2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 13. februarja 2014  Leto XXIV, št. 7 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 13. februarja 2014 Porabje, 13. februarja 2014 Priznali so delo Erike Köleš Kiss na narodnostnem področju STR. 3 Ministrica za Slovence obiskala Budimpešto STR. 4 Dve desetletji meddržavnega manjšinskega sporazuma Samostojno in neodvisno Republiko Slovenijo je 15. januarja 1992 med prvimi priznala Republika Madžarska. Kmalu je sledil podpis temeljne pogodbe, nato pa sta obe sosednji državi sklenili Sporazum o zagotavljanju posebnih pravic madžarski narodni skupnosti v R Sloveniji in slovenski narodni manjšini v R Madžarski. 4. februarja so v Monoštru in Lendavi slavnostno obeležili dvajseto obletnico uveljavitve meddržavnega sporazuma, dogodkov sta se udeležila tudi ministra za zunanje zadeve obeh držav. Ma džarski zunanji minister dr. János Martonyi se je s svojim kolegom Karlom Erjavcem 4. februarja najprej sestal v prostorih Županovega urada v Monoštru, nato pa sta se oba politika udeležila slavnostne seje ob obletnici sporazuma v konferenčni dvorani Slovenskega kulturno-informacijskega centra. Pogovorov so se ob visokih gostih udeležili še drugi predstavniki slovenske in madžarske politike in diplomacije ter člani obeh narodnostnih skupnosti. Navzoči so prisluhnili predavanjem obeh ministrov ter tudi državnozborskega poslanca dr. Lászla Göncza, nekdanjega veleposlanika RS Ferenca Hajósa, predsednika Zveze Slovencev na Madžarskem Jožeta Hirnöka in članice Državne slovenske samouprave Marije Kozar o pomenu meddržavnega sporazuma. »Ta sporazum na področju zaščite manjšin je v tistih časih odigral pionirsko vlogo. Bil je vzor za druge podobne dogovore o varovanju narodnosti in hkrati predstavljal pomembno razvojno točko pri nastajaju manjšinskega prava« - je na kasnejši tiskovni konferenci izpostavil minister János Martonyi in dodal, da obravnavani sporazum ščiti tako kolektivne kakor tudi individualne pravice. Ustvaril je mehanizem preverjanja, kajti vsakokratne manjšinske mešane komisije nadzorujejo njegovo uresničitev. Je pa sporazum vplival tudi na odnose med obema sosednjima državama, tako Martonyi, saj obravnava manjšinskih vprašanj lahko krepi medsebojne stike. V preteklih dvajsetih letih je uspelo rešiti številna vprašanja, sta pa »obe strani pripravljeni nadaljevati začrtano pot« - je zaključil vodja madžarske diplomacije. Podpredsednik Vlade RS Karl Erjavec je izrazil veselje ob tem, da je bilo Porabje priča številnim visokim obiskom v bližnji preteklosti, kar dokazuje stalni politični dialog. »Zame je pomembno spoznanje, da sporazum o zagotavljanju posebnih pravic ni prazen papir, ni prazen dokument. Če dejansko pogledamo, kaj se je dogajalo v teh več kot dvajsetih letih, lahko rečemo, da obe manjšini uživata večjo zaščito kakor pred dvajsetimi leti« - je poudaril slovenski minister za zunanje zadeve in dodal, da ostaja uresničevanje sporazuma vselej nedokončano, kajti pri obeh skupnostih se porajajo nove želje. Obe manjšini pa sta močna vez med državama, tako Erjavec, kar ustvarja trdne odnose med sosedama. Slovenski minister je izrazil zadovoljstvo ob naporih madžarske vlade na področjih sistemskega financiranja organizacij, šolstva in političnih pravic, omenil pa je tudi izgradnjo cestne povezave med Verico in Gornjim Senikom. Med nalogami za prihodnost je izpostavil izboljšanje infrastrukturnih povezav med Slovenijo in Madžarsko, navedel prihajajoče naloge, vezane na madžarsko skupnost in se svojemu kolegu zahvalil za odprtje konzularne pisarne v Lendavi. V osrednjem mestu madžarske narodnosti v Sloveniji se je tistega popoldneva zbralo veliko gostov, tudi iz sosednje Železne županije. Uresničila se je stara želja madžarske skupnosti: v Lendavi so odprli konzularno pisarno. Po prerezu traku je slavnostni govornik minister János Martonyi povedal, da je po časih zapiranja nastopilo obdobje odpiranja. Kot je povedal, vlada Madžarske izvaja zadnjih nekaj let politiko odpiranja, tudi v smeri sosednjih držav. »Pogosto se govori: obstajajo velike madžarske skupnosti in take sosednje države, kjer so podobne skupnosti majhne. Kakor na primer v Sloveniji. Za nas pa to ni pomembno, kajti za nas je pomemben vsak Madžar in vsaka madžarska skupnost« - je poudaril vodja madžarske diplomacije in izpostavil nemotene odnose s Slovenijo. Opozoril je, da sta se državi leta 1997 dogovorili za medsebojno odprtje konzulatov, kar se je v Lendavi uresničilo šele danes. Nastanek predstavništva pa lahko pozitivno vpliva na razvoj gospodarsko-kulturnih odnosov na območni ravni, kajti pomemben je napredek obmejnih pokrajin. »To je nov kamen v mozaiku sodelovanja« - je svoje misli ob povedanem strnil minister Karl Erjavec. -dm- Zunanja ministra Slovenije in Madžarske Karl Erjavec in János Martonyi na slovnostni seji v Monoštru Murska Sobota: Založba Franc-Franc v letu 2013 DA BI BILI SLIŠANI V ŠIRŠEM KULTURNEM PROSTORU Založba Franc - Franc je na novinarski konferenci v Društvu pisateljev v Ljubljani in v Murski Soboti predstavila lansko knjižno bero in nakazala nekaj poudarkov iz letošnjega programa in okvirni načrt za leto 2015. Po neslavnem zatonu nekoč doma in v svetu zelo uveljavljene Pomurske založbe je zdaj založba Franc-Franc, ki jo vodita pisatelj Feri Lainšček in literarni zgodovinar Franci Just, edina v tem delu severovzhodne Slovenije, ki posega tudi čez mejo, v porabski in madžarski kulturni prostor. Kot je naštel Franci Just, je v letu 2013 v založbi Franc - Franc izšlo 14 knjižnih pub-likacij, od tega 7 izvirnih leposlovnih knjig slovenskih avtorjev, 1 prevodno leposlovno delo, 2 knjigi s področ-ja humanistike, 2 knjigi s področja stvarne literature ter knjižici festivalov Oko besede in Dialekta, ki ju je založba izvedla v lanskem letu. Za majhno kulturno ustanovo, ki nima poklicnih urednikov, je rezultat založ-be Franc-Franc izjemen. Ne more pa nadomestiti nekaterih izdaj, kakršne si je omislila nekdanja Pomurska založba, denimo na literarnem področju zbirko romanov Mostovi, skozi katero je bila Sobota povezana z domala celim svetom ali na področju publicistke recimo Panonski zbornik in Etnografski zbornik. V leposlovju je Franci Just na prvem mestu omenil knjigo Bee Baboš Logar Spominke/Spoumenke, ki je izšla kot 16. knjiga v zbirki Med Rabo in Muro in je bila skupaj s Porabskim koledarjem in tednikom Porabje Porabski knjižni dar 2014. V knjigi je objavljenih 7 krajših pripovedi, za katere je naslov »Spominke« izbral pesnik Milan Vincetič, ki jih je iz knjižnega jezika, s sodelovanjem Marijane Sukič, prestavil v porabščino. Vincetič je na predstavitvi povedal, da je težko prestavljati v knjižnem jeziku napisani tekst v porabsko narečje, ki po njegovem (za razliko od nekaterih drugih mnenj, op.avtorja) ni knjižni jezik. Kratke zgodbe Bee Baboš Logar govorijo o dogodkih, ki so zaznamovali njeno mladost v »majhnem panonskem mestecu« in so prijetne za sproščeno branje. Zahtevno branje je prvi roman Norme Bale Karamel, sicer magistrice novejše slovenske književnosti in ene prvih učiteljic slovenskega jezika med Slovenci na avstrijskem Štajerskem. Karamel sestavljajo tri zgodbe: zgodba predavateljice Tanje Oresnik ter zgodba njene študentke Ire Monro, ki ju ne povezuje samo predavalnica, ampak tudi isti moški, Marko Orel, katerega pripoved je tretja zgodba romana - romana o zapletenih psiho-erotičnih razmerjih med protagonisti in tudi romana o (ne)moči ljubezni in ustvarjalnosti. Gre za takoimenovano »žensko pisavo«, s katero se je Norma Bale ukvarjala tudi študijsko na mariborski Filozofski fakulteti. Kot je povedala avtorica, je vsebina Karamela (karamel=pražen sladkor) vzbudila številne odmeve, zlasti vprašanja in tudi pripombe na temo pre-varanja. Uspela je tudi provokacija z natisi kratkih odlomkov na platnici, za katere so tisti, ki knjige niso prebrali, mislili za ocene romana, v resnici pa so misli osrednjih oseb ali vprašanje, kdo pa je najlepši moški v Mariboru. Cvetka Bevc je avtorica devetih kratkih zgodb s skupnim naslovom Libar. Po uspešnem romanu Potovci je pripravila zbirko zgodb, ki so izseki iz tistih trenutkov življenja, ko človek izgubi svojo identiteto in se zamajejo temelji njegove človečnosti, ko je oropan svojega dostojanstva. Vetrnice pa je naslov pesniške zbirke Simone Kopinšek. Avtorica z Vetrnicami (ilustracije so delo Aleša Pogorevčnika) nadaljuje pot ustvarjanja poezije za otroke, kot jo je začela s pesniško zbirko Ljubezenske. V novi knjižni zbirki Zgodbe o ljubezni je izšla zgodba Ferija Lainščka z izzivalnim naslovom Mišo frajer, Janko hajer. Zgodba je časovno umeščena v čas Titovega Velenja in prikazuje usodo rudarja, ki mu je podobnost s popularnim hrvaškim pevcem Mišem Kovačem povsem spremenila življenje. Ona je mesto, je naslov pesniške zbirke Andraža Poliča, ki mu je »uspelo nekaj neobičajnega: s kadriranjem podob, predvsem pa z eksistenčno montažo, je narativno poezijo spremenil v čisto liriko!« je v spremno besedo napisal pesnik Milan Dekleva. Škrat.Si avtorice Bogi Pretnar je pravljična računalniška zgodba o škratospletu in pametnem psu. Pesniško zbirko Sándorja Szúnyogha (1942-1998) Zvestoba travnih bilk zgolj omenjamo, ker smo jo pod-robno predstavili v prejšnji številki Porabja. V zbirki Mostovi na meji so doslej izšle zbirke Judit Zágorec Csuka, Lajosa Benceja in Alberta Halásza. V zbirki Humanistika je izšla knjiga Dragice Haramija in Janje Batič Poetika slikanice. Avtorici predstavljata besedilne in likovne elemente ter njihove medsebojne povezave, ki so potrebni za kakovostno slikanico. Kajti, »slikanica ni tako preprosto delo, kot izgleda,« je poudarila dr. Dragica Haramija, sicer profesorica na mariborski Filozofski fakulteti. Najboljši poznavalec življenja in dela pisatelja Miška Kranjca dr. Franc Zadravec je avtor študij Pesem, ki te pomeni - Utrinki iz slovenske domovinske poezije 20. stoletja. Pod naslovom Stvarna literatura je izšla druga razširjena izdaja monografije Murska Sobota nekoč in danes. Prva knjiga je iz leta 2007, njen likovni del so sestavljale reprodukcije 30 slik (delo Ernesta Bransbergerja) starih mestnih predelov in 30 fotografij taistih mestnih predelov danes. Slikovno gradivo so dopolnjevala oziroma dopolnjujejo poetično obarvana besedila Janeza Mataja. Razširjena izdaja je dopolnjena z 20 novimi likovnimi in besednimi predstavitvami mestnih predelov. V zbirki Monografije pa je predstavljena občina Veržej. Kot zadnji publikaciji sta bili predstavljeni programska knjižica XVIII. Srečanja slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede in programska knjižica IV. Festivala narečne književnosti Dialekta 2013. Franc-Franc uresničuje pomembno kulturno poslanstvo, želja urednikov (in lastnikov) Ferija Lainščka in Francija Justa je, da bi bila založba s svojimi deli bolj slišana v širšem kulturnem prostoru. Tako je naravnan tudi letošnji knjižni program, še posebej pa načrti za leto 2015, ko bo 300-letnica natisa prve prekmurske knjige. ERNEST RUŽIČ Bea Baboš Logar, Spominke/Spoumenke; Norma Bale, Karamel; Franci Just, urednik; Ernest Bransberger in Janez Mataj, avtorja Murske Sobote nekoč in danes I.in II; dr. Dragica Haramija, (z Janjo Batič) avtorica študije Poetika slikanice ter Feri Lainšček, urednik založbe in pisec ljubezenske zgodbe Mišo frajer, Janko hajer. Norma Bale, avtorica romana Karamel v pogovoru z dr. Lajosem Bencejem, piscem študije Sándor Szunyogh, pesnik od Boga bičane pokrajine. Priznali so delo Erike Köleš Kiss na narodnostnem področju Mestna občina Monošter je na svoji zadnji seji lani decembra podelila Priznanje za narodnosti Eriki Köleš Kiss, profesorici Srednje strokovne šole Béla III., ki je obenem podpredsednica Državne slovenske samouprave in predsednica Slovenske samouprave Monošter-Slovenska ves. Erika Köleš Kiss si je priznanje Za narodnosti zaslužila s svojim večdesetletnim delom na področju ohranjanja kulture in tradicij slovenske narodne skupnosti ter na področju poučevanja slovenskega jezika. Profesorica, ki izhaja z Gornjega Senika, že vrsto let dela za Porabske Slovence. O svoji življenjski poti je pripovedovala naslednje: »Kot je znano v naši okolici, sem po poreklu Porabska Slovenka, rodila sem se v Monoštru, ampak otroška leta sem preživela na Gornjem Seniku med Slovenci. Biti Slovenec tam in v tistem času je pomenilo govoriti samo slovensko, udeleževati se kulturnega življenja. Seveda bi lahko rekla, da sem od mladih let pela po slovensko, govorila po slovensko. Tri leta sem bila stara, ko sem se začela učiti madžarsko. Lahko rečem, da je bila moja življenjska pot zmeraj povezana s Slovenci v Porabju oziroma nasploh s Slovenci. Na osnovni šoli sem se učila tudi narodnostni slovenski jezik, v tem času še ni bilo drugega jezika na šoli. Na gimnaziji pa smo imeli slovenski krožek za tiste, ki smo bili Slovenci. Potem sem se prijavila na visoko šolo v Szombathely, na katedro za madžarski jezik in književnost in pa za kulturno animatorstvo. Šele pred maturo so me poklicali s sombotelske šole, da bodo ustanovili katedro za slovenski jezik in naj se rajši odločim za to smer. Tako sem se odločila za slovenščino in začela študij na sombotelski visoki šoli. Po končanem študiju sem se poročila z Madžarom in sva se preselila v notranjost Madžarske. Po osmih letih me je grenka življenjska usoda pripeljala nazaj v Porabje, umrla sta mi brat in še v istem letu tudi oče. To je bilo leta 1988 in smo se z možem in takrat že s starejšim sinom preselili nazaj. Delati sem začela na monoštrski gimnaziji. Erika že od začetkov poučuje slovenski jezik, in ker takrat še ni bilo učnih načrtov za slovenski jezik, pa tudi status slovenskega jezika je bil neurejen, je začela delati na tem, di bi slovenski narodnostni jezik postal redni predmet. To ji je tudi uspelo, poleg tega pa tudi to, da je bil slovenski jezik sprejet med učne predmete, iz katerih je možno opravljati maturitetni izpit. Erika je od leta 1998 članica, sedaj že predsednica Slovenske narodnostne samouprave Monošter-Slovenska ves in podpredsednica Državne slovenske samouprave, tako aktivno sodeluje pri kulturnih prireditvah slovenske narodne skupnosti in organizira, vodi programe. Ima pomembno vlogo pri ponovni oživitvi slovenskega verskega življenja v Monoštru. Že šesto leto organizira slovenske maše v monoštrski baročni cerkvi. »Pred 7. ali 8. leti smo se odločili, da bi bilo treba kaj narediti tudi na cerkvenem področju. Skupaj z monoštrskim župnikom smo se dogovorili z gospodom generalnim vikarjem murskosoboške škofije Francem Režonjo za obisk pri takratnem škofu Marjanu Turnšku. Od leta 2007 od septembra do maja imamo vsako tretjo nedeljo v Monoštru tudi slovenske svete maše, ki jih obiskuje kar veliko ljudi. Večkrat prihajajo k nam zbori iz Slovenije, ki sodelujejo pri sveti maši, zapojejo tudi liturgični del, občasno pa imajo tudi kakšne koncerte. Že drugo leto deluje naš mali cerkveni zborček, pri delu katerega nam pomaga gospa Marija Trifus. Pojemo liturgični del, uvodne in zaključne pesmi. To nam tudi vzame precej časa, ampak z veseljem to delamo. Čas imamo za to, za kar si ga privoščimo. Vedno rečem, da je dobro razporediti svoj čas neke vrste umetnost. Jaz ponavadi, ker zelo slabo spim že veliko let, ponoči načrtujem svoj naslednji dan. Vem, kam in kdaj moram iti in kaj moram napraviti. In seveda tam so tudi noči za delo, če med dnevom ne morem kaj do konca narediti. Res veliko delam, ampak mislim, da mi to da v nekem smislu tudi moč. Vedno sem bila taka, tako so me vzgajali moji starši in so tudi vse šole zahtevale to od mene. Bila sem pridna, in če sem bila uspešna, so še več, še več pričakovali od mene. To je tako, da tistim, ki delajo veliko, dajejo še več nalog. Nedavno mi je eden od kolegov rekel, ko sem se malo pritoževala, da imam dela čez glavo in ne bom vsega zmogla, da zaradi tega ti dajejo toliko nalog, ker vejo, da boš naredila in da boš dobro naredila. No, to je bila spodbuda zame. Če drugi tako ocenjujejo moje delo, pa res moram delati naprej.« Poleg svojih številnih obveznosti aktivno sodeluje pri kulturnem življenju tudi v svojem prostem času, saj je članica Komornega zbora ZSM Monošter. »Vedno sem rada pela. To je značilno za družino moje mame, kajti v očetovi družini ni bilo toliko žensk. V mamini družini pa smo zmeraj peli. Med delom, na polju, ko je babica prala perilo, je pela. Ko nas je nesla na hrbtu, je pela. Tudi moja mama je zmeraj zelo rada pela. Torej jaz sem s petjem odraščala, in ko sem bila starejša in smo šli Gornjeseničani na sezonsko delo, smo tudi veliko peli. Jaz sem zelo pogrešala te priložnosti, ko nisem bila več doma. Slovensko peti nisem mogla z nobenim tam v madžarskem okolju. Sicer sem enega mojih razredov naučila neko slovensko pesem in sem se morala smejati, kako izgovarjajo slovenske besede. Ampak vedno sem rada v družbi, kjer pojejo stare slovenske pesmi. Poznam veliko porabskih pesmi prav zaradi tega, ker so okoli mene zmeraj peli. In čeprav se zgodi, da grem na vaje komornega zbora tako utrujena, da bi rajši počivala, sem opazila, da se med petjem sprostim in malo pozabim na skrbi, ki me težijo. Zmeraj pazim, da delam stvari, ki so mi duševno pomembne.« Mestna občina je z nagrado priznala delo Erike Köles Kiss na področju narodnostnega jezika in kulture, na kar je res lahko ponosna. »Kakorkoli smo ljudje skromni, če priznajo naše delo, če dobimo kakšne pohvale, to nas navdušuje pa vsekakor pozitivno vpliva na naše vsakdanje delo. Ne bi rekla, da sem ne vem kako ponosna, ampak mi je prišlo prav, ker sem bila ravno v situaciji, ko sem rekla, da konec, ne bom več delala tega ali onega. Včasih pridejo trenutki, ko je človek malo razočaran. Sedaj pa čutim,da nagrada pomeni tudi dolžnost, da moram delati naprej. Vem pa, da ne bom mogla vsega naprej delati, ker sem vedno starejša, imam dve lepi vnukici, s katerima se tudi zelo rada ukvarjam. Največkrat rešim stvar tako, da kamor grem, ju peljem s sabo, da smo čim več skupaj. Kar pa bom zmogla, bom seveda še naprej delala«. V imenu Uredništva časopisa Porabje čestitamo Eriki Köles Kiss za dobljeno priznanje in ji želimo še veliko vztrajnosti in uspeha pri njenem delu. Nikoletta Vajda-Nagy Erika Köleš Kiss je prejela priznanje monoštrske občine OD SLOVENIJE… Ministrica za Slovence obiskala Budimpešto Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Tina Komel se je 29. januarja v okviru dvodnevnega delovnega obiska, v spremstvu sodelavcev Urada Vlade RS za Slovence, v Budimpešti srečala tudi s predstavniki slovenske skupnosti na Madžarskem. Gostiteljica je bila veleposlanica RS v Budimpešti mag. Ksenija Škrilec, pogovori so potekali v prostorih veleposlaništva v madžarski prestolnici. Sestanek je bil namenjen tudi pripravam za pogovor ministrice z madžarskim ministrom za človeške vire Zoltánom Balogom. Predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš je izpostavil pozitivno rešitev financiranja obeh dvojezičnih osnovnih šol, tudi preko posebne pogodbe s pristojnim ministrstvom. Poudaril je pomen spremembe, po kateri so od 1. januarja 2013 v madžarski državni proračun vključene sistemske podpore za slovenske inštitucije. Predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök je izrazil zadovoljstvo ob sklepu o financiranju nepridobitvenih dejavnosti Slovenskega kulturno-informacijskega centra z madžarske strani na letni ravni in omenil pričakovanje za pomoč pri obnovitvi zgradbe. Glavna urednica časopisa Porabje Marijana Sukič je orisala položaj financiranja tednika Slovencev na Madžarskem, medtem ko je predsednica Slovenskega društva v Budimpešti Irena Pavlič opozorila na to, da so razpisana sredstva na madžarski strani razdrobljena in je njihova pridobitev izredno otežena zaradi obsežnih administrativnih obveznosti. Vodja RA Slovenska krajina And-reja Kovač je - kot nekdanja študentka – poudarila pomen triletnega bolonjskega izobraževanja slovenistov v Sombotelu kot možnosti za nadgradnjo znanja slovenščine učiteljev na dvojezičnih šolah. Generalni konzul RS v Monoštru Dušan Snoj je ob tem opozoril na to, da se v primeru zaprtja težko na novo odpre kakšna slovenska ustanova. Županja Sakalovcev Valerija Rogan je izpostavila težave pri financiranju lokalnih narodnostnih samouprav, kajti k skupni upravni enoti na Dol-njem Seniku spada 7 takšnih organizacij, toda za vodenje administracije marodnostnih samouprav upravna enota ne dobiva nobene namenske podpore. Avtor tega zapisa sem potrdil sedanje stabilno delovanje televizijskih oddaj Slovenski utrinki ter opozoril na določene možnosti usmerjanja študija mladih preko štipendij. Sogovorniki so se še pogovorili o potrebni registraciji za pomladanske in jesenske volitve, o stanju uvrstitvenega postopka in o kampanji. Govor je potekal tudi o obnovitvi monoštrskega samostana preko evropskih virov ter o finančnih razmerah hotela Lipa. Med pogovori pa je prispela novica, da so na seji Vlade Madžarske sprejeli sklep o znižanju volilnega praga za lokalne narodnostne samouprave s 30 na 25 pripadnikov, kar bo po potrditvi v parlamentu omogočilo javno organiziranje Slovencev v Andovcih. Po enournem sestanku z ministrskim kolegom se je ministrica Tina Komel vrnila z Ministrstva za človeške vire, kjer so pogovori potekali v konstruktivnem duhu. Minister Zoltán Balog je predlagal podelitev štipendij študentom slovenistike v Sombotelu ter poseben status študijem majhnih narodnostnih jezikov sosednjih držav. Možnost zaposlitve jezikovnega lektorja ostaja, vsi akterji pa se morajo posvetiti pridobivanju kandidatov za študijska mesta v Železni županiji. Obe strani sta izrazili tudi naklonjenost nastanku velikega slovensko-madžarskega slovarja. V popoldanskih urah je Veleposlaništvo na povabilo Ksenije Škrilec obiskal državni podsekretar na Ministrsvu za človeške vire dr. Csaba Latorcai, odgovoren med drugim tudi za odnose z narodnostmi. Spregovoril je o skupni odgovornosti večinskega in matičnega naroda do narodnostnih skupnosti, nato pa se mu je za doseganje sistemskega financiranja organizacij, ustanov in medijev zahvalil predsednik DSS Martin Ropoš in zaprosil za nadaljnjo, dolgoročno redno pomoč. Državni podsekretar Latorcai je napovedal spremembe v financiranju narodnostnih samouprav od leta 2015 in potrdil podporo prezidavi stavbe Državne slovenske samouprave. Predsednik ZSM Jože Hirnök je zaprosil za postopno dvigovanje podpore Slovenskemu domu, medtem ko je vodja RASK Andreja Kovač izrazila željo po sodelovanju narodnostnih organizacij pri določanju prioritet v prihajajočem evropskem finančnem obdobju. Ob tem so vsi navzoči izpostavili probleme naknadnega financiranja in lastnega deleža. Podsekretar Csaba Latorcai je povedal, da lahko lokalne občine lažje kandidirajo za sredstva za lastni delež kakor narodnostne organizacije in predlagal tesnejše sodelovanje. Spregovoril je o t. i. Narodnostnem kolegiju pri Narodnem skladu za sodelovanje, pri katerem si lahko posamezna narodnostna organizacija pridobi med pol in tremi milijoni forintov podpore. Župan Gornjega Senika Gabor Ropoš je predlagal ustanovitev finančnega sklada za manjšine v povezavi z lastnimi deleži, za kar pa po besedah podsekretarja ni možnosti. Je pa Csaba Latorcai omenil možnost za podporo npr. gasilskih društev. Za konec je državni podsekretar izpostavil pomen izobraževanja srednješolcev v maternem jeziku, še posebej gimnazijcev. Opozoril je na »disimilacijo« pri nekaterih narodnostih, kjer je pri ljudskem štetju naraslo število pripadnikov, morda zaradi nostalgije. Pozval je domače Slovence, naj vplivajo na svoje otroke, četudi sami več ne govorijo materinščine, naj se je naučijo vsaj njihovi potomci. -dm- Tisočletna škoda v slovenskih gozdovih Slovenijo je v minulih dneh prizadela naravna nesreča večjih razsežnosti. Zaradi leda in žleda, ki je najbolj prizadel zahodni del Slovenije, je bilo nekaj časa brez električne energije tudi približno četrtina gospodinjstev. Po prvih ocenah posledic ujme naj bi bilo škode za več kot 66 milijonov evrov, čeprav se lahko številka še zelo poveča. Minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel je predstavil prvotne ocene škode v elektroenergetskem sistemu, na železnicah in cestah. V prvem - poškodovanih je 1.278 stebrov in drogov - naj bi bilo škode za najmanj 27 milijonov evrov, vendar bo ta številka, kot je dodal minister, še narasla. Na državnih cestah je škode za 9 milijonov evrov, na železnicah pa za 20 milijonov. Minister za kmetijstvo Dejan Židan je dejal, da je poškodovanih 480.000 hektarjev gozda. Gre za 4.155.000 kubičnih metrov poškodovanih dreves. Škoda, ki jo je gozdovom prizadejala ledena ujma, je tisočletna, česa takšnega Slovenija ne pomni, je še dejal minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan. Škoda je že v tem trenutku po njegovi oceni daleč presegla mejo 0,6 odstotka BND (bruto nacionalnega dohodka), ki je pogoj za prošnjo za pomoč iz evropskega solidarnostnega sklada. Finančnega ministra Uroša Čuferja je vlada pooblastila za pogovore z Evropsko investicijsko banko in Razvojno banko Sveta Evrope o možnosti financiranja ukrepov za odpravo posledic razdejanja, ki sta ga v državi povzročila sneg in žled. Rdeči križ Slovenije je prvič v svoji zgodovini sprožil postopke za pridobitev sredstev iz sklada Mednarodne federacije društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca. Tudi Slovenska karitas se pridružuje pomoči prizadetim ob ledeni ujmi, ki je zajela Slovenijo. Pomoč so Sloveniji poslale Nemčija, Avstrija, Češka, Hrvaška, Romunija, Poljska in Madžarska. Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Tina Komel (z leve) in veleposlanica R Slovenije v Budimpešti Ksenija Škrilec v družbi ministra za človeške vire Zoltána Baloga Pred pogovori z ministrom Balogom se je ministrica Tina Komel sestala s predstavniki porabskih krovnih organizacij, medijev in župani. Srečanje je organiziralo veleposlaništvo v Budimpešti Odprta meja ni dovolj dobro izkoriščena … DO MADŽARSKE Državna slovenska samouprava in Zveza Slovencev na Madžarskem sta pred 15. leti podpisali sporazume z obmejnimi goričkimi občinami. Pred dobrim letom, 12. septembra 2012, so občine Gornji Petrovci, Grad, Kuzma, Puconci in Šalovci z obema krovnima organizacijama Porabskih Slovencev ponovno podpisale sporazume o sodelovanju. S podpisom so se vse strani zavezale, da bodo v okviru svojih pristojnosti krepile sodelovanje in odnose, pa tudi da bodo prispevale k ohranjanju slovenskega jezika in krepitvi narodnostne identitete Slovencev na Madžarskem. Tri župane omenjenih občin smo povprašali, kako gledajo na sodelovanje, ki se je začelo tudi na ta način, da so goričke občine prispevale sredstva za pripravo dokumentacije oziroma okoljevarstvene študije za izgradnjo ceste med Gornjim Senikom in Verico. Dobro kaže sedanjim vladnim strankam Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah meni 60 odstotkov ljudi, da bo na pomladnih volitvah zmagala sedanja vladna koalicija, torej FIDESZ in stranka krščanskih demokratov. Le 18 odstotkov ljudi verjame v to, da bo zmagala leva koalicija. Protislovno je, da hkrati 45 odstotkov volivcev želi, naj bi prišlo do spremembe na čelu države in malo manj, 43 odstotkov, naj ostane na oblasti sedanja vlada. Strankam na levi strani strankarske palete ni pomagalo niti to, da so končno sklenile predvolilno koalicijo in postavile skupno listo, kajti FIDESZ je kljub temu povišal svojo prednost, saj ga podpira 39 odstotkov volivcev. Leva koalicija ima trenutno 22-odstotno podporo vseh volivcev. Škandal okrog podpredsednika socialistov Združenje sredinsko-levih strank je prejšnji teden prizadel nov škandal. Javnost je iz časopisov in spletnih portalov izvedela, da ima podpredsednik stranke socialistov Gábor Simon na računu v eni od avstrijskih bank kakih 230 milijonov forintov (v evrih in dolarjih). Omenjene vsote ni prijavil davčni upravi in je ni navedel v izjavi, ki jo morajo letno izpolniti politiki in poslanci o svojem imetju. Po krajšem obotavljanju je podpredsednik – potem, ko se je sestal s predsednikom svoje stranke Attilo Mesterházyjem, ki se je vrnil iz ZDA – izstopil iz stranke, in se odpovedal vsem funkcijam v njej, kakor tudi poslanskemu mandatu v madžarskem parlamentu. O izvoru omenjene vsote se še ni izjasnil, trdi pa, da le-ta ni povezana z nobeno strankarsko dejavnostjo. Tudi same poslance stranke je presenetila zadeva in se tudi oni sprašujejo, od kod omenjeni denar, kajti podpredsednika stranke niso poznali kot nekega pohlepnega grabežljivca, temveč kot skromnega človeka, celo bi lahko rekli, kot »sivo eminenco« stranke. Daniel Kalamar, župan občine Grad: »Ko so nam Porabski Slovenci pred skoraj 15. leti predstavili svojo željo, da se uredi cestna povezava med Gornjim Senikom in Verico, smo se v obmejnih goričkih občinah odločili, da jim tudi finančno priskočimo na pomoč. Dolgo je bilo potrebno čakati, toda zdaj smo tudi mi veseli, da je do izgradnje ceste vendarle prišlo. Porabskim Slovencem bomo pomagali še naprej, tako kot smo se s podpisom sporazuma pred dobrim letom tudi zavezali. Svojo pomoč, finančno in tudi drugo, bomo nudili za pripravo borovega gostüvanja na Gornjem Seniku. Kar se tiče sodelovanja nasploh, menim, da na ravni občin to še kolikor toliko poteka, toda na žalost je manj stikov med ljudmi. Pogrešamo tudi več sodelovanja na gospodarskem področju. Volja je na obe straneh, toda operativno oziroma v praksi potem velikokrat zaškripa. Slovenija s tem, da ni odprla še nobenega gospodarskega obrata v Porabju, ni poskrbela za dober zgled, ki bi za sabo potegnil še druge podjetnike.« Silva Eöry Franc Šlihthuber, župan občine Gornji Petrovci: »Goričke občine smo se že pred leti zavezale, da bomo pomagale slovenskemu Porabju pri pridobivanju različne dokumentacije za izgradnjo te ceste. Vrsto let smo morali čakati, da se je to res zgodilo, a menim, da smo zdaj lahko vsi skupaj ponosni, da je do tega le prišlo. Odprtje ceste je bil prijeten dogodek. Glede samega sodelovanja sem bolj kritičen. Kljub temu da sta obe državi članici Evropske unije, vsak na svojem področju išče rešitve in pripravlja projekte, ki naj bi omogočili razvoj. Pogrešam skupne razvojne projekte, toda bojim se, da bo tega v prihodnje še manj. V novi finančni perspektivi Evropske unije bodo namreč razpisi bolj naklonjeni večjim projektom. Na žalost tudi odprta meja ni dovolj dobro izkoriščena. Premalo je vsakodnevnih stikov, za kar obstajajo tako objektivni kot subjektivni vzroki.« Ludvik Novak, župan občine Puconci: »Ta nova cestna povezava je zelo pomembna za Porabske Slovence, saj ne povezuje le Gornjega Senika in Verice, ampak tudi druge vasi, v katerih živijo Porabski Slovenci. Vesel sem, da smo tudi mi Goričanci nekaj pripomogli k njeni izgradnji. Veseli me tudi, da sta predsednika vlad ob tej priložnosti podpisala tudi namero o celostnem razvoju cestnih povezav, tako da bosta izgrajeni še cesti med Čepinci in Gornjim Senikom ter Andovci in Budinci. Kar se tiče našega sodelovanja s Porabjem, lahko povem, da se v naši občini trudimo, da bi bilo tega sodelovanja čim več. Sami že vrsto let – imamo tudi poseben sporazum - vsako leto nekaj denarja namenimo Zvezi Slovencev na Madžarskem, in sicer za delovanje njenih kulturnih skupin. Če želimo, da bi v Porabju ostal slovenski živelj, bi bilo nujno, da Slovenija zgradi gospodarski obrat, v katerem bi bili zaposleni prisiljeni, da uporabljajo slovenski jezik.« Muzej Avgusta Pavla Obiskovalce pričakuje od torka do sobote od 11.00 do 15.00 ure. Skupine sprejemajo tudi zunaj delovnega časa, prijavite se lahko po telefonu 94/554-128. Vstopnina za odrasle: 600 forintov ali 2 evra, za dijake in upokojence: 300 forintov ali 1 evro. Za šolske skupine prirejajo tudi delavnice. www.porabje.hu Človeška usoda (3) Nekak me je vejn zakuno Človek bi mislo, če telko dosta lagvoga dožive, ka potejm že samo dobro leko pride. Tak je tau mislila Vajdina Kata tö, gda se je vekši sin laučo od Ciganjice. Dapa s tejm se je ešče njena kalvarija itak nej skončala, žitek je njau še itak na probo djau, če vözdrži trpljenje ali nej. »Moraš trpeti, drügo nega, je pravla Kata, »ka ti je dano, s tejm moraš živeti, če škeš ali nej.« - Kata, gda se je vaš sin razpito, potistim se je že leko rejšo Ciganjov? »A, vraga, tau je nej šlau tak naletja. Leko povejm, ka ešče do gnesden se vleče ta cejla hištorija. Dapa od tauga mo sledkar pripovejdala, zato ka prvin tapovejm, kak je mojga sina tašča (anyós) pejneze dala slüžiti z vnukicov. Če je sploj moj sin njeni oča, tau stalno tö niške ne vej. Zato ka vižgalivanje (DNS-test) bi vse dja mogla plačati pa odti za tejm, aj se pravica zvej. Dapa nika moram naprajti, zato ka dja tau tak ne njam.« - Kak je te pejneze slüžila hčerka od sina? »Tak, ka so go vö k poštiji postavili pa tam je moškom željo spunila.« - Kelko je »vaša« vnukica zdaj stara? »Že nej mala, vej pa zdaj že ona tö dejte ma, stalno ranč ne vejm, kelko, zato ka dja z njimi nišo delo nejmam, dapa če tak gledamo, ešče itak mamo. Zato, ka so ga nanjé vzeli, aj v Erste banki kredit goravzeme, milijon forintov v švicarski frankaj. Te pejnaze je sin gorvzejo pa je Ciganjici v rokau dau, dapa te pejnaze zdaj on mora nazaj plačüvati. Dostakrat se je za glavau držo tü pri stauli pa se je žaurgo, kak aj nazaj plače te peneze, zato ka se je frank zdaj fejst zdigno. Sprvoga je tresti gezero plačüvo na mejsec, zdaj so pa gora zdignili na petdesetosem. Vsikši mejsec je k meni prišo po pejneze, dapa dja tö samo šestdeset djezero forintov penzije mam, s tauga ne more tau plačüvati, sem ma pravla večkrat. On je samo sejdo pri stauli pa drügo nej gučo samo tau, ka de se zdaj on obešavo. Ka bi delala, vej pa je moj sin, kak bi dja tau na düši nosla, če bi se obeso. Te sem tak pravla njema, gda se je tü žaurgo: ‚Dja mo zranja s teuv üšla pa te nika tanapraviva v banki.’ Dapa prvi den sem dja že v Varaš üšla pa v banki sem se z ednim tak lepau pogučala pa prosila, aj nam pomaga, aj se te brige leko rejšimo. Tak sva te v Sombotel šla pa tam v Erste banki sva pitala, kelko je pojep dužen, od tistec sva te v mojo banko šla, v OTP gde sem mejla malo prišparani penez, pa z mojoga računa sva dola vzela milijaun pa štiridesetgezero forintov. Tam, kak so nama v roke dali pejneze, tak v rokaj sva nesla prejk v Erste bank, pa sva vöplačala, ka je sin duga emo. Zavolo tauga, ka sva prvin nazaj plačala peneze, sva ešče nazaj dobila sedemdeset djezero forintov. V banki so dali papir, pa te s tejm je pojep rejšo, nej so ga več mantrali. Zdaj vsakši mejsec kak lada pa ma peneze mena nazaj plačüva, ka sem dja njema vöplačala. Te peneze, ka sem v banki mejla, je moj brat dau mena, te gda je domau prišo iz Merike, zato ka on je tü doma mrau pri mena. Kak mena sin te pejnaze nazaj plačüva, ka sem ma na pausado dala, tak mena tadejo na vrastvo pa na djesti, za volo tauga, ka viski cuker mam. Zato pa s tejmi pejnazi dja že nazaj v banko ne pridem.« - Ka je z menkši sinaum? »On se je oženo pa v Varaši žive, dapa tam je tö nej vse v redi, zato ka je raka emo. Gda je on tau vpamet vzejo, te je nej sto k barbejri titi, zato ka ga je sram bilau, ka je na djajcaj emo raka. Tak je v špitale prišo, gda ma je že lagvo gratalo, pa ešče tam je itak nej pravo, ka je njema baja. Sprvoga so ga na CT pelali, pa so ma glavau gledali pa iskali, ka za bajo mora meti, gda so zvedli, ka je nevola, te so ga brš operirali. Gda sem dja za njim v špitale üšla, dja sem tö tam zvejdla, da mi je doktor pravo, ka je tumor emo, šteroga so vövzeli. Vejš ka, gda je mena tau doktor pravo, dja sem tak mislila, ka vküpspadnem, tau je strašno bilau. Zaka namé Baug tak kaštiga, ka za greje mam, ka se telko moram mantrati, mi je tau tam včasin na misli prišlo. ‚Gospaud doktor, te tau znamanüje, ka moj pojep raka ma, sem ga pitala. ‚Če vi tak pravite, te povejmo tak, ka raka ma.’ - Potejm je te vred prišo sin? »Mi smo se tü vüpali, dapa nej je tak bilau, za par lejt je pa na drügo djajce daubo. Od drügim so ga v Zalaegerszega rezali, pa te so ma pa drügo vövzeli. Potejm so ma ešče gnauk cejlo črvau gor-zrezali, gda so ma vse žlezate rake vöpobrali, šest vör so ga operirali. Od tistoga mau je njema nej dobro, odo je na kemoterapijo pa na sevanje (sugárkezelés) tö, ne vejm, ka baude s tauga. On pa žena sta stejla mlajše meti, pa sprvoga sta nej znala, zaka ne moreta meti. Najprvin je žena üšla na vižgalivanje (preiskave), pa so njej tam prajli, ka ona nišo bajo nejma, pa aj moža tö nutra pošle. Kak bi pa on üšo! Pa če bi te k barbejra üšo, te leko, ka bi tau tak daleč nej prišlo, zato ka on je tau te že v sebi emo.« - Tau, ka ste vse taprajli, tau je že preveč, kak vi tau vse vözdržite? »Pa te če bi ešče vedo, ka sneja je kak betežna, ona pa autoimunski beteg ma. Ona je že od maloga mau rejzana bila, pa te tam, gde je delala, tam so tö z nišim čemerom delali.« - Gde je ona delala? »Ona je v tistoj fabriki delala, gde so črejvle redli, pa tam so cejli den kelili poplate, zato sem pa dja njej vsigdar tau prajla, ka ona je te beteg tam dobila.« - Vas te Baug rejsan kaštiga? »Čakaj malo, te sem ešče tau ranč nej pravla, kak je moja mati mrla.« - Kak? »Travo je pelala na biciklini tü dola po bargej, pa se njej je lanc vtrgno, nej mogla stanti pa zraven notra v kapejlo zavozila, gde se je bujla. Tak ka dja sem si na tejm že tö dosta zmišlavala, ka namé je nekak mogo zakuniti, stokoli je mogo biti, ovak bi se telko strašnoga z menov nej zgudilo. Gda sem v Meriki pri brati bila pa tam sem k ednoj vedeževalki (jósnő) üšla, štera mi je tau prajla, ka dja sploj dosta sovražnikov (ellenség) mam. Vejš, ka pa dja od maloga mau vsigdar odim k meši, vsigdar boga molim, na prauške sem odla, pa nikdar nikomi sem lagvoga nej naprajla. Zaka se te telko moram mantrati, tau ne vejm. Rejsan tak mora biti, ka me je nekak zakuno.« (konec) Karči Holec Kata, pauleg njé (zdaj že pokojni) brat pa badva sina Kata je rada spejvala z varaškimi ljudskimi pevkami. Na kejpi tretja s prave strani DVA NA POTAČI PA EŠKE EDEN KCUJ Potač na peroutaj Potač ali pa biciklin, če škete, je napravleni za enoga človeka. Depa, dva se na njem tö leko pelata koulakvrat. Tretji že bole žmetno kcuj k dvema sede. Najboukše je gé, ka skrak njega dé. Tak je mali Lajči vsigdar mogo bole brž ojdti za potačom, na sterom sta sejdla pa poganjala malo vejkšiva Barbara pa Sini. Barbara je té den z nebesko silo obračala pedale. Biciklin je tak leto po poštiji, ka je Sini zar na paktrejgeri več biu v zraki, kak pa je sejdo. Mali Lajči pa njiva je s svojima dvejma kratkima nogama zgrabo, gda sta se v šanci že skur do kraja spočinoula. Tak se je mali Lajči pri njima v šanci tö doj lejgo, un je tö počivo. Tak so zdaj tej trgé mladi na robej šanca počivali pa gledali ta gor na nebo. Enoga oblaka je nej bilou. Enoga oblaka je nej bilou, samo eden fliger je tam visko gor leto prejk po nebi. Kak je vövidlo, je vsikši ranč njega gledo pa si od njega brodo. »Ge sam eške nigdar nej leto,« si je na glas brodo Sini. »Ge tö nej, depa, trno bi rada gnouk,« si je zdejnola Barbara. »Ge sam leto, gda me je naganjo sousedov pes,« je pravo mali Lajči. »Depa, tou je nej bilou po zraki. Hej,« je samo nagnouk gor skoučo. »Ge leko naredim, ka leko vsikšo od nas trej leti ranč kak té fliger. Nej tak visiko, depa, dun! Kak najbole brž dem domou, vüva pa za meuv. Mi mo svoj fliger meli. Depa, Barbara? Če tou naredim, mi dopistiš, ka mo se leko pelo s tvojim biciklinom?« Barbara je obečala, mali Lajči pa je kak najbole brž nabrüso svoje noge. Eške prva kak sta se Babraba pa Sini pripelala, je vse kredi emo. Na dvour je vküper zvlejko nekšne blanje, stare remne, štrike, žago, klapač pa cejli küp cvekov. »Tak, Lajči de zdaj Lajči ezermešter,« se je mali Lajči dau samoga sebe vözglasiti. Že malo po tistom se je k deli zeu. Skur nika nej gučo. Na, neje gučo, če je nej trbelo. Samo je tü pa tam Barbari ali pa Sinji zapovedo: »Podrži! Daj mi tisto! Tou vkraj nesi! Koulak obrni! Krepko zgrabi! Naraj dola spüsti! Nej tak, ovak!« pa vse takše. Nin za tri vöre je leko cejli srečen vözglaso. »Tak! Fligerpotač je zgotovleni!« Pa je rejsan tak vövidlo, kak bi Barbarinomi biciklini perouti zrasle. Mali Lajči, ezermešter, njemi je iz lat gor perouti zvezo. Zar njemi je eške rep gor zmontejro. Pa tou nej samo takšen prosni rep. Gor njemi je napravo takšno mehaniko, ka leko človek z njim ravna. Gda de té fligerpotač v zraki, de leko leto tak, kak stoj kormanj obrne. Tak de se obračo rep tö. Barbara pa Sini sta leko samo na velke gledala pa poslüšala, gda njima je tou tumačo. Depa, guč je zaman, če se vse vküper ne sproba. Zatoga volo so že bili na brgej. Gvüšno je tou, ka de prva letejla Barbara. Mali Lajči je vözračuno, ka nin na srejdi brga aj visko kormanj zdigne pa do go perouti gor zdignole pa de potejm letejla, kama de škela. Barbaro je tak malo stiskavalo v guti, depa, nej se je pistila doj poglednoti. Spistila se je doj po brgej. Tam na srejdi brga je začnola zdigavati kormanj. Fligerpotač je nej škeu v zraki leteti, samo je tadale doj po brejgi leto. Eške gnouk je probala zdignoti kormanj, nej šlau. Dva potača pod njou sta se vse bole vrtela. Že je skur na konci brga bila, bicik-lin je leto kak zmejšani, depa po zemlej, nej po zraki. Ranč tam je biu eden velki kamen. Prejgen potač je v njega vdaro, Barbara pa njeni fligerpotač pa sta se zdignola v zrak pa nin po trej mejtraj priletela v grmouvdje. Mali Lajči na vreji brga je biu najbole srečen mali človek na Zemli. »Letejla je! Letejla je!« je bejžo doj po brgej, ka bi eške sam leto. Depa, depa, depa! Barbara je pomalek poglednola vö iz grmouvdja. Nej je tak vesela bila kak mali Lajči. Vcejlak ovak! Čemerna je bila, vsikša čunta go je bolejla. Kuman, kuman je za seuv vö iz grmouvdja potegnla eške svoj biciklin. Perouti pa rejp sta vkraj spadnola, prejgen potač pa je v osmico se zasükno. Mali Lajči go je gledo, Sini je bole vkraj gledo. Mali Lajči go je tadale gledo, pa čako, če Barbara kaj povej. Nika je nej prajla. Zatoga volo je sam povedo: »Dobro, Barbara! Dun si letejla, depa, ge eške bole počakam, ka mo se s tvojim biciklinom pelo.« Pa je tak bilou. Za té čas pa je brodo, kak bi leko od Barbare biciklin bole dale leto, nej pa samo tri mejtre. Miki Roš Kroug v pšenici Pismo iz Sobote Nej dugo nazaj sam na teveni gledo eden dokumentarni film. V njem so gučali od toga, kak na našo libleno mater Zemlo iz drugi zvejzd že gezere pa gezere lejt ojdijo nikšni lidgé, ka so nej lidgé. Dobro, tou smo leko že v premnougi filmaj vidli. Depa, film je film, nej pa istina. Tadale so v tistom dokumentarnom filmi vedli prajti, ka so tisti, ka že tak dugo es k nam ojdijo, vsefele naprajli z nami pa z našo Zmelou tö. Pravijo, ka smo se od njij navčili! Ja, najbole za istino. Vse, ka vejmo, vse, ka pounimo, vse, ka gnes geste, je v njivi glavaj zraslo. Brezi nji bi mi eške gnesden samo vedli kamen na kamen klasti pa s kamnom kakšno stvar bujti, ka bi nej lačni bili. Depa, tou je eške nej vse. Vö so najšli takšo tö, ka smo mi lidge nej pravi lidge. Najbole za istino! Gda smo eške gauli ojdli po svejti, je prišla ta inteligenca z drugi zvejzd pa se je križala z našimi najbole starimi. Ja, tak so naprajli, kak bi nekak križo kokouš z djastregom. Ka s toga leko vöpride, niške ne vej. Depa, mi smo gvüšno polonja z naše metere Zemle, polnje pa nin z nikšne zvejzde vküper zmejšani. Ja, tak edni pravijo, gučijo pa so v tou najbole gvüšni. Pa tadale pravijo, ka tisti s tiste zvejzde eške gnesden ojdijo es k nam pa pasko majo, kak je tou mejšanje vöspadnolo. Sto tou vörvle, aj vörvle. Moram prajti, ka ge tomi ne vörvlem najbole. Najbole pa od moji poznancov tomi vörvle školnik Djager. Na, biu je školnik, zaj je že dugo, dugo v penziji gé. »Ta inteligenca z najbole dalešnje zvejzde je es k nam prišla pa eške ojdi, ka nas rada ma. Tou ge vejm, ge se z njimi zgučavam, ka te vedli pa znali,« nam je pripovejdo enoga večera. »V steroj rejči pa tou delate? Škem prajti, se zgučavate v domanjoj ali pa v njivoj rejči ali pa v kakšnoj tretjoj,« se je krčmar Pepi malo šalo, malo pa za istino pito. »Podje pa moški, to morate bole globše razmeti. Pri tejm néde za takšno gučanje, kak ga mi poznamo. Nej z lampami, ge pa uni se zgučavlemo vö iz glave, razmejte? Nikšne rejči je nej trbej, tou dé telepatski. Ja, tou sam se od nji navčo,« je na velke pa na šurko tumačo penzionejrani školnik Djager. V tou njegvo trno čedno včenje se je nut zmejšo profesor Kokout. Na, biu je profesor, ka je že preci časa v penziji. »Čü, Djager!? Pa kelko trbej spiti, ka se leko z njimi zgučavaš, ka je leko razmejš?« Školnik Djager nema rad, če njemi stoj ne vörvle. Eške menje pa je rad, če se stoj z njega norca dela. Trno se je svado. Tak se je svado, ka ga je eške niške nej vido. »Kokout, ka pa se gor gemleš?! Ti pa drugi nika ne razmejte! Zaostanjeni ste, tak ste zaostanjeni, kak, kak ….« njemi je nika pa nika nej na pamet prišlo. »Tak smo zaostanjeni, kak mati Zemla, prva so tej tvoji na njou stoupili,« njemi je vöpomago profesor Kokout. »Ti pa takši samo tiüma bojte! Gda pa do tisti z dalešnji zvejzd znouva krouge v pšenici ali pa v žiti delali, te pa lejtali kouli mene, aj vam povejm, ka tou znamenüje. Kusto figo vam povejm! Ostante tak zaostanjeni pa nigdar nete vedli pa znali, kak pa zakoj gratajo tisti krougi.« Sto vej, kak dugo bi se vučitel Djager eške trouso. Što vej, kak dugo, če bi nej gor stano mali Rudi pa povedo: »Vej pa ge vejm, Djager, kak pa zakoj. Leko vöovadim, če škete. Ge pa eške trgé smo eno nuč nej vedli kama se aj dejemo, ka aj delamo. Pa smo prajli, demo, ka nikšno norijo naredimo. Nika smo prešteli od toga, nika smo čüli pa je na drugi den kroug že biu napravleni. Pa smo se med seuv vcejlak po domanje zgučavali. Nej telepatski, z lampami smo se zgučavali.« Školnik Djager se je vö iz krčme odneso, kak bi biu leteči talejr. Tak brž se je za njim oblisnolo, ka smo vsi gvüšni v tejm bili, ka je ranč un tisti križani med človekom pa inteligenco z dalešnje zvejzde. Miki Spoštovani volivci slovenskega rodu! PETEK, 14.02.2014, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.40 FIRBCOLOGI, ODDAJA ZA OTROKE, 11.05 HIŠA EKSPERIMENTOV, POUČNA NANIZANKA ZA OTROKE, 11.25 BUKVOŽER, OTR. ODD., 11.55 PANOPTIKUM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TARČA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MUZIKAJETO, GLASBENA ODDAJA, 16.15 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 DOBRA URA, 18.30 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.35 ANGELINA BALERINA, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 NOVA DVAJSETA: TEKMA, ČIPS IN ZADETEK, SLOV. NAD., 20.30 KONCERT ANSAMBLA SPEV: PO SLAKOVI POTI, 21.30 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 POLNOČNI KLUB: NAJ MEDI!, 0.15 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 0.30 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 INFO-KANAL PETEK, 14.02.2014, II. SPORED TVS 6.55 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 6.55 FIRBCOLOGI, ODDAJA ZA OTROKE, 7.20 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 7.30 ZOI SOČI 2014, 7.50 ALPSKO SMUČANJE - KOMBINACIJA, SMUK (M), 9.40 HOKEJ NA LEDU - ČEŠKA : LATVIJA (M), 12.20 ALPSKO SMUČANJE, 13.45 SMUČARSKI TEKI - 15 KM (M), 14.50 BIATLON - 15 KM (Ž), 16.55 ALPSKO SMUČANJE, 18.20 SMUČARSKI SKOKI - VELIKA SKAKALNICA, KVALIFIKACIJE (M), 19.40 SKELETON - 3. IN 4. VOŽNJA (Ž), 20.05 SMUČANJE PROSTEGA SLOGA - SKOKI (Ž), 20.30 SOČIJADA, VEČERNA OLIMPIJSKA ODDAJA, 21.00 UMETNOSTNO DRSANJE – (M), 22.30 ADŽAMI, KOPRODUKCIJSKI FILM, 0.35 ZABAVNI KANAL * * * SOBOTA, 15.02.2014, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 7.00 VETRNICA, OTROŠKA ODDAJA, 7.10 RIBIČ PEPE, ODDAJA ZA GLUHONEME, 7.30 TRNOVO ROBIDOVJE, RIS., 7.55 VETRNICA: ZMAJ, RIS., 8.00 STUDIO KRIŠKRAŠ: KOŠARKA, ODDAJA ZA OTROKE, 8.25 KULTURNI BRLOG, KULTURNE NOVIČKE ZA OTROKE, 8.29 VETRNICA: VRTNI SAFARI – ŽABA, 8.30 BINE: ČOKOLADA, LUTK. NAN., 8.55 VETRNICA: PLES, 9.00 FIRBCOLOGI, ODDAJA ZA OTROKE, 9.25 ZGODBA O LASEH, DOK. FILM, 9.40 BIZGECI, RIS., 9.45 MALE SIVE CELICE, 10.30 INFODROM, PREGLED TEDNA, 10.50 SKRIVNOST, NIZOZEMSKI FILM, 12.20 MUZIKAJETO, GLASBENA ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.25 TEDNIK, 14.20 PRAVA IDEJA!, 14.50 NA LEPŠE, 15.15 ALPE-DONAVA-JADRAN, 15.50 SAZU, OZNANJANJE PRIHODNOSTI, DOK. ODD., 16.30 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 NA VRTU, 17.40 ČLOVEŠKI PLANET, DOK. SER., 18.30 OZARE, 18.40 VSE O ROZI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 TUDI ŽENSKE KDAJ MEČE, ČEŠKI FILM, 21.45 POLDNEVNIK. TV SATIRA, 22.15 ŽIVLJENJA TOMAŽA KAJZERJA, SLOV. NAN., 23.00 POROČILA, 23.35 SVET BREZ KONCA: KMETJE, KOPRODUKCIJSKA NADALJEVANKA, 0.20 OZARE, DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 1.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI,1.35 INFO-KANAL SOBOTA, 15.02.2014, II. SPORED TVS 7.30 ZOI SOČI 2014, 7.50 ALPSKO SMUČANJE, 8.50 HOKEJ NA LEDU - SLOVENIJA : SLOVAŠKA, 12.10 SMUČARSKI TEKI, 13.25 HOKEJ NA LEDU - ZDA : RUSIJA, 16.20 HITROSTNO DRSANJE, 17.25 SMUČARSKI SKOKI, 20.30 SOČIJADA, VEČERNA OLIMPIJSKA ODDAJA, 21.00 SKELETON - 3. IN 4. VOŽNJA (M), 21.35 RAZUMNA ODLOČITEV, ŠVEDSKI FILM, 23.15 ARITMIČNI KONCERT: IZŠTEKANIH 20, 0.45 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 1.15 NA LEPŠE, 1.40 ZABAVNI KANAL * * * NEDELJA, 16.02.2014, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, 10.10 MINUTA V MUZEJU: PETER KLASEN: ETR, 10.15 NAJBOLJŠA PRIJATELJA, OTR. NAD., 10.40 SLEDI: ZLATA LISICA, 11.15 OZARE, 11.20 OBZORJA DUHA: SOČUTNI S TRPEČIM, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.25 KONCERT ANSAMBLA SPEV: PO SLAKOVI POTI 2013, 14.45 SLOVENSKI VODNI KROG, DOK. NAN., 15.20 DRAGI DNEVNIK, AM. FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 ROŽE IN LUČI, POEZIJA IN GLASBA Z DUŠANOM VELKAVERHOM, 17.35 LEGENDE VELIKEGA IN MALEGA EKRANA: PRODUCENTSKO-REŽISERSKI DVOJEC ZAJC & ZUPANIČ, 18.40 PRIHAJA NODI, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 OBLAS, DANSKA NADALJEVANKA, 21.05 INTERVJU, 22.00 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA: DIVJI PAŠNIK, DOK. SER., 22.10 MOJ POGLED NA ZNANOST, DOK. ODD., 22.35 POROČILA, 23.10 TITO, ZADNJE PRIČE OPOROKE: SVITANJE, DOK. SER., 0.10 ALPE-DONAVA-JADRAN, 0.40 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFO-KANAL NEDELJA, 16.02.2014, II. SPORED TVS 7.30 ZOI SOČI 2014, 7.50 ALPSKO SMUČANJE - SUPERVELESLALOM (M), 10.10 DESKANJE PROSTEGA SLOGA, 11.00 SMUČARSKI TEKI, 13.20 HOKEJ NA LEDU - SLOVENIJA : ZDA (M), 16.05 BIATLON - SKUPINSKI START (M), 17.25 HITROSTNO DRSANJE, 17.50 HOKEJ NA LEDU - FINSKA : KANADA (M), 19.40 MED ODMOROM: ŽREBANJE LOTA, 20.30 SOČIJADA, VEČERNA OLIMPIJSKA ODDAJA, 21.00 UMETNOSTNO DRSANJE - PLESNI PARI, KRATKI PROGRAM, 22.00 BOB - DVOJICE, 1. IN 2. VOŽNJA (M), 22.30 DEKADENCA - ZATON ZAHODNEGA SVETA, DOK. ODD., 0.15 POLDNEVNIK. TV SATIRA, 0.45 ZABAVNI KANAL * * * PONEDELJEK, 17.02.2014, I. SPORED TVS 6.20 UTRIP, 6.35 ZRCALO TEDNA, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.40 MOJSTER MIHA, RIS. FILM, 11.30 PRINC KI-KI-DO, ANIMIRANI FILM, 11.35 INFODROM, PREGLED TEDNA, INFORMATIVNA ODDAJA ZA OTROKE IN MLADE, 11.50 VIKEND, KRATKI MLADINSKI FILM, 12.00 MLADI LEONARDO, NADALJEVANKA ZA MLADE, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.35 POLNOČNI KLUB, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 TRNOVO ROBIDOVJE, RIS., 16.10 STUDIO KRIŠKRAŠ, 16.35 KULTURNI BRLOG, KULTURNE NOVIČKE ZA OTROKE, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 DOBRA URA, 18.30 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.35 KNJIGA O DŽUNGLI, RIS., 19.00 DNEVNIK, 19.25 SLOVENSKA KRONIKA, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 PISAVE: TONE PARTLJIČ, MILAN JESIH, 23.40 KNJIGA MENE BRIGA, 0.00 GLASBENI VEČER, 1.10 DUHOVNI UTRIP, 1.20 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 2.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.40 INFO-KANAL PONEDELJEK, 17.02.2014, II. SPORED TVS 6.55 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 7.30 ZOI SOČI 2014, 7.50 DESKANJE PROSTEGA SLOGA, 11.30 HOKEJ NA LEDU - SLOVENIJA : ZDA (M), 13.20 HOKEJ NA LEDU - POLFINALE (Ž), 15.50 BIATLON - SKUPINSKI START (Ž), 17.15 SMUČARSKI SKOKI, 20.30 SOČIJADA, VEČERNA OLIMPIJSKA ODDAJA, 21.00 UMETNOSTNO DRSANJE - PLESNI PARI, PROSTI PROGRAM, 22.30 SMUČANJE PROSTEGA SLOGA - SKOKI (M), 23.00 VERA: IZGUBLJENI SIN, ANGLEŠKA MINI-SERIJA, 2012, 0.30 ZABAVNI KANAL * * * TOREK, 18.02.2014, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.40 FRANČEK SPET V ŠOLI, RISANI FILM, 11.25 KOYAA - LAJF JE ČIST ODBIT!, KRATKI FILM, 11.35 EKO SMETNJAKI, KRATKI FILM, 11.40 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 11.50 SONČNA LJUBEZEN, KRATKI MLADINSKI FILM, 12.00 MLADI LEONARDO, ANG. NAD., 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 STUDIO CITY, 14.20 OBZORJA DUHA: SOČUTNI S TRPEČIM, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 NELI IN CEZAR: SPOMIN, RIS., 15.55 DINKO POD KRINKO, RIS., 16.00 DRAGI DOMEK, RIS., 16.10 BINE: ČOKOLADA, LUTK. NAN., 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 DOBRA URA, 18.30 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.35 ZAKAJ? ZATO!, RIS., 18.40 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 KONEC PARADE, ANG. NAD., 21.05 SLOVENCI IN 1. SVETOVNA VOJNA 1914 - 1918: ZATIŠJE PRED VIHARJEM, DOK. ODD., 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 GLOBUS, 23.35 INTERVJU, 0.30 POSEBNA PONUDBA, 0.45 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.00 INFO-KANAL TOREK, 18.02.2014, II. SPORED TVS 6.55 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 7.30 ZOI SOČI 2014, 7.50 ALPSKO SMUČANJE, 10.00 BOB - DVOSED, 3. IN 4. VOŽNJA (M), 10.20 NORDIJSKA KOMBINACIJA - SMUČARSKI SKOKI, 11.20 ALPSKO SMUČANJE - VELESLALOM (Ž), 12.50 NORDIJSKA KOMBINACIJA - SMUČARSKI TEK, 13.35 HOKEJ NA LEDU - KVALIFIKACIJE (M), 16.15 HITROSTNO DRSANJE - ŠTAFETA, 16.50 ALPSKO SMUČANJE - VELESLALOM (Ž), 18.30 SMUČANJE PROSTEGA SLOGA, 19.30 BOB - 1. IN 2. VOŽNJA (Ž), 20.20 ŽREBANJE ASTRA, 20.30 SOČIJADA, VEČERNA OLIMPIJSKA ODDAJA, 21.00 HITROSTNO DRSANJE, 21.30 SPREMENLJIVI ČASI, FR. FILM, 23.10 ZABAVNI KANAL * * * SREDA, 19.02.2014, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.40 BIZGECI, RIS., 10.45 SAPRAMIŠKA, RIS., 11.20 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 11.30 ŽIVLJENJE KOT V FILMU, IGRANA NADALJEVANKA, 12.00 MLADI LEONARDO, ANG. NAD., 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TEDNIK, 14.25 GLOBUS, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 PUJSA PEPA: AVTODOM, RIS., 15.50 MALE SIVE CELICE, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 DOBRA URA, 18.30 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.35 SVET ŽIVALI, RIS., 18.40 DRAGO, DEBELUŠNI ZMAJČEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.05 SUZANNE, FR. FILM, 21.40 OBLAK, KRATKI FILM, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 ODKRITO, 23.55 TURBULENCA, 0.25 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.40 INFO-KANAL SREDA, 19.02.2014, II. SPORED TVS 6.00 ZOI SOČI 2014, 6.10 DESKANJE PROSTEGA SLOGA - PARALELNI VELESLALOM, KVALIFIKACIJE (M IN Ž), 8.00 ALPSKO SMUČANJE - VELESLALOM (M), 1. 9.10 HOKEJ NA LEDU - ČETRTFINALE (M), 10.00 DESKANJE PROSTEGA SLOGA - PARALELNI VELESLALOM (M IN Ž), 10.15 SMUČARSKI TEKI, 11.30 ALPSKO SMUČANJE, 12.40 SMUČARSKI TEKI, 13.15 HOKEJ NA LEDU - ČETRTFINALE (M), 15.20 BIATLON - MEŠANE ŠTAFETE, 16.50 HITROSTNO DRSANJE, 17.50 HOKEJ NA LEDU - ČETRTFINALE (M), 19.40 MED ODMOROM: ŽREBANJE LOTA, 20.30 SOČIJADA, VEČERNA OLIMPIJSKA ODDAJA, 21.00 BOB - 3. IN 4. VOŽNJA (Ž), 21.30 UMETNOSTNO DRSANJE - KRATKI PROGRAM, 22.20 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.50 PODOBE PALERMA, NEMŠKI KOPRODUKCIJSKI FILM, 0.40 ZABAVNI KANAL * * * ČETRTEK, 20.02.2014, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.40 BIZGECI, RIS., 10.45 PINGU, RISANI FILM, 11.10 BIZGECI, RIS., 11.20 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 11.30 ŽIVLJENJE KOT V FILMU, IGRANA NADALJEVANKA, 12.00 MLADI LEONARDO, ANG. NAD., 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 ODKRITO, 14.20 SLOVENSKI UTRINKI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 BELA: MLEČNI ZOB, RIS., 15.50 ADI V MORJU, RIS., 15.55 VSE O ROZI, RIS., 16.05 FIRBCOLOGI, ODDAJA ZA OTROKE, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 DOBRA URA, 18.30 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.35 PIPI IN MELKIJAD, KLAVIR, RIS., 18.40 MANJA: MELBA ČISTI, RIS, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.05 TARČA, 21.30 PRAVA IDEJA!, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 OSMI DAN, 23.35 PANOPTIKUM, 0.30 UGRIZNIMO ZNANOST, 0.45 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFO-KANAL ČETRTEK, 20.02.2014, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.30 ZOI SOČI 2014, 8.40 SMUČANJE PROSTEGA SLOGA, 9.25 NORDIJSKA KOMBINACIJA - SMUČARSKI SKOKI, 10.20 SMUČANJE PROSTEGA SLOGA, 11.50 NORDIJSKA KOMBINACIJA - TEK 4X5 KM, 13.10 HOKEJ NA LEDU - TEKMA ZA 3. MESTO (Ž), 15.45 NOGOMET: VRHUNCI EVROPSKE LIGE, 17.00 KRLING - FINALE (Ž), 18.10 UMETNOSTNO DRSANJE - FINALE (Ž), 19.00 MED ODMOROM: ŽREBANJE DETELJICE, 20.00 SOČIJADA, VEČERNA OLIMPIJSKA ODDAJA, 20.30 NOGOMET - EVROPSKA LIGA: MARIBOR : SEVILLA, 23.15 SMUČANJE PROSTEGA SLOGA - SNEŽNI ŽLEB, FINALE (Ž), 23.30 SAMOHRANILEC, ANG. NAD., 0.25 ZABAVNI KANAL Državna slovenska samouprva lahko postavi na parlamentarnih volitvah leta 2014 narodnostno (slovensko) listo. Kandidati na listi so lahko državljani, ki so se vpisali v volilni imenik kot slovenski volivci. Vodilni liste bo kot zagovornik zastopal interese slovenske skupnosti v madžarskem parlamentu. V kolikor imate vi ali vaša organizacija primernega kandidata, ki bi zastopal interese slovenske skupnosti in bi kandidaturo tudi sprejel, nam to sporočite do 18. februarja 2014 po telefonu: 06-94/534-025 ali na naslednji e-mail: anita.kovacs@slovenci.hu Za vse dodatne informacije se obrnite na našo organizacijo. Državna slovenska samouprava Tisztelt Szlovén Nemzetiségű Választópolgár! Az Országos Szlovén Önkormányzat a 2014. évi parlamenti választások alkalmával nemzetiségi listát állíthat. A nemzetiségi listán a szlovén nemzetiség választópolgáraként szereplő személy lehet jelölt. A lista élére kerülő jelölt nemzetiségi szószólóként képviselheti a szlovén nemzetiségiek érdekeit a magyar Országgyűlésben. Amennyiben Ön vagy szervezete tudomással bír olyan személyről, aki ezen feladat ellátását, így a szlovén nemzetiségűek érdekeinek megfelelő szintű képviseletét biztosítani tudná és ezt vállalná, kérem 2014. február 18-ig jelezze a következő telefonszámon: 06-94/534-025 vagy e-mail címen: anita.kovacs@slovenci.hu. További tájékoztatásért forduljon szervezetünkhöz. Országos Szlovén Önkormányzat POZVANJE Slovenska Zveza Vas lepau zove 23. februara 2014 na 15. vöro v kulturni dom v Slovenskoj vesi na premiero dvej kratki iger, MILIVOJA MIKIJA ROŠA: HOROSKOP pa SEDALA. Igre zašpila v domanjoj rejči Malo gledališče DUO FODOR Slovenske zveze. Z veseljom Vas čakamo! Naš program je podprl: Urad Vlade RS v zamejstvu in po svetu