ža« y / Kupujte i^NE BQNDEI Najstarejši ■lovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ■volume 1 ====""g Kupujte 1 VOJNE BOJvJDEl 1 The Oldest ■WKnoev Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium . ŠTEVILKA (NUMBER) 199 XXVI.—LETO XXVI. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK). AUGUST 26, 1943 ŠTEVILKA (NUMBER) 199 tU SE PRIHODNJA KONFERENCA VRH V MOSKVI! Sivši poslanik Majski se vrača v London, toda kaj to pomeni, ni znano ^^skva baje želi posvetovanja treh sil v najbližji bodočnosti vjetsv ' -I® dolgoletni so- Ivan V Londonu, pol{]i„ je bil nedavno ^ London9°^^ nazaj "letii^ kaj da to po-•'® razširila vest, da Preje želi, da se čim ®^iirep ^°"^Grenca treh sil, Husije Amerike in Mi «^sfct dospel V Perzijo '^^ogi so mnenja, da „ . taka Ifnr ^'Si y J- . ^ a konferenca vršila Moskvi ali Londonu, začelo padati listje f^edno bo ^ ^GVes." Teherana, ^ Pi'ed da je Majski &, tg Verna dnevoma dospel '1 ugji .J® sledil val govoric ^^kaj da se bivši vrača v London. *Wferen %Oano ca v Moskvi? •1®» da je Rusija že pred časom svetovala snidenje konference treh sil v Londonu, na kateri bi njo zastopala Majski in zunanji minister Molo-tov. Toda v očigled hladnosti, s katero so ruski uradni krogi v Londonu sprejeli formalno izjavo konference v Quebecu, se smatra, da ako se bo taka konferenca vršila, se bo sestala prej v Moskvi kot pa v Londonu. Ruski krogi v Londonu molčijo glede namena, ki ga ima potovanje Majskeg^a, drugi viri pa pravijo, da se morda vrača, da uredi svoje osebne zadeve. Rusija obveščena Tu se smatra, da je bila Rusija točno poučena o vseh sklepih konference v Quebec, poleg tega se pričakuje, da bo angleški zunanji minister Eden v kratkem potoval v Moskvo, kar bo dalo Stalinu. priliko dobiti vse informacije, ki jih potrebuje. Hagert blazen; pride pred veliko poroto znamke "u", veljavo 1. znamke "U," "V," in I" Ration Book No. v veljavo dne 1. sep- Sijo it ^acioniranih živil do 20. _ ---------.. v veljavi za a. ® obveljal načrt, ob-?^®^®klega meseca, gla-•■nlc 0^ dobe odjemalci meseca in 20 dni vsake zbirke znamk 'v", in "w" stopijo v septembra Znamke "U," "S" in "T," ici BO stopile v veljavo dne 1. avgusta, ostanejo v veljavi do 20. septembra, tako da bodo imeli konzumenti na razpolago 6 zbirk modrih znamk za živež, vse one od črke "R" do in-kluzivno "W," za nakup racio-niranih živil, v teku prvih 20 dni septembra. OPA prosi za uničenje vseh nepotrebnih in n e p o rabnih znamk. Včeraj se je na mladinskem sodišču v Clevelandu vršila obravnava proti 17-letnemu de-generirancu Williamu Hagertu, pri kateri je sodnik Harry L. Albright odločil, da je Hagert blazen, nato pa je odločil, da se zadeva mladega zločinca izroči končni dispoziciji okrajne velike porote. Hagert je po aretaciji priznal hladnokrven umor dveh dečkov, dvojčkov družine Collins. Nekega drugega dečka je ugrabil in zlor-abil, ampak pustil je živega. "Morda boš pošlan v državno bolnico v Limi," je rekel sodnik fantu, "kjer bi moral ostati do konca svojih din. Pod nobenimi okolščinami bi ne smel biti nikoli spuščen na svobodo." Mati mladega zločinca je brezčutno poslušala potek zaslišanja v ozadju sodne dvorane. Sodnik Albright je iz Belmont okraja in je nadomeščal mladinskega sodnika Harry Eastmana, ki je bolan. Mountbatten bo vodil borbo proti Japoncem OTUjte po nepotrebnem na "labor day^' L ^®^®-vstva v vojnih to- ^y" ° PJ'ebila svoj "Labor ''fožjg ter bo proizvajala oskrbo za , sile. Delavci pa, Prosti, bodo pomagali 4oi ^ ^^Poru, ako ostanejo 'pomagali ^Ce j silno obtežene že-. ^°(^Gželne avtobuse, y v ^""edstva, ki so naj iznesti _____1 državljane, Ur za vojni napor. J 1*^(3 "o h.. . 8, Vojne transporte nuj- 1, ski Prazi lik. da se smernic: doma na Delav- 2. Ako ste že na dopustu, vrnite se prej, ali pa šele več dni potem. 3. Ako nameravate šele oditi na dopust, odpotujte šele po prazniku. 4. Po možnosti Opustite vsa potovanja za precej časa po prazniku. 5. Pred in po prazniku opuščajte koncem tedna potovanja na železnicah in med-mestnih avtobusih, vsekakor pa ne potujte, ako nimate zares nujnih vzrokov za to. Iz Ottawe se javlja, da je bil imenovan Lord Louis Mountbatten, poveljnik britskih komandov in bratranec kralja Georga VI, za vrhovnega po-.velji^ka zavezniških sil v južno-, vzhočlni Aziji, da vodi borbo proti Japonski. Uradna objava imenovanja je bila datirana v Quebecu, iz česar se sklepa, da je bila odločitev napravljena na konferenci med premijerjem Churchillom in predsednikom Roosevel-tom. S tem se je ustvarila nova vojaška komanda, ki je bila ustvarjena očividno zato, da se poostri borba proti Japoncem v Burmi. Ta komanda odgovarja pozicijama, ki ju zavzemata general Eisenhower v severni Afriki in general MacArthur na jugozapadnem Pacifiku. Tretje vojno posojilo tretjega ame-8. Se,Ji posojila se za-(I4 ^^'000 dobiti bo tre- »lo. bo potrebne in letala topove, za naše žepov. Priti - ta denar ("a i, , zasebnih %nk. tretjega vojne-O tasu k" tri tedne; P)'ičak, ta! vsaj en bond za Munda so '"^tegije so utrjena vojnega kovalo se bo pood oporišča osišča na evropski celini in japonske trdnjave v Tihem oceanu. To pomeni, da se moramo vsi tukaj doma pridružiti napadalnim vrstam z vsem, kar imamo, a to storimo najbolje, ako naložimo ves razpoložljivi denar v "invazijske" bonde. Pasja steklina Javne oblasti resno svarijo lastnike psov, da prijavijo vsak slučaj, ako je kaka oseba ogrize-na od njihovega psa, in da žival izročijo mestnemu zavodu na opazovanje. V zadnjem času se je namreč v Clevlandi odkrilo šest slučajev pasje stekline. Domneva se, da se je epidemija razširila radi psov, ki so jih prinesli s seboj ljudje z juga, ki so prišli v Cleveland za delom v vojni industriji. Nove vojne žrtve t?*# Sgt. Frank J. Zupančič Iz poročila, ki ga je včeraj objavil vojni department v Washingtonu je razvidno, da je bil en mlad Slovenec iz Cleve-landa ubit, drugega pa se pogreša. _V invaziji Sicilije je dal življenje za domovino prostak Stanley P. Koshak, 0tar 31 let, čigar oče Frank Koshak stanuje na 6315 Orton. Court. Pogrešan pa je saržent Frank J. Zupančič, star 21 let, ki se 21. avgusta ni vrnil z bombnega napada nad Nemčijo. Zupančič je bil rojen v Forest City, Pa.; njegovi starši so živeli v Clevelandu 2 leti. Poleg staršev, Mr. in Mrs. M. Zupančič, zapušča 3 sestre, Mrs. Mary Benarick, Dorothy in Theresa, ter tri brate, Michael, Edward in Joseph, ki je pri vojakih v Coloradi. Berlin še gori; več Nemcev v Italiji Brzi angleški mušičji bombniki, ki so v noči med torkom in sredo skozi oblake napadli Berlin, so se vrnili s poročilom, da so se nad nemško prestolico še vedno dvigali plameni kot posledica strahovitega bombnega napada, ki je bil vprizorjen na Berlin pred par dnevi. V istem času so zavezniška letala nadaljevala z "mehčanjem" južne Italije. Iz Rima se poroča, da je vlada poklicala nazaj pod orožje moške, ki so stari 37 let, kar se ROOSEVELT ZAGOTAVLJA SVETU TRAJEN MIR Zedinjeni narodi se bodo borili do "absolutne zmage" %n enkrat za vselej zdrobili "mednarodno razbojništvo" pomemben govor predsednika v kanadski prestolici Včeraj je imel. predsednik Roosevelt v Ottawi, prestolici tolmači kot dokaz, da se je Ba- j Kanade, govor, v katerem je na-doglio odločil nadaljevati z voj- j rodom sveta obljubil, da se bo- no ob strani nacijev. Obenem se poroča, da prihajajo preko Brennerskega prelaza velike mase nemškega vojaštva, ki zavzemajo postojanke v Italiji. RUSI PREKORAČILI tRTO ZIMSKE OFENZIVE Naši fantje-vojaki Po tri-tedenskem dopustu, katerega je dobil, ko je bil vpoklican k vojaški službi, bo dne 9. septembra odšel k armadne-mu zračnemu zboru William E. Bals, sin poznane družine Mr. in Mrs. Bals, Lucknow Ave. Danes je registracija za primarne volitve Sovjetske čete podijo naprej v poizkusu, da zajamejo nacije, na umiku iz Do-njec doline. Smrtna kosa DEMONSTRACIJA CIVILNE OBRAMBE Snoči se je vršil sestanek o-krožnih voditeljev za obrambo proti bombnim napadom in strupenim plinom. Sestanek se je vršil v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd., katerega se je udeležilo okrog 70 oseb, med njimi tudi nejcaj Slovencev. Podana je bila obširna razlaga o raznih plinih ter o prvi pomoči v slučaju napada. Sporoča se nam, da je po dolgi bolezni preminila Ana Škrobut, bivajoča pri svojem sinu Josephu Škrobutu, R. F. D. 1, North Jackson, O. Pokojnica je bila rojena 13. julija, 1865 v Družinski vasi, občina Bela cerkev, okraj Novo mesto. V Ameriko je prišla k svojemu sinu Josephu leta 1920. V North Jackson, O., zapušča sina, sinaho, šest vnukov in tri pravnuke, v Clevelandu več sorodnikov, v Illinoisu pa bratrance in sestrične. Pogreb se je vršil danes zjutraj iz James pogrebnega zavoda v Newton Falls, O. na Akas pokopališče v Milton, Ohio. Bodi pokojnici lahka ameriška gruda, preostalim pa naše sožalje! ^ Moskva je danes zgodaj zjutraj naznanila, da so sovjetske čete prekoračile črto, katero so jo dosegli tekom velike ofenzive preteklo zimo, ko so zasedli Zenkov, ki leži 85 milj severoza-padno od Harkova, obenem pa razširili vrzel v sovražnikovi južni liniji, v dolini reke Do-njec, kjer je bilo, tekom včerajšnjih bojev ubitil? 2,500 Nemcev. 60 vasi zasedenih V okolici Zenkova je Rdeča vojska zasedla nad 60 vasi. Dnevni komunike sovjetske komande poroča, da se ruske čete valijo zapadno in južno od Harkova, in da niso več daleč od Poltave in Lozovaje. Besni nemški protinapadi niso mogli ustaviti ruskega vala proti ovinku D^jepra, pravi poročilo iz Moskve. Sovjetska letala v akciji Na fronti pred Brijanskom so ruske čete včeraj zaznamovale le malo napredka, toda sovjetski bombniki so zažgali več nemških vlakov v napadih na Ngvozibkov'in Unečo, na progi, ki teče proti Gomelu. Sovjetski letalci so tudi udarjali na sovražne aerodrome in četne koncentracije pod Har-kovom, v velikopoteznem poizkusu, da se popolnoma zdrobi nemško črto v južni Rusiji in zajame na tisoče Nemcev v dolini Donjeca in njegovih dotokov. Danes bodo po vseh 33 var-dah mesta Clevelanda odprte gotove volilne koče, v katerih se bo lahko registrirali za občinske .primarne volitve, ki se bodo vršile 28. septembra. Kdor je že registriran in se je redno udeleževal volitev, se mu ni treba registrirati. V poštev pridejo novi državljani; oni, ki so postali polnoletni od zadnjih volitev, in pa volilci, ki so se preselili iz ene varde v drugo. Registracijske postaje bodoj odprte v vsaki vardi od 11. ure j dopoldne in 3. ure popoldne, in od 5 ure popoldne do 10. ure zvečer. V 23. vardi se bo regis-tracij-a vršila v East Madison javni šoli na Addison rd., v 32 vardi pa v Memorial javni šoli ter v Nottingham javni soli. Kdor bi se danes ne mogel registrirati, bo to lahko storil, ako gre v mestno hišo v urad volilnega odbora do ponedeljka 30. avgusta. Potem bodo volilne knjige do primarnih volitev zaprte. Z ozirom na to, da sta letos samo dva županska kandidata in da v 10 vardah ni nobenega kontesta ža councilmanske nominacije, ni pričakovati, da bo mnogo odziva za registracijo. do zedinjeni narodi borili, dokler ne bo izvojena "absolutna zmaga" in dokler ne bo enkrat ga vselej zdrobljena moč "mednarodnega razbojništva." Zgodovinski moment Predsednikov govor predstavlja zgodovinsko važen moment, kajti je to bil prvi slučaj, da je predsednik Zedin jenih držav imel govor v mestu, kjer je sedež kanadske vlade. Pozorišče je bila trata pred palačo kanadskega parlamenta, in govor, ki je bil oddajan po radiju sirom zemeljske oble, je osebno slišalo poleg članov kanadskega parlamenta okrog 25 tisoč ljudi. Boj proti ljudski bedi Na Nemčijo, Italijo in Japonsko je Roosevelt naslovil svarilo, da bodo zvedele "tajne" sklepe, ki jih je storila que-beška konferenca, v edinem jeziku, "ki so ga njih razveriženi možgani sposobni razumeti." Obenern je zagotovil ljudstva sveta, da zmaga zedin j enih na, rodov odpre pot, ki vodi v svobodo pred bedo in pomanjkanjem. Obračun z razbojniki Predsednik je ostro ožigosal Nemčijo in Italijo radi njih "zlobne nesposobnosti," razumeti pravice svojih soljudi in "fanatične japonske militari-ste" radi enako brutalnega na-ziranje, potem pa je rekel: "Prisiljeni smo bili poklicati šerifa da razbije tolovajsko tolpo, da se na ta način napravi konec razbojništvu v družbi narodov. "To pot hočemo biti gotovi, absolutno in nepreklicno gotovi, da razbojnike enkrat za vselej naučimo nauka, ki so ga potrebni. To pot bomo obračunali z njimi." Obljuba trajnega miru Predsednik je izjavil, da so zedinjeni narodi soglasni v tem, da more edino "resničen in trajen mir" upravičiti žrtve sedanje vojne, potem pa je dostavil, da je konferenca v Quebecu razmotrivala tudi o povojnem svetu, vendar navedel ni nobenih podrobnosti. Tozadevno je rekel le, da se s sličnimi načrti najbrže bavi na tucate narodov in na stotine mest širom sveta. Ironija za pesimiste Iz Rooseveltovega govora je dihal velik optimizem glede vojnih operacij, in ironično se je dotaknil tistih, ki so svoj čas svetovali, da se Amerikanci umaknejo z Atlanskega in Sre-dozemeljskega morja, ko so Japonci zasedli "par skalovitih pik v Aleutskem otočju." Svoje ironične opazke je predsednik podkrepil z opozorilom, kaj se je zgodilo z Japonci na Kiski in Attu. "Reklo nam se je," je izjavil predsednik, "da se Japonci nikdar ne podajo. Ampak z njihovim divjim umikom smo prav tako zadovoljni." Roosevelt je znaten del svojega 15-minutnega govora posvetil Kanadi ter je rekel, da se Amerikanci in Kanadčani danes prav tako borijo rama ob rami, kot so v mirnem času skupaj delali in se igrali. Zavezniki so dobili od Amerike že blizu 14 milijard v vojnem blagu Največji del "lend-lease" pomoči je dobila Velika Britanija, Rusija pa je na drugem mestu SEJA ^ Nocoj ob 8. uri se v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., vrši seja odbora izletniških prostorov S. N. P. J. Vabi se vse odbornike in društvene zastopnike, da se udeležijo- POGREB Pogreb pokojnega Johna Lon-garja se bo vršil v soboto, ob 9:30 uri zjutraj iz Svetkovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Marije na Holmes Ave. in nato na Calvary pokopališče. Včeraj je bilo v Washingtonu objavljeno poročilo glede pomoči, ki so jo dobili do danes zavezniški narodi od strani Zed. držav, iz katerega je razvidno, da je vojno blago, ki so ga ti narodi dobili od nas, vredno bli-, zu 14 milijard dolarjev. Pospeševanje zmage "Ta blagovna pomoč donaša bliže dan končne zmage, se glasi pismo predsednika Roosevel-ta na kongres, ki ga je priložil četrtletnemu poročilu o izvajanju "lend-lease" zakona. Kot razvidno, je blagovna pomoč v letošnjem juliju znašala več kot milijardo dolarjev. Ampak predsednik je izrazil zadovoljstvo z uspehi. "Sicilija je padla," piše Roosevelt. "Fašistični diktator je strmoglavi j en. Sile združenih narodov so prvič na domači zemlji sovražnika, in podjarm-Ijeni narodi nacijske Evrope sedaj vedo, da, evropska trdnjava ni nepremagljiva." Značilnost pomoči v blagu Predsednik je opozoril na značilno dejstvo, da je kongres to pot s sprejemom zakona za blagovno pomoč dal jasno razumeti, da Zed. države nočejo ni-kakih vojnih dolgov, ki bi ogrožali mir v bodočnosti. "Zmaga in mir sta edini novec, s katerim se nam to pomoč lahko povrne." Pomočilo kaže, da je bila do 31. julija izdana vsota $13,-073,339,000. Vsota $9,882,000,-000, ki je bila izdana do konca junija, je razdeljena kot sledi: Velika Britanija, $4,458,000,-000; Rusija, $2,444,000,000; Afrika in Srednji vzhod ter Sredozemlje, $1,663,000,000; Kitajska, Indija, Avstralija in Nova Zelandija, $1,133,000,000; in vsi ostali narodi, $484,000,000. Podprimo borbo Amerike m Jemo-Ivaoijo in BTolwdo sveta ■ nalcupom vojnih iMndov In vojno- varčevalnih znamk) enakopravnost 26. avgusta, 1! UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" ŠKRAT ^ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by , m AMEBICAN JTDGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 8831 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-13 Inued Every Day Except Sunday: and HoUdayi BUBBCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier In Cleveland and by Mall Out of Town; XPo raznaSalcu v Cleveland In po pošti izven mesta): Por One Year — (Za celo leto)_________________$6.50 For Half Year — (Za pol leta)_________________________3.50 for 3 Months — (Za 3 mecece)__________________2.00 NEWYORSKA PISMA Piše Frank Kerže By Mall In Cleveland, Canada and Mexico: (Po poitl V Clevelandu, Kanadi in Mehiki): Por One Year — (Za celo leto)____ Por Half Year — (Za pol leta) __ Por S Months — (Za 3 mesece) _ -$7.50 _ 4.00 _ 2.25 For Europe, South America and Other Foreign Countrlei: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge Inozemske driave): Foe One Year — (Za celo leto)____?__$8.00 •For Half Year — (Za pol leta)--------------------------------------4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. NEJASNOST, KI VZNEMIRJA Konferenca v Quebec je končana. Vršila se je za zaprtimi duri, radi česar se ne more nihče pritoževati, kajti sredi gigantične borbe, v kateri je na tehtnici usoda milijonskih narodov, se ne more dovoliti, da bi ušesa sovražnika dosegle informacije, ki bi mu lahko neizmerno koristile in pomenilo izgubo neštetih življenj ha naši strani. To zlasti velja za posvetovanja in sklepe vojaškega značaja. Tajnost v tem pogledu je umljiva in potrebna. Toda kar vznemirja mnogo ljudi, je tajinstvenost, s katero je konferenca obravnavala politična vprašanja, ki so v neposredni zvezi z našo borbo, ki je borba med dvema totalno nasprotujočima si političnima idejama: svobodo in diktaturo, demokracijo in fašizmom. To neprijetno dejstvo vznemirja mislečo javnost v demokratičnih deželah, kajti zdi se, kakor da anglo-ameriški voditelji smatrajo publiko za otroke, katerim se ne sme "preveč povedati." Ljudje naj enostavno zaupajo voditeljem, ki vedo, kaj delajo in kaj je dobro zanje. Predsednik Roosevelt je v govoru 28. julija n. pr. rekel; "Iste vrste skrbno planiranje, ki je prineslo zmago v severni Afriki, je potrebno, ako hočemo iz vo je vati zmago, ki bo trajala . , . Združeni narodi so edini v tem, da sedaj ni čas, da bi se spuščali v mednarodne razprave glede vseh pogojev miru in podrobnosti bodočnosti." Ako bi bili združeni narodi res edini v tem, da sedaj ni čas za take razprave, bi izjava imela kak pomen. Toda jasno je, da temu ni tako. Baš odsotnost ruske reprezen-tacije v Quebecu, bodisi, da je bila upravičena ali ne, bodisi, da je bila krivda zanjo na anglo-ameriški ali ruski strani, dokazuje, da združeni narodi ravno na polju političnih vprašanj niso edini. Celo več: iz tega, kar je znano v javnosti, ni mogoče dognati, kakšen je anglo-ameriški program, ako tak program sploh obstoji. Vpričo zastrtih in izbegavajočih izjav, ki prihajajo od merodajnih voditeljev v Washingtonu in Londonu, je javnost prisiljena k ugibanju na podlagi raznih potez, dozdevno važnih in nevaenih, ki so si često medsebojno v nasprotju in še bolj pogosto v kričečem nesoglasju z deklaracijami naših voditeljev. Tipičen primer takega kričečega nesoglasja, ki mora iti na živce vsakemu pravemu demokratu, je brezkončna obzirnost in skoio lakajska uslužnost, ki karakterizira anglo-ameriško diplomacijo v njenih odnošajih s španskim fašističnim rabljem gen. Francom. Zadnja epizoda v tem žalostnem poglavju demokratične diplomacije je bila v javnem tisku baš te dni. Franco, ki se ima zahvaliti za svojo oblast edino Hitlerju in Mussoliniju, se je obrnil na Anglijo in Ameriko s prošnjo, da ga založita z orožjem, ker se očividno boji, da prihaja dan, ko mu bo špansko ljudstvo predložilo račun za neizmerno gorje, ki ga mu je prizadjal. Med Francom in britskim poslanikom v Madridu so se vršili tozadevno razgovori, pravi časnikarska vest, nakar je bila Francova želja sporočena vladam v Londonu in Washingtonu, ki sta jo baje odklonili. Pomnite: "baje odklonili," ampak nikjer nobene merodajne ali uradne izjave, da se je to res zgodilo, in se manj, da se je Francovo akcijo označilo za to, kar je: podla 'nesramnost! I Megla, ki zastira anglo-ameriške odnošaje s svobodnim francoskim gibanjem, je danes še ravno tako gosta kot je bila v dneh, ko se je maršal Petain, ta senilni oboževalec fašizma, javno solnčil v dobrotljivosti zapadnih demokracij. Francoski odbor za narodno osvoboditev, čigar politični vodja je general De Gaul, je še vedno nepriznan, vsled česar je upravičena sumnja, izražena pred par dnevi od francoskega publicista Pertinaxa v New York Timesu, da še vedno obstoji možnost, da bomo delali s Petainom, čim naše čete pridejo v Francijo. I In kaj naj. pomeni vest, ki je bila po Associated dom, močna in zmagovita. In' Srbi, smo začeli nastopati—sa-Anglija se je začela bati za svo-! mi. In s tem podiramo sami sejo kontrolo nad Dardanelami— be in svoje. V DVEH DOLINAH Danes začenjam svoj članek j Njihove adrese gredo v napač-z znano ribniško pripovedko o I no dolino. konju, ki se je bil izgubil. Gospodar je dobro vedel kje je, pa je rekel, da ga gre prej iskat v drugo dolino, četudi ve, da ga ni tam. Navaden človek se pri tem malo nasmehne in zadeva je končana. Stvar pa ni tako enostavna, če jo premislimo malo globlje. Recimo, da bi bilo res tako, kakor nam pravi pripovedka. Če je človek vedel, kje je konj, pa ga je šel vseedno iskat drugam, ni tako nekaj smešnega, ampak nekaj resnega. Mogoče je dvoje. Ali človek ni normalen, ali pa zasleduje s tem gotove cilje in namene, ki so po svoji naravi taki, da se ne sme ž njimi v javnost. Seveda pridem s tem zopet na naš SANS, četudi je v zadnji izdaji "Proletarca" polemiziral z mano najprej urednik in za njim znani collinwoodski rojak Durn. Vse sem dobro prečital, kar sta mi povedala in potem vprašal samega*sebe: ali si kje v svojih člankih zapisal nekaj, kar ni res? Ali ti urednik Proletarca in dopisnik Durn očitata kaj takega? Nak, tega ne najdem nikjer. Ne pravita, da ni reš, kar pišem, ampak tako bi rada, da bi ne pisal več o tem. Kolikor jaz vem, sem jaz e-dini, ki pišem tako. Res je sicer, da se izpodtakne včasih tudi Ameriška Domovina ob SANS, ampak vselej iz čisto drugega razloga. Meni je do tega, da ustvarimo politiko značajno-sti, pravice, napredka prema smernicam, ki nam danes kažejo bodočnost. Sem za to, da se pride v javnost s čistimi principi in jasnimi zahtevami in da naš narod igra vlogo, kakoršna mu gre. In kar je glavno: da odbor SANS-a vodi ljudstvo v prave smeri, ne,pa v dvomljive fraze, ki ne pomenjajo nič. Če mi torej nikdo ne more o-čitati, da ne pišem resnide, smatram za svojo dolžnost, da grem dalje, pa magari čisto sam. Dostikrat v preteklosti sem molčal na račun takozvane sloge, pa j tu in zato je dosledno podirala sem izprevidel, da to ni dobro, j vse, kar je bilo slovanskega. In prav posebno ne v takih ča-j Ali se spominjate balkanskih sih, kakor so danes. | bojev pred' prvo svetovno voj- Kaj ne vidite, kako se igrajč-'^®' Da ni bilo Anglije, bi bil ka z narodom? Kako se meče! Carjigrad bolgarski in Darda-vse mogoče fraze v javnost, da!n&še in Solun velika jugo-izgleda oddaleč kakor dobro ob-1 slovanska luka. A pritisnila je delano »polje, pogled od blizu pa I Anglije. Grki so dobili vse, ti pokaže čisto navadno rutin- j Slovani pa po nosu. sko delo, o katerem bi bilo vse- i Ali se spominjate osvobodilen© ali ga vidimo ali ne? j^nih vojska iz let okoli 1876, ko Dve dolini ste—in ljudje v i se je rodila neodvisnost dveh vodstvu zgoraj, v sredi in spo- j jugoslovanskih držav na Balka-daj delajo eno in tisto napakonu—Srbije in Bolgarije? Ruska rešitve iščejo tam, koder je ni.' armada je stala pred Carjigra- Press javljena iz Moskve, da je zastopnik Rusije, ki je bil poslan v Alžir, da upostavi stike s francoskim odborom za narodno osvoboditev, moral čakati dva meseca, predno je dobil vizo, in da se je to zgodilo radi intervencije ameriškega državnega departmenta? Zanimivo bi bilo tudi vedeti, kaj definitivnega glede poročilo iz Londona, da je angleška vlada preprečila potovanje dr. Beneša v Moskvo, kamor je želel iti, da v imenu češkoslovaške zamejne vlade podpiše vojaški sporazum s Sovjetsko unijo. In zakaj se v javnosti ne razjasni ozadje poiočila, ki ga je korespondent New York Timesa poslal iz Londona—da je Moskva vznemirjena radi povojnih načrtov zapadnih demokracij, ki da nameravata organizirati blok desničarskih držav—sanitarni kordon—proti Rusiji? Vse to so stvari, ki jih ima ljudstvo v demokraciji pravico vedeti, kajti negotovost in nejasnost glede tega, kako naj se organizira svet po vojni, se bo maščevala nad bodočimi rodovi, prav kakor danes plačujemo za kratko vidnost mož, ki niso znali organizirati sveta za mir po zadnjem svetovnem konfliktu. Torej dve dolini. V prvi je Rusija, v drugi Anglija in Amerika. Človek bi od svojega naroda pričakoval, da pojde h svojim, to je k Rusiji. Rusi so tisti, ki vodijo svetovni boj in zmagujejo polagoma, toda sigurno. Rusi so štrli želo nacizma in fašizma, oni so zaustavili pohod, ki je pome-njal sužnost za ves svet. Naravno bi bilo, da bi šli dp njih s svojimi problemi prav kakor so šli Cehi pod vodstvom najboljšega diplomata, kar ga premorejo zavezniki: Beneša. A kaj se godi? Slovenci so se začeli zategati k Angležu Churchillu. Bilo bi smešno, če bi ne bilo—žalostno. Anglež se bo potegnil za pravice Slovencev, Jugoslovanov ali Slovanov sploh! Od kdaj pa? Ali mi more kdo pokazati eno samo gesto naklonjenosti Angležev do Slovanov? Ali smo kdaj vsi skupaj dobili toliko od njih, kakor je za nohtom črnega? Da, dobili — po glavi. Bom kar začel z dokazi, ki so se odigravali pred našo lastno hišo. Ali veste za tako zvani koroški plebiscit treh con? Veste, kaj ne in tudi to vam je znano, da smo Slovenci izgubili v vseh treh conah. In če vse to pomnite, pa dodajte še to, da smo izgubili zato, ker so Angleži pri tem plebiscitu pomagali Italijanom, kakor od vselej. In Italijani so pomagali seveda Nemcem—pa je šlo vse po gobe. Se'spominjate bojev poštenega Američana Wilsona, za Reko in naše Primorje? In ali se spominjate eneg& samega glasa od strani Anglije, da bi se bila zavzel*. za naše pravice in našo zemljo? še danes živeči Lloyd George je pomagal jako dosti Grkom, nam pa in ostalim našim slovanskim bratom odžrl, kjer in kakor je mogel. Zakaj ne pozabite nikdar, da je bila Anglija vselej z Italijo, vselej z Grško in vselej z vsemi, ki so se borili proti nam. Anglija je hotela, da gospodari vsemu sve- zbrala je vse svoje "pristaše" in uničili so osvobodilno delo velike Rusije. Še več: oblegali in zavzeli so znano rusko trdnjavo Sevastopol ter ga držali tako dolgo, da so za politično mii-o-vno mizo uničili vse, kar bi lahko pomenjalo zmago velike Rusije za vse Slovane in posebej še za Jugoslovane. Kako so Angleži rešili vprašanje Sudetov v Čeho-slovaški ? Kdo je imel zveze s Poljaki—ti pa zopet z Hitlerjevo Nemčijo? Kdo je oborožil Hitlerja in povzročil današnje svetovno zlo? In da preidemo na malo ožje stališče: kdo je napravil Miha j-loviča za nekega mističnega junaka, podobnega Lawrence of Arabia? Kdo mu je dal vso reklamo? In nazadhje: kdo vodi politiko jugoslovanske vlade v Londonu? Ali mislite da kralj Peter II ali njegovi ministri? Kdo daje smernice za jugoslovansko politiko in ž njimi vso zlo, tako zlo, da ga niti ne poj-mite danes? Vsi tisti, ki se borimo za jugoslovansko edinstvo, pozabljamo, da niso Srbi tisti, ki se upirajo, pač pa — Anglija. Zakaj pa? Zastran tega, da kontrolira vsaj del Balkana, če ne more vsega. In pa zato, da proda Slovence in Hrvate, ali Italijanom ali habsburškemu Otonu—samo da ne bodo zedinjeni in močni v združeni Jugoslaviji, katera bi morala imeti združene vse južne Slovane in vso zemljo, kar jo spada nam. Ko je Anglija uspela, da je zasekala dovolj globoke rane med Srbe in Hrvate, je suge-stirala ali bolje: zappvedala jugoslovanski vladi, kako naj reši sebe in svoje vprašanje. Prišlo je ministrstvo Božidara Pu-riča, kateri je velik oseben prijatelj angleškega zunanjega ministra Antona Edena. In zato je dobil Eden veliko priznanje v vsem diplomatičnem svetu, kar ga je zbranega v Londonu. Pravijo mu namreč "boter" ali "ku-me" nove jugoslovanske vlade. S tem kumovanjem se je zasekala globoka brazda v razmere jugoslovanske* Anglija čuti, da Rusija dobiva moč v srednji Evropi in na Balkanu, pa izku-ša rešiti zase, kar bi se dalo. Politika Anglije gre tako: če Rusija zavzame del Rumunije in Bolgarije—iz katerega napravi mogoče sovjetsko republiko, potem bi bilo mogoče rešiti srbsko kraljevo dinastijo s tem, da se ji da srbske in deloma srbo-hr-vaške pokrajine. Ostanejo še vedno Hrvatje in Slovenci—če vsi ne, pa kolikor jih bo. Te se dene pod angleški vpliv—to se pravi: ali pod vpliv Italije, ki je vselej z Anglijo ali pod vpliv kake avstrijske formacije. Vsaj se dela tudi na tem polju dosti in Oton habsburški ima dosti pristašev med Slovenci, nenavadno dosti po zlasti med Hrvati, koder je vsa katoliško ori-jentirana masa okoli njega. Zakaj vedite, da je Pavelič v Hrvaški samo predhodnik tistega, ki ima priti—eden izmed Habs-burgovičev. Obračati se v napačno dolino za rešitev našega naroda po-menja, dajati mandat v roke tistim, ki niso bili in ne bodo nikdar za nas. S tem se dela o-gromna napaka in še več: narod se enostavno slepi, kakor da se les dela nekje zanj. Sam ne vem, kako bi se reklo ljudem, ki gredo mimo svojega I do tujega. Zakaj se ogibamo j Rusije in njenega vpliva ? Vse j gre za njo—vlade v izgnanstvu Če zaigramo s tem vse, kdo bo prevzel odgovornost? Anglija za Slovane ha-ha-ha in ha. Amerika? Za Fince—da, za Jude—Bog jim jih žegnaj—da— vsaj jih je skoro polovica v vladi, četudi jih ni več ko štiri odstotke v vseh naših državah. Za druge—da, za Slovane? A-li najdete enega samega Slovana v vseh kabinetih Roose-veltovih in v vseh oddelkih vseh mogočih abeced, kar se jih je rodilo za časa te administracije. Ali ima en sam Slovan v naših državah toliko "pula" kakor ga ima Oton Habsburški, ali če hočete zategadelj: Franco v Španiji, Giraud v Franciji,—pa kaj bi pravil. Še je naš čas—pojdimo do svojih bratov Rusov, da ne pojdejo ti mimo nas, kadar pride naša ura. Matejev Matija je v muzej, kjer se je ustavil \ začuden pred marmornati® pom, ki je predstavljal vojaka. Temu vojaku je " kal nos, uho, leva I'oka u' na noga, spodaj pa je bil" "Zmagovalec". Matejev se je popraskal za ušeso® dejal: "Zdaj bi rad videl šen je bil šele premagan®"' Izjava dr. Beneša Nemčija je izgubljena . . LONDON, 18. avgusta (UP). — Edvard Beneš, predsednik Čehoslovaške republike je pozdravil oddelke češke armade, ki so prispele v Anglijo iz Srednjega Vzhoda, da stopijo v vrste čehoslovašk^ vojske na Angleškem, ter v .svojem nagovoru izjavil, da se bo Italija kmalu zrušila in da je tudi Nemčija "že izgubljena in premagana". Dr. Edvard Beneš je dejal: "Vsi vodilni nemški politiki in tudi vojaki to danes že dobro vedo. Vse kar jim je danes še ostalo, je upanje, da bodo s spretnim spletkarjenjem uspeli doseči mir pod takimi pogoji, da ne bodo preveč očividno v skladu z zavezniško zahtevo brezpogojne predaje". Dr. Beneš je tudi prerokoval, da bodo Nemci kmalu začeli u-mikati svoje čete iz Ukrajine, da bo to umikanje izvedeno z največjimi težavami in v največjem obsegu, nakar bodo Nemci poskušali zgraditi nove bojne črte na Balkanu, v Franciji in v severnih predelih E-vrope. Izjavil je, da se bo Nemčija zrušila prav kakor Italija — "nepričakovano, kar naenkrat in popolnoma". štiri leta vojne Napisal John Crown (Copyright, 1943, Overseas News Agency, Inc.) Dne 1. septembra bo štiri leta, odkar se je začela druga svetovna vojna, toda neglede na ta uradni začetek, se je mir končal že pred 12 leti, ko je Japonci zasedli Mančukuo; 6 let je od takozvanega "kineškega incidenta" v Pekingu; 8 let je, odkar so Italijani napadli Abe-sinijo, a pred 7 leti je izbruhnila državljanska vojna v Španiji. Vedno bolj postaja jasno, da bodo zgodovinarji v bodočnosti smatrali, da se je s temi prejšnjimi spopadi v Aziji, A-friki in Evropi začela druga svetovna vojna. Toda šele, ko se je začela prava evro))ska v(^jna so se zagnale sive Hitlerjeve armade skozi Evropo in vsak dvom o neizogibnosti splošnega svetovnega spopada je izginil. Akoravno je mnogo sličnosti med to novo svetovno vojno in ono od leta 1914, je razvoj po- A: "Moja hči šteje let, pa je že zaročena.' B: "To ni nič. Moji ima komaj 18, pa je hci že 1° na . Gospodinja: "Če nan"' isitt kleti premoga, dobite Berač: "Kaj bi pa riti, da bi mi dali satt" ^ gospa 7" iro^ prešla v posest najP^eP' ših ljudi. ' M Prvo neprijetno prese v primeri z letom 1914 je paratni mir francoske maršalom Petainom • slavnega zdravilišča Vic ' začelo zveneti nezdravo • ■ Italija je napadla ^ ko je bila slednja že P° ^ in predsednik Rooseve^ ^ gorčeno obtožil MussoH^^ je Francijo zabodel v tem je Luftwaffe boiM^ai ^ Lpndon, toda Britanci se " K pognili in Nemci niso vesti invazije. _ V letu 1941 so padle se , slavija in Grčija, kjer so . pomagali Italijanom neverjetni deželo, katere Italijani gli premagati. Parašutist' to še zavzeli otok Kreto- ^ Dne 22. junija so Nei» ^ padli Rusijo, s čimer končana ona Hitlerja in Stalina, v oba skrivala svoje resm sli. Diplomacija ni bil^ ustvariti prijateljstva rti jj donom in Kremljem, ;,||i lerjev napad v nedelj" je to hitro popravil. Kmalu nato, dne 9. ^ 1941, sta premier predsednik Roosevelt (f Atlantski čarter, ki je bolj dramatičnih udarc®^ tovni vojni ideologiji- ^ Napad na Pearl Harb" 7. decembra je prinese ^ napoved proti Japon^^L;, tem proti P^emčiji in V začetku je imela iniciativo v rokah i"^ uspeha do uspeha. V secih leta 194Ž je . .ggi'. Singapore, pataan, in vsa vzhodna Indija s otoki. Po težkih bojih v I so Rusi pozimi strahov' žili nemško armado kazal vendar tudi precej bistve-iščejo druga za drugo njene na- [ nih razlik. Kar se kajzerjevim klonjenosti in njene pomoči—mi; armadam ni posrečilo v letu pa najbližji, gremo mimo. 1914, se je pokazalo za Hitler- In še nekaj zraven tega. Me-' jeve mehanizirane divizije in sto, da bi ob vsaki priliki in po- njegovo Luftwaffe majhen pro-vsod šli združeni s Hrvati in blem — beseda "blitzkrieg" je gradu in zajeli 320,000 -^^|j V januarju 1942 so vi Amerikanci v sever^^^jj f Na 8. novembra istej?® so ameriške čete izvc^ jo francoskih koloni.] ^ F Afiiki in v maju vee dovršeno z zavzetji za in Bizerte. Iz Seveine Afrike so ^gft ki očistili SiedozeiMsko F katero je Mussolini menoval "Mare _ vazija Sicilije je nostril'^ ^ jI* fašizem in njegovega čimer fe je začelo tudi di^ugod po svetu dobe fašizma. avgusta, 1943 enakopravnost Nemške težave v trgovskih odnošajih z Balkanom London, 17. avgusta (ny- ) ■— Važni švedski gospodar-časopis "Industria" pravi v članku, o katerem poro-^3. Office of War Information, a zahtevajo balkanske dežele ^ aj v svojih trgovskih poja-z Nemčijo večjih garan-*^'3 in računajo tudi višje cene svoje proizvode — tako na-®®ravajo vsaj deloma nadome-^ Iti izgube iz prejšnje dobe, ko ^0 Nemci svojevoljno narekova-izredno ugodne pogoje, in jih dobili. Noben narod noče trajno no-' • bremena vojnih stroškov •^gega naroda", pravi švedski nar dolg v kliringih je na ogromne zneske, cenijo na 10,000 milijo-nemška indu-j 'J^ ^^^zmožna dobavljati in-® 1'ijsko blago deželam, ki i-3° Wiring z Nemčijo. J y ^četku 80 Nemci posku- izen lista "Industria", .^-^iti svoj kliring s tem, da različno blago, ki je Dnf upjiikom sicer ne- katero so pa pod faii pritiskom vseeno mo-Zdaj pa tudi teh J.J 1 stvari ni več na za izvoz. Videt,PJ'avi, da je jasno sl5g ^^ko so postale balkan-v svojih gospodar- Obsodbe v Ljubljani Jugoslovanski informacijski center v New Yorku nam poroča: Glasom izvirnih vesti iz domovine, katere smo te dni prejeli po podtalnih kanalih, so bili od vojaškega sodišča v Ljubljani obsojeni na dosmrtno ječo v mesecu aprilu naslednji Slovenci in Slovenke: Majda Vrhovnik, Ljub^ana; Srečko Pleško, Ljubljana; Franc Černe, Spodnji Kašelj pri Zalogu; Jakob Pristavec, Podpac; Milan Molek, Črna vas pri Ljubljani; Frančiška Jevc, Črna vas; Josip Glasie, Črna vas; Anton Boltežar, Črna vas; Matija Vajda, Črna vas; Franc Žitnik, Črna vas; Ferdinand Javornik, Ljubljana; Gvidon Javornik, Ljubljana; Ana Ferjan, Ljubljana in Andrej Maslo, rojen v Wauke-ganu, Illinois, U. S. A. Kupujte vojne bonde in vojno-varče-valne znamke, da bo čimprej poraženo osišče in vse, kar ono predstavlja! skih pogajanjih z Nemčijo bolj odporne. Madžarska je nedavno sklenil z Nemčijo trgovski dogovor, ki dovoljuje Madžarski, da že zdaj oddaja naročila za stroje, transportna sredstva in surovine, katere bo morala Nemčija po vojni dobaviti na prvem mestu. Švedski list pravi, da je Nemčija jako nerada sprejela ta pogoj • • • IN FREEDOM'S HOLY NAME'^ Ali se boste morali vrniti ^ Starim metodam pranja? Ni / treba skrbeti, da bi se morali vrniti k šta-nietodam pranja^ absolutno ne, ker vaš elek-^^'čni pralnik bo za vas nadaljeval delo, ako mu f^osvetite Vi ko ,vso primerno paznjo. bi mogli pogrešiti pralnika—ne v teh dneh— toliko več pere doma. Zato pa toliko bolj ^kibite nanj, ker ga ne morete nadomestiti do po Zmagi. Upamo, da boste vedno — obkladajte ga preveč. Ko je pralnik ^Bpolnjen do vcdne linije, dodajte meh-in potem milo. Začnite žehtati in '^^dar je dovolj milnice, vložite perilo, kos kosom, dokler je dovolj prostora za ^ in se Perilo lahko obrača. Potegnite perilo skozi ovijač, kos za ko-in Klejte, da ne bo v sredi na kupu. ^*^0 imate težko tvarlno, od vi j te ovijač. Pazite na gumbe ^ zaponke, da ne poškodujejo kavčuka. ^ ^"^ar ne rabite pralnika več, odvijte pritisk ovljalca, dobro ^^tistltc notranjost pralnika. pokrijte ovijač in pralnik, ko se posušUa. cja električna žica v dobrem stanju in vdenite takoj, ko 1m> stara izrabljena. Electrical league of Cleveland m MLADA BREDA POVEST SPISAL DR. IVAN PREGELJ \ H (Nadaljevanje) Nevede skoro je pritisnila o-troka, da je zaječal. "Kaj se kremžiš," je dejala in ga stresla. Dete je razvilo ročico. Prav blizu je bil likal-nik, svetil se je. Kdo ve, kako se je dete doteknilo razbeljenega železa. Zacvrčalo je, in dete je zajokalo. Katra je razburjena stopila od okna. Zunaj pa je Anica zaslišala otrokov jok, pustila Pušarja in skočila v izbo. "Zakaj joče?" je vprašala skoro sovražno, ker je bila razburjena. "Kaj vem.?" je odvrnila tašča. Mati je začela tolažiti dete. Toda dete je jokalo in jokalo ter se ni dalo utolažiti. "Nekaj mu je!" je mislila Anica, odnesla otroka v sosedno sobo in ga razvila. In tedaj je opazila, da je opečen po prstih. Skočila je k vratom. "Ali vas ni sram," je viknila s* solzami v očeh proti Katri, "opekli ste ga!" Katra jo je pogledala zanič-Ijivo. Premišljala je, ali naj se opraviči ali ne.- Tu je vstopil Pušar. Anica je odšla k otroku, namočila mu rano z oljem in jokala: saj je trpela dvojno bol. Ko je bila otroka nekoliko utešila, je vzela zibelko in jo odnesla gori v svojo sobo. In ko je dete zaspalo, je zaprla vrata v sobo s ključem. Sama pa je poiskala Marjanico in ji s solzami potožila, kar se je bilo zgodilo. Katra je bila odpravila Pušarja. Bila je videti bleda in jezna, in ko je ugledala Anico, je rekla: "Nalašč ga pa nisem, da veš. Pa pazi drugič sama nanj." "Saj bom!" je dejala Anica. Katra je odšla v svojo sobo in mrmrala: "Le čakaj, danes ga nisem nalašč, prihodnjič ga bom, da ne boš vsaj rekla zastonj, da ga nalašč." Anica pa je začela od tistega dne zopet , nekako prihajati k zavesti, da na Peči ni vse varno za njo. Dolgo v noč je mislila, kako bi najlepše varovala in čuvala otroka. Dete je spalo nocoj nemirno in'proti volji je Anica plakala in poljubljala je otroka. Toda ta njena sedanja ljubezen je bila grenka. Samo bala, bala se je neizrečeno za dete. In ko se je proti jutru dete zopet ])rebudilo, ga je nosila dolgo, da so jo že roke bolele. Potem pa je stopila k oni sivo-rjavi sliki večne vsevednosti in je padla na kolena in dvignila dojenčka k sliki ter zaprosila:* "Čuvaj mi ga, čuvaj! Čuvaj njega in mene!" In dete je za- spalo. Anica je legla, in mimo oči ji je dahnil prvi motni soj jutra, prvi klic drozga je udaril na njeno uho in potem je zaspala ... 23. Mačka Približala se je bila Velika noč. Najlepše vreme je bilo zunaj. Smejalo se je solnce z neba, in smejale so se trobentice po travi. Za grmovjem je poizkušala duhteti vijolica, in na tokavah so zvonili zvončki. Z gora, kjer so bile senožeti, se je valil dim. Ljudje so trebili in zažigali mah in suhljal. Čuti je bilo veselo vriskanje, ko da je čas trgatve. Ljudje in živali in rastline so čutili dih mladosti. In še oni, ki so hirali od starosti, so se veselili, češ: za letos smo jo prestali. In s solzami v očeh, in mnogi s kesom v srcu so jemali slovo od nje, ki je bila prelepa in zadnja, ko sanja o davni, davni mladosti. Na vasi je bilo zazvonilo na veliko soboto. Anže je bil v senožeti in je pasel. Ko je zaslišal zvonove, je zavriskal. Potem je začel premišljati, kdo da ponese pri procesiji bandero. In domislil se je, da je na Kovačevem vrsta. Rahlo zavidanje se je vzbudilo v fantu. Neizrečeno rad bi bil nesel bandero sv. Lucije. Rajni Lovrič ga je nosil v eni roki, drugi nihče. Kovačev pa je stavil, da ga ponese. To je mislil Anže in se ozrl doli na Peč. Izvil si je piščal in začel pi-jskati. Tedaj je prišla doli na Peči iz hiše Jerica. Anže je pi-skal in si mislil, kdo ve, ali ga čuje. In ona ga je čula. Položila je glavo ob roki, ko da se ji dremlje. "Aha," je dejal Anže, "pravi, da ne smem še piskati, da Bog še ni vstal!" In pognal je piščal v stran in se zagledal doli na vas. Kmalu so.se bili začeli ljudje usipati iz cerkve, in Anže jih je mot Al in pripominjal sam pri sebi: "Kako gre Pečan, tisti, ki pravi 'hudnič,' da ne zakolne, pa Francelj /je tudi šel k maši. Kam, kam tako hitro Mela-nova? Ti presneti fant! Da, Lahov je. Pa dolgo sabljo ima. Kaj je že oficir? Onega drugega pa ne poznam, ki govori s Sirkovo. Tam je pa naša Mar-janica. Pa kdo gre neki ž njo? Prav nič ga ne poznam!" Fant je motril odslej venomer samo Marjanico in njenega spremljevalca. Videč, da je tudi tujec zavil z Marjanico na Peč, je postal še pozorne j ši. Hipoma pa mu je šinila rdečica v obraz in je skočil kvišku in se ozrl po čredi. "Mogoče pa le ni!" je dejal za čas. Ali ni mu dalo miru, in kmalu je odgnal živino proti domu. Po poti, ki se mu je zdela danes silno dolga, si je preganjal dolgčas s tem, daje štel gumbe pri suknjiču: je, ni, je, ni, je! "Je!" je zaključil in mislil: "če je, zakaj je neki prišel? Ali se je kaj zgodilo?" In zopet je začel Anže dvomiti in je štel gumbe narobe. Pa so zopet rekli: je. (Detije prihodnjič} i Om BOHOS WtU lAU/tCMA [SUBMMUHe Točna postrežba Trgovcem, obrtnikom in posameznikom bodo zastopniki "Enakopravnosti" točno in zadovoljivo postregli, najsibo pri oglaševanju ali poroče-vanju novic, ako jih pozovete, da se pri vas zglasijo. Za st. clairsko okrožje ter za newbursko in zapadno okolico je' zastopnik: Mr. John Renko, 1016 E. 76 St. Za collinwoodsko in euclidsko okolico: Mr. John S+eblaj, II4S E. 169 St., IVanhoe 4680 J OVI SVET PONUJA SVOJO KRI L J U D S T V O IVI STAREGA SVETA hm š š m • Ali naj manj storimo za ljudstvo Evrope kot pa smo storili za njih vinograde? Pred več leti, ko je kuga uničila njih vinograde, se je tja poslalo ameriške cepitve, da bi se oži- velo trtno industrijo v stari domovini. Evropske trte so bile oživljene in zboljr-šane, ker je bila ameri'ska tita, ki je bila prvotno od tam, ojačena tukaj, Danes, ko še večja kuga uničuje ljudstva širom vsega sveta, prostovoljno nudijo Amerikanqi, domačini in potomci vseh prepričanj, pot do povratka življenja kot del Ameriške rekon-strukcijske misije; ne samo v Evropi, pač pa po vsakem delu sveta, kjer so potrebne naše zaloge in naše ideje. Amerikanci priha jajc — z zdravniškimi zalogami in jedili, z semenom in gnojilom, z kmetijsko živino in orodjem. Še bolj važno pa je to, da mi prinašamo zalogo demokratičnih idej za ves novi svet! Ali je vam to znano? Ali ste vi čitali knjigo Two-Way Passage, izpod peresa Louis Adamiča, ki predlaga, da bi mi osebno prenesli ameriško izkušnjo v Evropo? Kolegiji sedaj nudijo posebne tečaje, da pripravijo ljudi za to vitalno delo. Washington se živahno pripravlja, da nudi to priliko v pomoč našim dobrim sosedoma onstran morja. Javnost se zanima za to priliko, da bi napravila načrt zd mir in zmago vojne s tem, da bi se odvzelo navad- nemu ljudstvu osišča voljo do nadaljnega bojevanja. Te ideje so postale zaželjive in praktične; tako ameriške v uvajanju in tako univerzalne v sprejetju. Mi želimo, da bi se vi—sleherni—seznanili s to idejo. Eno leto po predlaganju te ideje, je Louis Adamič izdal v brošuri "This Wefek," članek "After Victory—What?" (Po zmagi—• Kaj?), ki je kratko in jedrnato poročilo o tej predlogi, ki je bila ojačena z obširno diskuzijo. Z zanimanjem boste čitali ta članek. Vi bi se morali takoj seznaniti s tem načrtom za zmago in mir. Pošljite lOc za pokritje stroškov tiskovine in pošt-• nine in pošljite na; New World Committee of WOVld PeftTCWaySj IltC»l03 Park Ave., New York, N. Y. * ★ t STRAS & enakopravnost 26. avgust*. 1 !1! ai PUSTOLOVŠČINE DOBREGA VOJAKA SVEJKA v SVETOVNI VOJNI JAROSLAV HAŠEK (Nadaljevanje) "Komu — čemu se smejete?" je kričal z vozička. "Jaz vas že naučim! Nikar se ne igrajte z menoj! Vi me še ne poznate!" Nadporočnik Lukaš je jezdil in poleg njega je korakal bistro Švejk, kakor bi ne mogel počakati trenotka, ko se zgrabi s sovražnikom. "Ali ste opazili, gospod obr-lajtnant, da so nekateri ljudje res kakor muhe?" je govoril Švejk. "Niti trideset kil ne nosijo, a ne vzdrže niti toliko." Končno so dospeli do kraja, ki jie bil določen za počitek in kjer so vsi dočakali juho in meso nesrečne krave. "To kravo bi bili morali vsaj štirinajst dni poprej vložiti v kis, a če že ne te krave, pa vsaj tistega, ki jo je kupil," je.pro-lasil Švejk. Od brigade je prikalopiral kurir z novim poveljem za 11. kompanijo, da se ji je maršruta izpremenila na Felštyn. Wora-ly in Sambor je pustiti torej na strani, ker ondi ni mogoče nastaniti kompanije, kajti tam sta že dva poznanjska polka. Nadporočnik Lukaš jp odredil takoj, naj narednik Vanjek in Švejk poiščeta v Felštynu za stotnijo prenočišče. Bilo je poldne, ko sta Vanjek in Švejk odšla. Krajina je težko sopla v vročini in slabo zasute jame z mrliči so širile smrad po gnilobi. Dospela sta ma ozemlje, kjer so se pri prodiranju na Premysl vršili hudi boji in so strojne puške pokosile cele bataljone. Po malih gozdičih ob rečici se je poznalo divjanje topništva: namesto dreves so štrlela iz tal okleščena in razklana debla; po tej puščavi pa so se vlekli strelski jarki in za-kopi. "Po vojni bo tukajle do]?ra letna," je dejal Švejk. "Tu ne bo treba kupovati kostne moke ali žlindre. Zelo koristno je za kmetovalce, ko jim polje takole pognoji cel regiment." Naenkrat je obstal in se oziral. "Mislim," je rekel, "da ne hodiva prav. Gospod obrlajtnant je nama rekel, da morava iti najprej navzgor, potem na levo, potem na desno pa zopet na desno in potem na levo . . . midva pa marširava zmerom kar naravnost. Predlagal bi torej, da greva zdaj po tejle cesti na levo." Narednik pa je začel trditi, da morata iti na desno. "Ne, moja, cesta je boljša," je rekel Švejk, "kakor vaša. Jaz grem tod ob potočku, vi pa le pojdite na desno a v Felstynu se snideva ..." Samo poglejte na uro, da vidiva, kdo bo prej tam. A če bi vam grozila nevarnost, kar ustrelite v zrak, da zvem, kje ste." . Tako sta se razšla. Popoldne je dospel švejk do malega ribnika. V njem se je kopal ubegel ruski ujetnik. Ko je zagledal Švejka, je zlezel iz vode in nag pobegnil., Švejk, radoveden, kako bi mu pristojala ruska uniforma, ki je ležala pod vrbami, si je slekel svojo in oblekel uniformo nesrečnega nagega ujetnika, ki je utekel od transporta, nastanjenega v vasici za gozdom. Da bi se dobro videl v vodnem zrcalu, je Švejk hodil po obrežju ribnika tako dolgo, da ga je ondi zasačila orožniška patrola, ki je iskala ruskega ubežnika. Bili so Madjari, ki so Švejka kljub ugovorom odgnali na etapno poveljništvo v Hyrov. Tam so ga uvrstili transportu ru-1 iE # i ® lil skih ujetnikov, določenih, da delajo na popravljanju železniške proge v smeri k Premyslu. Vse se je zgodilo tako hitro, da se je švejk šele drugi dan zavedel položaja in je napisal na zid šolske sobe, kjer so nastanili oddelek ujetnikov, s koščkom oglja: Tukaj je spal Jožef Švejk iz Prage, kompani-ordonanc 11. marškompanije 91. regimenta, ki je kot kvartirma-her pomotoma padel v avstrijsko ujetništvo pod Felštynom. Švejk v transportu ruskih ujetnikov. Ko je hotel Švejk v Hyrovu nekemu častniku, ki je šel mimo, pojasniti vse do podrobna, ga je madjarski vojak, stražeč transport ujetnikov, sunil s kopitom puške v ramo in zakričal: "Baszom az elet! Zbeži nazaj v vrsto, ti ruska svinja!" Švejik se je torej vrnil v vrste in se obrnil k najbližjemu ujetniku: "Ta človek vrši svojo dolžnost, a je sam sebi nevaren. Lahko bi se mu zgodilo, ko mlati druge in ima lauf obrnjen proti sebi, da se mu puška sproži, in ves naboj bi mu zle-tel v gobec!" Ruski ujetnik je gledal Švejka, a videlo se mu je, da ne razume niti besede. "Ne ponymat . . . ja krym-sky Tataryn ... Alfah ach-per!" Tatar je sedel, prekrižal noge, položil križem roke na prsi in začel moliti. Švejk se je obrnil k drugemu ujetniku: "Ti si tudi Tatar?" Ogovorjeni je zmajal glavo: "Tatarin njet . . . Cerkez, rodni i,a Čerkez ..." Tako je imel Švejk srečo, da je zašel v družbo raznih zastopnikov vzhodnih narodov. V transportu so bili Tatarji, Gru-zini,, Osjetinci, Čerkezi, Mord-vini in Kalmiki. Švejk je imel torej nesrečo, da se ni mogel z nikomer pogovarjati, ko so ga gnali v Dobromil. V pisarni so tam drugega za drugim zapisovali, kar je šlo ja-ko težko. Izmed vseh tri sto ujetnikov, ki so jih prignali, ni razumel nihče ruščine narednika, ki je sedel za mizo in se je bil priglasil, da razume ruski ter je zdaj nastopal kot tolmač v Vzhodni Galiciji. Pred dobrimi tremi tedni si j,e naročil nemško-ruski slovar in konver-zacijo, a še doslej mu ji niso poslali. Tako je govoril namesto' ruščine slabo slovaščino, ki se je j je priučil, ko je kot zastopnik dunajske tvrdke prodajal po Slovaškem sliko sv. Štefana, škropilnike za blagoslovljeno vodo in molke. Nad čudnimi postavami, s katerim se sploh ni mogel domeniti, je bil zdaj ves obupan. Šel je torej iz pisarne in zakričal na skupino ujetnikov: "Wer kann deutsch spre-chen?" Iz skupine je stopil Švejk in radostnega obraza hitel k naredniku, ki mu je rekel, naj gre takoj ž njim v pisarno. "Ti si Žid, kaj ne?" je začel vpraševati Švejka. Švejk je zmajal z glavo. "Nič ne taji!" je nadaljeval narednik. "Vsak ujetnik, ki zna nemški, je Žid in basta. Kako se pišeš — Švejk? No, vidiš, kaj bi tajil, ko imaš tako židovsko ime! Pri nas se ti ni treba nič bati, ako to priznaš. V Avstriji ne prirejamo pogro-mov na Žide. — Odkod si? Aha, Praga . . . poznam, poznam: to je tik Varšave. Pred tednom sem imel tukaj tudi dva Žida iz Prage pri Varšavi. — In tvoj polk . . . kakšno številko ima? 21?" Narednik je vzel šemati-zem in listal po njem: Enaindvajseti polk je erivanski . . . Kavkaz; kdor ima v Tiflisu. Gledaš, kaj, kako tukaj vse vemo Švejk je resnično debelo gledal na vso to histerijo, a narednik je nadaljeval z veliko resno-bo, izročajoč Švejku napol dopu-šeno svojo cigareto: "To je drugačen tobak, kakor tista vaša mahovina. — Jaz sem tu najvišji gospod. Kadar jaz kaj zinem, se mora vse tresti in po-skriti. Pri nas je pač drugačna disciplina nego pri vas. Vaš car je ksindel, a nas cesar odprta glava." In potegnil je, iz predala še štiri sportke ter mu rekel da ga postavlja nad transportom. "Do večera napiši imena vseh drugih ujetnikov. Namesto mene boš sprejemal menažo, ki jo razdeli na deset in deset mož. In jamčiš mi, da nihče ne uide! Ako bi ti kdo ušel, žid, te ustrelimo!" "Pogovoril bi se rad z vami, gospod feldvebl," j,e dejal Švejk. "Nič se ne izgovarjaj!" ga je zavrnil narednik. "Tega nimam, rad, ali pa te pošljem v taborišče. Silno naglo si se pri nas v Avstriji aklimatiziral. — Pogovarjal bi se rad z mano! Kaj pa še! . . . čim boljši je človek z vami ujeniki, tem slabše je . . . Torej, kar precej začni ... tu imaš svinčnik in papir ter piši seznam . . .!! Kaj hočeš še?" "Ich melde gehorsamst, Herr Feldwebl . . ." "Glej, da se izgubiš! Saj vi- ob drugI obl^iHiici kar je umrla skrbna nasa ljubljena soproga in doora mama Zatisnila je svoje blage očf dne 26. avgusta, 1941 leta Danes Je poteklo dve leti odkar je prenehalo biti Tvoje zlato srce. Odnesli so TJp tja na njivo smrti ter položili v temni grob. Naša srca pa so žalostna, vsaj smo Te vsi ljubili Snivaj, sladko večno spanje, mi pa se Te bomo spominjali z ljubeznijo za vedno I oči soprog in otroci Cleveland, Ohio, dne 26. avgusta, 1943. diš, koliko dela imam!" Narednikov obraz je dobil poteze popolnoma zgaranega človeka. Švejk je salutiral in odšel k ujetnikom. Toda sestaviti seznam je bilo težko delo, kajti ujetniki ga dolgo niso razumeli, da naj povedo svoja imena. Marsikaj je Švejk že doživel, ali ta tatarska, gruzinska in mor-dvinska imena mu niso šla v glavo. (Dalje prihodnjič) Mali oglasi MI TAKOJ PLAČAMO za vaš MUZIKALIČNI INŠTRUMENT Ne glede na stanje in starost WODICKA'S INSTRUMENT EXCHANGE 644 Prospect_MA. 0731 IŠČE SE takoj 10 mož SPLOŠNO TOVARNIŠKO DELO Plača 70c na uro Dnevno delo Morate prinesti izkazilo državljanstva The Bishop & Babcock Mfg. Co. 1285 E. 49 St. Employment urad odprt od 8-5 od ponedeljka do petka 9-3 ob sobotah Hiša naprodaj , v EUCLIDU Hiša s 6 sobami, modema v vseh ozirih. Lota 50x150. Dve garažfe. Gena $7,000. V bližini E. 185 St., hiša za dve družini, štiri in štiri sobe. Vse v dobrem stanju. Dve garaže. Cena $6,000. Za podrobnosti se oglasite pri Ed Kovač 960 E. 185 St. KEnmore 5030 IVanhoe 7330 TEŽAKI za SPREJEMNI ODDELEK ODDAJNI ODDELEK STAVBINSKI ODDELEK SPLOŠNA DELA ZUNAJ Plača od ure THE CLEVELAND TRACTOR CO. 19300 Euclid Ave. Proda se dve hiši na eni loti; po 6 sob vsaka, ter vsaka za eno družino. Nahaja se blizu cerkva, šol in transportacije. Proda se po zelo zmerni ceni. Zglasite se na 15304-06 Lucknow Ave. Ako je treba vašo streho nanovo pokriti ali p& vaš fornez popraviti, pokličite nas. Vršimo tudi kleparska dela. — Proračun damo brezplačno. Universal Roofing Service 1515 St. Clair Ave. CH. 8376—8377 Ob večerih: ME. 4767 Beauty Operator dobi delo v slovenskem lepo-tilnem salonu. Mora biti izkušena. Dela pet dni v tednu. Dobra plača. Pokličite KEnmore 6655. Mali oglasi HIŠA NAPRODAJ Proda se hiša, ki se jo lahko preuredi za eno ali dve družini; vse udobnosti, dve kopalnice. Proda se poceni, ker odide lastnik na farmo. Ogledate si lahko vsak dan od desete ure zjutraj naprej, na 1179 E. 173 St. Prileten moški dobi delo, da bi delal okrog hiše in pomagal pri čiščenju v gostilni. Dobra plača, stanovanje in hrana. Kogar zanima naj pusti svoj naslov v uradu tega lista. CORE MAKERS COREROOM TEŽAKI DELAVCI PRI FORNEZIH" POPRAVLJAČI FORNEZEV MAGNESIUM LIVARŠKI MOLDERJI SAND MOLDERJI SPLOŠNI TOVARNIŠKI TEŽAKI Sprejme se nedržavljane Dobra plača od ure in 'overtime' Monarch Aluminum Mfg. Co. •9301 DETROIT AVE. za splošno Cafeteria delo Dnevno delo od 8—4 ure Dobra plača The Cleveland Tractor Co. 19300 Euclid Ave. HIŠNIK IZKUŠNJA NI POTREBNA TEDENSKA PLAČA PROST OB NEDELJAH Ugodno delavsko razmerje Zglasite se pri oskrbniku Hotel Westlake Naprodaj je TOBAKARNA, na 1668 Hayden Ave. Euclid poulična. $600 tedenskega prometa jamčenega. Sedanji lastnik je bil 20 let na temu prostoru. Se proda zelo poceni. Zglasite se med 9. in 10. uro dopoldne v krojačnici na 2949 WOODHILL RD. ŽENSKE STROJNE OPERATORICE in UČENKE Visoka plača CLEVELAND CAP SCREW CO. 2921 E. 79 St. SOUND SYSTEM INDOOR OR OUTDOOR Posebni popust za društva B. J. Radio Service 1363 E. 45 St. — HEnd. 3028 Dekleta in r zenei Ali veste, da si I>oste prihranili precej denarja, če si naročite fini FUR COAT ali STERLING suknjo iz čisto volnenega blaga, naravnost iz tovarne. Sedaj na Will Call? Ne odlašajte, samo pokličite me, da vas peljem v tovarno, na mojo odgovornost, če kupite ali ne. Vam se priporočam Benno B. Leustig 1034 Addison Road ENdicott 8426 SPREJME SE TAKOJ DRAW PRESS OPERATORJE Izkušnja ni potrebna Ml BOMO VAS NAUČILI Plača ob začetku 70c na uro in ugodna plača za . "piece work" poleg "overtime" Dnevno delo 100% vojno delo Morate prinesti izkazilo državljanstva Intervuj: 8 do 5 od ponedeljka do petka 9 do 3 ob sobotah The Bishop & Babcock Mfg. Co. 1285 EAST 49th ST. vo SI Mali oglasi TOVARNIŠKO DELO 100% obrambna tovarna Izkušnja ni potrebna Plača na uro, poleg "overtime" Zahteva se "Availability Statement" The Draper Mfg. Co. E. 91 St. in Crane 1 blok južno od Union Ave. Dekle all fant ki se zanima za lekai*-niški posel, dobi delo. Vpraša se pri MANDEL DRUG STORE, 15702 Waterloo Rd., IVanhoe 9611. MOŠKE IN ŽENSKE se potrebuje za splošna tovarniška dela 6 dni v tednu * 48 ur dela na teden Plača za ZAČETEK Moški 77%c na uro Ženske 62 na uro Morate imeti izkazilo državljanstva In prestati zdravniško preiskavo. Zglasite se na EMPLOYMENT OFFICE 1256 W. 74 St. National Carbon Co., Inc. lEILETA za ASSEMBLY PUNCH PRESS OPERATORICE STROJNE OPERATORICE (Plača od ure) 100% OBRAMBNO DELO Plača ob začetku 70c na uro in ugodna plača od kosa ter "overtime." DNEVNO DELO POTREBNO JE IZKAZILO DRŽAVLJANSTVA Intervuj: 8. do 5. od pone deljka do petka; 9. do 3. ob sobotah The Bishop ^ Babcock Mfg. Co. 1285 East 49th St. Mali oglasi MOŠKI 18 do 60 let STROJNI OPERATORJA in UČENCI Visoka plača CLEVELAND CAP SCREW CO. 2921 E. 79 St. . HIŠNE Izkušnja ni potrebna Tedenska plačp-Proste ob nedeljah Ugodne delavske razmer^ Zglasite se pri hišnik^ Hotel Westlok® Proda se E. 41 hiša za 2 družini, S sob, na Cena $3100. Hiša za 4 družine, zidano 55 trgovini, Superior Ave. in ' Cena $10,300. , 1377-79 E. 65 St.—hiša za ^ j ^ stanovanje zgoraj prazno. štiri garaže. E. 82 St.—Za eno družino, r#ža. Cena $4200. E. 71 St. Trgavina in slano*** proda, da se uredi zapusci" • Za podrobnosti se zglasi*® J. TISOVIC 1366 Marquette blizu St. Clair in East 5 Ki EN s tra! Od Ijev čet( Ptu So; dov čali Piiš ffei tali glai lian skv 2 tin; 5ič( Stanovanje ^ sobami se odda v Naje"" ^ s 5 družini brez otrok se $23 na mesec. Vpr&^a 7002 Becker Ct., med B-E. 71 St., Suite I k % Hal Va S Oči ki Cel kr, Registracija v ^ vardi . DANES od 5. do je registracija v East šoli za 23. vardo. . Če ste se preselili ^ ^ precinkta v drugega . se niste nikoli preje ^ rali, ali pa če niste v zadnjih dveh glavnih ^ se je treba registrirat*- ,^ Ako želite izvoliti ^ ^ naprednega coimciln^^Jg((f bo v ponos 23. varde, ske naselbine, bodite ' ijjf''' rani in volite za KENNICK. IŠČE SE MOšI^^ za delo v mlekarni; izUfJ ne-izurjeni. UNIJSKA PLAČA. STAl^^ HILLSIDE DAlR^ . „ Rd-\Varrensville Center vogal Mayfleld Cleveland Heights, ^ FA. 9100 le k St< Va fe je dj st Je 1,1 /'i 1 pomočniki pometači nočno delo ^,j Plača ob začetku P®^ deset dolarjev za sed®"" ni tednik. ^ BUNELL MACHIN^ TOOL 1601 E. 23rd S*-