uredili že do letošnje jeseni Spojitev zadrug Dolina in Dolga krona oživlja načrte Ob konjušnici bodo uredili večnamensko dvorano, degustacijsko-prodajni center, pokuševalnico Ne spreminja podobe samo Dolinsko brdo, z nasadi oljk in z vinogradi, s terasami nad Frankovcem, o čemer smo nedavno pisali, temveč so stroji zabrne-li tudi v samem poslopju na Dolgi kroni, ki ga bodo korenito prenovili. V poslopje, ki je še pred nedavnim občasnemu obiskovalcu na prvi pogled dajalo vtis za-puščenosti, se vrača življenje, poleg kobilarne, ki bo ostala, bodo uredili degus-tacijsko-prodajni center za domače proizvode, večnamensko dvorano, pokuševalnico in več manjših dvoran. Od zamisli so sedaj prešli k uresničevanju načrtov in računajo, da bodo del prostorov uredili že do jeseni. Vse to ne nastaja samo od sebe, temveč je sad večletnih prizadevanj in še predvsem spojitve dveh zadrug, Dolge krone in Doline. S spojitvijo so se povečali premoženjska osnova, dohodki, kar obenem omogoča tudi prevzem obveznosti za kritje investicij, ki predstavljajo velik zalogaj. Predsednik nove zadruge, ki je nastala decembra lani, je Vojko Kocjančič, ki nam je tudi obrazložil, kako in še zlasti zakaj je prišlo do spojitve. Če hočemo bolje razumeti, kaj sedaj delajo v poslopju na Dolgi kroni, je treba seči nekoliko nazaj, v zgodovino tako zadruge Dolga krona kot Zadruge Dolina. Zadruga Dolina je nastala leta 1965 z namenom, da bi po zgledu kraških društvenih gostiln olajšali prodajo domačega vina. Leto prej je družba Dom na opozorilo domačinov odkupila veliko poslopje v »Šanci«, ki so ga v glavnem s prostovoljnim delom popravili in uredili. V pritličju je gostilna, ki ima na razpolago prav toliko kletnega prostora (okrog 110 kvadratnih metrov na etažo), v prvem nadstropju sta sedež in dvorana SKD Valentin Vodnik. Otvoritev gostilne je bila leta 1966 in odtlej se je zvrstilo več upraviteljev, z večjim ali manjšim uspehom, vendar prvotni namen ni bil uresničen, prodaja domačega vina ni nikoli zaživela. Sčasoma je društvo Valentin Vodnik od družbe Dom pridobilo prvo nadstropje in zadruga se je znašla z licenco in opremo, a brez jasnega cilja. Zlasti po letu 1992, ko so zadruge obdavčili, je postalo jasno, da nima smisla nadaljevati po tej poti in so iskali druge rešitve. Dosedanji predsedniki so bili Dušan Lovriha, Boris Lovriha, leta 2005 in 2006, do spojitve in priključitve k zadrugi Dolga krona, pa Vojko Kocjančič. Povejmo še, da od leta 1999 gostilno upravlja Niko Sedmak. Zadruga Dolga krona je mlajša, ustanovili so jo leta 1975 z namenom, da bi po obširnih razlastitvah za naftovod in industrijsko cono preprečili, da bi podobna usoda doletela še grič Dolinsko brdo. Poleg tega so hoteli ohraniti vsaj minimalno prisotnost živinoreje, potem ko so razlastitve dobesedno zdesetkale čredo živine, kije v šestdesetih letih, pred razlastitvami, v Dolini in Krogljah štela preko 400 glav. Srenja Dolina na Dolinskem brdu razpolaga s 104 hektari, kar je nekje ena tretjina celotnega griča. Člani zadruge so s prostovoljnim delom ogradili omenjene 104 hektare, postavili manjši hlev, kupili nekaj krav in začeli z rejo živine. V začetku osemdesetih let so prejeli precejšen prispevek za nov hlev, ki so ga poimenovali Dolga krona, kot se imenuje tudi zadruga, po ledinskem imenu kraja, kjer stoji. Srenja Dolina je zadrugi prodala še 5 tisoč kvadratnih metrov zemlje. Sezidali so velik hlev, pokrite površine j e kar 2 tisoč metrov, eno tretj ino so namenili za senik, ostalo za hlev. Konec osemdesetih let so dobili prispevek Sklada za Trst in so uredili moderno molzi-šče, torej avtomatsko molzenje krav. Proizvajali so do 15 stotov mleka dnevno. Investicije pa niso bile krite v celoti, zato so za kritje razlike najemali bančna posojila. Obresti pa so predstavljale hudo breme, saj so bile tedaj zelo visoke. Obenem jim je težave začela povzročati še zakonodaja: za povečanje proizvodnje so morali kupiti dodatne mlečne kvote, kar je še bolj otežilo finančni položaj, in konec devetdesetih let so bile razmere zelo zaskrbljujoče. Člani zadruge so dotlej pokazali zvrhano mero požrtvovalnosti, imeli so samo enega uslužbenca, vse ostalo so krili s prostovoljnim delom. O vloženem trudu govori podatek, da so imeli do 150 glav živine. Požrtvovalnost pa v določenih trenutkih ni dovolj in to se je pokazalo v trenutku, ko je izbruhnila epidemija norih krav, cena mesa je padla. Zato so leta 1998 najprej prodali mlečne kvote, zatem še krave in večji del mehanizacije. S tem pa težav še zdaleč ni bilo konca, na ramenih jim je ostalo okrog 600 milijonov lir dolga do treh bančnih zavodov. Za dolg so jamčili z lastnim premoženjem. Do preobrata je prišlo naslednje leto. Skupina mladih je želela začeti z drugo dejavnostjo, nameravala je urediti nasade oljk, vinograde in prevzeti konjušnico. Med starimi in novimi člani je bil dosežen dogovor: mladi so si prevzeli obvezo, da poravnajo vse dolgove, razrešijo jamstva starejše člane ter pričnejo z novo dejavnostjo. Upravo zadruge so tako Poslopje v »Šanci« v Dolini, ki so ga svojčas v glavnem z udarniškim delom popravili in uredili kroma prevzeli mladi člani. Dogovorili so se, da za vsak hektar zemlje, ki so ga vzeli v najem od Srenje Dolina (potem ko se je zadruga odpovedala najemninski pogodbi s srenjo), sami zadrugi brezobrestno posodijo poldrugi milijon lir. Vaške organizacije iz Doline so zadrugi posodile čedno vsoto, nekaj nad 100 milijonov lir, prispevek so prejeli tudi z ministrstva za kmetijstvo Republike Slovenije. Hlev so razdelili na več delov in ga oddali v najem. Nastali so konjušnica, klet in skladiščni prostori za kmetijsko mehanizacijo. V bivšem seniku so uredili prostor za šagre. Na kratko povedano, od leta 1999 do lani je poslovanje zadruge aktivno, bančni dolg se je znižal na 40 tisoč evrov. Poleg tega zneska zadruga dolguje 30 tisoč evrov svoj im članom in 25 tisoč ev-rov vaškim organizacijam iz Doline. Člani so v tem obdobju posadili 7 hektarov vinogradov, 17 hektarov oljk in uredili 4 hektare travnatih površin, pašnike ima v najemu konjušnica. Nasade trt in oljk so uredile in od srenje vzele v najem naslednje kmetije: Euro Parovel, Elena Parovel, Rado Kocjančič, Franko Slavec, Peter Bandi, Marko Tul, Miran Zerjal in Vitjan Sancin. Konjušnico upravlja kmečko podjetje Brdo, last Andreja Kosmača in Tamare Grdina. Vojko Kocjančič nam je nanizal še kopico podatkov, saj zadeve ne samo dobro pozna, tudi mu je zelo jasno, kakšne cilje si je mogoče zastaviti in še zlasti, kaj treba ukreniti za njihovo uresničevanje. Seveda se niso ustavili pri tem, kar smo navedli. V naslednjih dveh-treh letih nameravajo posaditi od 3 do 7 hektarov trt, 11 hektarov oljk in urediti še 14 hektarov pašnikov. Z melioracijskimi deli nad Frankovcem bodo pridobili na-dalj njih 10 - -11 hektarov, zanje so že zaprosili nekateri mlajši in nekateri sedanji člani. Zadruga, ki so jo doslej vodili Josip Sancin in Drago Slavec do leta 1999 ter Rado Kocjančič in David Bandi do lani, sije zato zastavila nove cilje. Količina pridelanega vina in olja se bo postopoma večala, po drugi strani lahko predvidevamo, da bodo proizvodi šli vedno težje v promet. Poleg tega je treba upoštevati, da so nove nasade uredili tudi drugje v občini. Zato so si zamislili ureditev tržne niše. Zadruga bo uredila degustacijsko-prodaj-ni center za domače proizvode, večnamensko dvorano, v kateri bo prostor tudi za sejme, veliko pokuševalnico, v kateri bodo tečaji za pokušnjo vina in olja ter več manjših dvoran za enološke in druge laboratorije. Otroci osnovne šole Frana Venturinija iz Boljunca na obisku na Dolgi kroni (slika zgoraj). V poslopju na Dolgi kroni so v teku obnovitvena dela v poslopju, kjer je tudi konjušnica (slika desno) kroma Z vsemi temi načrti so si člani zadruge Dolina strinjali in sklenili, da se zadrugi spojita v novo enoto, Zadrugo Dolga krona - Dolina. Spojitev je bila decembra lani, s čimer so se povečali premoženjska osnova in dohodki, kar obenem omogoča prevzem obveznosti glede vseh investicij. Nova zadruga šteje 32 članov, torej precej manj kot prejšnji zadrugi skupaj, vendar je treba upoštevati, da so bili nekateri včlanjeni v obe, nekaj jih je tudi odstopilo. Predsednik nove zadruge je prav naš sogovornik, Vojko Kocjančič. V teh dneh so pričeli z obnovitvenimi deli v stavbi na Dolgi kroni. Zadruga računa tudi na pomoč javnih uprav in drugih subjektov, saj bo celotni poseg skupaj z opremo vreden okrog 800 tisoč evrov. Pritlične prostore bi morali urediti do jeseni, ker bodo v poslopju priredi- li dva sejma projekta Agromin, ki ga financira projekt Interreg 3A in je namenjen promociji kmetijskih pridelkov članov deželne Kmečke zveze in Unije Italijanov iz Slovenije in Hrvaške. Zadruga bo za svoje potrebe izkoristila tretjino poslopja, ostalo bo še naprej na razpolago konjušnici, za klet in za skladišče kmetijske mehanizacije članov. Konjušnica ima danes preko 30 konj, jahalno društvo Dolga krona, ki ima tam sedež, pa se ubada s športnim jahanjem. A to j e že druga zgodba. Zadruga Dolga krona - Dolina pa je le eden od projektov, ki se vključujejo v prostor Dolinskega brda. Zaokroženo celoto bodo sestavljali še kmetijski vodovod, turistično-ekskurzionistične poti in seveda nasadi trt in oljk. Danilo Bizjak 10 Sobota, 9. junija 2007 TRST / narodni dom - Predstavitev knjige Marte Verginelle Kakšna je vloga žensk v zgodovini Slovencev? O avtorici in njenem delu govorili Marija Pirjevec in Taja Kramberger Tržaška zgodovinarka Marta Verginella je bila tokratna gostja zanimivega srečanja v konferenčni dvorani Narodnega doma, ki sta ga skupaj priredila Narodna in študijska knjižnica in Slovenistični oddelek Visoke šole za prevajalce in tolmače. Priložnost za srečanje s Tržačanko, ki je predstojnica Oddelka za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete, je ponudil izid njene najnovejše knjige "Ženska obrobja: vpis žensk v zgodovino Slovencev." Knjigo, ki je lani izšla pri ljubljanski založbi Delta, je predstavila Taja Kram ber ger, o avtorici in nje -nem delu pa je spregovorila Marija Pirjevec. Tržaška predstavitev je bila po mnenju Taje Kramberger po-memb na ne sa mo zato, ker je Trst avtoričino rojstno mesto, ampak ker se je tu rodila borba za suverenost slovenskih žensk. Med drugim je ravno v Trstu začel leta 1897 izhajati prvi slovenski ženski list Slovenka, sem so se proti koncu 19. stoletja zatekale eman ci pi ra ne žen ske iz vsega slovenskega prostora, ki so Trst dojemale kot kraj svobode ... Mar ta Ver ginel la je po di plo mi na tr žaš ki zgo do vin ski fakul teti naj -prej poučevala zgodovino na slovenskih šolah v Gorici in Trstu, nato pa se odločila za nadaljevanje študija v Ljubljani. Doktorirala je na zgodovinskem oddelku tamkajšnje Filozofske fakultete, kjer je trenutno zapos-le na kot red na pro fesorica in nje go -va predstojnica. Je tudi članica uredništev revij Qualestoria in Studia hu-manitatis. Marija Pirjevec je izpostavila nje no bogato pu bli cis tič no pro -dukcijo, saj je objavila že vrsto raznovrstnih raziskav, ki so v glavnem usmerjene v socialno zgodovino in historično antropologijo: ne v zgo-do vino ve li kih zgodb in sin tez, ampak v njena manj znana območja ... Eno od teh je nedvomno »ženska« zgodovina, ali bolje rečeno zgo do vina žensk, na področju katere vlada tudi v tretjem tisočletju velika vrzel. Zgodovina Slovenk je po mnenju Taje Kramberger ovita v ti-ši no, prav tako nje ni viri: zato je de -lo tržaške zgodovinarke še dragocenejše. V glavnem so to že objavljena besedila, ki jih je avtorica predelala, ne katera pa tudi na no vo na pi sa la. Predstavlje ne teme so ob sež no zasnovane, predvsem pa imajo to vrli no, da so iztr gale iz mol ka ne ka- tere pomembne podatke: na primer tiste o aktivni vlogi, ki so jo Brežan-ke odigravale že v zgodnjem 19. stoletju, ko jim je naklonjena dedovan-ska politika omogočila večje pravice. Ali pa tiste o volilni pravici žensk v Jugoslaviji in Sloveniji, ki ima svoje zametke že v Narodnoosvobodilnem boju. Sporočilo te knjige je po mnenju Taje Kramberger predvsem to: v družbi, v kateri prevladuje patriarhalni miselni okvir, ni ženskam nič dano . Tudi zato se je avtorica, ki je pri zna la, da jo je pri raz is ko val nem delu bolj zanimala »globalna« kot pa specifično »ženska« zgodovina, odločila za Ženska obrobja. Ko je ugotovila, da tudi novejše publikacije o slovenski zgodovini izpuščajo dejstva v zve zi z žen ska mi, se jim je sa ma posve ti la. Da bi se pomemb ne pri do -bitve ne izgubile. Da jih ne bi ovil molk in jih za vselej zabrisal ...(pd) Zgoraj predstavitev knjige v Narodnem domu in desno avtorica s svojim delom kroma tk galerija - Slikarska razstava V Boljuncu tradicionalini ex-tempore za otroke Danes ob 15. uri bo v občinskem gledališču (v dvorani SKD »F.Prešeren«) tradicionalni ex-tem-pore za otroke v organizaciji dekliške Boljunec. Udeležijo se ga lahko malčki iz otroškega vrtca, učenci osnovne ter nižje srednje šole. Zaradi prijetnega vzdušja je pobuda iz leta v leto vedno bolje obiskana, zato organizatorji upajo, da bo udeležba polnoštevilna tudi letos. Otroci bodo imeli na razpolago 2 uri, nato bo komisija ocenila izdelke in določila zmagovalce. Nagrajevanje pa bo potekalo na tradicionalni Šagri na Jami, in sicer v nedeljo, 17. junija v večernih urah. Toplo vabljeni vsi mladi slikarji iz Brega in okolice! Vsakoletna prireditev »Poj, pleši, igraj...« Element, ki združuje pevce kateregakoli zbora ni samo ljubezen do petja, saj imajo prijateljske vezi in prijetno počutje v družabnih trenutkih prav tako pomembno vlogo. Zato si člani otroškega zbora Vesela pomlad privoščijo vsako leto skupni izlet, ki je po programu posebno primeren za njihovo starost. Lani so se pevci openskega zbora veselili ekskurzije v Kekčevo deželo, letos pa so spoznali zanimivosti vsakodnevnega življenja na kmetiji. Podali so se namreč v Poljansko dolino, kjer so preživeli lep dopoldan na kmetiji Pr Mrak. Ogledali so si hleve, različne živali in čebelnjak ter poslušali opise kmečkih opravil. Skupaj so zame-sili testo za medenjake, po kosilu pa so se peljali z vozom s konjsko vprego okrog kmetije in so pečati-li poučno in zabavno izkušnjo s sproščenim petjem. Vsi otroci in njihovi starši so bili zelo zadovoljni s celodnevnim izletom, ki spada v zaključne dejavnosti sezone. Pevce pričakuje še vsakoletni praznik »Poj, pleši, igraj...«, ki ga bodo sooblikovali drevi v dvorani Finžgarjevega doma s pričetkom ob 20.uri. Program večera bo zaobjel vse, kar obljublja naslov. Poleg otroškega zbora in mladinske skupine Vesela pomlad, ki ju vodi Mira Fabjan, bodo spored obogatili razni gostje. Otroci četrtih in petih razredov osnovne šole Franceta Bevka bodo poskrbeli za dobro voljo s skeči v openskem narečju, plesna skupina društva MOSP pa bo izvedla koreografijo Raffaelle Petronio z naslovom »Tkanje zlata«. Zaključek bo poverjen harmonikarskemu orkestru Glasbene matice iz Špetra, ki ga vodi Aleksander Ipavec. Ob tej priliki bo tudi podelitev diplom za večletno sodelovanje v vrstah zborov Vesela pomlad. Stari in novi člani se bodo ponovno srečali po poletnem premoru na pevskih dnevih, na katerih se bodo ob 27. do 31. avgusta naučili vrsto novih pesmi za uvod v novo pevsko leto. Kras Eugenia Pancrazia Avtorja in njegovo ustvarjalnost je predstavila Ani Tretjak - Slike "zelo natančnega opazovalca" so na ogled do 12. junija Marko Feri gost oddaje Brez meje V TK Galeriji razstavlja Eugenio Pancrazi kroma Vse do 12. junija so v prostorih Tržaške knjigarne na ogled dela Eugenia Pancrazia, ki je, kot je o njem zapisala Jelka Cvelbar »že od mladih nog ujet v nujnost slikanja«. Ljubitelj umetnosti, ki »se je tej svoji ljubezni posvetil intenzivneje od leta 2002, ko se je na prigovarjanje prijateljev odločil in končno pokazal svoja dela širši javnosti, najprej v dolinski Torklji in za tem z večjo razstavo na Opčinah«. Sedaj so njegovi »Utrinki Krasa« na ogled tudi v Tržaški knjigarni, kjer se delo za delom kraška pokrajina predstavlja v vsej izvirnosti in bogastvu področja, skozi barvitost letnih časov. Kot je o njem povedala Ani Tretjak, ki je razstavo tudi predstavila, se v Pancrazi-ovem delu opaža predvsem to, »da ustvarja za svoj duh, za notranjo potrebo in da njegova dela nesporno odražajo njegovo osebnost in značaj«. Pancrazi velja namreč za »zelo natančnega opazovalca, ki s svojim očesom potuje in prede duh skozi krajino«. To omogoča gledalcu, da s pomočjo njegovih slik spoznava pobočja in razglede, ki jih avtor s svojim »občutkom za oblikovanje predela in posreduje«. (Iga) V soboto bo gost oddaje Brez meje koprskega televizijskega programa Marko Feri, mednarodno priznani kitarist in glasbeni pedagog. Z Martino Kafol se bo pogovarjal o svojem delu in o svojem ustvarjanju v glasbi. Kot umetniški vodja bo predstavil tudi Mednarodni festival kitare, ki se bo prihodnji teden odvijal v Lipici. Oddaja bo na sporedu na Televiziji Koper danes ob 18. uri. Koncert MoPZ Tabor v dvorani ZKB na Opčinah Moški pevski zbor Tabor z Opčin bo drevi ob 20.30 s celovečernim koncertom nastopil v razstavni dvorani ZKB na Opčinah. S tem koncertom zbor, ki ga vodi Mike-la Šimac, zaključuje zelo plodno letošnjo pevsko sezono / TRST Sobota, 9. junija 2007 1 1 šole - Zaključna prireditev OŠ A. Sirka m ^ • v ■ • v • Kriški ucenci poosebili vrsto pravljičnih bitij Prizor z nastopa osnovnošolcev v Križu Ob zaključku šolskega leta smo učenci OŠ A. Sirka nastopali v vlogah vile Plavolaske, Ostržka in Collodija, Kek-ca, Mojce in Bedanca, Willija Wonke in Charlieja, Vikeja, Vikingov in Brdavsov, Pike Nogavičke in njenih prijateljev, Matilde, don Kihota in Sanceja Panse ter kapitana Nema in potnikov Nautilusa. Ostržek se je hotel igrati, zato je zbežal Collodiju ravno v trenutku, ko je pisatelj pisal zadnje poglavje pravljice. Med potepanjem je Ostržek naletel na prijazno Mojco, ki ga je pospremila v Kekčevo deželo, kjer smo bili mi septembra na šolskem izletu in kjer smo od blizu spoznali Vandotove junake. Med potovanjem po Evropi sta Ostržek in Mojca srečala vse knjižne junake in njihove avtorje, ki smo jih v tem šolskem letu spoznali. Z branjem pravljic in prek interneta smo med poukom tudi mi potovali po evropskih državah in odkrivali njihove zanimivosti in lepote. Ko je vila Plavolaska končno našla Ostržka, ga je takoj odvedla k pisatelju Collodiju, da je lahko napisal konec svoji pravljici in zaključil naš nastop. Sceno smo v živo oblikovali z izdelki kreativne delavnice in s petjem. Nastopili so tudi malčki otroškega vrtca Justa Košute, gostom pa smo ponudili barvan gledališki list in posebno izdajo šolskega glasila Super časopis. Kdor bi rad prejel časopis osnovne šole A. Sirka, naj se oglasi pri nas v Križu. Učenci osnovne šole Alberta Sirka kroma izleti - Tretješolci nabrežinske NSŠ Iga Grudna Soška dolina med lepoto in pomniki grozljivih bitk v 2. svetovni vojni Nabrežinski tretješolci so s Kolovrata v jasnem vremenu videli tudi košček Tržaškega zaliva opčine - Ves junij v Bambičevi galeriji Na ogled akvareli sežanskega slikarja Radka Oketiča katinara - OŠ Frana Milčinskega Zaključna šolska prireditev letos v znamenju folklore V letošnjem šolskem letu je na OŠ F. Milčinskega na Katinari potekal tečaj folklore, namenjen učencem prvega in drugega razreda. Enkrat tedensko ga je vodila Miljam Štrukelj iz Sežane, ki je učence uvedla v bogat in raznoliki svet folklore. Učenci so se s pomočjo igre učili ritma, plesnih korakov in petja ljudskih pesmi, pridobljene veščine pa so pokazali staršem na zaključni prireditvi, kjer so nastopili v otroš- kih nošah, ki jih je priskrbela učiteljica Mirjam. Tečaj bodo ponovili prihodnje leto, z željo, da bi si uspeli sešiti svoje noše. Za lepo izkušnjo se otroci in starši zahvaljujejo vaditeljici Mirjam in učiteljici Ljubi. V Bambičevi galeriji na Opčinah je do konca meseca na ogled razstava Radka Oketiča Akvareli kroma V Bambičevi galeriji na Opčinah so v sredo odprli novo likovno razstavo. Na ogled so akvareli (takšen je tudi njen naslov) umetnika Radka Oketiča, ki je sicer star znanec Sklada Mitja Čuk, saj je s to ustanovo sodeloval že ob njenem rojevanju. Umetnika in razstavo je predstavila likovna kritičarka Polona Škodič, za glasbeno točko pa je poskrbel mladi harmonikar Matic Štavar, ki je evropski mladinski prvak v diatonični harmoniki. Radko Oketič se je rodil leta 1953 in končal šolo za oblikovanje. S slikanjem je začel v sedemdesetih letih. Izobraževanje je nadaljeval pri umetnostnem zgodovinarju in likovnem kritiku Ivanu Sedeju. Je samostojni kulturni delavec in je dolgo delal na področju likovne terapije duševnih bolnikov. Živi in dela v Da-nah pri Se ža ni. Likovna kritičarka Polona Škodič je o openski razstavi povedala, da so slike na njej iz dveh pomembnejših ciklusov, ki sta tematsko različna, a v tehniki in podajanju v marsičem sorodna. Splošneje lahko umetnikovo ustvarjanje lahko razdelimo v več tematskih sklopov. Oketič namreč rad upodablja kraško naravo, arhitekturno dediščino kraških vasi, posebno pa je navezan na morje in vse, kar je z njim povezano. Razstava Akvareli Radka Oketiča bo odprta do 30. junija, od ponedeljka do petka med 10. in 12. ter 17. in 19. uro. ( ps) Maturantje iz 3.a in 3.b oddelka nižje srednje šole Iga Grudna iz Nabre-žine so bili konec aprila na izletu v Kobaridu. Avtobus je odpeljal z vaškega trga proti Gorici. Mejo smo prestopili pri Rdeči hiši in pot nadaljevali mimo Solkana, po soški dolini proti Kobaridu. Pot ob Soči je bila zelo slikovita. Živahna družba tretješolcev pa se je bolj malo zanimala za lepo okolico in se raje zabavala, tako da se je moral avtobus med potjo ustaviti, ker je bilo zaradi ovinkaste ceste marsikomu slabo. Ko smo prispeli v Kobarid, smo se takoj napotili v Kobariški muzej, ki je posvečen dogajanjem med prvo svetovno vojno. To pomembno ustanovo so odprli leta 1990 in zaradi svojevrstne zbirke je leta 1993 prejela priznanje Sveta Evrope. Muzej ima sedež v Ma-šerovem kmečkem dvorcu, ki je bil zgrajen v začetku 18. stoletja. Zbirka je postavljena v dvanajstih prostorih; v vsakem od teh si obiskovalec lahko ogleda listine, fotografije, makete, predmete in drugo gradivo iz prve svetovne vojne in bitke, ki potekala v Zgornjem Posočju. Predvsem je poudarjeno trpljenje vojakov med dvanajsto soško bitko, ki je znana kot »čudež pri Kobaridu«, ki je pomenil konec krvavega vojskovanja ob Soči. Srhljivi prizori so v »črni sobi«, v kateri so razstavljene fotografije mrtvih, iznakaženih in pohabljenih vojakov. Iz muzeja smo se napotili na vaški trg, sredi katerega stoji spomenik Simonu Gregorčiču. V bližnji restavraciji smo se okrepčali in se nato odpravili k ogle du na sled nje ga spo me niš ke ga kraja, v okviru Kobariške zgodovinske poti, ki povezuje kraje v okolici Kobarida, kjer so pomembni zgodovinski, kulturni in naravni spomeniki. Odpeljali smo se na planino Kolovrat - četrto točko pred kratkim ustanovljene Poti miru, ki teče od Rombona nad Bovcem do Mengor nad Tolminom. Z vodičema iz muzeja smo se sprehodili po nekdanjih rovih, kavernah, strelskih jarkih in opazovalnicah, ki jih je italijanska vojska v okviru svoje tretje obrambne linije zgradila na tem mestu. S Kolovrata je čudovit razgled na dolino Soče, na vse oko liš ke pla ni ne in na nek -danja bojišča. Lepo vreme nam je omogočilo, da smo ugledali tudi košček Tržaškega zaliva. Zapustili smo Kolovrat, prizorišče krvavih bitk in spopadov, in se spustili v dolino. Danes so v tem »planinskem raju«, na katerem nameravajo namestiti ogromne vetrnice, lepo urejeni počitniški domovi, turistične kmetije in centri za lepoto in dobro počutje. Ko smo zapuščali dolino, sem se zamislila: kako je mogoče, da se je v preteklem stoletju v teh krajih prelilo toliko krvi in da so v tej nesmiselni vojni ugasnila življenja mladih fantov. Fanika Di Lenardo, 3.b 12 Sobota, 9. junija 2GG7 TRST / KULTURNO DRUŠTVO FRAN VEXTURIM Domjo prireja 8., 9., 10. in 11. junija sagro na cRrmenki DANES, 9. JUNIJA ob 17. uri odprtje kioskov od 20. do 24. ure ples z ansamblom Witz Orchestra JUTRI 10 JUNIJA ob 17. uri odprtje kioskov ob 18. uri Kulturni program: • folklorna skupina in tamburaški ansambel iz Predgrada pri Kočevju • otroški pevski zbor F. Venturini od 20. do 24. ure ples z ansamblom Ml PONEDELJEK, 11. JUNIJA ob 18.uri odprtje kioskov od 20. do 24. ure ples z ansamblom Sonce DELOVALI BODO DOBRO ZALOŽENI KIOSKI MoPZ Vasilij Mirk s Proseka in Kontovela v sodelovanju z ZSKD in rajonskim svetom za Zahodni Kras prireja 35. srečanje pobratenih pevskih zborov Štiriperesna deteljica Koncert bo v centru Ervatti pri Briščikih danes, 9.junija ob 19.uri Toplo vabljeni! KD Rovte-Kolonkovec Ul. Montesernio 27 vabi na zanimiv večer: predvajanje video-filmov, ki sta jih posnela Sergio Zoch-Čok NAŠA KATINARA, KLJUČ Pino Rudež KAMEN Danes, 9. junija ob 20.30 Občina Zgonik REGION E AUTONOMA FRIULI VËNEZIA GIUUA Avtonomna dežela Fortanija Julijska krojim mizAvA um ZGONIK, 9. in 10. JUNIJA 2007 DANES, SOBOTA 9. JUNIJA 2007 Ob 18.00 Odprtje kioskov Od 19.30 do 22.00 Ljudsko ocenjevanje vin Ob 20.00 Ples z ansamblom VENERA BARRI0UE JUTRI, NEDELJA 10. JUNIJA 2007 Ob 17.00 Odprtje kioskov Od 18.30 NAGRAJEVANJE VINOGRADNIKOV Ob 19.00 dalje Ples z ansamblom TRIJE PRAŠIČKI ^ V Vinoteki razstavljajo umetniki Kraškega okraja, na Županstvu pa otroci iz vrtca v Gabrovcu ter osnovnih šol iz Saleža in Zgonika v organizaciji KRD Dom Briščiki Urnik: od 18. do 21.ure Na dvorišču šole »l.maj 1945« razstava kmetijske opreme in orodja, ob razstaviščnem prostoru pa živinorejska razstava. DOBRODOŠLI V ZGONIKU! Včeraj danes Danes, SOBOTA, 9. junija 2007 PRIMOŽ Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.53 -Dolžina dneva 15.37 - luna vzide ob 1.40 in zatone ob 14.06. Jutri, NEDELJA, 10. junija 2007 MARJETA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 22,9 stopinje C, zračni tlak 1015 mb raste, veter 14 km na uro vzhodnik, vlaga 58-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 19,8 stopinje C. CI3 Lekarne U Kino Od ponedeljka, 4. junija, do sobote, 9. junija 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16. ure Ul. Bernini 4 (040-309114), Ul. Felluga 46 (040-390280), Lungomare Venezia 3 - Milje (040-274998), Proseška ul. 3 - Opčine (040-422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Bernini 4, Ul. Felluga 46, Largo Piave 2, Lungomare Venezia 3 - Milje, Proseška ul. 3 - Opčine (040-422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Largo Piave 2 (040-361655). www.farmacistitrieste.it SOMPD Vesela pomlad vabi na tradicionalno zaključno prireditev POJ, PLE9I, I&RA3..., ki bo danes ob 20. uri dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah Nastopili bodo: OPZ in MPS Vesela pomlad, plesna skupina društva MOSP, učenci osnovne c šole Franceta Bevka, harmonikarski orkester Glasbene matice iz Špetra. ^ 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. ALCIONE - 18.00, 21.00 »The good Shepherd«. AMBASCIATORI - 16.30, 19.15, 22.00 »Pirati dei Caraibi - Ai confini del mondo«. ARISTON - v okviru niza filmov posvečenega Fassbinderju: 20.00 »Effi Briest«; 22.15 »Il mercante delle quattro stagioni«. CINECITY - 16.00, 16.50, 18.30, 19.10, 21.30, 22.00 »Ocean's thirteen«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »I Robinson: una famiglia spa-ziale«; 16.30, 19.50, 22.00 »Grindhouse-a prova di morte«; 16.05, 22.00 «Turistas«; 15.40, 18.00, 18.50, 21.20, 22.00 »I pirati dei caraibi: Ai confini del mondo«; 18.50 »Zodiac«; 16.10 »Spider-man 3«. EXCELSIOR - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Il matrimonio di Tuia«; 17.00, 22.00 »Bre-akfast on Pluto«. EXCELSIOR AZZURRA - 20.00 »Quattro minuti (Vier minuten)«. FELLINI - 16.15 »Cardio fitness«; 17.40, 19.55, 22.10 «Le vite degli altri«. m sc^ummu mmmmo NA SPOREDU SO TUDI GLASBENA PRAVLJICA RDEČA KAPICA NA SEDEŽU ZBOROV V DEVINU JUTRI, tO. JUNIJA 0817. URI GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.10, 22.10 »La citta proi-bita«. GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.20, 22.20, »Il destino del nome«. KOPER - KOLOSEJ - 15.30, 17.30, 19.30, 21.30, 23.30 »Moja slavna indijska nevesta«; 11.50, 15.10, 18.30, 21.50 »Pirati s Ka-ribov: Na robu sveta«; 13.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00, 23.00 »Shrek Tretji« (sin-hroniziran). NAZIONALE - Dvorana 1: 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Ocean's thirteen«; Dvorana 2: 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »I Robinson«; Dvorana 3: 15.30 »I Pirati dei Caraibi: Ai confini del mondo«; 18.15, 20.15, 22.15 »Grindhouse«; Dvorana 4: 16.15, 18.15, 20.15 »Terapia Roosevelt«; 22.00 »Zodiac«. SUPER - 16.00, 18.15 »Spider man3«; 20.30, 22.15 »Turistas«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.30 »I pirati dei Caraibi: Ai confini del mondo«; Dvorana 2: 16.30, 18.30, 20.20 »I Robinson: una famiglia spaziale«; 22.10 »I pirati dei Caraibi: Ai confini del mondo«; dvorana 3: 17.45, 20.10, 22.20 »Ocean's thrteen«; dvorana 4: 17.40, 20.00, 22.10 »Il destino del nome«; dvorana 5: 18.00, 20.10, 22.15 »Grindhouse: a prova di morte«. H Šolske vesti DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča datume odprtih vrat družinam otrok, ki so vpisani v š.l.2007/08 v prvi letnik vrtca: 4.6. od 11.30 do 12.30 vrtec Prosek, 5.6. od 10.00 do 11.30 vrtec A. Fakin na Colu, 5.6. od 9.30 do 11.00 vrtec E. Kralj v Trebčah, 11.6. od 10.00 do 11.30 vrtec J. Košuta v Križu, 12. in 13.6. od 10.00 do 11.30 vrtec U. Vrabec v Bazovici, septembra vrtec A. Čok na Opčinah. DANES, 9. JUNIJA 2007 ob 11. uri v Marijinem domu pri Sv.Ivanu bodo učenci nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda uprizorili izvirni muzikal »Artakademi-ja« - »Vsak v sebi nosi spretnost, samo tvoja je odločitev: mar boš sam'ga sebe izkazal, al bo v meglo vse zavito?«. PRAZNIK KRUHA V ŠKEDNJU - malčki otroških vrtcev Škednja in Jakoba Uk-marja ter učenci osnovnih šol Ivan Grbec in M. G. Stepančič vabijo na razstavo »Bi-serčki preteklosti v današnjem življenju« s spletom iger, pesmi in plesov »Iz krušne peči« v domu Jakoba Ukmarja. Urnik razstave: danes, 9. junija, od 17.00 do 19.00, jutri, 10. junija, od 11.30 do 12.30 in od 17.00 do 19.00. DRŽAVNA AGENCIJA ZA RAZVOJ ŠOLSKE AVTONOMIJE - bivši IRRE, vabi na predstavitev publikacije »Šest poučevalnih modelov za slovenščino v šolah in vrtcih Fur-lanije Julijske krajine«, ki bo v torek, 19. junija, v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, ob 10. uri. Posegli bodo: Vida Medved Udovič, Barbara Baloh, Andreja Duhovnik in Tomaž Ogris. M izleti MOPZ TABOR z Opčin SLOVENSKO KULTU RHO WU8TY0 PARTIZANSKI KLUB BOLJUNEC priredi jutri, 10. junija 2007, izlet v Ljubljano. Vožnja na grad in plovba s turistično ladjico po Ljubljanici. Po kosilu muzika s plesom. Odhod ob 7.30 z glavnega trga v Bol-juncu. Podrobnejše informacije dobite v klubu ali na tel. št. 040-228050. SKUPI NA 85 vabi jutri, 10. junija, na avtobusni izlet v Nadiške doline z ogledom na- VABI NA LETNI KONCERT danes, 9. junija 2007, ob 20.30 v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah. Zborovodja Mikela Šimac ravnih, arheoloških, zgodovinskih in kulturnih zanimivosti. Dodatne informacije na tel. št. 040-77245 ali 348-5289452. SPDT vabi jutri, 10. junija 2007, v dolino reke Reka, od koder se bodo povzpeli na Ko-zlek. Izlet ni zahteven. Predvidevajo se štiri ure zmerne hoje. Zbirališče v Bazovici ob 8. uri. Izlet vodi Slavko Slavec. BLEK PANTERS organizirajo v četrtek, 5. julija 2007, avtobusni izlet na Rock Otočec. Odhod v zgodnjih popoldanskih urah, po-vratek pa naslednji dan. Cena 20,00 evrov vključuje prevoz in vstopnino na festival Rock Otočec za četrtek. Vpisovanje do 16. junija 2007 na tel. 333-9353134. KMEČKA ZVEZA prireja dne 17. junija izlet na Srečanje kmetov treh dežel - FJK, Koroške in Slovenije pri Naklem (Kranj). Cena 30,00 evrov, vključuje prevoz in kosilo. Vpisovanje in informacije na tel. 040362941. SPDT vabi v nedeljo, 17. junija, na planinski izlet v Benečijo, kjer se bomo srečali s pobratenim PD Integral iz Ljubljane. Predvidena sta ogled Landerske jame in planinski pohod. Izlet je avtobusni. Člane prosimo, da se čimprej prijavijo na tel. št. 040-220155 (Livio). KROŽEK KRUT sporoča, da je nekaj prostih mest za Mali Lošinj. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, Trst, tel.040-360072. DRUŠTVO UPOKOJENCEV DOBERDOB organizira izlet dne 30. junija 2007, v Ptuj in okolico. Prijave sprejema: 0481-78000 (Gostilna Peric), 0481-78398 (Mila), 048178121 (Miloš). 0 Prireditve TK GALERIJA do 12. junija razstavlja Ev-gen Pancrazi »Utrinki Krasa«. Urnik kot Tržaška knjigarna. KD ROVTE-KOLONKOVEC, Ul. Monte Sernio 27, vabi na zanimiv večer s predvajanjem video filmov, ki sta jih posnela Sergio Zoch - Čok - Naša Katinara, Ključ in Pino Rudež - Kamen. Predvajanje bo danes, 9. junija, ob 20.30. MOPZ VASILIJ MIRK s Proseka in Konto-vela v sodelovanju z ZSKD, prireja 35. srečanje Štiriperesna deteljica, ki združuje pobratene zbore s štirih koncev slovenskega narodnega prostora, ki bo danes, 9. junija, ob 19. uri v športnem centru Er-vatti pri Briščikih. Toplo ste vabljeni vsi prijatelji in ljubitelji zborovskega petja. MOŠKI PEVKSI ZBOR TABOR z Opčin vabi danes, 9. junija, ob 20.30 v dvorano Zadružne kraške banke na Opčinah na letni koncert. Zborovodja Mikela Šimac. OBČINA ZGONIK vabi na 43. razstavo vin danes, 9. junija: ob 18. uri odprtje kioskov, od 19.30 do 22. ure ljudsko ocenjevanje vin, ob 20. uri ples z ansamblom Venera Barrique; jutri, 10. junija: ob 17. uri odprtje kioskov, ob 18.30 nagrajevanje vinogradnikov, od 19. ure dalje ples z ansamblom Trije pra-sički. v Vinoteki razstavljajo umetniki Kraškega okraja, na Županstvu pa otroci iz vrtca v Gabrovcu ter osnovnih šol iz Saleža in Zgonika. Urnik: od 18. do 21. ure. Na dvorišču šole »1. maj 1945« razstava kmetijske opreme in orodja, ob razsta-viščnem prostoru pa živinorejska razstava. PRAZNIK KOMUNISTIČNEGA TISKA bo danes, 9. in jutri, 10. junija, v ljudskem domu pri Sv. Sergiju (Ul. Peco). Čakajo Vas rdeče zastave in ples, kioski z jedmi na žaru in drugimi domačimi dobrotami. SKD IGO GRUDEN prireja zaključni koncert nabrežinskih zborov. Nastopajo: OPZ OŠ Virgila Ščeka (vodi Mirko Fer-lan, pri klavirju Beatrice Zonta), DPZ Kraški Slavček (vodi Mirko Ferlan), MePZ SKD Igo Gruden prireja zaključni koncert na6režins%ifi z6orov Nastopajo: OPZ O.Š. Viraila Ščeka vodi Mirko Ferlan, pri klavirju Beatrice Zonta DPZ Kraški slavček vodi Mirko Ferlan MePZ Igo Gruden vodi Goran Ruzzier DANES, 9. JUNIJA 2007 OB 20.30, V KULTURNEM DOMU IGO GRUDEN, NABREŽINA Ob priliki bo otvoritev likovne razstave OAXACA -ekspresije mehiške krajine Gerarda De la Barrera Igo Gruden (vodi Goran Ruzzier). Danes, 9. junija, ob 20.30, Kulturni dom Igo Gruden, Nabrežina. SOMPD VESELA POMLAD vabi na prireditev »Poj, pleši, igraj,...«, ki bo danes, 9. junija, ob 20. uri v prostorih Finžgarjeve-ga doma na Opčinah. Večer bodo oblikovali Otroški pevski zbor in Mlajša mladinska pevska skupina Vesela pomlad pod vodstvom Mire Fabjan ter plesna skupina društva MOSP, ki jo vodi Raffaella Petronio. Gost večera bo Harmonikarski orkester šole GM iz Špetra, ki ga vodi prof. Aleksander Ipavec. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM prireja ob obletnici postavitve Marijinega doma prireditev, na kateri bo nastopila otroška folklorna skupina Stu ledi pod vodstvom Monike Sulli, otroška igralska skupina Tamara Petaros z Opčin s šaljivo igrico »Torta za mamo« pod vodstvom Lučke Susič ter Plesna skupina MOSPa pod vodstvom Rafaele Petronio. Prireditev bo jutri, 10. junija, ob 18.30 v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli 29). Vabljeni. OPZ LADJICA vabi na zaključni nastop ob 20. letnici delovanja. Na sporedu bo tudi glasbena pravljica »Rdeča kapica«, na sedežu zborov v Devinu, jutri, 10. junija2007 ob 17. uri. GLASBENA MATICA IN KD I. GRUDEN iz Nabrežine vabita v ponedeljek, 11. junija, ob 20.30 v društveno dvorano na koncert klavirskega dua Beatrice Zonta-Ve-sna Zuppin. Vabljeni! SKD VIGRED vabi na šolsko dvorišče v Šempolaju na junijske večere 2007: ponedeljek, 11. junija 2007, ob 20.30 zaključni večer sezone 2006-2007, z nastopom otroške pevske in plesne skupine Vi-gred, gojencev Zorana Lupinca in Aljoše Saksida, ansambla Mladih kraških muzi-kantov in pevskega zbora združenja staršev iz Romjana. V torek, 12. junija ob 21. uri gostovanje dramske skupine KD Slavec iz Ricmanj z veselo igro »Kratek stik«, priredba in režija Ingrid Verk. Četrtek, 14. junija ob 21. uri koncert do-berdobske skupine Blek Panters. OPZ ZGONIKvabi v sredo, 13. junija, na zaključno prireditev, ki bo v Samatorci v agriturizmu Žbogar-Gruden s pričetkom ob 18.30. Kot gost bo nastopil OPZ Bazovica pod vodstvom Zdenke Kriz-mančič. Toplo vabljeni! 0 Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP Miramarski drevored 49, Katinara -Ul. Forlanini SHELL Žavlje (Milje), Nabrežina 129 ESSO Drevored Campi Elisi, Zgonik - Državna cesta 202 - km 18+945 TAMOIL Ul. F. Severo 2/3 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 AGIP Istrska ulica 155, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Katinara - Ul. Forlanini, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2 ESSO Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67 SHELL Ul. Locchi 3 V sodelovanju s FIGISC Trst / Ob okroglem jubileju ti, dragi Sandro, želimo veliko zdravja in veselja v krogu družine in v družbi prijateljev vsi Jeriči in Milkoviči. Dragi nono, za tvoj rojstni dan 70poljubčkov na vsako stran Jana in Peter Čestitke Dolgo let je že od kar TJAŠA je v Piemontu dobila svoj raj. Prejšnjo soboto se je tam tudi poročila in vso žlahto razveselila. Danes bo na Krmenki pravi direndaj, saj se z možem vrne v rojstni kraj. Vso srečo jima zaželimo in vse najboljše na ves glas zakričimo. Bivše soigralke Brega. Mi smo mi, mi smo iz Domja doma, tudi naša TJAŠA nas pozna. Vse najboljše in vso srečo na vajini skupni poti želimo ANGELU in njegovi pridni pupi TJAŠI. To vama s vsem srcem želimo družina Brajnik, Dario, Ivi, Deborah, Vanja in Kiko. En poljubček od Fabjanota. 15 Osmice OSMICO smo odprli pri Terčonovih v Ma-vhinjah, na št. 42. Tel.: 040-299450. Toplo vabljeni! DARJO IN JELKA sta v Ricmanjih odprla osmico. KOCIJANČIČI smo v Prebenegu osprli osmico. Nudimo domač prigrizek in prej kot ga spijemo prej bo mir v hiši. NAOPČINAH jeodprlosmico StankoKvr-tičev. OSMICO je odprla družina Briščak v Pra-protu. OSMICO so odprli Coljevi v Samatorci 53. Tel. 040-229586. OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32. Tel. 040-327240. PRI ŽUPANOVIH je osmica odprta (Med- ja vas št. 1). Tel. 040-208166. PRI REPI na Kontovelu sta odprla osmico Slava Starc in Dušan Križman. Vabljeni! V SLIVNEM sta odprla osmico Ivo in Andrej Kralj. V ZGONIKU je odprl osmico Lojze Furlan. Tel. 040-229293. Ü3 Obvestila ORATORIJ V MARIJANIŠČU 2007: tudi letos bodo v Marijanišču potekali počitniški dnevi pod imenom ORATORIJ 2007. Za OSNOVNO ŠOLO je določen zadnji teden v juniju in sicer od ponedeljka, 25., do vključno petka, 29. junija. Mladi iz NIŽJE SREDNJE ŠOLE bodo imeli oratoriji prvi teden v juliju. Uradni začetek ob 9. uri. Starši lahko pripeljejo otroke tudi prej. Zaključek ob 16. uri. Za prvo skupino je predviden en dan kopanja na morju in en dan izleta v planine. Druga skupina pa bo imela kot vsa zadnja leta dvodnevni pohod po slovenskih planinah. Prispevek je 70,00 evrov. V to je poleg vsakdanje hrane vključen enodnevni izlet za prvo skupino, ter prevoz druge skupine na dvodnevni izlet v planine (ni vključeno spanje v planinski koči). Prijavite se lahko na tel. tajnico 040-211113 ali na št. 335-8186940. AŠD CHEER DAN CE MIL LE NI UM vabi vse člane, sorodnike in prijatelje na zaključno srečanje, ki bo danes, 9. junija od 17. ure dalje v Ljudskem domu v Trebčah Starše prosimo, da poskrbijo za prigrizek. DEKLIŠKA BOLJUNECvabinatradicional-ni ex-tempore za otroke vrtca in osnovne šole danes, 9. junija, od 15. do 17. ure v občinskem gledališču v Boljuncu. Toplo vabljeni mladi umetniki iz Brega in okolice! KROŽEK AUSER ZA KRAŠKO OBMOČJE vabi svoje člane na družabno popoldne danes, 9. junija, s pričetkom ob 17. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih »Do-polavoro ferroviario« v Nabrežini postaja. Za ples bo igral »Duo melody«. ŠTU DIJ SKI CENTER ME LA NIE KLE IN obvešča, da so na razpolago še zadnja mesta za poletni center PIKAPOLONICA. Vpisovanje je možno še do 9., 16. in 23. junija. DRUŠTVO SLOVENSKIH LOVCEV F-JK DO BER DOB IN SD SVO BO DA vabita slovenske strelce in lovce nastrelsko tek- movanje za Pokal Primorske, ki bo jutri, 10. junija, s pričetkom ob 8. uri na strelišču v Kazljah pri Štorjah (Slovenija). JUTRI,10JUNIJA 2007bo v Trebčah procesija svetega Rešnjega Telesa. Toplo vabljeni vsi župljani tudi na veselo druženje o končanem virskem obredu. Sodelovala bo vaška godba Viktor Parma. Vsem bo lepo, če dosti nas bo! ŽPS Treb-če. MLADINSKI KROŽEK PROSEK- KONTO-VEL IN NOGOMETNI KLUB PRIMORJE priredita v sodelovanju z rajonskim svetom za zahodni kras, jutri, 10. junija 2007, tradicionalno nogometno tekmo stari -mladi, s pričetkom ob 16. uri na travnatem igrišču v športnem centru Ervatti (pri Briščkih). Sledili bosta povorka z vozom in družabnost na B'lancu. Sodelovali bosta tudi godbeno društvo Prosek in navijaška skupina Cheerdance Millenium. V primeru slabega vremena bo tekma prenesena na nedeljo, 17. junija 2007. Toplo vabljeni! NK FC KRAS pod pokroviteljstvom OBČINE REPENTABOR vabi na NOGOMETNI KAMP za dečke in deklice letnikov 1996 - 2000 od ponedeljka, 11. junija, do sobote, 16. junija, na nogometnem igrišču v Repnu. Informacije: Maurizio 328-9518440, Roberta 333-2939977. ŠKTD ZVEZA OCIZLA vabi jutri, 10. junija na 7. pohod po tigrovski spominski krožni poti. Začetek ob 9. uri pred komun-sko hišo v Ocizli. GLEDALIŠKI TEDEN ZA NAJMLAJŠE v organizaciji Radijskega odra in Slovenske prosvete se bo začel v ponedeljek, 11. junija. Vpisovanje od 8.30 dalje v Finžgar-jevem domu na Opčinah. Otroci naj prinesejo s seboj malico, za kosilo pa je poskrbljeno. Zaključek tečaja vsak dan ob 16. uri. NK ZARJA GAJA 1997 vabi vse najmlajše ljubitelje nogometa (letnike 97, 98, 99 in 2000) na enotedenski nogometni kamp, ki se bo začel 11. junija v novem športnem objektu Zarje v Bazovici. Za informacije pokličite na tel. št. 040-226608 (Vojko) ali 340-7286859 (Walter). V DRUŠTVU SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV bo v ponedeljek, 11. junija predavala dr. Marija Stanonik. Govorila bo o narečnem pesništvu in bo v tem okviru predstavila zbirko Aleksandra Furlana »An popodan«, ki je pred kratkim izšla pri založbi Mladika. Večer v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3, bo uvedla plesna skupina Raffaelle Petronio. NORDIJSKA HOJA - POPOLDANSKI TEČAJ se bo začel v torek, 12. junija ob 17.30. Vpisovanje in informacije na sedežu KRUT, Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072. UMETNIKI KRAŠKEGA OKRAJA predstavljajo razstavo v vinoteki v Zgoniku. Razstava je odprta vsak dan (razen ponedeljkov) od 18. do 21. ure do 17. junija 2007. Razstavljajo: Nadja Bencic in Franka Kovačič Andolšek za Občino Devin Nabrežina, Bogdan Butkovič za Občino Sovodnje ob Soči, Milan Bizjak in Štefan Pahor za Občino Repentabor, Paolo Hro-vatin in Gianfranco Volk za Občino Zgonik, Tatjana Tavčar in Domine Doctor (Marko Vodopivec) za Občino Dolina, Mirjam Kocjan za Občino Sežana, Bo-žica Mihalič za Občino Hrpelje/Kozina, Mojca Senegačnik in Damjan Švara za Občino Komen, Milovan Valič - Milo za Občino Miren - Kostanjevica. NŠK - ODSEK ZA ZGODOVINO IN ZALOŽBA KAPPAVU vabita na predstavitev knjige Stefana Luse »La diussoluzio-ne del potere - Il partito comunista slo-veno e il processo di democratizzazione della repubblica«, ki bo v sredo, 13. junija, ob 17.30 v konferenčni dvorani NŠK v Narodnem domu v Trstu. Knjigo bosta predstavila senator Stojan Spetič in novinar Ivo Jevnikar. Prisotna bosta avtor in založnica Alessandra Kersevan. OBČI NA DOLI NA sklicuje informativne sestanke po vaseh v zvezi s službo ločenega zbiranja odpadkov, z začetkom ob 20. uri, po sledečem koledarju: v sredo, 13.06.2007, PREBENEG, srenjska hiša; v četrtek, 14.06.2007, BORŠT, srenjska hiša; v petek, 15.06.2007, MAČKOLJE, srenjska hiša; v torek, 19.06.2007, DOM-JO, center A. Ukmar-Miro; v sredo, 20.06.2007, RICMANJE, Babna hiša; v četrtek, 21.06.2007, BOLJUNEC, gledališče F. Prešeren; v petek, 22.06.2007, GROČA-NA, srenjska hiša; v ponedeljek, 25.06.2007, DOLINA, dvorana KD Vodnik. GLASBENA MATICA vpisuje v celodnevno Poletno glasbeno delavnico otoke med 6. in 10. letom, ki bo od 3. do 7. septembra 2007 v Dijaškem domu v Trstu. Prijave sprejemamo do 15. junija. Informacije - tajništvo GM tel. 040-418605. ŠRD VAŠKA SKUPNOST PRAPROTorga- TRST nizira 16. in 17. julija, 33. Šagro v Prapro-tu. V soboto, 16. junija, ob 15. uri odprtje kioskov in tekma v briškoli; ob 16. uri ex-tempore za mladino do 14. leta; ob 20. uri nagrajevanje ex-tempora; ob 20.30 ples z ansamblom Trije prašički. V nedeljo, 17. junija, ob 10.30 tekma v skrlah za 10. memorial Radovan Doljak; ob 14. uri odprtje kioskov; ob 18.30 tekma v košnji; ob 19. uri nastop otroške plesne skupine SKD Vi-gred in mladinske plesne skupine AŠKD Kremenjak; ob 20. uri ples z ansamblom Kraški kvintet in Braco Koren. Praznik se bo nadaljeval tudi 23. in 24. junija. SKD IGO GRUDEN prireja POLETNE DELAVNICE za mladostnike in odrasle (oblikovanje naravnega usnja) v dneh 18. in 19. ter 25. in 26. junija 2007 od 20. do 22. ure. Nadaljevalne delavnice po dogovoru 2. in 3. ter 9. in 10. julija 2007. Za vpis in pojasnila tel. na št. 333-8980166 - Erika Kojanec ali040- 200620 - Mileva.Za otroke v dneh 9., 10. in 11. ter 16., 17. in 18. julija 2007 od 9.30 do 11.30 (šivanje bleščic). Za vpis in informacije tel. 3388475906 Sandra Poljšak. TPKSIRENA organizira tudi letos tripolet-ne jadralne tečaje za otroke od 6. do 13. leta starosti. Nudimo teorične in praktične tečaje v razredu OPTIMIST. Potrebna pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Klub nudi tečajnikom vso opremo, vpis v Jadralno zvezo in spremstvo na plovbi. Urnik: od ponedeljka do petka od 8.30 do 17. ure, ko morajo starši obvezno prevzeti otroka. 1. tečaj: od 18. do 29. junija; 2.te-čaj: od 2. do 13. julija; 3. tečaj: od 16. do 27. julija2007. Vpisovanje najkasneje 7 dni pred začetkom vsakega tečaja. Podrobnejše informacije so na razpolago v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih in petkih, od 18. do 20. ure ter ob sredah od 16. do 18. ure ali na tel. št. 040-422696. AŠD-SK BRDINA V SODELOVANJU Z ZSŠDI organizira od 23. do 30. junija športni teden v Crmošnjicah na Dolenjskem. Teden predvideva športne priprave v naravi pod strokovnim vodstvom in družabne dejavnosti ter je namenjen otrokom in mladincem. Ker so še razpoložljiva mesta se vpisovanje nadaljuje do 20. junija 2007. Za vse informacije in vpisovanje se lahko obrnete na tel. št. 348470 2070 vsak dan od 18.00 do 20.30. Toplo vabljeni vsi člani in prijatelji. KRUT vabi vse tiste, ki so zainteresirani za počitnice v zdravilišču v Strunjanu v juniju, juliju in avgustu, da se čimprej prijavijo. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, Trst, tel. 040-360072. SKD IGO GRUDEN obvešča, da je likovna razstava »OAXACA - Ekspresije mehiške krajine« Gerarda De la Barrera odprta do 20. junija s sledečim urnikom: petek in sobota od 17. do 19. ure, v nedeljo od 10. do 12. ure. ŠZ BOR IN ŠPORTNA ŠOLA TRST organizirata tudi letos tradicionalni športni poletni center na štadionu Prvega maja, ki bo potekal ob 2. do 27. julija v tedenskih izmenah. Namenjen je otrokom od 3. do 10. leta. Vpisovanja sprejemamo do 20. junija na tel. št. 338-6511568 (Valentina) ali v uradu društva na tel. št. 040-51377. Vabljeni! POLETNI CENTER PIKAPOLONICA ŠC MELANIE KLEIN IN SLOVENSKA PRO-SVETA obveščata, da se bo poletni center odvijal v prostorih otroškega vrtca v Bazovici od 2. julija do 10. avgusta. Vpisnine sprejemamo do 23. junija na uradu ŠC Melanie Klein, Ul. Cicerone 8, ob sobotah med 16. in 18. uro. Vpisnine so možne tudi po internetu. Za informacije: info@melanieklein.org, www.melanieklein.org, tel. št. 3284559414. SKD FRANCE PREŠEREN -TELOVADBA - obveščamo, da bosta pilates in vadba za hrbtenico v juniju ob torkih in četrtkih z običajnim urnikom. PIHALNI ORKESTER RICMANJE prireja tudi v naslednjem šolskem letu individualne tečaje vseh pihal, trobil in tolkal. V juniju potekajo predvpisi: vsi novi učenci, ki se bodo vpisali v glasbeno šolo POR do 30. junija, bodo deležni 50 evrov popusta na celoletni šolnini. Za dodatne informacije in prijave: 320-4511592. ZSKD obvešča, da je v teku razpis za 3. natečaj Ignacij Ota za zborovske skladbe namenjen predvsem mladim skladateljem. Rok prijave zapade 30. junija 2007. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - Trst pripravlja raziskavo o cerkveni glasbi med Slovenci v Italiji od 1900 dalje. Prosimo za pomoč zborovodje, organiste, skladatelje in organizatorje, da nam posredujejo podatke po tem vzorcu: ime in priimek; datum in kraj rojstva; ime star- šev; izobrazba, poklic, delo; glasbena izobrazba in glasbeno delo. Podatke naj pošljejo do 30. junija 2007 na naslov: ZCPZ, Ul. Donizetti 3, 34133 - Trst. SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo letošnje poletno središče »Kratkohlačnik 2007« na Proseku od 2. do 27. julija od 8. do 17. ure. Informacije na tel. št. 040212289 v jutranjih urah. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Srečko Kosovel iz Trsta organizira: od 2. julija do 10. avgusta in od 27. avgusta do 7. septembra poletni središči za otroke od 1. do 3. leta starosti (jasli) in od 3. do 6. leta starosti (vrtec). Od 11. junija do 6. julija poletno središče za otroke od 6. do 12. leta starosti. Od 27. avgusta do 7. septembra poletno središče za otroke od 6. do 12. leta starosti. Od 29. junija do 8. julija kolonijo v Domu Kavka (Kobarid) za otroke / mladostnike od 6. do 16. leta starosti. Od 24. julija do 31. julija kolonijo v Domu Špa-dici (Poreč) za otroke / mladostnike od 7. do 15. leta starosti. Vpisovanje je odprto do zasedbe prostih mest, na sedežu Združenja v UL Ginnastica 72, tel. 040573141. Prijavnice in informacije dobite tudi na spletni strani www.sddsk.org. ARTEDEN/07 - LONJER - likovna delavnica za osnovnošolce od ponedeljka, 9. do petka, 13. julija, v jutranjih urah pod mentorstvom umetnikov Društva za umetnost KONS. Informacije in prijave na tel. št.: 3335062494. Vabi SKD Lonjer-Katinara. ARTEDEN/07 - LONJER - Plesna delavnica za mlade od ponedeljka 9. do petka, 13. julija 2007, od 18.00 do 19.30, pod mentorstvom Raffaelle Petronio. Informacije in prijave na tel. št.: 3335062494. Vabi SKD Lonjer-Katinara. KRUT vabi na 7-dnevno počitnikovanje v srcu Julijcev, v Bohinju v obdobju od 13. do 20. julija 2007, izredno ugodni pogoji. Za informacije in prijave na sedežu v UL Cicerone 8 ali na tel. 040-360072. Tehnična izvedba agencije Adriatic Yachting SRL. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV prirejapoletneustvarjalnede-lavnice 2007, ki se bodo letos odvijale na Vojskem od 27. avgusta do 1. septembra 2007. Okvirne delavnice: lutkovna, likovna in plesna. Namenjene so vsem osnovnošolcem. Prijavnice lahko dvignete na tržaškem uradu ZSKD od ponedeljka do petka od 9. do 14. ure. Prijavnice in plačilo vpisnine sprejema urad ZSKD v Trstu do konca junija. PESNIKI DVEH MANJŠIN,potujočafoto-grafska razstava Zveze slovenskih kulturnih društev bo na ogledu v Narodni in študijski knjižnici (Ul. sv. Frančiška 20) do konca poletja. S Mali oglasi V PIVNICI KARIŠ NA PESKU bo danes, 9. junija, živo in veselo! Dj Pink bo poskrbel za prijetno vzdušje, zapeljive kelner-ce pa za suha grla. Med večerom bo žrebanje dveh listkov za Heineken Jammin' Festival v Benetkah. Toplo vabljeni! GOSTILNA NA KRASU išče izkušenega kuharja. Nudimo dobre delovne pogoje. Tel. 320-1922872. 4000 KV. METROV nezazidljivega zemljišča, med Opčinami in Repnom, dostop z avtom, prodam za27.500 evrov. Tel. 347-6145807. IŠČEM DELO kot pomočnica v kuhinji za poletno sezono. Tel. 040-200210. IŠČEM zazidljivo zemljišče s pogledom na morje za eno stanovanjsko hišo v Barkov-ljah, Kontovelu ali na Furlanski cesti. Tel. 347-7334742. PODARIM krasne psičke ljubiteljem živali. Tel. 335-5981232. PODARIM simpatičnega mačka, starega približno 2 meseca. Tel. št. 328-7355004. PRODAJAM nove gume Dunlop šport št. 195/60 r15. Ugodna cena. Tel. št. 3349580949. PRODAM avtorenaultmeganekoach,let-nik 1996, 1600 cc, ugodna cena. Kupcu podarim štiri zimske gume. Tel. 3289215764. PRODAM AVTO citroen saxo van dizel, letnik 2002 (december), prevoženih 115.000 km, edini lastnik, redno servisiran, kupcu podarim 4 zimske gume. Tel. na št. 335-387517. PRODAM enosobno stanovanje s kuhinjo in kopalnico, 40 kv. m, v bližini ljudskega vrta, v popolnoma obnovljenem poslopju. Tel. 335-6002920. PRODAM mobilni telefon nokia 6600 v zelo dobrem stanju. Gre za priročni smart-phone z vgrajeno digitalno fotokamero. Prilagam spominsko kartico 32Mb, polnilec in baterijo (zdrži 3-4 dni). Dodam novo nadomestno ohišje v črno-srebrni barvi. Prodam še bluetooth brezžično slu- Sobota, 9. junija 2007 196 1 LESNO PODJETJE V GORICI išče vajenca starosti do 23 let, po možnosti z vozniškim dovoljenjem B kategorije. Tel. 333-5247553, 0481521197. OBRTNA CONA DOLINA v najem dajemo 3 urade po 90 kv.m, tudi skupaj, novi, s klimo, primerni tudi za laboratorij. Tel. 040228264 3357129924. šalko znamke nokia HDW-3, skoraj nič rabljeno. Po možnosti oboje skupaj (150 evrov). Za več informacij kliči na 3470191587. PRO DAM motor cagiva sst 125, črne barve, kolesa iz litine, original prtljažnik, letnik 1981. Tel. 348-6001728. PRO DAM motor honda dominator 650, letnik 90, dobro vzdrževan, cena po dogovoru. Tel. 329-8012528. PRODAM obračalnik št. 10. Tel. 3332331049. PRODAM olje Avgusta Černigoja. Informacije na št. 347-6145807. PRODAM VW polo CL bestseller, 1043ku-bični, bencin, letnik 93, temno plave barve, elektično zapiranje oken, avtoradio, centralno zapiranje vrat, v odličnem stanju. Tel. 348-6001728. PRODAMO KMEČKO DOMAČIJO vNo-velu pri Kostanjevici (7 km od meje). Domačija ima 180 kv. metrov stanovanjske površine, dve štali, podzemno kantino, vrt, vodnjak in 600 kv. metrov dvorišča. Tel. 0038-641739346. V GORICI oddam novo stanovanje. Tel. 348-3832030. V PREČNIKU prodam malo hišo, komaj prenovljeno, kuhinja, 2 sobi, kopalnica in malo dvorišče. Zainteresirani naj kličejo na tel. št. 040-9220098. V SREDIŠČU MESTA ,v Trstu (Foro Ulpi-ano), oddam garažo. Tel. 349-5252201. Prispevki Ob 35. obletnici smrti Andreja Budala daruje hči Breda 200,00 evrov za KD Oton Župančič iz Štandreža. V spomin na Edvino Starz darujeta Maja in Neva 50,00 evrov za Godbo na pihala Prosek-Kontovel. Namesto cvetja na grob drage Edvine Starz por. Dnaieli daruje Karleta Girelli 20,00 evrov za ustanovo AIRC. V počastitev spomina drage Edvine Starz por. Danieli darujejo Ana, Sandro in Mar-juča Gruden 50,00 evrov za ustanovo AIRC. Namesto cvetja na grob Rikarda Rebule daruje nečakinja Svetka Marc 100,00 evrov za vzdrževanje orgel v cerkvi Sv. Jerneja na Opčinah Namesto cvetja na grob Rikarda Rebule daruje družina Martini 100,00 evrov za cerkev Sv. Jerneja na Opčinah. V spomin na Rikarda Rebulo daruje svakinja Marija Marc 100,00 evrov za cerkev Sv. Pelagija v Šempolaju. V spomin na strica Ladija Miliča daruje Na-talino z družino 50,00 evrov za MePZ De-vin-Rdeča zvezda. V spomin na Sarino mamo Edvino Starc daruje Sabina z družino Fabjan 30,00 evrov za Center za rakasta obolenja. V počastitev spomina gospe Pierine Terčon daruje družina Perco 25,00 evrov za cerkveni pevski zbor Opčine in 25,00 evrov za SKD Tabor Opčine. Namesto cvetja na grob Draga Bukavca darujejo Genca, Just in Marcela 30,00 evo-rov za Godbeno društvo V. Parma iz Trebč. V spomin na Draga Bukavca darujejo Bertine prijateljice 50,00 evrov za OŠ P. To-mažič Trebče in 50,00 evrov za cerkev Sv. Andreja v Trebčah. Ob prerani izgubi dragega očeta izrekajo prijatelju Robiju in svojcem iskreno sožalje družine Bembi, Collovati, Rauber, Škerlavaj in Von Egitz Ob izgubi dragega očeta sočustvujemo s sinovoma Paolom in Robijem ter svojci. Podjetje Edil Carso Ob težki izgubi dragega očeta Nestorja sočustvujemo s sinom Livijom in dru ži no. Tvrdka Karst 14 Sobota, 9. junija 2007 KULTURA TOMIZZOV DUH Amnezija kot amnestija Milan Rakovac / Giorgio Napolitano in Stipe Mesic sta z Jadrana odrinila na sam rob Mittelevrope in v Brnu ugotovila ne le, da je med nami vse spet v najlepšem redu, ampak tudi, da imata na novejšo zgodovino (preteklost?) popolnoma istovetne poglede. Glej si ga, no! In tako se nam ta »boljša preteklost« vnovič vrača, enkrat kot grožnja, spet drugič kot zaveza za boljšo bodočnost...Tistega simboličnega cveta na taborišče&fojbo pa trije predsed ni ki le še ni so polo žili. Zato ker Hrvati, Slovenci in Italijani še niso psihološko pripravljeni? Zato, ker so tri nacionalne politike večne ujetnice lastnih zgodovinskih resnic? Ali nemara zato, ker imamo opraviti z amnestijo amnezije zgodovine v vseh treh dr žavah? Ukrajinac Jurij Andruhovyč i Poljak Andrzej Stasiuk napisali su svatko svoj esej i objavili ih u zajedničkoj knjizi »Moja Europa«. Piše Andruhovyč: »Kad bi net ko mo gao oslo bodi ti ovaj svi -jet prošlosti! Dosegnuti lakocu, ne spu tanost, čis tocu, pro na ci u am ne ziji am nes ti ju (na gla si o M.R.)«... Nastavlja Andruhovyč: » . Na basa o sam baš na to ( vrag ne ka no si tu kul turu sa svim nje -nim reminiscencijama!): Time past and ti me future What might have been and what has been Point to one and which is always present«... Eliot nan poručiva; ča se mi barožimo mrež pasanin i bud-ucin, ako jur »vrime pasano i vri-me buduce/ sve ča je moglo biti i sve ča je bilo/ upire u jieno i ča je vajka sadašnjost«. Ali: čas minuli in čas prihodnji/ kar bi lahko bilo in kar je bilo/ meri v eno, ki je vselej sedanjost. Ossia, el tempo che fu e el tempo che sa-ra'/ quel che podeva esser e quel che iera/ mira in uno e che xe sempre il presente«... Veli Stasiuk: »Karta Europe podsjeca na tanjur s kakvim neuspjelim jelom. Njemački odrezak, gomila ruskih krumpira, francuska salata, tali-janska šparoga, španjolski desert i britanski kompot za pice. Tanjur je svagdje podjednako zapackan mrljama kojekakvih umaka. Ma-darski umak, češki umak, ru-munjsko jaje na oko, švedsko-norveški sled i bakalar za predje-lo, gorčica Beneluksa, poljski špi-nat, načeta i razmrvljena grčka kriška kruha - jednom riječju, pra vi džum bus«. Slute taj Ukrajinac i taj Poljak prostrane horizonte ujedinje-ne Europe, Slobodnog Gradanina, ci ves europae, ko ji no mad ski lu - ta kon ti nen tom za poslom, za avanturom, za promjenom! Stara Europa dugog sjecanja i zlopamcenja; još nisu naplace-ni računi za giljotine, za logore, za palež i strijeljanja talaca i foj-be. Povidan Dal ma tin ki ča su rekli Me sic i Napoli tano u Br nu; se raz mi njen z sta ron par ti zan kon; je, go vo ri mi, ta pro kli e ti Ble i -burg, ča nan je to tri balo! i ča nan triba smiron raskapati sve te mrtve, sve te pasa ne muke. Soočeni z novo Evropo se prebijamo v prihodnost, pa četudi z amnezijo kot amnestijo. Nevaren podvig; pozabiti da bi lahko oprostili?! Tudi sam že celo življenje tavam po preteklosti, kot bi še kar živel v njej, ampak, to je ven dar de di šči na celot ne an tič ne in krščan ske kul ture, zavra ga! Potrebujemo revolucionarno »am ne zijo«, ki smo ji pri ča, a ta pozaba, vsa skrem že na in obe še-njaška ob raz zgo do vine sprevra -ča v bedastega pajaca! Hre penim po no vem brat -stvu, »pobratimstvu ljudi v vesolju « (kot je pel hrvaški pesnik Tin Ujevic), a se zavedam, da je nedosegljivo in od nas oddaljeno bolj od »amnestije«. Amnestirati moramo eni druge, abolirati zgodovino, pro gra mi ra ti pri hod nost. Kar zaen krat Evropi ne gre prav do bro od rok. revije - Za mladino in otroke Galeb bo svoje mlade bralce spremljal tudi med počitnicami Šolsko leto se je dejansko že izteklo. Te dni naši malčki zapuščajo šolske klopi in se bodo za skoraj tri mesece popolnoma predali brezskrbnim poletnim počitnicam. S poletjem pa se bodo od malih bralcev poslovili letošnji Galebovi prijatelji in njihovi ustvarjalci, ki so skozi vse leto skrbeli, da ne bo malčkom dolgčas in da bi pritegnili njihovo zanimanje s to ali ono dogodivščino. Preden pa zajadrajo naše misli k morju, bomo spet segli po reviji in jo skupaj prelistali. Znova se bomo skupaj spustili v svet domišljije in zadovoljili otrokovo vedoželjnost ter obogatili njegov celosten razvoj. Pa začnimo pri starih znancih, pri Manji na primer; že res, da je ona še majhno dekletce, vendar si s pomočjo svojih radovednih vprašanj širi obzorje in raz-ode va čar vsa kda na. Prav go tovo je pristna radovednost bolj koristna od posedanja pred televizijskim ekranom ali računalnikom; Gajine prijatelje ne spravi odtod niti mamino ustrahovanje s čarovnicami in škrati. S te- levizijo k sreči nimata nikakršnega opravka mala otroka s koliščarskega naselja, ki se raje igrata z bobrovima mladičema, za katera morata skrbeti, ker jima je mama umrla. Kaj pa Maja? Se še vedno igra z Ajam? V majskem Galebu je dekletce znova poletelo v svet onkraj zrcala, v nebo, kjer so tudi živali večje kot na navadnem sve tu, kjer ni sovraštva, kjer se vsi ima -jo radi. Tokrat pa je staršem povedala svojo dogodivščino, oni pa so ji raz-odeli resnico o zrcalni sliki in nerealni Ajam. Svojevrstne igre sta se lotila tudi Erik in Ema, ki se gresta detektiva in se tokrat ukvarjata s pravo rešilno akcijo v pomoč pravljičarju, ki je že dolgo zaprt v stolpnici. Dobro vemo, da je v živalskih pravljicah prikazan otroški svet, da imajo živali take lastnosti kot otroci in ravno zato oni radi berejo tovrstne zgodbe, ker so jim tako blizu. Prijatelja miška in medved se v maju odpravljata na pot proti zobni miški, ki v zameno za mlečni zobek podari cekin-ček... ravno tako kot nam. Kakor na- »Ježek« Magde Tavčar ši otroci, se tudi mlada vrabčka med sabo norčujeta o prvi ljubezni, nato pa se posmehujoče spravita nad ubogo šojo, kije ujela sila debelega črviča. Ob ribniku pa si žaba ne da miru in kar naprej skače sem ter tja, dokler je ne prestraši štorklja. V naših gozdovih pa ne živijo le živali, temveč tudi vile, ki se kot pravi slovenska ljudska pripovedka z Vipavskega s petjem oglašajo pred dežjem. S svojimi preprostimi besedami in zbirčno izbranimi rimami se Gale-bove pesmi zapišejo v spomin in dušo bralcu; v njih najde veselje, kot v sveži poeziji Pomlad v maju ali hudomušni Za lahko noč in prisrčni Ježek si bodice šteje, ki je opremljena z notami; nauči se spoštovati naravo in občuti, da je tudi sam del nje, kot pravijo pesmi Kje se skriva veter?, Lastovice, Moji prinašalci, nauči se tudi lepih besed, kot v pesmi - besedni igri Beseda v besedi, nenazadnje pa odkriva vrednote prijateljstva v pesmih Metulj in lokvanj ter Prijatelja. Galeb seveda spremlja bralce od malih nog pa vse do odraščanja in poskrbi za vsakega od njih z zanimivimi stranmi. Najmlajši si seveda dajo duška na zadnjih straneh, kjer se ukvarjajo z raznoraznimi igricami oziroma besednimi ugankami, križankami, dogodivščinami Hribcev, nekoliko starejši pa odgovarjajo na tradicionalni Glebov kviz in preizkušajo svojo spretnost v izrezovanju in pregibanju papirja. Marsikdo je vzljubil naravoslovje odkar prebira zanimivo rubriko Skrivnostni svet živali, ki predstavlja tokrat morske veternice in korale; v rubriki za šolnike in starše pa psihologinja analizira vzroke in postopke, ki privedejo do tega, da zaide otrok na kriva pota. Prijatelj kuharček Škrobek pa ima glavo že na počitnicah, saj že v majski številki kliče hobotnice na plažo. In že smo pri koncu revije, kjer je seve da več pro sto ra posve čene ga risbam in pismenim izdelkom šolarjev iz Nabrežine, Škednja, Doline, Re-pentabra in Proseka. (sas) gorica - V okviru festivala Komigo Prijetna izvedba Rossinijeve opere Seviljski brivec Radoživost Rossinijeve opere vselej privleče občinstvo bumbaca Goriški Kulturni dom je v letošnji festival komičnega gledališča Komigo vključil tudi komično opero, popularnega Rossinijevega Seviljskega brivca. Izbira je bila zelo posrečena, kajti gostovanje ljubljanske Opere je v celoti odtehtalo neprepričljivo izvedbo Verdijevega Nabucca v Trstu. Čeprav je bila opera postavljena v takorekoč komorni obliki - namesto orkestra je pevce pri klavirju spremljal dirigent Igor Švara -, je umetnina zaživela z neokrnjeno močjo svojega komičnega naboja, ki se po skoraj dveh stoletjih še vedno ni izpraznil; dandanes smo sicer vajeni bolj pretanjenih in odčaranih situacij, toda ljubka naivnost in krepka ljudska šega-vost še ved no potegne ta za seboj še tako zahtevnega gledalca. Režijo je zasnoval Ciril Debevec, pevci pa so se Rossinijevi "organizirani norosti" predali z užitkom, ki so ga uspešno posredovali občinstvu. Preprosto scenografijo in tradicionalne kostume so oblikovali Anton Bavčar, Danilo Ša-pla in Zden ko Gre go rič, zgodba o "ne - PTL: prvenec Maše Kagao Knez V Plesnem teatru Ljubljana bo jutri ob 21. uri plesna premiera prvenca Maše Kagao Knez, ki ga je naslovila Moja (boljša?) polovica?/My (better) half?. Avtorica v predstavi s pomočjo soplesalca Nestorja Kouameta sko zi ples tema ti zira vpra ša nje, ali je celovitost sploh mogoča in ali ni tako, da se vse razbije na drob ce. Pono vitvi sta na pove da -ni 11. in 12. junija. Avtorsko glasbo k predstavi so prispevali Igor Leo nar di, Blaž Korez, Damir Maz rek, pod ob li ko vanje lu či in sceno se podpisuje Team, kostu-mografinja je Katja Koritnik Ko-mljanec. Mentorica predstave je bila Sinja Ožbolt. (STA) koristni previdnosti" starega Bartola pa je občinstvo od vsega začetka zapeljala v vrtinec komičnih situacij. Ob odsotnosti orkestra se je mojster Švara od-lo čil za ne kaj rezov: brez uver ture nas je takoj uvedel v Seviljo, kjer je Figaro v znameniti Cavatini predstavil svoje mno gos tran ske spo sob nos ti. Ope ro smo poslušali v lepem in duhovitem slovenskem prevodu, kije pevcem omogočil igralsko neposrednost. V naslovni vlogi se je imenitno izkazal baritonist Zdravko Perger, živahen ter odrsko in pevsko radodaren interpret, v pevski zasedbi pa smo odkrili nadarjeno mlado mezzosopranistko Barbaro Sorč, ki se še izpopolnjuje na ljubljanski Akademiji, kljub temu pa je v vlo gi Ro si ne raz -odela lep in tehnično že dobro izvežban glas. Njen uspešni snubec, v Lindora preoblečeni grof Almaviva, je zaživel z lirsko rahločutnim glasom tenorista Andreja Debevca, ki je v svojih arijah za-blestel s plemenitim fraziranjem. Pevsko kakovost je potrdila tudi sopranist-ka Edita Garčevic Koželj, ki je znala stransko vlogo Berte oblikovati z muzi-kalnostjo in duhovitostjo, kot prekaljeni odrski maček pa je v vlogi Don Bartola nastopil Franc Javornik: suvereno in prepričljivo je na odru razdajal svoje bogate pevske in igralske izkušnje. Šibka točka pevske zasedbe je bil basist Al Vrezec, ki je vlogi Don Basili-a zadostil z veliko igralsko vnemo, izpostavil pa je tehnične pomanjkljivosti svojega glasu. Cavatine, arije, pa tudi recitativi in concertati so stekli dokaj sproščeno: čeprav je bil Igor Švara pretežno zaposlen s težavno partituro pri klavirju, so se pevci izkazali kot ubran ansambel, ki je opero doživljal in poustvarjal v pravem Rossinijevem duhu. Aplavzov je bilo veliko, tako med prizori kot tudi ob zaključku, tudi tokrat je hudomušni Gioachi-no dosegel svoj cilj ter nam podaril dobri dve uri le pe glas be in is kre ne zabave. Katja Kralj / KULTURA Sobota, 9. junija 2007 15 koper - Ob stoletnici v Trstu rojenega likovnega umetnika Lojze Spacal, sin morja in Krasa ustvarjalec širšega evropskega prostora Včeraj so Obalne galerije pripravile tri otvoritvene dogodke obsežnega pregleda umetnikovih del Ob stoletnici rojstva Lojzeta Spacala so del njegovih stvaritev razstavili tudi v slovenskih obmorskih krajih. Obalne galerije Piran so namreč včeraj ob prisotnosti visokih gostov odprle pregledno razstavo Spacalovih mozaikov, tapiserij in likovne opreme ladij, ki bo v Kopru, Piranu in Portorožu na ogled 31. avgusta. Zbirka zajema predvsem manj znana dela. Kustosinja razstave je Nives Martin, ki je uredila tudi trijezični katalog. V pripravah, ki so trajale več kot eno leto, pa je bil najbolj dejaven umetnikov vnuk Martin Spacal. Veliko del je razstavljenih prvič, za ne ka te ra so mis li li, da so že uni če na. Pripravljavci so jih našli v galerijah (v Rimu, Genovi, Ljubljani, Štanjelu in Novem Sadu), ustanovah in podjetjih, v številnih zasebnih zbirkah ter v dediščini družine Spacal. Vsa odkritja so popisali in poslikali. V piranski Mestni galeriji in v koprski galeriji Loža so razstavljene Spacalove tapiserije in mozaiki (ti so sicer v več primerih vgrajeni v stavbe, zato so v galerijah predstavljeni samo fotografsko). Ker Spacal slovi predvsem kot grafik, je tudi nekatere poznavalce presenetila ugotovitev, da je več kot 40 let kontinuirano ustvarjal tudi tovrstna dela. Tudi na njih so motivi prepoznavno Spacalovi, to rej po dob ni tis tim, ki jih je upo do -bil že v drugih umetniških zvrsteh. Še bolj je avtorje razstave presenetilo odkritje obsežnega Spacalove-ga opusa likovne opreme ladij. Posnetke tega segmenta njegovega ustvarjanja so zdaj razstavili v Vili San Marco v Portorožu in v koprskem Pokrajinskem muzeju. Gre med drugim za podobe, ki so krasile notranjost razkošnih čezoceank Eugenio C, Raf-faello, Leonardo da Vinci, Roma, Oceania in Saturnia. Martin Spacal je po ve dal, da je je med raz is ko va njem opusa svojega deda presenečeno ugotovil, da so pred drugo svetovno vojno v Trstu med opremljevalci ladij prevladovali Slovenci. To bi bilo verjetno vredno še nadaljnjega raziskovanja. V Obalnih galerijah poudarjajo, da z razstavami tudi obujajo pomemben segment polpretekle zgodovine tega prostora., saj je kraški umetnik v 50-ih, 60-ih in 70-ih letih prejšnjega stoletja po več mesecev na leto živel in de lal v Pi ra nu. Vče raj so na vseh treh raz stav - Uradna slovesnost v koprski Loži fpa nih mestih pripravili krajše slovesnosti, prvo v koprski Loži. Po direktorju Obalnih galerij Toniju Biloslavu je obiskovalce nagovoril eden od dveh častnih pokroviteljev razstave, piranski župan Tomaž Gantar, ki je poudaril da mesta v Slovenski Istri slovijo po umetnosti in zatrdil, da območje postaja pomembno križišče kulturnih tokov. Te besede je izrekel tudi v imenu odsotnega koprskega kolega Borisa Popoviča. Prisotni pa so bili predstavniki sosednjih držav. Veleposlanik Republike Italije v Sloveniji Daniele Ver ga je po ve dal, da je pri šel po zdra -viti predstavitev osebnosti, ki je prispevala k razvoju umetnosti v regiji. Pri tem ni omenjal držav, narodnosti ali mej. Da Lojze Spacal ni samo slovenski ali italijanski, ampak evropski, je dejal odpravnik poslov veleposlanika Srbije v Sloveniji, Goran Kraj-novic. Pri tem je poudaril vlogo Ateljeja 61 iz Novega Sada, specializirane ga za ve ze ni ne, ki je teh nič no iz pe -ljal velik del Spacalovih načrtov. Za konec je obiskovalce pozdravil še drugi častni pokrovitelj, predsednik Furlanije - Julijske krajine Riccardo Illy. Poudaril je, daje ponosen s šolo za izdelovalce mozaikov iz Spilimberga, ki je tudi posodila Obalnim galerijam več Spacalovih izdelkov. Kot drugi razlog za svojo prisotnost je navedel, da likovna umetnost ne potrebuje prevodov in zato zbližuje narode. Nenazadnje pa je poudaril, da je do pokoj ne ga umet ni ka ču til glo bo ko spo -štovanje, osebno prijateljstvo in bližino. Med gosti velja omeniti še italijanskega konzula v Kopru Carla Gambacurto, deželnega odbornika za kulturo Roberta Antonaza, koprskega podžupana Janija Bačiča, predstavnike šole za izdelovalce mozaikov iz Spilimberga na čelu z ravnatelijem Gianpierom Brovedanijem, in ustvarjalke tapiserij iz novosadskega Ateljeja 61. Otvoritev se je zaključila z esejem o Spacalu, ki ga je prebrala kustosinja Nives Marvin. (B.K.) benetke Odprli slovenski paviljon Bienala Slovenski paviljon na beneškem Bienalu umetnosti so odprli včeraj v Galeriji A + A in sinoči na otoko San Servolo. Na teh lokacijah so postavili delo Tobiasa Put-riha, 35-letnega diplomanta kiparstva, poimenovano »Beneški, at-mosferičen«. Putrih je umetnik, ki ima čast predstavljati Slovenijo na eni najbolj privlačnih in odmevnih mednarodnih razstav v svetu. Za širše občinstvo bodo 52. mednarodni likovni bienale odprli v nedeljo. Na njem se predstavljajo ustvarjalci iz 76 držav.V Galeriji A+A so postavljene Putrihove ma- kete, risbe in skulpture, ki raziskujejo razmerje med maketami in arhitekturnim prostorom, na San Servolu pa začasni paviljon, ki bo deloval kot kinematograf za projekcije avtorskih filmov. Program bodo sestavljali tematski sklopi, posvečeni zgodovinskim osebnostim iz 50 -ih, 60 -ih in 70 -ih let, ter projekcije videov slovenskih umetni kov. »Be neš ki, at mos fe ri čen« je hkrati arhitekturni projekt in kiparska stvaritev. Komisar razstave je Aleksander Bassin, postavitev je bila v rokah Mestne galerije Ljubljana. (STA) škofja loka - Ob 50-letnici smrti Poklon Plečniku V galeriji Loškega gradu so pripravili razstavo Plečnik na Loškem Le tos mi ne va 50 let od smr ti naj več -jega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika (1872-1957), katerega dela spadajo med naj iz vir nej še re šit ve v ev rop ski ar hi tek tu -ri 20. stoletja. Plečnika je življenje zaneslo tu di na Loš ko, kjer so se ga spo mni li z odprtjem razstave Plečnik na Loškem v galeriji Loškega gradu. Njegovo življenje in delo v Škofji Loki in njeni okolici bo na ogled do kon ca ok tob ra. Na slav nost ni otvo rit vi je o Pleč ni ku kot »naj več je mu Slovencu, na katerega smo lahko ponosni«, spre go vo ril ge ne ral ni di rek tor di rek to ra ta za kul tur no de di šči no pri mi nis tr stvu za kulturo Damjan Prelovšek. Plečnik je po njegovem mnenju veliki čudež, saj se je iz mizarja na Dunaju prelevil v uspešnega ar-hi te kta. Sve tov ni slo ves si je Pleč nik pri do bil z ustvarjalnimi posegi v Ljubljani, na Dunaju in v Pragi. »Svoj neizbrisni pečat je pustil v treh evropskih prestolnicah, pot pa ga je za ne sla tu di na Loš ko, kjer se je ze -lo dobro počutil, na kar smo v Škofji Loki lah ko po nos ni,« je po uda ri la di rek to ri ca Loškega muzeja Jana Mlakar. Pojasnila je, da v Loškem muzeju hranijo mizo, ki jo pripisujejo Plečniku, in originalni nagrobnik, ki ga je Pleč nik ob li ko val za pri zna ne -ga škofjeloškega biologa Franca Jesenka. Največje bogastvo na Loškem pa je Plečnik zapustil v Šentjakobski cerkvi. Na razstavi prikazujejo vse lokacije na Loš kem, kjer je Pleč nik de lal in pus til svoj pečat. Hkrati pa razstava predstavlja Plečnika kot osebnost, izjemno po človeški plati in vzvišeno v svoji umetniški viziji. Za postavitev razstave je poskrbela oblikovalka Jasna Vastl, za podobo spremljevalnega kataloga in zloženke pa Miljenko in Maja Li cul. Be se di la v ka ta lo gu so po leg Mla -karjeve in Prelovška prispevali Svetko Ko-bal, Tone Mlakar in France Štukl. »Čeprav danes ne zidamo več tako, kot je Pleč nik, pa se lah ko od nje ga ve li ko nau či mo,« je o ak tu al nos ti Pleč ni ka v so -dob ni ar hi tek tu ri po ve dal Pre lov šek in do -dal, da šele danes odkrivamo bogastvo arhitekture 20. stoletja, ki ni bila le funkcionalna, ampak večslojna. (STA) koroška - Koncert v Železni kapli Etnoploč trio s pevko Martino Feri navdušil Kot je bilo pričakovati, so člani skupine Etnoploč trio ter pevka Martina Feri v soboto zvečer dobesedno osvojili tudi koroške poslušalce. Po Trstu, Doberdobu, Gorici, Štever-janu in Madžarski se je torej zamejski trio uspešno se predstavil tudi med Koroškimi Slovenci, in sicer v Železni kapli. Sodelovali so namreč na uradnem odprtju tamkajšnje nove kulturne dvorane, kjer so ob zaključku sloves nos ti pri re di li nji hov ce lo ve čer ni kon cert. V prvi zasnovi je bil koncert zamišljen na prostem oziroma na trgu pred cerkvijo v Železni ka pli, a mu has to vre me ni bi lo na klo nje no pri re di te ljem. Ne glede na to pa gre poudariti, da je številna prisotna publika nagradila tako člane Etnoploč tria kot pevko Martino Feri z dolgimi in toplimi aplavzi. Koncert je sodili v okvir pro jek ta »Pre ko 4 Olt re«, ki si ga je za mis lil Kulturni dom iz Gorice. Projekt je bil tudi dobro os no va za za met ke »iz vo za« na še kul tur -no-glasbene dejavnosti, tako v Slovenijo, kot tudi med rojake v Avstriji in na Madžarskem. Po leg te ga pa je pro jekt do dat no utr dil so de -lo va nje med go riš kim Kul tur nim do mom oziroma SKGZ in Slovensko prosvetno zvezo s Celovca, Zvezo Slovencev na Madžarskem, kot tudi z Italijansko unijo. Poleg tega ne gre v zvezi s projektom »Preko« prezreti sodelovanje s Kulturnim domom iz Gorice, z občinami Doberdob, Sovodnje ob Soči, Gorica, Šem pe ter - Vr toj ba in No va Go ri ca, z be neš -kimi kulturnimi organizacijami, z društvi italijanske narodnostne skupnosti v Sloveniji in Hrvaški, še posebej z glasbenim društvom Baladoor iz Kopra (Baladoor Jazz Festival koncerti v Kopru in Zadru). Z vsebinskega vidika pa je najvažnejše, da se nastavljeno sodelovanje ne bo zaključilo z uradnim iztekom programa, ampak bo v bodoče organiziran še mar si ka te ri glas be ni do go dek v ne kak šno na -daljevanje projekta »Preko 4Oltre«. Med sled nje gre za be le ži ti kon cert, ki bo ko nec ju -nija. Etnoploč trio z Martino Feri se bo namreč predstavil na osrednjem trgu v Ronkah in to na po bu do kul tur ne ga druš tva Jad ro ozi -ro ma slo ven skih kul tur nih or ga ni za cij na Laš kem. Po mem ben do go dek, ki bo prav go -tovo izpostavil glasbeno kvaliteto zamejskih izvajalcev, istočasno pa izrazil vitalnost Slovencev v Romjanu, Ronkah in Tržiču, ob 20-let ni ci druš tva Jad ro. ( ik) 1 6 Sobota, 9. junija 2007 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it gorica - Sindikat Filt-CGIL naslavlja na Bruselj peticijo s podpisi brezposelnih Večina špediterjev še vedno brez službe Nekateri ne prejemajo več mesečne podpore, ki bo s koncem leta kakorkoli ukinjena gorica - Za dvig zaposlitvene ravni Povezujejo delodajalce z delojemalci Goriška pokrajinska uprava je močno angažirana na področju zaposlovanja. Novo pobudo je včeraj predstavil pristojni odbornik Marino Vi-sintin, ki je poudaril, da si prizadevajo za vzpostavitev tesnejših stikov in sodelovanja z goriškimi podjetji. Namen teh prizadevanj je odgovarjati na potrebe po delovni sili in hkrati zaposlovati brezposelne in težje zaposlji-ve osebe. »Sestavili smo delovno skupino strokovnjakov, ki bo sprva eksperimentalnega značaja in bo delovala kot vezni člen med zahtevami delodajalcev in delojemalci. Obenem bomo prirejali tečaje za usposabljanje kvalificirane delovne sile,« je pojasnil Vi-sintin in dodal, da poleg splošnega trenda na tržišču, ki privilegira zaposlovanje za določen čas in prekerno delo, se podjetja soočajo tudi s težavo nabavljanja kvalificiranega osebja. »Želimo si, da bi pokrajinski urad za zaposlovanje prešel iz statičnega v učinkovitejše operativno delovanje,« je včeraj poudaril Visintin. Brezplačnih storitev nove delovne skupine (imenovali so jo »task force«) pri pokrajinskem uradu za zaposlovanje, ki je nastala tudi s finančno podporo države in dežele FJK, se bodo lahko posluževala podjetja z več kot dvesto uslužbenci. Posebno pozornost bodo namenjali zaposlovanju prizadetih oseb, delavcev v presežku in delavcev, ki so bili ob delo zaradi stečaja podjetja. Skupino bo sestavljalo osebje goriškega in tržiškega zavoda za zaposlovanje, in sicer Valentina Olivo, Enrica Mocchiutti, Luca Cipriani in Pierpaolo Ciana; delo bo koordinirala pokrajinska funkcionarka Elena Ciancia. Na pokrajini so tudi prepričani, da bo delovna skupina sposobna vnaprej ugotoviti potrebe po kvalificirani delovni sili pri posameznih podjetjih na Goriškem in da bo znala pravočasno usposobiti poklicne profile, ki primanjkujejo. (vs) Sindikat zaposlenih v prevozništvu Filt-CGIL bo v Bruselj poslal peticijo s podpisi delavcev špediterskih podjetij na Goriškem, Tržaškem in Videmskem, ki so po vstopu Slovenije v Evropsko unijo izgubili službo in po treh letih še vedno iščejo stalno zaposlitev. Le-teh naj bi bilo v deželi FJK približno tristo, morda pa jih je več, saj uradni podatki zavoda INPS ne vključujejo delavcev, ki prvega maja 2004 niso bili v delovnem razmerju za nedoločen čas. »Številni so imeli začasne pogodbe, težko pa je določiti tudi število delavcev, ki so jim zaradi krize znižali mesečno plačo,« je na včerajšnji predstavitvi peticije na desežu družbe za upravljanje goriškega tovornega postajališča SDAG poudaril Elio Gurtner, goriški tajnik sindikata Filt-CGIL. »Na podlagi obljub, ki smo jih bili deležni pred širitvijo EU, naprošamo Evropski parlament, da ukrepa in nam ponovno zagotovi družbeno in finančno gotovost,« piše v dokumentu, za katerega so se zavzeli delavci, sindikat zaposlenih v prevozništvu in deželno vodstvo sindikata CGIL, ki računajo, da bodo pred koncem poletja dobili odgovor. »Menimo, da obstajajo še neizkoriščeni evropski skladi, ki bi jih lahko izkoristili za prekvalifikacijo in ponovno zaposlitev špediterjev v naši deželi. Od decembra 2006je na primer aktiven Evropski sklad za prilagajanje globalizaciji (ESPG), kije namenjen kriznim stanjem,« je povedal Mau-rizio Battistini, predstavnik združenja špediterjev, ki se že od vsega začetka obrača na Poslopje špediterskih podjetij ob štandreškem mednarodnem mejnem prehodu bumbaca vse pristojne institucije, da bi prišlo do ponovne zaposlitve špediterjev, ki so bili ob delo. Zaenkrat je peticijo podpisalo 95 delavcev, sindikalni predstavniki pa računajo, da bodo zbrali preko tristo podpisnikov. »V Furlaniji-Julijski krajini je leta2004 na področju špedicije izgubilo delo okrog 320 delavcev. Po naših podatkih je bilo decembra 2006 približno 180 delavcev, ki je našlo zaposlitev, in 140 brezposelnih. Treba pa je upoštevati, daje med 180 zaposlenimi največ 15 odstotkov takih, ki so ponovno našli stalno mesto. Kar zadeva Goriško, je z vstopom Slovenije v EU izgubilo delo 72 špediterjev. Približno 40 jih je ob koncu lanskega leta bilo še brez službe,« je povedal tržaški tajnik sindikata Filt-CGIL Angelo D Adamo in podčrtal, da je bilo leta 2004aktiviranih kar nekaj socialnih blažilcev, ki pa niso zadostovali. »Decembra 2003 je bil odobren deželni zakon, s katerim je bil sektor špedicij in povezanih prevoznih dejavnosti vključen med tiste, ki lahko uporabljajo socialne blažilce,« je pojasnil D'Adamo. Deželni zakon je dal na razpolago 10.000.000 evrov, ki pa so danes že skoraj izčrpani. Delavci, ki so bili ob službo, so v prvem letu dobivali po 800 evrov mesečne podpore, danes pa je ta vsota razpolovlje-na. Udeleženci včerajšnjega srečanja so celo trdili, da nekateri izmed njih sploh ne dobivajo več mesečnih čekov. »Le-teh vsekakor ne bodo več prejemali po 31. decembru 2007,« je napovedal D'Adamo. (Ale) Med besedo in molkom.. .poezija 1 VRAČANJE BESEDE 12. junija ob 20.30 na dvorišču KB centra v Gorici gorica - Šolstvo Dijake čakajo izpiti Dijaki in učenci slovenskih šol na Goriškem bodo z današnjim dnem lahko puščali šolske knjige na policah in polnili svoje nahrbtnike s kopalkami, brisačami in križankami. Danes se namreč zaključuje šolsko leto in se začenjajo dolgo pričakovane poletne počitnice, na katere pa bodo morali maturantje in dijaki tretjih razredov nižjih srednjih šol še nekaj časa počakati. Rezultati dijakov višješolskih zavodov Ivan Cankar, Žiga Zois in Jurij Vega bodo objavljeni v četrtek, 14. junija, dijaki licejskega pola pa bodo morali počakati do sobote, 16. junija. Dijaki petih razredov, ki bodo prepuščeni na državni izpit, se bodo s prvo pisno nalogo iz slovenščine spoprijeli 20. junija. Drugo pisno nalogo, ki je sprecifična za vsako študijsko smer, bodo maturantje opravili dan kasneje. Predmet druge pisne preizkušnje bodo za dijake zavoda Cankar turistične tehnike, za vrstnike zavoda Zois gospodarsko poslovanje, medtem ko bodo maturantje zavoda Vega pisali nalogo iz informatike. Na klasičnem liceju Primož Trubar bodo maturantje morali pokazati svoje znanje latinščine, dijaki družboslovne smeri liceja Simon Gregorčič bodo imeli opravka z družbenimi vedami, njihovi vrstniki iz znanstveno-teh-nološke smeri pa se bodo spopadli z matematiko. Multidisciplinarna pisna naloga je za vse višje srednje šole določena za ponedeljek, 25. junija, ustni izpiti pa bodo verjetno 28. junija. Dijaki nižje srednje šole Ivan Trinko iz Gorice bodo dočakali končne ocene 14. junija. Dan kasneje se bodo s pisno nalogo iz slovenščine začeli izpiti za dijake tretjih razredov, nato pa bodo na sporedu še italijanščina, matematika, angleščina in nemščina, ki je bila za nekatere izbirni predmet. Dijaki nižje srednje šole iz Doberdoba bodo spričevala dobili že 12. junij a, med 13. in 18. junijem pa bodo tretješolci zasedeni s pisnimi nalogami. Doberdobski nižješolci bodo danes ob 9. uri v župnijski dvorani imeli tudi zaključni nastop. (Ale) gorica - Prvo zasedanje novega občinskega odbora Gentile hoče učinkovitost in brezplačne tečaje za voznike Med prioritetami nove občinske uprave je boljša organiziranost upravnih mehanizmov. Zato je na prvem zasedanju Romo-lijevega občinskega odbora, ki je potekalo včeraj, podžupan Fabio Gentile predlagal sklic sestanka med županom, odborniki, vodilnimi funkcionarji in predstavniki sindikatov. »Vsak odbornik ima več zadolžitev in mora sodelovati z različnimi uradi, zato je pomembno, da vzpostavimo učinkovitejše stike,« je poudaril Gentile, ki je uvrstil med prioritete uprave tudi organizacijo brezplačnih tečajev za ponovno pridobivanje točk na vozniškem dovoljenju. Tečaje je svojčas že predlagala bivša uprava, Gentile pa je poudaril, da želi pobudo uresničiti. Novi odborniki, med katerimi ni bilo Antonia Devetaga, so včeraj spoznali občinskega tajnika Andre-o Ravagnanija, s katerim so preverjali delovanje občinskih mehanizmov. »Šlo je bolj za informativno srečanje. Našteli so najnujnejše ukrepe na raznih področjih,« je povedal Stefano Cosma, kije prevzel občinski tiskovni urad, iz katerega - naj posebej opozorimo -smo včeraj prejeli sporočilo o delovanju odbora tudi v slovenščini. (Ale) Prvo redno zasedanje Romolijevega odbora bumbaca gorica-tržič - Uprave o kotaciji ladjedelniške družbe Proti ošibitvi Od rimske vlade zahtevajo jamstva o lastništvu in ciljih finančne operacije »Vlado opozarjamo, da Goriška ne bo sprejela oši-bitve vloge ladjedelnice Fincantieri.« Tako je včeraj poudaril predsednik pokrajine Enrico Gherghetta, ki je s predstavniki osmih občin (Tržič, Doberdob, Gradišče, Fara, Šlovrenc, Krmin, Romans in Zagraj) podpisal dokument o borzni kotaciji tržiške družbe (na sliki). »Podpisniki zahtevajo od vlade jamstva o tem, da bo ostal večinski delež ladjedelnice v rokah države, da cilj ope- racije ni le moledovanje denarja ter da bo prišlo do novega dogovarjanja s krajevnimi upravami in sindikati,« pravijo Gherghetta in ostali upravitelji. Tržiški župan Gianfranco Pizzolitto pa posebej poudarja, da brez širokega konsenza - mnenja sindikalnih združenj so namreč še vedno deljena - bi lahko imela kotacija negativne učinke. Dokument, ki ga bodo lahko podpisale še druge občine, bodo v ponedeljek poslali v Rim. (Ale) / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 9. junija 2007 17 gorica - Deželni predsednik SKGZ Pavšič pisal novemu županu Romoliju Poziva ga k upoštevanju manjšine in utrjevanju sožitja Semolič se je zahvalil Brancatiju: »Spremenili ste mesto in nam dali to, česar nam ni nihče prej« Semolič izroča Brancatiju spominski dar Rudi Pavšič opozarja Ettoreja Romoli-ja na izzive novega časa in na vlogo manjšine ter ga poziva k utrjevanju dialoga z Novo Gorico. Deželni predsednik Slovenske kultur-no-gospodarske zveze je namreč na novega goriškega župana včeraj naslovil pismo - v slovenskem jeziku -, v katerem je ob čestitkah izrazil prepričanje, da »boste z vašimi sodelavci in s celotnim občinskim svetom prispevali k nadaljnjemu razvoju našega mesta in čim boljše izkoristili priložnosti, ki nam jih ponuja novi čas«. V nadaljevanju je Pavšič zapisal: »Mestu, v katerem od vedno živi slovenska narodnostna skupnost, se ponujajo nove perspektive razvoja tudi ob novih scenarijih, ki se zarisujejo ob poslednjem padcu pregrade med Italijo in Slovenijo. Gorici in Novi Gorici se vse bolj ponujajo priložnosti tesnejšega sodelovanja ter skupnega načrtovanja in rasti. Kot predstavnik slovenske narodnostne skupnosti sem še posebej zainteresiran, da se v našem mestu nadaljujeta in utrdita dialog in sporazumevanje med osebami različnih jezikov in kultur, ki sestavljajo celovito skupnost občanov istega mesta. Zakonske in druge normative ponujajo tudi naši skupnosti možnosti razvoja in aktivne interakcije. Prepričan sem, da boste kot župan in občutljiva oseba razumeli naše poglede, potrebe in pričakovanja ter da bomo imeli več priložnosti za skupno razmišljanje in vzajemno bogatenje.« V istem pismu vabi Romoli-ja na čimprejšnje soočanje o navedenih vprašanjih. Pavšič torej poziva župana, naj ne bo odstopov od poti, ki jo je začrtala Brancati-jeva uprava. In ravno Brancatiju se je goriška SKGZ včeraj zahvalila med poslovilnim sprejemom na svojem goriškem sedežu. »Dober večer, župan,« mu je dobrodošlico izrekel Livio Semolič in dodal: »Vaša uprava je s kompetenco in modrostjo pospremila Gorico skozi zgodovinski trenutek odpiranja meje v novo obdobje. Tega nihče ne more zanikati. Slovenski narodni skupnosti pa ste dali to, česar ni nihče prej, in sicer zavest, da je enakovreden dejavnik našega mesta. Takšna zavest je prispevala k naši rasti, zato smo podpirali vašo upravo in ji zaupali. Gorico ste globoko zaznamovali, zato nova uprava ne bo mogla zbrisati vaših dosežkov.« Brancatiju se je v imenu deželne SKGZ zahvalil Pavšič, ki je poudaril, da sta bili Gorica in Nova Gorica v tem prelomnem obdobju evropski vzor sožitja na meji, kar nam je priznavala tudi Ljubljana: »V nas pa je jeza, ker smo takšno stvarnost uničili sami, ker nismo sposobni enotnosti. To nas danes sili k resnemu razmisleku.« Tako se je Pavšič obregnil ob volilne izide in zaključil: »Pot je začrtana, ne smemo nazaj. Normalnega življenja in sožitja pa se mora učiti tudi naša narodna skupnost.« bumbaca Brancatija je nagovoril še Igor Komel, kije z njegovo upravo sodeloval v vlogi predsednika slovenske konzulte. Iz hvaležnosti mu je v imenu Kulturnega doma izročil spominski dar. Podobno kot že v Novi Gorici je Brancatija prisrčni sprejem ganil. »Dober večer, prijatelji,« je pozdravil navzoče člane pokrajinskega vodstva SKGZ in povedal, da jim je posebej hvaležen za pozornost v času, »ko se mnogi potvarjajo, da me ne poznajo, kot da bi pozabili na skupaj prehojeno pot«. Poudaril je, da je odgovorno in inteligentno ravnanje manjšine omogočilo normalizacijo odnosov v mestu. »Porušili smo fizične in miselne meje. Gregorčičev kip in trijezični občinski letaki za Goričane niso več problem. Žal pa mi je, da nam ni uspelo te poti speljati do konca, predvsem kar zadeva deportirane. Čez pet let se Gorica ne bi več ozirala v preteklost,« je naglasil Brancati in pripomnil, da sta mu zgledno prepričanost v preseganje meja in sožitje priznala tudi župana Brulc in Valenčič. Dodal je še, da mu je goriški prefekt včeraj zagotovil, da bo do konca izpeljan postopek vračanja Trgovskega doma. (ide) dobrovo - Seja na Prazniku češenj Novi župan prvič s slovenskimi kolegi V ospredju župan Mužič in Romoli ob Brulcu med včerajšnjo občinsko sejo v Brdih foto km. Briški občinski praznik, ki so ga sinoči obeležili s slavnostno sejo, je bil priložnost za prvo uradno srečanje novoizvoljenega goriškega župana Ettoreja Romolija s slovenskimi župani obmejnih občin. V družbi števerjanskega župana Hadrijana Corsija, videmskega prefekta Camilla Andreane in sodelavca Stefana Cosme se je Romoli rokoval s slovenskimi kolegi, z njimi nazdravil in izmenjal nekaj besed. Seji so prisostvovali še avstrijski veleposlanik v Sloveniji Valentin Inzko, podpredsednik državnega zbora Vasja Klavora in župani iz sosednjih občin. Po zaključenem uradnem delu večera so imeli gostje priložnost za medsebojno spoznavanje ob banketu. Župan občine Brda Franc Mužič je na sinočnji slavnostni seji podelil občinsko priznanje - letos ga je prejel Pihalni orkester Goriška Brda -, čestital pa je še uspešnim Bricem, ki so se posebej izkazali v minulem letu. V nadaljevanju sta Mužič in župan občine Pliberk iz Avstrije Stefan Visotschnig podpisala listi- no o pobratenju in tako potrdila ustanovitev partnerskega sodelovanja. Občinski praznik v Brdih sodi pravzaprav v sklop Praznika češenj, ki se bo po včerajšnjem slovesnem začetku z izborom kraljice češenj in veličastnim ognjemetom nadaljeval danes s tradicionalnim kolesarskim maratonom; prihod na Dobrovo je predviden med 12. in 14. uro. Do 19. ure bo nato potekal kulturno-zabavni program z nastopi godb na pihala in mažoretnih skupin. Na šolskem igrišču se bo ob 20. uri začela Češnjeva zabava s skupino Kingston. Iz jutrišnjega programa, ki ponuja bogato bero športnih, kulinaričnih in etnološko obarvanih dogodkov, velja poudariti podatek, da bo od 11. do 19. ure na osrednjem trgu na Dobrovem potekal kultur-no-zabavni program z nagradnimi igrami, razrezom pite velikanke, karavano starodobnih vozil in tradicionalno po-vorko vozov, sledil pa bo skupen nastop petnajstih godb na pihala, ki bo združil 600 glasbenikov. (km) Z avtom v jarek Z avtomobilom so najprej porušili drevesi in nato pristali v obcestnem jarku, k sreči pa so odnesli le lažje poškodbe. Nesrečo na ulici Rivalunga pri Štaran-canu so včeraj okrog 17. ure utrpeli 42-letni Marco Lugli iz Ronk ter 26-letna sopotnika, Mark in Daniele iz Fogliana. Zaradi nepazljivosti je 42-letni šofer avta znamke volvo V70 zavozil s ceste, trčil v gnilo drevo in nadaljeval pot, ki se je končala v blatnem potoku. Sami so se izvlekli iz avta in se zatekli v bližnji lokal, medtem pa so mimoidoči sprožili alarm. Ko se je trojica vrnila na kraj nesreče, je našla karabinjerje, ki preiskujejo dinamiko in morebitne odgovornosti. Ministrica si želi češenj Praznik češenj na Dobrovem v Goriških Brdih bo danes obiskala tudi avstrijska zunanja ministrica Ursula Plassnik. Skupaj s slovenskim kolegom Dimitrijem Ruplom jo bodo najprej sprejeli v tamkajšnji vinoteki, nato jo bodo gostitelji povabili na ogled nasadov češenj, obisk pa se bo zaključil z ogledom vinske kleti Movia. (km) Premestitve v stalež Z deželnega šolskega urada so včeraj sporočili tri profesorske premestitve, ki zadevajo slovenske šole na Goriškem. S prvim septembrom letos bosta zasedla redno delovno mesto na nižji srednji šoli Ivan Trinko Patrizia Devide, ki je v Gorico prišla z večletnega poučevanja na Tržaškem, in Arturo Bresciani, medtem ko je Daria Pavio premeščena v stalež na nižjo srednjo šolo v Doberdobu. Vodena ogleda Tudi danes in jutri bodo Pokrajinski muzeji ponudili brezplačna vodena ogleda Piranesijeve razstave v palači Attems Petzenstein v Gorici. Ogleda bosta obakrat ob 17. uri, zanju pa bo treba odšteti le denar za vstopnico. Kriški semanji dnevi V Vipavskem križu potekajo še danes Kriški semanji dnevi. Po sinočnjem uvodu s komedijo Uglaševalec, bodo danes ob 17. uri odprli srednjeveško tržnico, ob 19. uri pa se bo začel kulturni program, ki mu bodo sledile viteške igre. Pod Globočakom V Kambreškem, v občini Kanal ob Soči, bodo danes potekali Peti Kulturni dnevi pod Globočakom. Začeli se bodo ob 15. uri, ko bodo Rezijanski brusači odkrili spominsko obeležje v zahvalo ljudem s Kambreško-Liškega območja. Po nagovoru župana bodo odprli et-notržnico, obiskovalci bodo lahko okusili rezijanski sir, si ogledali prikaze utrinkov pozabljene dediščine, lahko bodo poslušali pravljice v treh narečjih in se udeležili delavnice Rezijanskih plesov. gorica-nova gorica - Svojevrstni turnir odprla župan Brulc in odbornik Cosma Borderland, kjer meje skoraj več ni »Mivka z jadranske obale povezuje igralce, železniška postaja je povezovala Gorico in Dunaj« - Kaj pa skupni trg? Cosma in Brulc na trgu Evrope odpirata turnir odbojke na mivki bumbaca Na skupnem trgu se je včeraj začel prvi mednarodni odbojkarski turnir na mivki Borderland, ki bo potekal še danes. Dobrodošlico udeležencem sta izrekla novogoriški župan Mirko Brulc in novi goriški odbornik za šport Sergio Cosma. Italijanski pozdrav je prinesel Cosma, ki je sicer prišel na trg, a mejne črte ni prečkal. »Odbojkarske tekme bodo potekale na mivki z obale Jadranskega morja, ki je od nekdaj ločevalo in združevalo Italijane, Slovence in Hrvate, odvijale pa se bodo pred avstroogrsko železniško postajo, ki je Gorico povezovala z Dunajem,« je simbolne povezave z dogodkom in državami, od koder prihajajo udeleženci turnirja, potegnil Cosma. Njegovim pozdravom se je pridružil župan Brulc, ki je s simbolnim servisem začel odbojkarski turnir. Trg Evrope se je tako za dva dni spremenil v športno prizorišče, ki bo združevalo odbojkarje iz petih držav, in sicer iz Slovenije, Italije, Avstrije, Hrvaške in Črne gore. Posebno simboliko dogodku dodaja skupni trg obeh Goric, kjer se tekme odvijajo; tako kot stoji ena polovica trga v Sloveniji, druga pa v Italiji, tako je razdeljeno tudi odbojkarsko igrišče, na mejni črti pa poteka odbojkarska mreža. Zgodba o nastanku skupnega trga je posamezne skupine športnikov navdušila za številna skupinska fotografiranja, včerajšnjega uradnega začetka turnirja pa se je udeležil tudi nekdanji goriški župan Vittorio Brancati, kije turnirju - pred volitvami seveda - zagotovil občinsko pokroviteljstvo. Današnji del turnirja se bo začel ob 16. uri, zaključni odbojkarski obračuni pa bodo ob 20. uri. (km) 1 8 Sobota, 9. junija 2007 GORIŠKI PROSTOR / gabrje - Nad Logem avtorja Mitje Jurna Knjiga prišla med domačine Številne ljudi prevzeli pripoved in posnetki [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARN A V TRŽIČU RISMONDO, ul. E. Toti 52, tel. 0481-410701. U Kino Knjiga Nad Logem avtorja Mitje Jurna s Peči je v sredo doživela prisrčen sprejem v Gabrjah. Kulturno društvo Skala je namreč pripravilo predstavitev publikacije, ki je luč sveta zagledala pred kratkim. Mnenja smo, da je bila izbira Gabrij za prvo predstavitev knjige nadvse primerna, saj j e grič z imenom Nad Logem (oz. Nad Logom v knjižni slovenščini) le streljaj od ljubke vasice ob Vipavi. Kot smo že poročali, knjiga obravnava krvave dogodke iz prve svetovne vojne, ki so potekali na vzpetini in njegovi bližnji okolici. Ti dogodki so vezani na obdobje od sredine avgusta 1916 (po padcu Gorice in doberdobske planote) do konca vojnih operacij v Posočju konec oktobra 1917. Ime Nad Logem pa se zelo pogosto pojavlja tako na vojaških zemljevidih kot tudi v poročilih in pričevanjih s fronte. V predstavitev je uvedel domači moški pevski zbor, ki je pod vodstvom pe-vovodkinje Jasmine Gorjanc zapel pesmi, ki se nanašata na tisto kruto obdobje: Oj Doberdob in Škabrijel, ti gora smrti. Omeniti velja tudi, da se je prireditve udeležilo veliko ljudi, ki so pazljivo in z zanimanjem spremljali pripovedovanje in projekcijo res lepih in edinstvenih posnetkov o dogajanju na odseku fronte med Gabrjami in Dolom. V imenu društva je prisotne pozdravil Robert Juren, nakar je Katerina Citter Z leve Prinčič in Juren med gabrskim večerom bumbaca prebrala nekaj odlomkov iz knjige. Besedo sta nato prevzela Vili Prinčič in avtor Mitja Juren. Prinčič je v svojem posegu orisal zgodovinsko obdobje, ki je s svojim razprtijami med državami, pohlepu po tujih ozemljih in osebnih ambicijah takratnih kronanih glav privedlo do izbruha prve svetovne vojne. Boji so se na raznih evropskih bojiščih razplamteli že poleti 1914, v naše kraje pa so skoraj brez napovedi prihrumeli konec maja 1915. Dve leti in pol je na naših tleh umiralo na stotisoče vojakov raznih evropskih narodov, konec pa je vojna dočakala na reki Piave novembra 1918. Mitja Juren je podrobno opisal nastajanje knjige, kije zaradi svoje zgodovinske osnove zahtevalo veliko iskanja po arhivih, muzejih pa tudi zasebnih zbirkah. Kar nekajkrat se je moral avtor odpraviti tudi v državni arhiv v Rimu. Ker mu je pripravo knjige zaupal italijanski založnik in je namenjena italijanskemu tržišču, je pisana v italijanskem jeziku, na koncu pa je natisnjen tudi daljši povzetek v slovenščini. Gre torej za eno redkih publikacij o prvi svetovni vojni, ki je napisana v dveh jezikih. Kot rečeno, so v drugem delu gabrskega večera predvajali vrsto izredno zanimivih posnetkov izpred devetdesetih let. Ves večerje potekal izključno v slovenščini, v italijanščini pa je bila knjiga predstavljena včeraj v sejni dvorani goriške pokrajine. (VIP) GORICA - KINEMAX Dvorana 1: 17.30 -20.30 »Pirati dei Caraibi - Ai confini del mondo«. / Dvorana 2: 20.30 Projekcija kratkih filmov, ki so nastali na maratonu filmske produkcije 6m*60h. / Dvorana 3: 17.45 - 20.10 - 22.15 »Grindhouse - A pro-va di morte«. CORSO Rdeča dvorana: 1730 - 20.00 - 22.30 »Ocean's 13«. / Modra dvorana: 17.45 -20.00 - 22.15 »Quattro minuti«. / Rumena dvorana: 18.45 - 21.15 »Ocean's 13«. TRŽIČ - KINEMAX Dvorana 1: 17.30 -20.30 »Pirati dei Caraibi - Ai confini del mondo«. / Dvorana 2: 16.30 - 18.30 -20.20 »I Robinsons - Una famiglia spaz-iale«; 22.10 »Pirati dei Caraibi - Ai confini del mondo«. / Dvorana3:17.45 - 20.10 - 22.20 »Ocean's Thirteen«. / Dvorana 4: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Il destino nel no-me«. / Dvorana 5:18.00 - 20.10 - 22.15 »Grindhouse - A prova di morte«. NOVA GORICA: 19.00 »Spider Man 3«; 21.00 »Norbit«. H Šolske vesti MLADINSKI DOM sprejema do 15. junija vpise za novo šolsko leto s 25% popustom pri vpisnini; prireja od 11. do 15. junija pripravo na izpite male mature; od 3. do 7. septembra pa pripravo na vstop na srednjo šolo namenjeno petošolcem; za vpise in informacije Mladinski dom Gorica, ul. Don Bosco 60, tel. 0481-546549, 0481-536455 ali 328-3155040. Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Crispi 14 AGIP - Ul. Lungo Isonzo SHELL - Ul. Aquileia 20 ESSO - Ul. Trieste 106 FARA ERG - Ul. Gorizia 109 MEDEA ESSO - Most na Birši, na državni cesti 305 km 3+ TRŽIČ AGIP - Ul. Valentinis 61 AGIP - Ul. S. Polo TAMOIL - Drev. Cosulich 21 ŠKOCJAN ESSO - Državna cesta 14 (Pieris) KRMIN TAMOIL - Državna cesta 56 km 21 FOLJAN IP - Ul. III Armata 58 gorica - V uredništvu nas je obiskal 3.B razred šole Trinko Radovedni, kot se spodobi S Primorskim dnevnikom so preučevali novinarske žanre in se preizkusili v Sračjem gnezdu V goriškem uredništvu so nas v četrtek obiskali učenci 3.B razreda nižje srednje šole Ivan Trinko s profesorjema Majo Braj-kovič in Karlom Nanutom. Med šolskim letom so namreč preučevali novinarske žanre in so si zato želeli pobliže spoznati časnikarsko delo. Prišli so z zvrhano mero radovednosti, kot se za novinarje spodobi, in nas na začetku presenetili s pismom: »V veliko pomoč nam je bil vaš časopis - so povedali -, saj smo v njem iskali in našli to, kar smo obravnavali teoretično. Iskali smo oglase, obvestila, vesti, komentarje, intervjuje, ankete, jih prebirali, analizirali njihovo strukturo in jezik. Nato smo se preizkusili tudi sami. Vaš dnevnik nam je nudil priložnost prijetnega branja in poglabljanja učnih vsebin. Z zanimanjem smo sledili tudi svetovnemu dogajanju. Cenili smo stran namenjeno mladim, za katero skrbi uredništvo KLOP-a.« S pismom so nam izročili tudi izvod Sračjega gnezda, šolskega glasila, kije pravkar izšlo in prinaša tudi italijanska besedila, kar posebej priča o tem, da so naše šole kovačnice sožitja. ZDRUZENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA ŽUPNIJA SV. ANDREJA vabita na KONCERT CERKVENIH PESMI Mešani pevski zBor l^upa - (Peč (Pevsfe skupina S^U(grd 2Qmwrni zBorJiiCins Mešani pevs!