Po&tnlna pfaSan* v r j*ovInL 7 t Leto 1X1. ffeu. 92. v LiomioBi. v petek ze. aprila 19Z8. Cena Din v Izhaja v gak daD popoldne, tzvzemšl nedelje in praznike. — Inserati do 80 petit a 2_ Din, do 100 vrst 2.50 Din. večji Inaerati petit vrsta 4.— Din, dopust po dogovoru. Inseratni davek posebej. »Sloveoski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, ca inozemstvo «20.— Din. fjpravništvo: Knaflova ulica št S, pritličje, — Telefon 2304. Uredništvo: Knaflova ulica it. S, L nadstropje. — Telefon 2034 Someščani ! Prvič se zgodi, da počasti Ljubljano a svojim reprezentančnim poseiom ob; činski svet velike in slavne praške ob* čine z županom na čelu. V torek dne 24. t. m. ob 8. zjutraj dospo na povraU ku iz Beograda in Zagreba v Ljubljano primator dr. Karel Baxa z gospo sopro; go in J6 praških občinskih svetovalcev. Odlični zasiopniki najprosvitljenejšega slovanskega naroda, močnega zaveznic ka jugoslovenske države, prihajajo k nam. da si obnovimo prisego izpred desetih let: ^ZVESTOBA ZA ZVE; STOBO.'» SOMEŠČANU I" znak radosti in hvaležnosti brat* skcmu češkoslovaškemu narodu dam razobesiti na vseh mestnih poslopjih narodne, državne in mestne zastave. Obenem vabim, da store to tudi vsi ljubljanski hišni posestniki! SOMEŠČANI! Občinski svet ljubljanski pozdravi predrage slovanske goste na glavnem kolodvoru. T 'abirn vse naše prebivah stvo, vsa naša društva in korporacije, zlasti tudi naše ženstvo in mladino, da prisostvuje temu sprejemu na poti od kolodvora po Miklošičevi cesti do ho; tela «Union». V torek zvečer ob 20. se vrši v ve; liki dvorani Kazine slavnostni komerz. Vabim čč. someščane, da se ga udeleže. V sredo opoldne se odpeljejo Če; hoslovaki z glavnega kolodvora proti Mariboru domov v zlato Prago. Pro; sim ljubljansko občinstvo, da uporabi tudi to priliko in še ob slovesu dokaže milim gostom in zaveznikom, da sta si Praga in Ljubjana neločljivi zvesti se; stri. SOMEŠČANI! Prosim vas, da v dneh 24. in 25. t. m. vsepovsod in pri vsaki priliki pri; srčno pozdravljate naše slovanske go; ste ter jim, če treba, izkazujete usluge kakor brat bratu. V Ljubljani, dne 22 aprila 1928. DR. DINKO PUC, župan. Senzacijonaine ugotovitve preiskovalne komisije v Monoštru Mesto v tiho t apl j enih strojnih pušk je madžarska vlada pokazala komisiji zbirko starega vojnega materijala. — Društvo narodov bo odredilo novo anketo. — Napovedujejo se še nadaljnja senzacionalna odkritja o italijansko - madžarskem tihotapstvu — Pariz, 21. čj.[>rjla. »Matin« poroča \z Ženeve da je strokovna komisija, ki jo je preiskovalni odbor r-oi"-\ ri oošter, da na licu mesta izvrši preiskavo in ugotovi postopanje mad-žar$ki!h oblasti pri tihota.prsvu orožja, ugotovila, da materijal, ki je bil v Mo-nožtra pokazati komisiji, absolutno ni identičen z onim orožjem, ki je bilo iz Italije vtiliotapljeno na Madžarsko in ki so ga odkrile avstrijske carinske oblasti na avstrijsko-madžarski meji. List zatrjuje, da bo Društvo narodov odredilo ponovno anketo. V mednarodnih krofih je izvala ugotovitev komisije veliko senzacijo, ker dokazuje, da so bile obtožbe proti Italiji in Madžarski utemeljene in da madžarska vlada nima čiste vesti Član preiskovalne komisije je novi-natrjesn rzjavH, da je »Matinova« vest povsem to5na in da ugotovitve komisije v polni meri potrjujejo, da je skušala madžarska vla.da vso afero prikriti in speljati preiskavo na stepi tir. Materijal, ki je bil v Monoštru pekazan preiskovalni komisiji, je zbirka starega železa in ni med njim niti najmanjšega deia strojnih pušk. ki jih je Madžarska na hitro roko «uničila». Poedini deli so bili popolnoma zarjaveli, a namesto cevi «uničcnih» strojnih pušk je bila komisiji pokazana zbirka starih cevi navadnih vojaških pušk in celo cevi gorskih topov, pomešanih z zastarelimi deli pušk, kakršnih v zadnji vojni sploh nihče ni rabil. Med ščiti so bili večinoma ščiti gorskih topov, pa celo deli ruskih pušk. Pasovi za naboje so bili popolnoma preperelt, potrgani in komisija je ugotovila, da so jih uporabljali že za konjske priprege. Madžari so bili celo tako drzni, da so med «uni-čene» strojne puške pomešali par starih vojaških skodelic, da bi tako preiskavo komisije še bolj osmešili. Oči-vidno so v vagone, ki so jih pokazali komisiji, naložili vse, kar so našli po starih vojaških skladiščih. Tudi po teži materijal ne odgovarja «uničenim» strojnim puškam, ker je za več 1000 kg lažji, kakor pa izkazujejo originalni tovorni listi, ki jih je madžarska vlada sprva skušala pri/kriti. Te ugotovitve kam is rje in tako postopanje madžarskih oblasti je bilo tudi v glavnem vzrok, da komisija po končani preiskavi ni odpotovala v Budimpešto, da se po mednarodnih običajih predstavi madžarski vladi, nego }e preko Gradca takoj odpotovala v Ženevo. — Ženeva, 21. aprila. Danes se vrne semkaj strokovna preiskovalna komarja, ki je vršila preiskavo v Monoštru. KomisiJja bo takoj predložili a svoj« poročilo odboru trojice, ki se tekom prihodnjega tedna sestane v Haagu, da izdela končno poročilo za Svet društva narodov. Poročilo pride v razpravo na prihodnjem zasedanju Društva narodov, ki se bo vršilo 5. junija. V tuikaisn.jrh krogih se zatrjuje, da bo debata o monoštrski aferi zelo zanimiva in da bo odkrila senzacionalne podrobnosti o itaiijansko-madžar-skih mahinacijah. J i i i [ I I 1 I I I I I I M I M l I M i i • • Protifašistična zarota v Milanu Preiskava o atentatu je odkrila protifašistično zaroto intelektualcev. — Aretacije se vrše na debelo. — Podpredsednik izrednega tribunala je demisijoniral. — Preganjanje nasprotnikov fašizma. -- Milan, 21. aprila. Preiskava glede milanskega atentata je spravila po zatrdilu poučenih krogov na dan zani. mive podrobnosti, četudi doslej o atentatorjih samih ni še nobenega sledu. Oblasti pa so prišle pri tej priliki na sled široko zasnovani protifašistični zaroti, v kateri so predvsem intelektualci, kakor duhovščina, učitelji, juristi itd., ki se ne strinjajo s politiko fašističnega režima V zvezi s tem jc bilo tekom zadnjih dveh dni aretiranih nad .TO oseb. Milanski zapori so prcnapolj-njenj s političnimi osumljenci. Docira se je doslej kretala preiskava zgolj v komunističnih in anarhističnih krogih, ker so bila oblastva prepričana, da jc med njimi iskati kriveev milanskega atentata, je sedaj krenila v popolnoma drugo smer. Posebno pažnjo posvečajo bivšim fašistom, ki so bili iz kateregakoli vzroka izključeni iz stranke in so zdaj grozili z maščevanjem. Podrobnosti o protifašistični zaroti čuvajo oblasti v najstrožji tajnosti in ni mogoče o tem ničesar doznati. Vse pa kaže, da so bili fašistom milanski dogodki dobrodošli, da se lahko maščujejo nad svojimi nasprotniki. Aretacije, ki so bile izvršene zadnje dni, dokazujejo, da hočejo fašisti z vsemi svojimi resničnimi in domnevanirni nasprotniki temeljito obračunati. Podpredsednik izrednega tribunala za zaščito države general Feren je podal ostavko, ki jo je Mussolini sprejel. Baje je prišlo med njim in predsednikom tribunala radi načina, kako se vodi preiskava, do hudega spora. Katastrofalne posledice potresov na Bolgarskem Potresi se neprestano ponavljajo. — Iz razpokane zemlje bruha vrela voda. — Cele pokrajine v razvalinah. — Med prbival-stvom vlada beda, panika in obup. — Sofija, 21 aprila. Snoči ob 9.25 je bil v liaskovu, 70 km južno od Filipova, zabeležen znova zelo močan potres. Manjši potresni sunki pa so se ponavljali vso noč. Četudi je bil snočnji potresni sunek eden najmočnejših, ni povzročil posebne Škode, ker je naselbina že itak popolnoma razdejana. Porušili so se še zadnji ostanki hiš, tako da res ni ostal kamen na kamnu. Med prebivalstvom vlada nepopisna panika in strah pred nadaljnimi katastrofami Zemlja se je na več krajih razpočila, iz razpoklin pa vre mestoma vroča voda, ki se razliva po okolici in uničuje zadnje ostanke nasadov. V bližini Haskova bruha voda v debelih curkih 1 m visoko in se steka v usedline, ki so nastale po zadnjem potresu tako, da so nastala cela nova jezera. Tudi v Sofiji se polašča prebivalstva vedno večje vznemirjenje. Premožnejši sloji zapuščajo mesto in se sele v okolico, kjer prenočujjo na prostem. Na vseh cestah je videti s posteljnino in z živili naložene vozove in avtomobile, ki hite iz mesta. Oblasti si zaman prizadevajo, da pomirijo prestrašeno prebivalstvo. Nered zavzema ve- dno večje dimenzije. Vlada se bavi z načrtom, da proglasi obsedno stanje, ker se boji, da pride do izgredov in ropanja. Železniški promet je v krajih, ki so bili prizadeti od potresa, skoraj popolnoma ustavljen. Tudi ceste so večinoma razdejane. Med begunci vlada strahovita beda. Odigravajo se pretresljivi prizori. Starši iščejo svoje otroke, otroci pa brez varstva tavajo okrog in iščejo svojce. Obupane matere z golimi rokami razkopavajo razvaline, da bi med ruševinami našle vsaj trupla izgubljenih otrok. Vojaštvo z največjim naporom vzdržuje vsaj za silo red, da prepreči ropanje. Zastopniki inozemskih oblasti Rdečega križa, ki so si zadnje dni ogledali obseg katastrofe, so poslali svojim organizacijam poročila, v katerih zahtevajo nujno pomoč. Jugoslovenski Rdeči križ je že določil, da pošlje v prizadete kraje večjo količino živil in bo prispeval tudi izdatnejšo denarno podporo. Tudi na Bolgarskem je bila uvedena pomožna akcija. Vlada sama je odredila, da vojaštvo skrbi za prehrano beguncev, da tako prepreči vsaj največjo bedo. ""•uMiiillimilllimmiM- Italija snubi Grčijo — Atene, 21. aprila. Za jutri je napovedan prihod državnega podtajnika v italijanskem zunanjem ministrstvu Grandija, ki poseti Atene, da vrne nedavni obisk grškega zunanjega ministra Mifaalokopulosa v Rimu. Kakor se zatrjuje v tukajšnjih diplomatskih krogih, bo pri tej priliki podpisana grško-italijanska razsodiščna pogodba. Istočasno pa naj bi se nadaljevala v Milanu pričeta pogajanja za sklenitev zvezne pogodbe med Italijo in Grčijo, ki je po sodbi poučenih diplomatskih krogov naperjena proti Jugoslaviji. V tej zvezi se komentira tudi vest, da je grška vlada odklonila nadaljevanje pogajanj z Jugoslavijo glede rešitve spornih vprašanj. Angleški manevri za odtujitev Nemčije od Rusije — Dunaj. 21. aprila. Berlinski dopisnik «Neue Freie Presse» izve od osebnosti, ki je v Berlinu večkrat govorila z lordom Bir* kenheadom, da je angleški minister v nem« Ski prestolici večkrat javno izrazil mnenje, da bi bil priključek Nemčije k politični ali gospodarski zvezi zapadnih sil proti sov« jetski Rusiji zelo zaželjen. Taka zveza bi bila v interesu Evrope in interesu Nemčije same. Lord Birkenhead seveda v Berlinu o tem ni imel oficijelnih pogajanj, vendar pa je o tej ideji govoril z vodilnimi oseb« nostmi. Prepričati pa se je moral, da nem« ška vlada nima namena spremeniti stališča napram Rusiji, ki je točno določeno z ra» pallsko in berlinsko pogodbo. Nemčija bo vztrajala na tem, da ostane z Rusijo v pri* jateljskih odnošajih. Anglija obdolžuje sovjete — London, 21. aprila. Včeraj je poročal tajnik za notranje zadeve sir \Villiam Jovnson Hicks v Leamingtonu o denarju, ki je prihajal iz sovjetske Rusije na Irsko v svrho komunistične propagande in ki je bil pred kratkim najden pri nekem areti* ranem Ircu v Londonu. Govornik je izja* vil, da ima v rokah dokaze, da so prišle velike množine zakladnic, katere je izdala Angliji neka ruska banka v posest komu; nistične stranke, ki je potem razdala te za* kladnice vsem komunističnim organrzaci* jam v Angliji. Nadalje je govoril o sov* jetski propagandi v drugih državah in iz* javil, da je pričela Rusija po premirju s široko zasnovano akcijo na Kitajskem ker je menila, da so tamkaj ugodna tla za nje* ne intrige. Za velik del blagostanja se ima zahvaliti Kitajska evropskim in ameriškim trgovcem, Rusija je videla v Kitajski ve* liko državo brez močne vlade, v kateri so bile evropske države močno zainteresirane. Sovjetska Rusija je upala, da bo s pomočjo svoje propagande kontrolirala kitajsko vla* do in izčistila Kitajsko vseh evropskih vpli* vov in jo predvsem oprostila angleškega nadzorstva. Toda vsa ta upanja sovjetske Rusije se niso izpolnila, ker je Kitajska spoznala moskovske namene in obrnila sov* jetskim intrigam hrbet. Tudi v Franciji je Rusija močno delovala in ravno tako je tudi Nemčija morala premagati v najno* vejšem času razne težave. Poslevodeči taj* nik moskovske Narodne banke in predsednik ruske Trgovske banke sta odposlala tajniku za notranje zadeve pismo, v kate* rem zanikata vsako zvezo med svojimi bankami in osebami, ki so bile omenjene v angleškem parlamentu. POGODBA PROTI VOJNI. — Berlin, 21. aprila. Včeraj Dopoldne je tukajšnji francoski poslanik poselil zunanjega ministra dr. Stresemanna in mu izročil osnutek pogodbe za preprečenje oboroženih konfliktov. Slične načrte je predložila Francija tudi Angliji, Belsiii in Italiji, dočim so z Ameriko že v teku Dogajanja. Tudi Španija se oborojžuje — Madrid, 21. aprila. Vlada predvideva gradnjo 3 križark po 10.000 ton in 2 kri* žark po 25.000 ton. Moderna francoska križar ka — Pariz, 21. aprila. Danes popoldne so .v Brestu v navzočnosti visokih funkcijonar? jev spustili v morje novo križarko «Col* bert». Križarka je četrta 10.000 tonska v francoski mornarici in je bila zgrajena po novem načrtu za gradnjo vojne mornarice. Novo ladjo označujejo kot tehnično čudo. V 4 oklopnih stolpih ima 8 topov po 203 mm, 8 topov po 95 mm proti zračnim na* padom, dalje 8 avtomatičnih topov po 37 mm in 12 strojnic. Razen tega je na ladji 6 torpednih topov in 2 pomorski letali. Stroji lahko razvijejo 120.000 HP. Na kro* vu je 30 častnikov in 575 mornarjev. Senzacijonalna aretacija na Dunaju — Dunaj, 21. aprila. Veliko senzacijo je vzbudila danes aretacija prokurista filmske družbe cLux» Gustava Karpfena, ki je bil tukaj zelo znana osebnost. Aretiran je bil zaradi znatnih poneverb, katerih višina še ni ugotovljena. Strašna rodbinska tragedija — Dunaj, 21. aprila. Danes popoldne se je odigrala tukaj strašna rodbinska tragedija. Neki brezposelni čevljarski pomočnik je s čevljarskim nožem umoril svoja dva otroka, stara 1 in 2 leti, nato pa se je sam ranil. Razen tega je odprl plinove pipe. Dvomijo, da bi okreval. Njegova žena in tretji otrok nista bila doma. Japonski Krez še ni umrl — Pariz, 21. aprila. Zdravje barona Kiha-hira Okure, o katerem so včeraj poročali, da je umrl, se boljša. Zdravniki, ki so ugotovili njegovo smrt, priznavajo, da jim je to zagonetka. Baron Kihahiro je 91 let star in je še lani napravil turo na 4000 m visoko goro Fiji. Zaušnice mrliču — Bialistok, 21. aprila. Te dni je umrl tukaj trgovec Salzer. Nekaj ur po njegovi smrti je prišel v njegovo stanovanje eden izmed upnikov, ki je zahteval poravnavo računa v iznosu 213 zlotov. Ko so mu povedali, da je Salzer umrl, je šel nepotrpežljivi upnik v sobo ter dal mrliču par zaušnic. Oblasti so uvedle kazensko postopanje zaradi skrunjenja mrličev. Afganistanski kralj bo vendarle obiskal Moskvo« Berlin, 211. aprila. Afagnislanski kralj bo 27. t. m. zapustil Berlin ter odpotoval najprej v Varšavo, nato pa v Moskvo. 44 ljudi zgorelo — Newyork, 21. aprila. Pri gozdnih požarih v državi New Jersev je zgorelo 44 oseb. V Vzhodnji Pensilvaniji ogroža požar številne vasi. Iz ljubljanske kronike Samomor avstrijskega državljana. — Brutalen napad z nožem. — Dva premetena Bosanca. Ljubljana, -1. aprila. Samomorilna epidemija, ki še vedno razsaja v Ljubljani — v zadnjem tednu sta bila zopet izvršena dva samomora in dva poskušena samomora — je včeraj, odnosno danes ponoči zahtevala novo žrtev. Samomorilec pa ni domačin, marveč tujec in sicer avstrijski državljan, trgovski potnik Schneider, rodom iz Gradca. Schneider jc prispel včeraj v Ljubljano in se nastanil v hotelu Union. Bil je sicer videti nekoliko zbegan in potrt, vendar ni nihče slutil, da hoče izvršiti samomor. Ponoči je v neopa-ženem trenotku in očividno v stanju duševne depresije segel po steklenici z lizo-lom in se napil lizola ... Našli so ga neza vestnega, težko je hropel, poleg njega je pa ležala prazna steklenicica. še predno pa so uslužbenci mogli pozvati pomoč, je nesrečni tujec že izdihnil. Kaj ga je gnalo v ^mrt, dosedaj ni znano. Mogoče nesrečna ljubezen, ni pa izključeno, da neugoden materijaleu položaj. Njegova smrt je zagonetna. O samomoru je bila obveščena tudi policijska direkcija, ki je danes brzojavno obvestila svojce pokojnega v Gradcu. * Trgovski potnik Bunderla, rodom iz Gradca in pristojen v Mursko Soboto, je velik junak noža. Včeraj dopoldne se ie nenadoma pojavil v stanovanju Vinka Dolinska ob cesti na Loko, navalil nanj z odprtim nožem in kričal »Kje imaš skrito mojo ženo?« Dolinšku se o njegovi ženi ni niti sanjalo in zato mu ji- odgovoril, da naj ga pusti pri miru. Toda Bunderle ni odnehal, marveč je z nožem navalil na Dolinska. Temu je sicer uspelo Bunderlu uteči, vendar je dobil sunek z nožem v roko. To je opazila tudi Dolinškova mati, ki je Bunderla vprašala, kaj vendar hoče od njenega sina. Mesto odgovora jo je Bunderle sunil z nožem in jo pahnil s tako silo, da je padla v obcestni jarek. Bunderla je nato pobegnil in izginil Dolinšku, ki ga je hotel odvesti na policijo, izpred oči. Kasneje je bil Bunderle v družbi svoje priležnice Marije Bindičevc, ki je znana prostitutka, aretiran na Krakovskem nasipu. Na policiji se je izgovarjal, da je mislil, da se Bindičeva skriva pri Dolinšku in da ji ta dolguje 100 Din. Zato je hotel denar izsiliti od njega. Policija je nasilnega Bui-.derla in njegovo ljubico izročila sodišču. ★ Včeraj sta bila aretirana tudi dva Bosanca in sicer Husein R. in Nikola B., ki sta sfrankam prodajala ponarejeno papriko. Husein in Nikola se bosta morala radi goljufije zagovarjati pred sodiščem. Zagrebški občinski svet nesklepčen — Zagreb, 21. aprila. Na včerajšnji seji finančnega oseka zagrebškega občinskega odbora je prišlo do razdora med večino, ki jo tvorijo federalisti in frankovci s podporo delovnega bloka, v katerem so zastopane SDS, DS, stanovanjski najemniki in židje. Opozicijo so doslej tvorili radičev-ci in komunisti. Ko je šlo za podporo jugo-slovenskemu pevskemu društvu »Mladost« za turnejo po Nemčiji, so frankovci strahovito napadali SDS, radi česar ie odrekla svojo podporo večini. Ker imajo radičevci, SDS in komunisti skupno 17 odbornikov, je s tem postal občinski svet delanezmožen. ker nima več dvetretjinske večine. Župan je za danes popoldne sklical sestanek blo-kašev, da se posvetujejo o novem položaju. Radičevci in SDS bodo ustanovili v občinskem svetu skupni Kiub KDK. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Ljubljanska borza danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Amsterdam 22.9175, Berlin 13.585, Curiti 1095, Dunaj 7.9945, London 277.38, Newyork 56.80, Pariz 223.71. Praga 168.33, Milan 299.5. ZAGREBŠKI BORZA. Zagrebška borza danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Berlin 13.585. Curih 1095, Dunaj 7.9945, London 277.38, Newyork 56.80, Pariz 223.71, Praea 168.33, MHan 299.5. Efekti: Investicijsko 89—90. Vojna škoda 432. INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.1325. Dunaj 73.05, London 25.3275, Newyork 518.75, Pariz 20.4225, Berlin 124.06, Praga 15.37, Dunai 73.05. Ali ste se že naročili na „P0NEDEUEK"? Stran 2. •SCOVEN8KI NAROD* dne 21. »prfla 1928. 93 Ljubljana dobi veliko moderno kopališče Ljubljana nujno potrebuje moderno javno kopališče* — Športni klub Ilirija zgradi krasno kopališče na travniku za velesj- mom. — Kakšno bo kopališče« Moderno javno kopališče! To je bilo vprašanje, ki je postalo za Ljubiiano aktualno, vprašanje, ki jc za vse Ihibljansko prebivalstvo velikega pomena. Ljubljana nujno potrebuje moderno lavno kopališče in sicer ne samo eno, marveč še več, kajti vsa kopališča, ki Jih imamo v mestu, že dolgo ne odgovarjajo niti potrebam. niti zahtevam mestnega prebivalstva. Zdaj imamo v Ljubljani štiri javna kopališča, od katerih odgovarjata modernim zahtevam samo dve in sicer kopališče Dri »Slonu* in kopališče v Okrožnem uradu na Miklošičevi cesti. Mestno kopališče v Prečni ulici že davno ne odgovarja duhu časa, pa tudi naše letno kopališče na Liublianci se je rzkazalo kot nepraktična ustanova. Deloma je temu kriva mrzla voda Liublranice. na drugi strani >c pa res, da kopališče radi svoje lege, t. j. prevelike oddalienosti od mesta Ljubljančanom ni posebno dobrodošlo. In baš letna kopališča, ki so rasa Ahilova peta, so nam nujno potrebna. Tega se je prva zavedala mestna občina, ki je na ddgo in široko ventilirala to vorašanje in se resno bavila z zgraditvijo modernega kopališča na Savi, ki bi bilo seveda tramvajskim potom zvezano z mestom. Projekt mestne občine pa zaenkrat še ni izvedljiv radi pomanjkanja denarja. In tako je načrt mestne občine zaenkrat propadel. Toda Ljubljana dobi letos vseeno lepo in moderno javno kopališče, ki bo odgovarjalo vsem higijenskim zahtevam in predpisom in ki bi bilo poleg tega tik za mestom. To kopališče zgradi agilni športni klub SK. Ilirija, namenjeno pa ne bo sport-r*rm krogom, marveč široki javnosti. Kopališče, ki bo najmodernejše in z vsem potrebnim komfor tom opremi leno. bo eno najlepših iti najbolj praktičnih v celi državi in bo radi svoje ugodne lege. ljubljanskemu prebivalstvu, zlasti pa uradnikom in delavskim slojem zelo dobrodošlo. KJE SE GRADI KOPALIŠČE? Z mislijo zgraditve modernega kopališča se je bavila SK Ilirija že dolaa leta in bila je tudi med prvimi, ki ie projektirala zgraditev kopališča na Ljubljanici. Ta projekt, ki se je kasneje izkazal kot nepraktičen, je nato osvojila mestna občina in zgradila na Ljubljanici kopališče, ki stoji še danes. Zavedajoč se velike važnosti javnega kopališča za Ljubljano in da pospeši zanimanje za plavalni sport, ki ic pač ena najlepših in najbolj koristnih sDortnih panog, je Ilirija vztrajala na svoiem projektu in samo iskala primeren Drostor, da zgradi moderno športno in zahtevam Ljubljančanov odgovarjajoče kopališče. Po dolgem prerešetavanju in razmotrivanju se je končno klub odločil zgraditi kopališče v Tivoliju in našel se je primeren prostor tik za velesejmskim prostorom. Svet, ki si ga je Ilirija izbrala, je bil mesten in zato je klub takoj vložil prošnjo na občino, obenem pa zaprosil za dovoljenje zgraditve kopališča. Akcija Nirrje jc vzbudila veliko zanimanje, za njo so se zavzeli odlični faktorji v našem javnem življenju in kliub temu, da je bilo sprva opažati s strani občine nekako pasivnost, je kasneje zmagala uvidev- nost, da Ljubljana nujno potreboie moderno kopališče in zato je tudi mestna občina osvojila načrt SK Ilirije. Stavbni in gradbeni svet mestne občine sta izdala dvoljenje. o zadevi bo še razpravljal občinski svet, ki je sicer že zavzel svoje stališče in tako se prične na prostoru trk za higijenskim paviljonom ljubljanskega vele-sejma v najkrajšem času graditi moderno kopališče. Teren ie bil sicer že tu, nastalo je samo še vprašanje, kako dobiti vodo. Tudi to vprašanrc se ic ugodno rešilo. Sprva je klub kalkulfraL da pridobi vodo rz pivovarne Umon, nato se je pa odločil 2a dmg praktičnejši načrt Kopališče bo imelo vedno svežo in čisto vodo. ki se bo dovajala deloma iz mestnega vodovoda, deloma se bodo pa eksploatirali številni viri, prihajajoči izpod hriba. Poseben in najmodernejši način filtracije bo ohranil vedno svežo vodo. KOPALIŠČE. Kopališče bo kot rečeno za higijenskim paviljonom, oddaljeno približno 30 metrov od aleje, ki vodi v tivolski grad Smer njegove lege bo od vzhoda proti zaoadu tako. da bo ves dan izpostavljeno solncu Obseg bo 72 krat 54 metrov, zavzemalo oa bo površino 4888 kvadratnih metrov Plavalni bazen, ki bo dolg 50 m in širok 16 metrov, se betonira, betonirana bodo sploh vsa tla Kot rečeno bo kopališče popolnoma moderno urejeno obenem pa zelo praktično Okoli bazena bo v širini 15 metrov prostor za solnčenje. postavljena pa bo okoli bazena dvojna vrsta kabin, ki bodo obenem tvorile ograjo. Vhod v kopališče bo skozi vestibul in mimo blagajne od tivolske strani, kopalci pa ne morejo naravnost k bazenu, marveč morajo skozi koridor med dvojno vrsto kabm. da na ta način ne zanesejo blata in prahu v kopališče Vsak kopalec pasira pred vstopom v bazen mali nredbazen. kier si očisti noee tako. da pride že popolnoma čist v glavni bazen. Na vhodni stran? v bazen bodo nameščene prhe, dočim je na nasprotni strani ori glavnem vhodu bufet in v senci mize za oosedanie žejnih in lačnih kopalcev. Bazen sam bo pod skakalnim stolpom, ki bo opremljen z 10, 5. 3 in 1 meter visokim skakalnimi deskami, globok 4 in pol metre, na najplit-vejšem kraju, t. J. za deco pa 40 cm. Od vhoda do drugega konca bo bazen vedno globokejši, vendar se bodo lahko v njem kopali plavači in neplavači. Ob straneh bodo namesto rešilnih pasov nameščene bambusove palice. Vse to bo tako urejeno, kakor je pri modernih velemestnih kopaH-šČih. Nad kabinami bodo ogTaieni prostori za gledalce. Voda v bazenu bo kot rečeno vedno sveža in filtrirana po ameriškem vzorcu. Temperirana bo vedno enako in sicer na 22 stopinj. Kopališče, čigar podrobnosti bomo še opisali, se prične graditi že prihodnje dni in bo koncem junija že popolnoma dograjeno. Maksimalna kapaciteta je preračunjena na 1500 ljudi. Omeniti Je še ostale higijenske naprave, tako zadostno število stranišč, pljuvalniki in drugo. Vsekakor bo kopališče Ljubljani dobrodošlo in ie miciiatrvo Ilirije, ki se ni strašila stroškov, le pozdraviti. obratov kriti z de krvni m časom pomožnega csobja, kar se drugače z uredbo urejeni delovni čas ne bi mogel izvesti In nadzirati. 3. Da mora biti nedeljski počitek uveden v vseh krajih v državi, torej tudi v krajih z manj kot 10.000 prebivalci, ker bi se drugače uvedla škodljiva konkurenca trgovcem v krajih t nad 10.000 prebivalci ter bi te prenesla trgovina iz trgovskih središč v vasi in mala mesteca in bi se tako uničevala sedanja gospodarska središča. Gospoda ministra prosim za usrtmcn odgovor v Narodni skupščini: Ureditev delovnega časa pred Nar, skupščino Poslanec g. Petejan je vložil na terpelacijo, v kateri zahteva, d sanje delovnega časa v smislu Dne 18. t. m. je vložil posl. Josip Petejan na ministra socijalne politike naslednjo interpelacijo: Zakon o zaščiti delavcev, sprejet dne 28. februarja 1022, je bil objavljen 14. julija 1922 ter je s tem dnem stopil v veljavo. Ta zakon določa v čl. 12.: »V nedeljo je prepovedano vsako delo pomožnemu osobju v vseh podjetjih, omenjenih v ČL L tega zakona.« Ta zakon določa v zadnjem odstavku čl. 6., da bo minister socijalne politike v sporazaimu z ministrom trgovine in industrije ter po zaslišanju trgovinskih, industrijskih, obrtnih in delavskih zbornic v roku 6 mesecev po uveljavljenju tega zakona z uredbo določil delovni čas v vseh podjetjih ,razun v industrijskih in rudarskih. Minister socijalne politike bi moral torej s to uredbo do 14. decembra 1922 urediti delovni čas tudi y trgovskih in obrtnih obratih. Ministrstvo socijalne politike pa ni niti v šestih mesecih, niti v šestih letih izdalo uredbe o delovnem času in tako ni izvršilo te določbe zakona o zašč'ti delavcev. Bilo je sicer nekaj poizkusov, da se ta uredba izda. Koncem 1. 1924 je bila tudi izdana na podlagi 9-urnega delovnika, bila pa je iz političnih razlogov in na zahtevo delodajalskih organizacij umaknjena pred februarskimi volitvami I. 1925 Pozneje sta sicer ministra trgovine in industrije dr. Krajač in M. Simonovič izdelala naort uredbe ter ga razposlala v presojo delodajal-skim in delavskim zbornicam. Končno je nedavno tudi minister socijalne politike dr. A. Gosar izdelal načrt uredbe, istotako na podlagi 9-urnega delovnika ter ga razposlal v presojo delodajalskim in delavskim zbornicam ter sklical anketo, ki se je vršila 7. in 8. februarja t. 1. v Beogradu Na anketi so zastopniki zbornic formulirali svoje predloge in zahteve, od tega časa pa stoji to vprašanje zopet na mrtvi točki. Bili so istotako poizkusi, da se reši vprašanje nedeljskega počitka. Na podlagi čl. 13. zakona o zaščiti delavcev je izdal minister socijalne politike odredbo z dne 30. oktobra 1938 ,br. 306/IV., s katero je pre- 1. Ali vam Je znano, da nI izdana uredbe o delovnem Času, ki bi morala biti Izdana do 14. decembra lfJ2? 2. AH vam je znano, da kljub lasni določbi zakona o zaščiti delavcev nI Izveden nedeljski počitek v vseh krajib v državi? a Ali ste pripravljeni zadostiti določbam zakona o zaščiti delavcev ter z uredbo urediti odpiranje in zapiranje trgovskih in obrtnih obratov, kakor »udi delovni čas pomožnega osobja na podlagi 8-umega delovnika s popolnim nedeljskim počitkom v vseh krajih v državi? ministra socijalne politike in-a se mora takoj urediti vpra-zakona o zaščti delavcev« — nesel svojo pristojnost v tem vprašanju na velike župane z določbo, da se ima uvesti popolni nedeljski počitek za vse obrate v vseh krajih države. 5 to določbo se nI dosegla pravilna in enotna uporaba členov 12. do 16. zakona o zaščiti delavcev ter nedeljski počitek ni uveden v( vseh krajih države. Obstoje oblasti, n. pr. ljubljanska in mariborska, kjer niso veliki župani v smislu tega odloka ničesar ukrenili. Razun sremske oblasti, kjer je bivši veliki župan pravilno in resno pojmoval omenjeni odlok ter mu posvetil popolno pozornost, ni noben veliki župan do konca izvedel tega odloka. Izdane so bile sicer razne objave ter je bilo odrejeno, da se ima nedeljski počitek izvesti, toda nihče ni skrbel za izvedbo teh določb Obstoji cela vrsta krajev pod 10.000 in nad 10.000 prebivalcev, kjer so sreski poglavarji krajevne oblasti, pa tudi nekateri veliki župani v nasprotju z odlokom ministrstva socijalne politike izdajali dovoljenja za nedeljsko delo. Tako so razun v Bjelovarju, Vršcu, Ogulinu, Bosanski Dubici, Krfževcih otvorjeni v nedeljo obrati, v mnogih krajih v. vseh oblastih razun v sremski oblasti. Ministrstvo socijalne politike je izdalo še nadaljni odlok br. 368/IV. 1. 1926, v katerem se ugotavlja, da se »udomačuje neko nezakonito stanje na škodo splošnih interesov in avtoritete države«, in s katerim odreja vsem velikim županom pod osebno odgovornostjo, »naj najenergičneje skušajo odstraniti to nezakonito stanje, v kolikor bi obstojalo na področju poverjene jim oblasti«. Pa tudi ta odlok ni ničesar izpremenil na stvari, in tako vlada popolni kaos tako v vprašanju nedeljskega počitka, kakor tudi v vprašanju delovnega časa. Z ugotovitvijo teh dejstev ugotavljam istočasno: 1. Da izvira težina sedanjega položaja zasebnih, nameščencev iz brezposelnosti, ki ni ustvarjena v naži drŽavi z nadprodukci-jo blaga ,ali nadprodukcijo moči, temveč s podaljšanjem delavnega časa na 10, 12, ali celo do 16 ur dnevmo. 2. Da se mora čas odpiranja In zapiranja Pisane zgodbe iz naših krajev Tajinstven mož v Subotici. — Eksplozija v tovarni. — Pretresljiva rodbinska tragedija. — Vaški Don Juan. — Velika poneverba državnega denarja. — Težka železniška nesreča v Splitu Iz Subotice poročajo, da je policija aretirala nekega Josipa Sikora, ki je zelo sumljiv individuj brez poklica. Ko so ga na po'iciji zaslišali, je izjavil, da je pred mesecem v Segedinu na Madžarskem ubil na promenadi svojo ljubico Fano Szabo in nato pobegnil iz Madžarske v našo državo Subotiško redarstvo je o aretaciji sumljivega moža obvestilo policijo v Segedinu in prosilo za pojasnila tičoča se Sikoro-vega umora. Segedinska policija je odgovorila, da pred mesecem ni bilo izvršen v Segedinu noben umor in policija tudi ne išče Josipa Sikore. Sikora pa še vedno trdi, da je ubil svojo ljubico v Segedinu. Sumi se, da je Sikora izvršil pri nas kak zločin in si je izmislil umor svoje ljubice v Segedinu samo da bi ga naše oblasti poslale čez mejo hi bi se na ta način rešil. * Včeraj je nastala velika detonacija v prostorih livarne žele2a v Osijeku. Detonacija ie nastala v prostoru, kjer se je nahajal velik lokomobil. Prostor je bil popolnoma porušen. Eksplodirala je namreč parna lokomobila. Detonacijo so čuli celo v več kilometrov oddaljenih krajih. V času nesreče je lokomobil imel normalen pritisk 12 atmosfer. Eksplozija je pa nastala zaradi male razpoke na kotlu, ki je delavci niso opazili. K sreči velika eksplozija ni zahtevala človeških žrtev, čeprav sta bila v kotlarni nadstrojnik Vakla-ljac in kurjač Šajdel. Oba je zračni pritisk vrgel na tla. Šajdela je vrglo nato še iz kotlarne. Na nadstrojnika je pa padel omet in ga je varoval poškodb. Materijalna škoda se ceni na 350 tisoč Din, podjetje je pa zavarovano in je večji del škode krit z zavarovalnino. Livarna je ustavila delo, ki bo zastalo za 6 ali 7 dni, dokler se livarna ne priključi mestni električni centrali. ★ Predvčerajšnjim se je dogodila v selu Seiajane pri Konjicah strašna rodbinska tragedija. V tem selu Živi 60 letni Hasan Hajduk, ki je povabil k sebi svojega zeta Bibo Nuhiča, svojo hčer in njene štiri otroke. Starec je živel popolnoma sam in ni imel nikogar drugega na svetu. Zet, hči in vnuki so prišli. Starec se je z njimi pogovarjal in je slednjič izjavil, da jim bo po smrti zapustil vse svoje imetje. Zgodilo se je pa nekaj nepričakovanega. Starec se je oženil z neko vdovo iz župe. Od tedaj ni bilo več miru v hiši. Starec je zeta podil iz hiše in prepiri so bili na dnevnem redu. Usodnega dne je zet delal na vrtu. K njemu je pristopil starec in med obema je zopet nastal prepir. V razburjenosti je zet pograbil sekiro in udaril starca trikrat po glavi. Starec ie na mestu obležal mrtev. Nato je zet odšel na orožniško postajo v Gelebiče in se sam javil. Odvedli so ga v zapore sodišča v Konjicah. Splitska kronika ljubavnih škandalov je zabeležila te dni primer donhu-anstva nekega seljaka iz dalmatinske Zagore. Ta je nedavno prišel v Split in dobil službo pri pošti. Širne iz Drniša se je v Splitu zaljubil v neko dekle. Njuno razmerje ni ostalo brez posledic in na svet je prišel po enem letu otro-čiček. Splitčanka seveda niti sanjala ni, da je med tem njen Širne imel razmerje še z neko Jelico iz Visa. Ko je prva ljubica porodila, je bila druga ljubica vaškega Don Juana nosna v šestem mesecu Kmalu so ljudje zvedeli za ljubavne avanture lepega Širne. Splitčanka je ponujala IjubČku veliko vsoto denarja, da zapusti Jelico, ta je pa tudi storila vse, da bi pregovorila Simo, da zapusti Splitčanko in se oženi z njo. Med tem je pa Širne nabral nekaj denarja in je pobegnil v Ameriko. Iz Amerike se sploh ni več javi! in tako sta ostali Splitčanka in Jelica iz Visa brez farata in moža. Širne pa gotovo izvršuje svoj poklic Don Juana naprej v Ameriki. V največji tajnosti Je bil včeraj aretiran v Zagrebu neki uradmik držav, blagajne, ki je po dosedanjih ugotovitvah poneveril okoli pol milijona Din. Ta veHka poneverba je vzbudila med državnimi uradniki velStfo senzacijo. Policija noče izdati podrobnosti o poneverbi in aretaciji. Iz dobro informiranih krogov pa zagrebški listi dozna-vajo, da je bila poneverba odkrita že pred dvema dnevoma. Uradnik je pa bil aretiran šele snoči. Poneverbo je uradnik Izvršil s pomočjo kupona ratne štete. Uradniku je bila poverjena prodaja kuponov ratne štete. Uradnik je pa te kupone prodajal kar na svojo ro- ko raznim bankam in je ves denar pri-držal. Ko je uprava ratne štete v Beogradu zahtevala obračun, je uradnik odgovoril, da ie vse kupone odposlal v Beograd s poŠto 4 v Gorenjem Gradu. Ker se ie zdelo uradnikovo početje vsem zelo sumljivo in je mož živel zadnje čase zelo razkošno, so uvedli preiskavo in ugotovili, da sploh ni odposlal kuponov in ie ponaredil neke Številke na poštni pošiljki. Tako so prišli poneverbi na sled in nadaljna preiskava ie ugotovila da je uradnik S. poneveril 570 tisoč Din državnega denarja. Takoj so ga aretirali in zaslišali. Posebna komisija, ki preiskuje veliko poneverbo, noče v interesu preiskave dati nobenih poročil, dokler se ne ugotovi višina poneverjene vsote. ir Včeraj se je pripetila v Skopi ju velika železniška nesreča, ko je privozil na kolodvor tovorni vlak. Tik pred kolodvorom se nahaja železniški prelaz, kjer je vedno velik promet. Ob progi vodi do železniškega prehoda popolnoma odprta steza, ki je bližnjica iz mesta v predmestje Vono. Ko se je že zmračilo, so šli po tej stezi šef finančnega ravnateljstva v Štipu Milorad Stojanović, hčerka apotekarja Šurtilo-viča Milena in telefonistka Ana Verdač. Vsi trije stanujejo namreč v predmestju Vodna. Navzlic signalom bližajoče se lokomotive so hoteli prekoračiti progo. Lokomotiva je vse tri vrgla na stran in so jih morali prepeljati v bolnico. Vsi trije so močno poškodovani. Železniška komisija je ugotovila, da so ponesrečenci sami krivi nesreče, ker niso bili dovolj previdni._ "Sport Dirke kolesarskega društva „Sora" Kolesarsko društvo »So-ra* v St. VUlu nad Ljubljano priredi v nedeljo 6. maja na jvo-gi Št. Vid — Krand in obratno otvoritvene mediklubske dirke, ki so obenem prvi termin pododborove« &a prvenstva. Dinka se prične točno ob 14., start ki cil sta. pri km 4.200 v St. Vidu (Pri slepem Janezu). 1. Dirka novincev na km 5, prvi trije kolajne.. 2. Dirka juniorjev na km 30, prvi darilo in koiaijno; dru^i in tretji kolajno. 3. Glavne dirke na km 50. prvi darilo in kolajno, drugi do peti kolajne. 4. Damske dirke na km 5 (darilo -f* 3 di-p-Io-me). 5. Somorji na km 10 (darilo 4- 3 kolajne). Prijavna za vsako točko po Din 5.— Ie za glavno dirko po 10 Dim. Istočasno se vozi tudi prvenstvo pododbora LJubljana mesto, glasom razpisa Kot. sarveza v Zagrebu in to za Juniorje kakor tudi za glavno skupino. Kdor vozi le za prvenstvo pododbora (savezno prvenstvo), ne plača priflavnine. Splo&na na>voljivo zavoro bi zvoncem. — 3. Dirkači se moralo javiti pol ure pred pričetkom dirke vodstvu dirke. — 4. Event. proteste Je vložiti po vsaki končam dirki. — 5. Prijave sprejema: J. Stanko, St. VLd 19 nad Ljubljano in F. Orrin, Lhibluana, Gostpo-svetiska cesta 14. — Rapid — Primorje. Jutri ob 16. igra na igrišču Primorja na Dunajski cesti mariborski Rapdid, ki je bil obema ljubljanskima vodilnima kluboma Iliriji in Primorju vedno nevaren na Siprotnik. Raipki igra tipična kick and rusb si s tem in zna s svojo naglo in prodorno igro ved no ogrožati nasprotnika. Rapid nastopi v Ljub fjanj v svoji naiMaČfri postaivi in je sigurno, da bo predvedel igro, ki bo zanimala vso športno pilblfiko. Primorje je v izvrstni formi, o čemer svedoči njegova zmaga nad Ilirijo v prvenstve m* tekmi. Zato se borba obeh nasprotnikov pričakuje z vel-rkrm zanimanjem in to tem bolj, ker igra Ilirija v Mariboru proti tamošnjemu okrož nemu prvaku Mariboru in bo izid tekem pokazal, kolika je razlika med ljubljanskim in moribor s kim nogometom. — Prvenstvene tekme. Na igrišču lirLje se vršita jutri dve prvenstveni tekmi in sicer ob 14.30 Hermes — Jadran m ob 16.15 Savan — Slavija. Obe tekmi obetata zanimiv sport, ven dar sta Hermes in Slovan favorita, dasi presenečenja niso izključena, kajti tako Slaviji ka kor Jadranu je ogrožen obstoj v prvem razredu in zato se bosta oba kluba borila z vsemi sila mi. da se rešita padca. — Ljubljana — Gradec. Prihodnji mesec se vrši medmestna tekma Ljubljana — Gradec. Na sedi upravnega odbora LNP je predlagal pođsa vezni kapetan Peter Birsa sledečo postavo: Mi Mavčič — Pleš, Verovšek — Zemljak. Slamič. Lado — Jug, Šiška, Buljevič aH Ermau, Erman ali Oman in Doberiet. Postava, ki jo predlaga podsaveznj kapetan, ni slaba, samo mesto cen-terfora ni dobro zasedena. BuJiJevič po našem mnenju ni srednji napadalec in prihaja za to mesto v poštev v prvi vr*ti Cebohin, nato Er man. Cirović a-K pa Zatokar. — LNP je predel frodi ponudbo za odigraoje tekme Ljublfiaiia — Cctovec, in sicer 29. t. m. Skoda, da so sa ta dan igrači Primorja okupirani i prvenstveno tekmo s Slovanom. Za tO bo pa« tim Uufcljane tvorila Ilirija, event. kompletirana s kakim tgračeni drugih klubov — Iz sekcije Z. N. S. (Sluibeno.) Za tekme dne 22. t. m. se delegirajo: igrišče Ilirije ob 14.30 Hermes : Jadran g. Pevalek, ob 16.10 Slovan : Slavija g Scbneller; igri*Ct Primorja ob 10. Hermes rez. : Jadran rez. g. Cknpcr-man. ot 16. Primorje : Rapid g. Setina. — Tajnik. — Službene objave LHP-a (it lege upravne-ga odbor* 19. IV.). Crta se za SK Muro Joseii.ia Kock. Pravo nastopa še objavi naknadno. — Pr©te*t SK Mure proti kazn: 350.— Din se zavrne, ker ni priložena taksa D.n 100. *■ Vzame se na znanje prijava tekme Ilirija : Coneordija v_ Zagrebu. — K prihodnji *fc^i, ki i»c vrši dne 26. IV. ob 20. (lo-kaJ ae objavi naknadno). s-e v svrho žrebanja prv. tekem pozivajo zastopniki klubov. Vsak kiub more poslati samo enega za- stoipnika- — Redne seje se vrše odslej vsak Četrtek ob 20 uri. — Tajnica. V.% presidk se dovoli tekma Mura, : Piuj dn£_22. IV.. v Murski Soboti. Z3 sodnika se delegira g. Peterka. — SK Muri se spuroča. da ima njena igralka Jo-sef'na Kock pravo nastopa sele S dni po črtanju. — Tajnica. _ Medklubski kolesarski odbor za Olirtu pisko propagando. Odborova seja se vrši v nedeljo dne 22. aprila t. I. ob 10. dopoldne v kavarni «Slon». Dunajska cesta. — Vabi* jo se gg odborniki k sigurni udeležbi. — Dnevni red: 1 Poročilo predsednika; 2. po* ročilo blagajnika; 3 program olimpijskega dneva dne 20. majnika; 4. slučajnosti. — Predsednik. železnica KOLEDAR. Danes: Sobota 21. aprila 192«; katoličani: Anzelin; pravoslavni: S. aprila. Dragonidra. Jutri: Nedelja, 22. aprila 1928; katoličani: Soter; pravoslavni: 9. aprila, Ljutomer. DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama: ob 15.: »Med&ja«. Opera: »Mignon«. B. Kino Matica: »Donna Juana«. Kino Ideal: »Izseljenci«. Slavnostna akademlla »Borbe« v Narodnem doimu ob pol 20. Predavanje v društvu »Soča«. PRIREDITVE V NEDELJO. Drama: »Roka pravice«. Opera: ob 15.: »Lady X«. Kino Matica: »Donna Juana«-Klno Ideal: »Izseljenci«. Sport: Primorje — Rapid ob 16. na igrišču Primorca. FIlm ZKD: ob 11. v Matici: »Čebelica Mala«. DEŽURNE LEKARNE. Danes in jutri: Sušnik, Marijin trg; Kura4t, Gospo sve t sk a cesta. Izseljeniška statistika za 1.1927 Po statistiki, ki jo je sestavil Izseljeni« ški komisarijat v Zagrebu, se je izselilo iz naše države 1. 1927. v prekomorske dežele 21.976 oseb (16.852 moških in 5.124 žensk), kar pomeni, da je naša prekomorska em i* gracija v preteklem letu narasla za 3746 oseb napram prejšnjemu letu. Največ se jih je izselilo v Argentino, in sicer 7127 (32.8 odst.). nato v Zedinjene države Severne Amerike 4759 (21.7 ). v Ka* nado 4556 (21.2), v Brazilijo 2527 {UJS), v Avstralijo 1138 (5.1), v Urugvaj 905 (4.1), v Chile 425 (1.9), v Novo Zelandijo 130 (0.6 odst.) itd. Največ izseljencev je bilo iz Hrvatske tn Slavonije, in sicer 8596 (39 odst.). nato iz Vojvodine 4384 (20), iz Dalmacije 3652 (17), iz Slovenije 2727 (12), iz Srbije 1305 (6), iz Bosne in Hercegovine 978 (4), iz Crne gore 334 (2 odst.). Po poklicu so bili večinoma poljedelci, in sicer 15.075 ali 78.6 odst.; bilo pa jc tudi 1627 kvalificiranih in 2305 nekvalificiranih delavcev, 253 pri* padnikov svobodnih poklicev, ostali pa so bili člani družin. Poleg 13.775 Srbov, Hrvatov in Slovcn* cev, to je 62.7 odst. skupnega števila pre* komorskih izseljencev, je bilo po narodno* Sti 3561 nemških izseljencev. 1667 Madža* rov, 221 Rumunov, 211 ostalih Slovanov itd. Tujih državljanov je bilo 2470, in sicer naj* več bivših naših državljanov (1932). ki so sprejeli ameriško državljanstvo in se veči* noma po posetu svojih rojakov v domovini vrnili v Ameriko. V domačih lukah se je vkrcalo 959 oseb, in sicer vsi v Splitu, od koder imajo redno mesečno zvezo Cosuli* chove družbe v Južno Ameriko. Izmed 19260 samostojnih izseljencev je imelo imetje v domovini 5782, razprodalo ga je 583, brez vsakega imetja pa je bilo 12.895 oseb. 8685 oseb je imelo sorodnike v deželah, kam.. so plačali potne stroške njihovi sorodniki, 2272 pa jih je odpotovalo na stroške drža* ve San Paulo na tamošnje kavine plantaže. V evropske države se je izselilo okoli 7000 oseb, največ iz Srbije, in sicer 2908. večinoma v Grško, Bolgarsko in evropsko Turčijo, nato iz Slovenije 1841 večinoma v Avstrijo in na Češkoslovaško, nadalje iz Hrvatske in Slavonije 879 v Luksenburg, Belgijo, Avstrijo in Rumunijo, nekoliko pa tuid v Francijo. Povod izseljevanju je bil večinoma gospodarskega značaja, le 27S oseb je navedlo druge vzroke. Leta 1927. se ie vrnilo iz prekomorskih dežel 5753 oseb. Največ se jih jc vrnilo v Hrvatsko in Slavonijo in sicer 2125, nato v Vojvodino 1127, v Srbijo 847, v Dalma* Cijo 718, v Slovenijo 677. v Črnogoro 155, v Bosno in Hercegovino 104. V domačih lukah se je izkrcalo 790 povratnikov. Proti svoji volji se jih je vrnilo iz luk vkrcanja 47, iz luk izkrcanja 9, deportiranih pa je bilo po ameriških oblastih radi poizkusa nezakonite naselitve iz Kanade, Kube in Mehike 198. Na stroške Izseljeniškega fon» da nase države je bilo repatriiranih po na-ših konzulatih 482 siromašnih in za delo ne* sposobnih izseljencev O povratnikih iz ev* ropskih držav ni statističnih podatkov, večinoma pa so bili poljedelski sezonski delavci. Pripomniti je, da je v naši državi okoli 15.000 tujih delavcev, ni pa še na razpolago popolnih statističnih podatkov oddelka za zaščito delavcev v ministrstvu socijalne politike o številu tujih delavcev, ki so se I. 1927 naselili v naši državi, oziroma iz* eelili. Štev 03. »SLOVENSKI NAROD« dne 21. aprila 1928. _Stran 3. Za kulisami naše drame Kaj je videl in slišal naš urednik za kulisami drame, ko so igrali pasijon in ko so si pobožne mamice brisale solzne oči. jRinso lotiti* N$K0 Težko delo jc in utrujajoče drgnjenje na pralni deski, osnažiti otroško perilo naših malčkov, ki po živahnem dnevnem igranju dobro razumejo, da ▼ hipu zamažejo svoje perilo, da postane ogljenočrno. Rinso ta nova vrsta mila, nadomesti vsako drgnjenje, ako namočite zamazane stvari t penečo se Hinsovo rastopino. Ta raztopina izloči iz vseh sklepov in šivov vso umazanost, samo tam, kjer se da ta najtežje odstraniti, kod na kolenih, ovratnikih itd. se na lahko drgne z ponovno uporabo Rinsa. Pomagajte si z Rinsom pri prvem sledečem Vašem pranju. Rin&o se pioizvaja v ivoinicah Luxa. Razmere so take, da ljubljanski dramski tealer n! vedno zanimiv, gotovo je pa veduo zanimiv teater za kulisami dramskega te-ntni. Navadni bi smrtnikom vstop za kulise ni dovoljen in le prijaznosti g. profesorja Šesta se je zahvaliti, da je naš urednik pogledal tudi za kulise ljubljanske drame. Človek, ki gleda igralce iz avditorija in opazuje hitre spremembe na odru, niti ne sanja, koliko truda in živcev stane samo ena predstavu predvsem režiserja, igralce in tehnično osobje. Zdi se, kakor bi se za kulisami odigraval zopet gledališki komad, ki je zdaj komedija, zdaj drama, ali oboje skupaj. Čeprav poteka življenje za kulisami po enem kopitu, vendar je vedno nekaj novega, kakor je nekaj novega in hkrati nekaj sličnega prejšnji vprizoritvi na novo vprizorjen gledališki komad. Od prvega znaka z zvoncem ob pol osmih do konca predstave in ko ugasne v dvorani zadnja električna žarnica, se odigra v tem poslopju ne samo na odru, temveč ludi za kulisami kos življenja, ki je zanimivo, privlačno, prepojeno z duhom šminke in lepiva, z ropotom in šumom, s humorjem ter žalostnimi in veselimi dogodki. Življenje, ki ga vzljubi vsak pravi igralec z vso svojo dušo in ki mu je potrebno, kakor ribi voda. LABIRINT. Ves del drame za kulisami je pravcati labirint z najpestrejšimi oddelki. V kleti majhna električna centrala z akumulatorji in aparatom, ki regulira električni tok pri razsvetljavi odra. Delavnice, mizama, čev-Ijarna, skladišča. To vse je v kleti. V prvem nadstropju uradne pisarne in garderobe za igralce in igralke in oder, v drugem nadstropju garderoba za statiste in igralce, krojačnica itd. Sobe, ki te spomnijo na muzej In na starinarje tam za Ljubljanico. Zlasti >rekvizitenkamra«, ki zasluži, da bi jo hodil gledat nekaj dni in potem napisal o nji cel roman. Vsa čast naši drami, da je na odru očistila našo ubogo slovenščino, ki jo mrcvarijo tudi oni, ki pišejo dolge podlistke o mrcvarenju, in kdo bi ji (drami namreč) mogel očitati, zakaj ni očistila slovenščine tudi za kulisami. Tukaj ti namreč živ krst ne bo rekel drugače, nego >re-kvizitenkamrac ali ^belajhtungsmajster« ali >ferzenkunga. Dijaška predstava pri znižanih cenah. Izven. Nedelja, 22. aprila: »Roka pravice*. Ljudska predstava pri znižanih cenah- Izven. Ponedljek. 23. aprila: «Cyrano de Berzerac«. C. Torek, 24. aprila: Zaprto. Opera: Začetek ob pol 20. Sobota. 21. aprila: cMisnuiu. Red B. Nedelja, 22. aprila: Ob 15 «Lady x*. V korist Udruženja gledaliških igralcev. Izven. P-jnedeliek. 23 aprila: Zaprto. Torek, 24. aprila: «Carmen». Gostuje baritonist g. Kra-jev. Red D. Nekaj kritik o Aleksandru Krajevu, bolgarskem bariton istu. ki nastopi prvič pri nas v torek 24. t. m. v open «Carmen». Ber» finska «TagIiche Rundschau* piše o bolgar* skem koncertu v Berlinu 24. marca 1928: • Nato še prekrasen glas. A Krajev, dram* ski bariton kr drž. opere v Sofiji je pel Schuberta, Cajko\ skega, Leoncavalla in \Yranula Njc«*uv bariton je ves dramati* čen. v vseh položajih poln sile in grandijoz« ne moči. napuhi jen do skrajnosti z energi* io.j. «Vossische Zeifuniz« od 3 avgusta 1025 poroča: «L'mctniški višek večera je bil na* r-rop bolgarskega komornega pevca A. Kra* jeva. Spominjamo se njegovega nastopa pred sedmimi leti v državni (berlinski) upe* n v «Rigo!ettO» in «Carmen». Od onc^a ča^a -e je njegov glas še razvil v zvoku in tehnično v taki meri. da spada danes med nenrekosljive internacionalne mojstre petja. Pod naslovom «MuzikaIen triumf* prinaša sofijska «Pravda» od 7. februarja '. 1919. navdušeno kritiko o njegovem uspe* kakor med publiko pred odrom. Vsak je na svojem mestu, godbeniki pri svojih instrumentih, šepetalka v šepetalnici, igralci na odru ali pa za kulisami pripravljeni za nastop. >Belajhtungsmajster< in drugi strokovnjaki in delavci na svojih mestih. Na odru se odigrava prizor za prizorom, šepetalka šepeče, igralci nategujejo ušesa, inspicijent z vlogo v roki opozarja igralce, kdaj pridejo na vrsto, lovi zamudnike po garderobah in jih ošteva. Režiser sledi paz-no dejanju skrit za kuliso. Vse gre kakor po nitki, kakor pri vojakih. Pa ne vedno in to so najzanimivejši prizori zakulisnega teatra. V čas i ga polomi tehnično osobje, včasi pa igralci. Tu pa tam ne delujejo vse kulise, ki vise visoko v prvem in drugem nadstropju. — Kaj za vraga počenjate! — kriči režiser. — ^Jeruzalem« se je zataknil, se oglasi delavec. Včasi >horicout< aus-glajza? Tudi kulise imajo svoje muhe kakor igralci. Kristus se malce nervozno sprehaja za kulisami in prav prijazno pogovarja z uaj-gorečnejšim farizejem. Farizej ugotovi, da ima tako vlogo, da bo moral po predstavi k spovedi. Režiser se huduje zdaj na igralce, zdaj na tehnično osobje in slednjič udano izjavi, da si umije roke, če bo šla predstava po vodi. Kristu tudi drhal ni po volji. Huduje se na njo, češ, da ga premalo pretepajo in da publika ne bo dovolj ginjena. Pavza! zadoni in tehnično osobje mrzlično prinaša in odnaša kulise. >Pri nas so sami Herkulic, pojasni Danilo. Velikanske stebre premikajo z lahkoto. Izza Jeruzalema gledajo jeruzalemski otroci z žarecimi očmi in veselimi obrazi. >Krista bom še zatajil, potem pa gremc, se odreže Danilo. — Jaz ga pa moram še bičati^, pripomni drugi. Danilo je gostoljuben in povabi našega urednika na zadnjo večerjo, inspicijent pa nervozno prešteva apostole, da se ne zgodi, da bi jih pri mizi sedelo samo enajst. Zopet odmor. Jeruzalem se dvigne v zrak in inspicijent osveži s perolinom prašno in z roznoličnimi vonji prepojeno zakulisno atmosfero. Delavec je prehitro dvignil zastor. Rimski vojaki ob ognju ne vedo kaj bi počeli. >Kockajte!c jim za šepeče inspicijent izza kulise. »Počakajte !c Igralci se ob taki priliki na ta ali oni način >izrežejo<. Taki defekti so povod najrazličnejšim šalam. Tudi učeni kritiki nasedajo tedaj in ugotove za igralca, ki ni imel več časa, da bi se kakor predpisano oblekel in je pridirjal iz garderobe na oder z nezapetim suknjičem in brez kravate, da je nad vse dobro podal tip boema, ali pa pohvalijo igralca, ki se je zadnji trenutek naučil vloge in stoka na odru, da je med vsemi najbolje zadel ^voj naturalistični govor. Inspicijent potegne za vrvico; po dolgem žlebu pritečejo z ropotom lesene krogle in nastane veter in dež in publiko v avditoriju pretrese groza ob potresu, ko krist na križu izdahne Sliši se šepetanje iz avditorija; psovke lete na rimske vojake, ki pretepajo s teškim križem obremenjenega kri-sta. Ženske si pa brišejo solzne oči. ŽELEZNEGA. Tako se odigravajo prizori za kulisami in na odru, za katere občinstvo ne ve in ki so tajnesti in >furhtelck vsakega teatra, kakor je rekel Danilo, ki nikdar ne zna dobro svoje vloge, kakor je trdil >belajh-tungsmajster<£ in ki se v garderobi veliko krepkejše afirmira kakor na odru Dokler ne pride trenutek, ko režiser vzdihne: »Tudi ta kelih je šel mimo mene!« in da povelje: »Železnega!« Delavec pritisne na gumb in železni zastor počasi pade. hu v bolgarski operi «Tahir«begovica» (od Hadži Georgijeva). iz katere posnemamo «V prekrasni ariji tretjega dejanja, enem od najlepših momentov opere, poje gosp. Krajev z neverjetno lahkoto visoki A, kar je težko celo tenorjem Burni aplavzi so bili znak, kako je občinstvo bilo zadovoljno in navdušeno.« Gledališče v nedeljo. Drama vprizori zvečer ob osmih Cerkvenikovo izvirno ko* medijo «Roka pravice«, katera je doživela doslej pri vseh reprizah sijajen uspeh. To izvirno delo odlikuje sodobnost in žgoča satira na današnje prilike. Glavnega junaka kreira priljubljeni g. Kralj, v ostalih vlogah pa nastopajo gg. Cesar, Gregorin. Povhe, Sancin, Drenovec. Lipah in Debevec ter gdč. Debeljakova. Predstava se vrši po znis žanih cenah. V nedeljo popoldne ob 15. se vrši v operi predstava v korist Udruženja gledaliških igralcev «Lady X», na kar še posebej opozarjamo občinstvo. V glavnih vlogah nastopajo ga. Poličeva, ga. Ribičeva in gg. Peček, Drenovec, Povhe, ki vodi ob* enem režijo te operete. Danes zvečer ob pol 8. se poje melo-dijozna Thomasova opera «Mignon» z go. Mitrovičevo v naslovni vlogi. Kot Filina na* stopa gna. Popovičeva, v glavnih moških partijah pa so zaposleni gg. Rumpelj, Ba* novec. Janko in Mohorič. V operi sodelu* je celotni baletni zbor. Dirigira kapelnik g. Balatka. «Cyrano de Bergerac». V ponedeljek dne 23. t. m. se vrši zadnja abonma pred* stava, in sicer za red C. V naslovni vlogi nastopi g. Levar Roksano pa podaja ga. Nablocka. nad vse prisrčen in fep lik pre-cijoze Ostale moške vloge so v rokah gg. Skrbinška, Drenovca, Lipaha. Gregorina in dam Medvedove, Juvanove, Balatkove, Mi* re Danilove. Vstopnice v predprodaji pri dnevni blagajni. <*Bofjši gospod». V sredo dne 25. t. m. se ponovi na mnogobrojno povpraševanje poslednjič v sezoni Hasencleverjeva kome* dija «BoIjši gospod« z g. Rogozom v na« slovni vlogi. V ostalih nastopajo ga. Med* vedova, gdč. Vida, gdč. Mira Danilova, ga. I S Juvanova in celotni ženski ansambl in gg. I Lipah, Sancin, Gregorin, Medven, Kralj. i Predstava se vrši po izredno znižanih ce» nah od 15.— Din navzdol. Radi navala pri večerni blagajni naj blagovoli občinstvo v lastnem interesu kupovati vstopnice pri dnevni blagajni v operi. Premijera izvirne slovenske tragedije o Herman Celjski* izpod peresa književnika dr. Novačana, se vrši v sredo dne 2. maja, na kar posebej opozarjamo občinstvo. — Predstava pomenja v vsakem oziru gieda= liški dogodek prve vrste in si interesenti lahko nabavijo vstopnice pismenim potom pri dnevni blagajni. Slovenski pevski zbori so začeli v zad* njem času med seboj neko posebno in ple» menito tekmovanje, kar nam svedočijo v polni meri skrbno sestavljeni in izbrani njihovi koncertni programi. Ni še dolgo te* ga. kar so bile vse glavne točke sporeda pevskih zborov zasedene z raznimi davo* rijami in drugimi, v prvi vrsti močnejšimi zbori, starejše naše literature Danes pa vi* dimo na koncertnih sporedih v prvi vrsti sodobno glasbo, in ravno ta napredek pri naših pevskih zborih jc vse hvale vreden. To nam dokazuje tudi program slovenske* ga pevskega društva «Krakovo=Trnovo», ki nastopi v ponedeljek dne 23. t. m. ob 20 uri v Filharmonični dvorani pod vodstvom svojega pevovodje g. Mirka Premelča in s sodelovanjem gosp. Svetozarja Banovca in pianista Svetla. — Sezite po vstopnicah v Matični knjigarni. Na cerkvenem koncertu, ki se vrši v petek dne 27. t. m v stolnici, bo izvajalo orkestralno društvo Glasbene Matice pod vodstvom prof. Adamiča orkestralna dela nemških in italijanskih klasikov XVII. in XVIII. stoletja. Ker je to prvi stilno enotni orkestralni koncert starocerkvene glasbe, ki se izvaja v Ljubljani, vlada za to cerkveno koncertno prireditev veliko zanimanje. — Vstopnice od 20 do 6 Din bodo na razpo* lago od sobote 21. popoldne dalje za desno stran cerkve v Jugoslovanski knjigarni, za levo stran cerkve pa v Matični knjigarni Nastop delavskega odra »Svobode« v dramskem gledališču Dosedaj je uprava Narodnega gledališča vsako leto na pred* večer 1. maja priredila delavsko predstavo. Letos pa so se Dubljanski delavski diletanti obrnili s prošnjo na njo, da uprizorijo tz* virno slovensko socialno in še ne uprizorje* no dramo R. Golouhovo »Krizo«. Uprava gledališča je prošnji ugodila in zato se vrši 30. t, m. ob 8. zvečer v drami predstava omenjene drame. Vstopnice so v predpro* daji pri Prosvetnem odseku Del. zbornice, Gradišče 2. Polkovnik Stojan Popović umri Iz Velikega Bečkereka poročajo, da je umrl v ondotni oblastni bolnici v četrtek ponoči vpokojeni polkovnik Stojan Popo-vič. Njegovo ime naši javnosti ni znano, pač je pa dobro znano našim dobrovoljcem, ki so služili v srbski dobrovoljski diviziji v Odesi in se udeležili junaških bojev te divizije v Dobrudži. Stojan Popovič je prispel z drugimi srbskimi častniki s Krfa v Odeso, kjer je prevzel poveljstvo I. polka. Bil je eden onih redkih častnikov, ki so posvetili vse svoje življenje vojaški stroki in ki niso poznali osebnih koristi niti strahu, kadar je šlo za obrambo domovine. Bil je sicer strog in kadar je šlo za disciplino, ni poznal nobenega ozira, drugače je bil pa simpatičen, dobrodušen in značajen mož. V Dobrudži se je njegov polk najbolj odlikoval. Polkovnik Popovič je bil neustrašen oficir. V najhujšem boju, ko je sipala težka nemška artiljerija granate na strelne jarke naših dobrovoljcev, je stal Stojan Popovič naslonjen na sabljo pred svojim polkom in samo dolge brke si je zavihal, če je eksplodirala v bližini granata. Vojaki so ga ljubili in njegova čudovita hrabrost jim je imponirala. 2e pri prvem spopadu z Bolgari pri Karasinanu so se vojaki prepričali, da imajo v svojem poveljniku izredno hrabrega moža. Kljub velikemu junaštvu in nepopisni požrtvovalnosti naših dobrovoljcev se je morala dobrovoljska divizija pod pritiskom premočnih sovražnih čet umakniti. Ko je dospela vsa izmučena in decimirana do velikega mostu čez Dunav pri Isakči, je hotelo vrhovno poveljstvo zavzeti pozicije tik ob Dunavu na rumunski strani in zadržati prodiranje združenih bolgarskih. turških in nemških čet pod vodstvom generala Makensena Toda Stojan Popovič je uvidel, da bi pomenilo to sigurno smrt divizije, kajti nemški aeroplani bi lahko vsak hip razbili most čez Dunav in vsi dobrovoljci bi bPi ujeti in pobiti. Zato je odredil, da se mora njegov polk takoj umakniti čez Dunav v Rusijo. S tem je prišel v konflikt z vrhovnim poveljstvom, ki je pa končno tuđi samo sprevidelo, da je napravilo usodno «tra-tegično napako. In tako se je vsa divizija umaknila v Rusijo, kjer je kmalu izbruhnila revolucija, ki je pripomogla, da so se razmere med dobrovoljci razčistile in da je prišlo do takozvanega disidentstva. Večina dobrovoljcev je po svojem prepričanju in ogorčenju nad razmerami v vodstvu do-brovoljskega pokreta izstopila, ostali so pa odšli preko Arhangelska na solunsko fron- to. Od srbskih častnikov so ostali v Rusiji samo polkovniki, Simič Srb in Gojkovič, drugi, med njimi tudi Stojan Popovič, so se pa vrnili na čelu ostankov dobrovoljskega kora na solunsko fronto. Po vojni je služil polkovnik Popovič kot upravnik tvornice špirita v Vojvodini, kjer je bil popolnoma pozabljen. Domovina ni znala oceniti njegovih zaslug, kakor ni ocenila zaslug neštetih naših dobrovoljcev, ki so zdaj pozabljeni in zapostavljeni. Dobrovoljci pa ohranijo polkovnika Popoviča v najboljšem spominu. Bil je vojak od pete do glave, hraber, strog, morda celo prestrog a vendar simpatičen. Bodi mu lahka domača zemlja, za katero se je tako junaško boril! ilm Izseljenci (K današnji premijeri v Kinu Ideal.) Ta film, ki je vzbudil po velemestih obeh kontinentov splošno odobravanje, tudi pri nas ne smemo prezreti. Lepa vsebina, tra* gičen roman treh irskih emigrantov, usoda težko prizadetega in preizkušenega mate* rinskega srca, je brezdvomno snov, ki bo tudi naši publiki ugajala. Predvsem pa je film zanimiv vsled igralcev, ki kreirajo glavne vloge in ki jih poznamo deloma tudi že v Ljubljani kot prvovrstne umetnike. Belle Bennett, ena najslavneiših igralk Amerike, katero so počastili s priimkom aEleonora Duše novega sveta», igra v tem filmu glavno vlogo. Predstavlja siromašno irsko vdovo, katera se preseli y Ameriko, da omoči tam svojemu sinu^edincu pot do boljše eksistence. Duševne borbe te žene, odrekanje vseh udobnosti in vsakega vese* lja za srečo svojega sina, ponižanje in be» da, vse to nam podaja Belle Bennet na tako izreden način, s tako prepričevalnostjo in dramatično silo. da se ne čudimo, da je film doživel triumfe na triumfe. Drugi nositelj glavne vloge je Victor Mac Laglen, čigar izredne sposobnosti je naša publika že opetovano občudovala oso* bito v filmu «Na polju slave« Zanimiva je biografija tega moža, zato jc v kratkih po* tezah podajamo Njegov oče je duhovnik v Transvaalu, mati iz Holandije. Rojen je v Londonu, a detinske leta ie preživel v Kap* stadtu. S 14 leti je postal gojenec london* ske vojaške šole, ali kmalu se je naveličal uniforme in zbežal je v Kanado. Tu je delal v srebrnih rudnikih, dokler ni postal bok* sač. Ko so odkrili v Avstraliji rudnike zla* ta, tudi njega tamkaj ni manjkalo. Tako je prišla vojna in hitro se je javil v armado, kjer je tekom let napredoval do kapetana. Sele po vojni je prišel k filmu, kjer za* vzema danes odlično mesto. On je torej tipični «globerrotter», kozmopolit najčistej1* še vrste in pustolovec. To mu leži pač v krvi. V filmu «Izseljenci» predstavlja irskega orjaka Mačka imenitno in prvovrstno. Skratka, film je brez dvoma eno najboljših del ameriške Fox*produkcije. Elizabeta Berger kot Donna Juanna" Po vsej Nemčiji je bila velika sen/aci* ja, ko je novi film Elizabete Bergner «Don* na Juanna« ali «Pod španskim solnccm« do* živel svojo premijero na K.urfurstendammu. Vse časopisje in vsi kritiki so pisali v samih superlativih o tem delu, vsled česar smo tudi v Ljubljani pričakovali ta film kot nekaj prav posebnega in odličnega, in če sedaj izvzamemo nekatere malenkosti, mo* ramo priznati, da soglašamo z Nemci v oceni tega dela popolnoma. Snov filma je zgodovinska dogodbica, ne sicer po vsebini, temveč po času in kostumih. Jedro je, da mora rešiti Donna Juanna svojega žaro* čenca pred ženo, katero bi moral poročiti po očetovi volji. In na tem svojem načrtu dela Juanna od začetka do konca z izredno duhovitostjo. Njen humor, njena gracijoz* nost, ženska prekanjenost, so nekaka go* nilna sila v filmu in gledalcu je že takoj ob začetku dejanja jasno, da se bo vse do* bro izteklo. Režiser Csinner je vzel vse dejanje nekoliko preširoko in bi lahko mar* sikaj krajšal. Toda to je storil samo vsled tega, da je pustil glavni junakinji vso pro* stost razvoja, obenem pa, da je nudil publi» ki možnost ogledati si gospo Bergner v naj* različnejših momentih. Bil je mnenja, da se publika igralke kot je Bergner ne more do sitega nagledati, tudi če je film daljši od običajnih dvatisoč metrov. In v tem mu damo prav. Elizabeta Bergner je priznana umetnica s čudovito krasno igro, s katero si mahoma pridobi simpatije in srca vseh gledalcev. Njena lepota in mikavnost je v tem filmu še potencirana, po miljenju, v ka* terem se godi dejanje filma samega. Špa* nija, dežela solnca in palm, krasnih stavb umetniškega okusa, slikovita dežela, kjer je vsaka hišica obdaia z lepim vrtom, vse to mora vplivati na človeka z ono bujno ro* mantiko, ki je središče in kolorit tega kras* nega dela. V prvem dejanju je sicer nekaj scen s številno komparzerijo, v vseh ostalih dejanjih pa nosi film «Donna Juanna« go* spa Bergner sama In tu je zanimivo in ob* čudovati moramo, kako razume ta umetni* ca držati dejanje na vrhuncu in obračati vso pozornost zgolj na sebe samo. Elizabeta Bergner je umetnica velikega stila, in to ji moramo po tem filmu še bolj priznati. Njen partner v tem filmu je \VaIter Rilla, dober y igri kot običajno. Slike so krasne, čiste in jasne. Film je skratka v umetniškem oziru prvovrsten in bo že z ozirom na nosite* Ijico glavne vloge našel obilo zanimanja pri občinstvu. Sokol — Večer Južne Srbije. V svrho propagande za letošnji pokrajinski sokolski zlet v Skoplju in v svrho spoznavania kulturnega življenja tamošnjega naroda je priredilo sokolsko društvo Zagreb I. nedavno »Večer Južne Srbije«, namenjen za članstvo tega društva in za ostalo Sokol-stvu naklonjeno občinstvo. Na nrogramu večera, ki je uspel jako dobro, so bile glasbene in pevske točke, recitaciie in govor brata Bogunovića o »Južna Srbiia u svietlu sokolske ideološke«. — Zlet v Skopiiu ie pred durmi in potrebno je, da vsa sokolska društva s sličnimi prireditvami Dripravio svoje članstvo za pot v Skoplie, a obenem zainteresirajo tudi najširše občinstvo za naše najjužnejše kraje. — Zveza bolgarskih Junakov si postavi v Sofiji svoj lastni dom. Letos v aprilu poteče trideset let, odkar je bila ustanovljena Zveza Junakov. V spomin na to bo položen temeljni kamen novega doma, ki ho veličastna stavba z veliko dvorano v izmeri 16X25 m. Film tragike materinskega srca je prekrasni filmski epos IZSELJENCI Pretresljiv roman težko preizkušene matere. V glavnih vlogah Bell Bennett, Victor Mac Laglen, Neil Hamilton Nesreča na morju. Mlada vdova z nepreskrbljenim otrokom. Težki borba za vsakdanji kruh. V cirkusu. Mati se odreče lastnemu otroku. Film, ki je Kanil do solz Newyork, London, Pariz in Berlin? Predstave danes ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri. — Predstave jutri, v ne* del jo, ob: pol 11., 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. Danes! KINO IDEAL Danes! OW 5trao 4L «SC6VBNSKI KfARftD* dne 21. a^rllš 5tev g3 BISEPNOBELP 20ME DEHTEČA USTA SARG-OV Onevne vesti. — Pralki župan in občinski svetovalci na poti po Sloveniji. V sredo ob 12. opoldne se odpeljejo praški gostje z brzovla-kom preko Zidanega mosta, Celia in Maribora domov v Prago. Ljubljana kot glavno mesto Slovenije jim za torek pripravlja prisrčen sprejem. Opozarjamo tudi občine ob glavnih postajah od Ljubljane do Maribora na prihod naših slovanskih gostov, zastopnikov Zlate Prage in zavezniške češkoslovaške republike. — Izpremembe v poštni službi. Za tajnico pri poštni direkciji v Ljubljani je imenovana uradnica Marija Binder: tajnik poštne direbcije v Ljubljani Joško Pcrešič je premeščen k poštni dir ek d ji v Sarajevo; v višjo skupino so pomaknjeni: računsko-blagajniška uradnika poštne direkcije v Ljubljani Josip Štukelj in Stanko Gaber-šcek, Emilija Gasperin v Višnji gori, Ana Nifergal v Velenju, Ivana Cebin v Gornjem Logatcu, Josipina Milavec pri pošti Jesenice - Fužine, Otilija Logar v Kranju, Cecilija Bizjak v Kamniku, Amaliia Klince v Krškem, Roza Šuen v Ločah pri Poljčanah, Ivan Modrijan, Ivana Belar. Ivan Smerdu, Marija Smolej, Marija Tekavec. Franc Prah, Amalija Sajovic, Štefaniia Tomcc, Karolina Prijatelj, Angela Lesiak. Ivana Božič, Alojzija Rakovec, Steianiia Šibovcc, Gabrijela KamenŠek, Janko Hameršak in Gregor Hribar pri poštni direkciii v Ljubljani, Karel Hribernik v Studencih pri Mariboru, Franc Šuman pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, Ljudmila Rek v Starem trgu pri Ložu. Marija Goričar v Celju, Fra-Tija. Zinauer v Šmartnem ob Paki, Ivan Majhen, Vckoslav Šturm, Jurai Pilat, Ivana Pavlic. Josipina Bavlič, Mariia Pirnat, Janko Firbas, Ivan Ortan, Vinko Ločičnik, Valentin Zablačan, Zofija Rakovec, Anton Požego, Ernest Pipan, Franc Volavšek in Josip Gradišnik pri pošti Maribor 1I„ Ciril Novak pr? pošti Maribor III.: za upravnika pri pošti Maribor I. je imenovan uradnik pošte Maribor II. Franc Irgolič: v Novo mesto sta premeščena iz Ljublianc uradnika Ferdo Nadrah in Vladimir Voiska. — Prepovdan list. Notranic ministrstvo je prepovedalo uvažati in širiti v naši državi rtalijanski list »L' Italia ncl Mondo«, ki izhaja v Milanu - Trstu in oriobČuie članke proti interesom naše države. — Zastopnik Rockefellerjeve ustanove v Beogradu. V Beograd je prispel zastopnik znane Rockefellerjeve ustanove dr. Michel, da določi z našim ministrstvom narodnega zdravja program novih akcij na oolju higijene. Določeno je bilo, da se zgradi več sa-n a torijev v Črni gori in Bosni in da se pokrene energična akcija za zbolišanTe zdravstvenih razmer v Južni Srbiii. — Inspekcija osnovnih šol. Posvetno ministrstvo je odredilo, da moraio sreski šolski nadzorniki v maju pričeti z inspek-djo osnovnih šol. Nadzorniki bodo pregledali poleg osnovnih šol tudi otroške vrtec in nadaljevalne šole. — Delavski kongres v Zagrebu. 5. in 6. maja se bo vršil v Zagrebu kongres splošnega delavskega saveza Jugoslavije. Razpravljalo se bo v prvi vrsti o težkem poležani našega delavstva. — Zastopniki zagreških stanovanjskih najemnikov v Beogradu. Danes ie prispela v Beograd deputacija stanovanjskih najemnikov iz Zagreba, ki izroči vladi spomenico, v kateri stanovanjski natemnlki zahtevajo, da se stanovanjska zaščita podaljša do 31. maja 1930. — Vinjete VIII. ljubljanskega velesejma. Poštni minister je dovolil, da se smejo na-lepljati na vse pisemske poštne pošiljke vinjete kot reklama za to prireditev. Vinjete so zelo okusne v raznovrstni izpeljavi. Uprava velesejma jih tvrdkam dostavi brezplačno ter jih naproša, da se pridno poslužujejo teh vinjet. — Ne zamudite! Bliža se zakliuček roka za priglaševanje k udeležbi na letošnjem ljubljanskem velesejmu, ki se vrši od 2. do 11 junija. Dosedaj priglašeni razstavlialci so zasedli že večino razstavnega prostora iu kdor še reflektira na lepo in ugodno mesto, naj se takoj prijavi. Reklama in propaganda sta zlasti v današniem času splošnega zastoja in gospodarskega boia vsakemu podjetju prepotrebni. Vsak industriiec, obrt-*rik in veletrgovec, ki se poslužuie velesejma, res dobrega rcnomeja. mora uvideti neprecenljivo korist, ki mu io nudi taka razstavna institucija s svojo sistematično, vsestransko razvito, ogromno reklamo, saj more samo od nje pričakovati usnehov. Ve-lesejem je organizirana skupna reklama vseh razstavlialcev v prid vsakemu posamezniku. _ Velika poneverba državnega denarja. V Sopotu so oblasti ugotovile, da ie zmanjkalo v blagajni finančne uprave 90.000 Din. Denar je poneveril šef finančne uprave Dragomir Savič, kj je bil takoj suspendiran- — Vreme. 2e včeraj je kazalo, da se bo vreme vsaj za nekaj časa zbolišalo. Barometer se je polagoma dvigal, temperatura j 2 pa občutno padla. Snoči ie kazal barometer 3° nad ničlo. Danes zjutrai smo imeli pa 0°, kar je za drugo polovico aprila pač redek pojav. Barometer ?e kazal danes zjutraj 762 mm. Nad mestom ie ležala gosta megla, ki se je pa krham razpršila, a nebo se dopoldne nI popolnoma zjasnilo. Včeraj je deževalo v Ljubljani. Mariboru. Zagrebu, Beogradu in Sarajevu, dočiim so irreli v Skoplju. Splitu in Dubrovniku oblačno. Mirno je bilo samo v Saraievu, drugod ie pa pihal lahek severovzhodnik. Najvišjo temperaturo so imeli v Beogradu in sicer 21 stopinj; v Zagrebu rn Dubrovniku je bilo 18, v Skoplju in Splitu 17. v Sarajevu 16, v Mariboru 10, v Ljubljani pa samo 6.5. V Sloveniji imamo-torel razmeroma zelo hladno vreme. — Ljutomer. Podmladek društva Rdečega križa na meščanski šoli priredi v soboto, dne 28. t. m. in v nedelio. dne 29 t m. pravljično igro »Desetnik in sirotica«. Začetek obakrat ob 3. uri. Ker ie čisti dobiček namenjen v dobrodelne svrhe, pozivamo staTŠe in prijatelje mladine, da se v velikem Številu odzove vabilu Podmladkar-jev. Podrobnosti na lepakih. — Drzen vlom sredi Zagreba. Včeraj ie zagrebška kriminal" kronika zabeležila drzen vlom. ki ie > izvršen skoraj pred očmi redarja. Vendar ie ooliclta hitro polo-vila drzne vlomilce. Ziurral ie trgovec Božo Stankovič opazil redarja nred trgovino, ki mu ie javil, da ie nekdo razbil izložbe njegove trgovine. Trgovec je takoj ugotovil, da so vlomilci pobili šine in iz trgovine na Jelačičevem trgu odnesli mnogo blaga. Dva neznana in elegantno oblečena mladeniča sta pozvala kmalu po polnoči nekega šoferja, naj ju odpel ie na Jela čičev trg. Pred Stankovičevo trgovino sta izstopila in se vrnila z velikim svežnjem V vežo je eden še zakričal, da bi pre-varil šoferja: Vse je v redu. mama, adljo! Oba ie šofer odpeljal na Peščenico. kjer sta plačala in izginila v temo. Ko ie šofer zjut-rai videl pred Stankovičevo treovino radovedne ljudi, ki so ogledovali vkorrrljeno trgovino, ie takoi spoznal, da ie vozil ponoči vlomilca in je obvestil poHciJo. Detektivi so se odpeljali na Peščenico in zagledal sledove pet, ki so vodili v selo Svetice pri Zagrebu. Našli so tudi v nekem grmovju vse ukradeno blago. Skrili so se in čakali na zlikovce. Okoli 10. ure sta se pojavila dva mladeniča, ki sta pazljivo korakala proti grmovju. Ko sta pograbila blago, so skočili detektivi iz zasede in oba aretirali in uklenili. — Noseče matere naj skušalo z rabo prirodne grenčice »Franz - Josef«. ker je lahko vsako telesno zaprtje. Predstojniki vseučiliščnih ženskih kh'nik soglasno hvalijo pristno vodo »Franz-Josef«. ker je lahko zaužitna in ker milo odpiraioČi učmek zanesljivo nastop' v kratkem času in brez ne pri letnih postranskih pojavov. Dobi se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 26T I7 I inMinno —Ij Poziv! Dne 24. aprila obiščejo mesto Ljubljano zastopniki mesta Prage pod vodstvom primatorja g. dr. Baxe. Mestna občina bo razobesila na čast costom na vseh svojih poslppjih narodne zastave. Vabim vse gg. hišne posestnike in druge, da rr.zobcsiio istotako zastave, oziroma okrase okna z zastavami. — Zupan: dr. Dinko Puc 1. r. —li Poset delegacije praškega občinskega sveta v Ljubljani. V torek ziutraj ob 8. sprejme Ljubljana sploh prvi poset praškega župana in občinskega sveta. Liubljanski župani in delegati naše občine oa so bili že večkrat gostje praške občine. N. pr leta 1907. je bil v Pragi župan Ivan Hribar s PLterimi občinskimi svetovalci in prezidi-jalistom,- leta 1912. župan dr. Tavčar in podžupan dr. Triller s predsed. tajnikom, leta 1920. podžupan dr. Triller s predsed. tajnikom, leta 1926. pa gerent Josio Tork z magistratnim direktorjem dr. M. Zamikom. Praški primator (župan) dr. K. Baxa je bil že večkrat v Ljubljani, na sokolskih zletih in skupščinah slovanskih novinaTicv ter še pri drugih prilikah. —Ij Novo delo prof. dr. Rubno v a. Bivši profesor kijevske univerze, zdai vpokojeni redni profesor ljubljanske univerze, prof. dr Nikola B u b n o v, se je lotil 00 naročilu francoske Akademije znanosti novega znanstvenega deda, ki bo kmalu dovršeno. Simpatični ruski učenjak piše v svoji sobici na Rimski cesti št. 11 novo kritično izdajo del znamenitega učenjaka, politika in ka-oonista X. stoletja Herberta. Delo bo obsegalo dva velika zvezka in je namenjeno za vehko serijo klasikov francoskega srednjega veka. Profesor Bubnov dela neumorno že od septembra lanskega leta. V kratkem odpotujfc v Rim, kjer mora proučiti še nekatere važne rokopise v vatikanski knjižnici. Iž Rima se napoti v Pariz, da dobi v francoski nadjonalni biblioteki potrebne podatke za svoje veliko znanstveno delo. —I j Našo žensko mladino vabimo, da se odzove v čimvečjem številu vpisovanju bazenskega odseka Atene, ki so vrši dne 23. t. m. ob 18. uri na društvenem športnem igrišču v Tivoliju. Sezonska priavnjna 5 dinarjev, mesečna članarina 5 Din. Društvu se ie posrečilo pridobiti odličnecra hazen-Skega strokovnjaka g. Keresturiia kot trenerja, ki je dosegel v Murski Soboti s svojo družino v kratkem času nailenše uspehe. Kazenski sport vpliva na harmonični razvoj celega telesa in ga toplo priporočajo tudi zdravniki. 338n —Ij Razstava na Tehnični srednji šoti. Ravnateljstvom meščanskih in osnovnih šol priporočamo ogled razstave gradbene rokodelske šole jn sobo-slikarskega tečaja na Srednji tehniški šoli v Ljubljani v času od 20. do 23. t. m. Razstava bo tri dni odprta za meščanske in osnovne šole. lahko jo pa poseti tudi drugo občinstvo in sicer jutri v nedeljo in v ponedeljek, obakrat od 9. do 12. ure dopoldne. —ij Organizacija jujkosIovenskih emigrantov (Orjemj v Ljubljani. Brezobzirno uničevanje našega naroda v Primorju pod žezlom imperijalističnega Mussolimjevega režima se nadaljuje. Preko vseh zakonov človečanstva, preko vsake morale, preko vseh svečanih obljub svojih prednikov in svojega kralja gre fašistovska furija do svojega cilja, do popolnega iztrebljenja našega naroda. Naši ljudje odhajajo, mnogo jih je že odšlo, mnogi pa čakajo, da Hm potisne rimski mogotec potniško palico v roko, be-raško malho jrm je že davno obesil na Vrat in jih nažene kot nadležne pritenence, kot Avare, ki so se naselili pred sto leti v teh krajih (tako trdi najnovejša fašistovska zgodovina). Na to zemljo hoče naseliti čistokrvne Italijane, ki jo bodo iroremenili v puščavo in v trdnjavo za nadaline izpade osvojevalne politike fašizma proti vzhodu Naši ljudje odhajajo, nekateri z najboljšimi nadami, v svet, v tujino, toda razočara jih že prvi korak. Vsi, ki so šli pred njimi, so se razgubiK, drugi jim obračaio hrbet. Kam? Organizacija jugoslovenskih emigrantov si je nadela nalogo, pomagati našim emigrantom v vsakem oziru. To svojo nalogo pa bo izvršila šele tedaj, ko se bomo znašli iz svoje razcepljenosti in svoje mlačnosti v močni falangi skupnosti, v enotni organrzadji vseh emigrantov, tedaj, ko se bomo zavedli svoje naloge do svoje domovine, do očetov in do samega sebe. — Glavno tajništvo, Masarykova cesta 1. —Ij Majski zlet Sokola Stepama vas se vrši vnedeljo dne 6. maja na Krim. Izletniki se zbirajo ob 6. uri zjutrai na glavnem kolodvoru. Odhod ob 6.15 do Preserja. Po-vratek ob 20.20 iz Škofljice. Vablieniso vsi prijatelji Sokola. Zdravo! — Odbor. —Ij Sokol v Mostah bo priredil v nedelio 22. t. m. ob pol 8. uri zvečer Meškovo dramo »Mati*. Sokolstvu naklonieno občinstvo vabimo, da se te prireditve agilnega društva polnoštevilno udeleži ter tako da požrtvovalnim delavcem s svoiim obiskom primerno zadoščenje za trud. —Ij Pešizlet Sokola L Jutri, dne 22. aprila, priredi Sokol I. za svoie članstvo svoj popoldanski pešizlet preko Jezice. Rašice, šinkovega turna v Trzin. Odhod iz Ljubljane ob 13. peš ali s kamniškim vlakom ob 14. do Jezice. Zbirališče za pešce je ob železniškem prelazu na Dunajski cesti. Po-vratek iz Trzina z zadnjim kamniškim vlakom, ki prihaja v Ljubljano po 9. uri zvečer. Izlet se vrši samo ob ugodnem vremenu. Dr. Tone Jamar j zopet ordinira i —Ij Velika tombola »Društva skrb za mladino« se vrši jutri, v nedelio 22. ob 3. uri na Kongresnem trgu. Tablice se bodo prodajale pri mizah že dopoldne Kupujte tablice, saj čisti uspeh gre za mladino Pomagajte graditi deci »Dečri dom«. 337n —Ij Kolesarsko društvo »Sava« v Ljubljani priredi izlet itrtri, v nedelio dne 22 t m. skozi Dobrunje - Vevče - Zeomii Kašelj. V slučaju dežja se izlet preloži za poznejši čas. Zbirališče pred društvenim prostorom ob pol 2. popoldne. Karlovska c. 4. —Ij Zaključno predavanje v društvu »Soča« Danes, v soboto 21. t. m. se vrši v Ljubljanskem dvoru zaključno, t. i zadnje predavanje v letošnji sezoni. Danes večer bomo imeli zopet čast slišati našega odličnega predavatelja, ravnatelja trgovske akademije in unlv. nastavnika g. dr. Ludvika B 5 h m a, ki nastopi z zelo interesantno temo o »gospodarskih krizah«. »Sočani«, posebno pa celokupen odbor društva, naj se današnjega predavanja udeleže vsi, brez izjeme. Dobrodošli tudi drugi prijatelji društva. K temu predavnju prosimo, pridite točno, kajti med njim ne bo vstoo dovoljen in se tudi ta Čas ne servira. Po predavanju prosta, neprisiljena zabava s petjem in de-klaihacijami. Začetek ob pol 21. uri zvečer. Vstop vsem prost. 336n —\) Krasna birmanska darila najceneje kupite pri Fr. P. Zajec, trgovina ur In zlatnine, Ljubljana, Stari trg 9. 56T —I »Čebelica Maja*. Opozarjamo cenjeno občinstvo, dijaštvd in Šolsko mladino na. današnji spored ZKD v prostorih kina Matice. Predvajal se bo izredno krasen film, ki bo vzbudil vseobče zanimanje, saj nam kaže slike iz življenja in carstva čebel, M bo gotovo vsakogar zanimalo. Da- našnja predstava ob 14.30; fihn se bo ponavljal še jutri točno ob 11. dopoldne.- —Ij Klub ljubiteljev brak o v ima svoj redni letni občni zbor dne 23. aprila t. I. ob 20. uri v restavraciji Ljubljanski dvor, desno, z običajnim dnevnim redom. 333n —Ij Pri »Lady X«, zadnji operetni noviteti, ki se bo ponovila v nedeljo 22. t. m. ob 15. dobi vsak posetnik sliko-reprodukcijo našega mojstra pevca J Beterta. Sliko je napravil naš priznani slikar umetnik B. Ja-kac. Ker se pričakuje velik poset. ie v interesu vsakogar, da si pravočasno preskrbi oziroma rezervira vstopnico. —Ij Nogavice razne vrste v veliki \z-oeri kupite najceneje prt Dobeicu. Pred Škofijo 35-T Otroške obleke, predpasnike od 30 Din dalje. Največja zaloga, češko blago, dunajski izdelki. KRISTOFIČ-BUČAR. Stari trg. !? Celja —c Bolgarsko - jugoslovenski večer' st je v petek večer vršfi v Narodnem domu. Gospa Gospodinova ie predavala o boćarski ženi in o vprašanju novega ienstva, g. Gospodinov pa ie pel bolgarske pesmi Večer je prav lepo potekel. —c Nočno lekarniško službo oprav ; v tednu od 22. do 2S aprila lekarna -Pri Kr:-žu« na Cankarjevi cesti. —c Romantično sotesko »Hudičev graben« v Pečovniku namerava rmnoviti savinjska podružnica SPD Da bi oa obnovitev bila cenejša, bodo lutri v nedeljo ni-risti vršili prostovoljni kuiuk v Hudičevem grabnu. Odhod je zjutraj ob 7. uri izpred magistrata v slučaju lepesa vremni. Delo ne bo težavno, ampak zabavno. Povratek preko celjske koče. Stara navada železna srajca Kako so Cerarjevi iz Verneka ujeli nevarno tatico- — Franceli iz luknje, Fran cel j v luknjo. Kresnice, 16*. aprila. V litijske zapore so pripeljali v petek ponoči 33-letno zvito golj ulico in spretno doigoprstmeo Marto Zupančičevo, ki so jo zalotili v VemiJku pri Kresnicah, ko je pri posestniku Cerarju baš izvrševala svojo cbrt-tatvino. Marta ima že 12 kazni za seboj in ni čuda, da se je tekom »voje prakse kradnje precej dobro izučila, a to pot ji ni šlo tako gladko izpod rok, ampak je prišla kaj hitro pravici v roke. Marta je prišla 2. aprila iz ženske kaz-uilniee v Begunjah, kjer je ^službovala* za pokoro leto dni. Že drugi dan po dopustu iz begunjske kaznilnice je v Ljubljani nekaj kar >mimogrede< sunila. Zato je morala v desetdnevni zapor. Ko pa je prišla 13. t. m. iz ljubljanskih zaporov, je premišljevala, kam naj gre za >ppslomt. Odločila se je za Kresnice, kjer je že pred leti služila pri bogatem kmetu Cerarju v Verneku. Sicer je imela tudi te tam svoj sdoživljajček*. V Verneku je pri Cerar-jevih po kratkem bivanju, kjer je služila za deklo, izmaknila precej perila in obleke ter nekaj srebrnega denarja. Za ta čin se je tudi morala pokoriti za zaklenjenimi vrati. Toda to je ni motilo in takoj je šla v Verneku rokovnjačiti, seveda k bogatemu Cerarju. Za hlevi skrita je prežala, kdaj se bo ponudila prilika, da skoči v hišo. Ko se je stemnilo, je bila Marta v hiši, in sicer že v I. nadstropju, kjer ima družina svoje spalnice in omare za obleko. Kot nekdanji posel je poznala vso hišo. Najprej je začela z svizitacij,o<: v dekliški sobi. Domača hči Micika ima v omari lep zimski kostum in plašč s kožuhovino. Oboje je bilo Marti všec, in je vse pobasala v svojo bisago. Nato je odšla v fantovsko spalnico. Marta ima namreč ljubčka, in temu je hotela pripraviti nekaj obleke. Ker je domači sin Tone skoraj iste velikosti kot njen 3>Ijubi«, je sunila Tonetu kar 2 obleki. V žepu suknjiča je imel Tone listnico, v njej pa 270 Dih denarja. Za potne stroške je seveda tudi to zaplenila. V listnici pa. je imel Tone več potrjenih računov in listin v vrednosti Din 20.000, kar je bilo za Toneta gotov denar, za Marto pa brez pomena. Vendar je pa stlačila tudi te listine v nedrije, kamor je odšel tudi ves dehar, ki ga je našla v žepih. Tonetov brat Miha ima jako pripraven suknjič, zato je tudi tega stlačila v vrečo. Razen naštetih dobrot se je Marta založila še z drugimi raznovrstnimi predmeti. Vreča, kamor je zbasala ves nakradeni tovor, je bila res velika in precej težka, »revica« bi morala vporabiti vso svojo silo, da ne bi med potjo omagala. Tedaj pa je šinila Marti dobra misel v glavo. Splazila se do shrambe, kjer imajo Cerarjevi shranjene tekoče dobrote. Poiskala je zelenko najboljšega brinjevca in je tudi tega primaknila v bisago. — Dovolj je, si je mislila Marta. In je začela po prstih stopicati navzdol skozi vežo. Toda, joj! Vezna vrata so bila že — zaklenjena. Marta se je počutila v Škripcih. — Kam sedaj? Poskusim skozi kaŠčo! Ko pa se je plazila v kasco, se je v temi zadela z vrečo v stol in ga prevrnila. Družina, ki je sedela ta čas v hiši, je zaslišala ropot, v vežo so prihiteli fantjfc, ki so pa le še slišali, kako zginjaje na podstrešju urne stopinje. Seveda so bili tantje takoj sna dilahc Po vestni preiskavi so opazili, da Čepi med vrečami ajde — tuja ženska. Ko ji pa je posvetil Tone v obraz, so spoznali bivšo deklo Marto, ki je skrivala pod seboj vrečo nakradene robe. — Kaj delaš tu? jo je vprašal Cerarjev sin Tone osorno. — Oh, oh; tako mi je slabo ... Ie skrila sem se sem... oh... onega primite, ki spodaj čaka . . . oni me hoče . .. oni je kra-deL Oh... in je prav >^rrevano< zastokala da bi jih premolila % jokom. Zvitorepka le pač* hotela speljati fante na led, da Si šli iskat >ohega<, medtem bi pa sama izrabila zmedo in zginila v Qoč. Fantje so sicer odSli na zasledovanje okrog hiše, a Marte niso pustili brez nadzorstva. Telefcmično so pozvali iz Litije orožniško patruljo, ki prišla že s prihodnjim vlakom. še išt6 noč pa je šla Marta v varnem spremstvu litijskih orožnikov gg. Ješenovca in Mesarica, ki sta jo po zaslišanju izročila v litijske zapore. Zdaj pa čaka zvita Marta na litijskem sodišču, da jo mine »slabost r, nakar je bodo godili — že trinajsti«. Marta pa najbrž ne bo zadovoljna, da se konea njen kazenski list s tako nesrečno številko. Ker je stara navada — Železna srajca, se bodo številke v kazenskem listu najbrž tako naglo vrtile kot sedaj. Marta Zupančičeva je rojena v vasici Zabava, obema Kolovrat, sfefc Litija, in ne v Novem mestu, kot je ;Julro<; o njej pomotoma poročalo. Zidani most. 15. aprila. Francelj (Okorn) \i marhne planinske vasice, ki leži v kumske1 pogorju, je bil pravkar več mesecev v Liubliani. V oni veliki hiši na Miklošičevi cesti ie sedel. Sedel pa ie prav trdno ta bi še ne ugledal domačih krajev, da ga ni amnestija postavila — na cesto. Komaj pa je prišel Francel.r med domače ljudi, se ie že idtH zapostavljenega in v življenju prikrajšanega. Sosed (Štepec) Janez ima n. pr. puško, ifra dovolj pcTila, v starih bukvah ima pri skritih še nekaj bankovcev. Vsega tega pa nima nesrečni Franceli. On nima niti urt-budilke. ki pri sosedu Tomažu tako prijetno zvončka, kadar budi starega TomaŽa. Ko je premišljal Franceli svoje pusto življenje, je sklenil, da si bo kar sam izenačil nepravdo, ki mu jo ie usoda zakrivila. Francelj ie čakal, kdaj ne bo pri s& sedu Janezu nikogar doma. Vedel je, kani ^prav-jo v takem slučaju hišni ključ. Ko b'li Janezov! vsi z doma, se ie nase!'! v njihovi hiši Francelj — a samo za pol srečne urice. Pa mu je bilo povsem dovoli, da se je založil š perilom, iz bukev je pobral »kovače*, da si bo kraišal čas, pa je snel še puško risanico. Nato se ie pa lepo poslovil od darežljive hiše. Seveda so Janezovi kmalu zapazili. d:i jc prišel v hišo v njihovi odsotnosti dolgo-prsten gost Ugibali pa niso dolzo o tatu, ker jo odprl Francelj kmalu na to malo trgovinico. Nekemu fantu iz bližnie vasi je prodal puško, njegova sorodnica Metka jie rabila nekaj rjuh — in Francelj ie imel za nekaj časa denarja v rzobilju. Saj mu ie šla kupčija po sreči. Še uro je lahko in dobro vnovčii, ono namreč, ki je staremu Tomažu tako lepo pozvanjala skozi več let, pa jo ie ob neki priliki, ko je stopil Tomaž V dolino do zdravnika, kar zmanjkalo. Zaradi prodaje ukradenih stvari so vprašali sosedje dolgoprstnega Franceljna, kje ima trgovsko koncesijo in kie nabavlja blago. Pa je zviti ptiček vse odločno tajil. On je nedolžen, ker se je v ljublianskem are-stu, kamor je prišel »po krivici' — že poboljšal. In so prijeli sedaj še orožniki Franceljna za vrat. Sprva je tudi njim tajil. Ko so ga pa konfrontirali s fanti, katerim ie prodal puško, in s sorodnico Metko, ki ie kupila od njega rjuhe, je Francelj ponržno vse priznal. In je povedal še tudi to. kako je prišel v hišo in kako je odnašal nakradeno robo. Zdaj se je pa zviti Franceli zopet vse premislil. Odločno vse taji, da bi sam prostovoljno priznal tatvino. Če ie kai priznal, je bilo to le na odločen »pritisk« orožnikov. Orožniki so ga — tako trdi namreč — »pritiskali« s pestmi po glavi, suvali šo ga v brado, mu pulili lase In dregali s puškinim kopitom tako, da je »nesrečnež« izgubi! vso prisotnost duha in ie postal ves zbegan*. — Tako so me zdelali, da nisem vedel, če sem na nebu ali na zemlji. Raie sem priznal nestorjem) tatvino, kot pa da bi me — ubili. Tako trdi Franceli. Pa je ves zagovor mladega grešnika iz trte zvit. Saj se je vršila konfrontacija pred občani kar sredi ceste in trde vsi sosedje, da Francelj laže. Pa mu tudi laž ne bo pomagala. Povrniti se bo moral nazaj v ječo, kier bo premišljeval svoi »težak* položai za zamreženimi okni — v temnici. Priznati oa bo 1c moral Francelj, če bo hotel kreniti na pravo pot, da ima roke za delo in ne za tatvino, če ne bo postal iz mladeea nepridiprava — Francelj ima še le 24 let — star berač in rokomavhar. Veličino ruskih filmskih umetnikov spotznate iz izvirnega ruskega vetefiJma Medvedja svatba Razlika brez razlike. — Vi se čudite, da obedujem v restavraciji? Povedati vam moram, da je moja žena izborna kuharica, da se pa s kuho ne peča. ,..~ Pri meni je pa ravno narobe. Moja stara ni izborna kuharica, toda s kuho se peča. In zato moram tudi jaz hoditi v restavracijo. Med umetniki. — Pravkar sem zvedel, da je bila prodana slika nekega sliloarja iz XVII. stoletja za 20.000 frankov. Jaz sem pa prodal svojo za 200 frankov. = Je že tako, dragi prijatelj. Pač nisi imel sreče, da b! bil Že tristo let mrtev. Stev. 03 »SEOVENSKT STAROD» "dne 21. aprila 1928. Stran 5. ---Moda--- Pomladne promenadne obleke Lami je moda skoro proklela volnene obleke in propagirala samo svilene. Letos se je spametovala in uvidela, da brez volnenih oblek ne gre, vsaj v drugih državah ne. Parižankam sicer ne diše volnene obleke, ker rade para-dirajo v svilenih, zato pa segajo po njih tem raje ženske drugih narodnosti. Sicer pa Francozinje lahko nosijo svilene obleke, ker so mnogo ceneje, nego pri nas. Industrija svile je v Franciji tako rekoč doma in svileni izdelki niso tako obremenjeni / Visokimi carinami, kakor v drugih državah. Tako dobi Parižanka zelo lep in trpežen Krvpdcšin za bagatelo. Nasprotno je pa volneno blago v Franciji razmeroma zelo drago. Letos protežira moda najbolj tem-nomodro in beige barvo. Volnene obleke so po veČini v teh barvah. Na nekaterih modelih vidimo kombiniram dve bani, sivo ali beige in temnomodro Druge modne barve so roza-beige. svetlosiva, svetlozelena in temnomo-dra. Promenadne volnene obleke so Še vedno kratke, vendar pa že za 3—5 cm daljše, nego lani, zlasti zadaj. Zdaj ni več moderno, da bi se videle noge zadaj do kolen. Pri ljubljanskih modistkah V kovačnicah damskih klobukov in druge nežne robe, po kateri rade segajo elegantne Ljubljančanke* Mdai i.najo sezono in ihl.t en g'avo. Apni *e pač termin za mođ'vkr I:i baš v tem. kritičnem času jim je prišel podjeten novinar — da bi ga spak — v Dosete. Začudile so se vrle dame. .Moški v dam-skem salonu? Pa kar solo? — Prihajam v posebni misiii. — A, tako, izvolite ... In razložil sem in razlagal, da smo novinarji silno radovedni ljudje, da radi povsod vtaknemo svoj nos in da smo vzeli na piko tudi modistke. — Na piko? — Da, da, na piko! To se pravi, da nas zanimajo naši damski saloni, radi bi si ogledali vse te institucije — v interno poslovanje ne mislimo vtakniti nosu — pač pa želimo salonom in izdelkom posvetiti posebno pozornost. Kajti je damski klobuček rmčna zadeva in če je sik, a pod njim ko-keren ohrazek, je tudi za moške poseben čar ... O drugih pritiklinah damske garderobe ne smemo govoriti, da ne bo pohujšanja. V SALONU GE. GOTZLOVE. Na Kongresnem trgu, sredi mesta, tam, kjer je bila poprej Kirbischeva slaščičarna, :e gospa Gotzlova uredila eleganten in razkošen damski salon. Res eleganten z dekorativnimi izložbami, po svolem obsegu največji v Ljubljani in tudi v Jugoslaciji. Po stojalih in v izložbah so spretno nameščeni klobučki in slamniki vseh barv in ni-ans, vseh kvalitet in oblik, ceneni in nai-fir.ejsi »DemieTCieri< salona tako. da pride vsak gost in klijent ali klifenrka na svoj račun m si izbere klobuček ali slamnik po nriH volji. In če dami še ni všeč, ga ume gospa Gotzlova, ki se vedno ravna po zadnjih pariških direktivah, vešče prekrojiti in preoblikovati, da je veselje. Zato ni čudo, da ima salon ge. Gotzlove, ki ga vodi skmrpo s hčerko, vedno dovolj hvaležnih odjemalcev in priznati je treba, da se potrudi, da naše dame, ki so v tem pogledu malce razvajene, dobro postreže IDA ŠKOF - \VANEK NASLEDNICE. To le eden naših najstarejših in najbolj renomiranih damskih salonov, ki ima svoje prostore že dobrih ZO let pod Trančo. Patrijarhalno, neprisiljeno in domače je v salonu ge. VVanikove, križem in kražem, a kljub temu v redu in pregledno Je servirana roba tako, da ti takoj pade v oči. Tudi pri ge. VVanekovi je bogata izbira, klobučki in slamniki, seveda vse najnovejše Ljubljančani spoštujejo tradicijo in ker je tradicijonalen lokal ge. VVanekove, je pač un.Ijivo, da ima svoje stalne odiemalce. Sicer ie pa res: vsega na izbiro: oikantno Šarmantno m šik! In klijentela ie zadovoljna z go. VVanekovo, ker zna vsakomur ustreči in ve, kateri klobuček oristoja al; ne in če ni drugače, se potrudi, pa iz vseh koncev in krajev privleče na dan klobučke in modele tako, da končno le vsaka dan™ zadovoljna odide. PRI GE. SEDEJ - STR NAD. Prešernova ulica. Eleganten lokal z visokimi, vabljivimi izložbami. Lokal ge Sede j - Strna dove, pred katerim rad postaja in v katerega rad zahaia nežni spol Harašo! je vzkliknila neka Rusinia, ki je pred izložbo opazovala mičen klobuček — in že je bila v lokalu. Gospa Sedei - Stmad-ova ima svojo stalno publiko Zq dve generaciji, skoraj tretja sta ii ostali zvesti Modni salon Sedej - Strnad ie namreč najstarejši v Ljubljani, znan po svoii solidni postrežbi. Pa ne samo to! Vsaka dama dajde v njenem salonu klobuček, ki jo naprav; mikavo in šarmantno, kajti vzorci in oblike so vedno najmodernejši, zadnji izdelki, ki sicer odgovarjajo intenciiam mode, a so kljub temu vedno prav šik ter se prilegajo slehernemu obrazu. Čedno in poceni! To ie parola gospe Sedej - Strnadove, ki si ie znala s tem ohraniti svoje najstarejše odjemalke. a poleg tega pridobit1' tudi nove. SALON IVANKE S TE GN A RJE VE. V Stritarjevi ulici kraljuje ga. Ivanka Stegnarjeva. Dasi je tam šele od novembra meseca, je znala s svojimi izdelki, pred vsem pa z dunajskimi modeli zainteresirat: javnost, ki ji sedaj posveča še večk) pozornost, kakor poprej, ko je bil nien lokal na Rimski cesti Tudi ga. Stegnarjeva ima staro in stalno klijentelo, večinoma je pa to izbrana publika, kateri konveniralo apartn; in elegantni modeli, da ne govorimo o vseh ostalih izdelkih, slamnikih in klobukih in tem, kar pač spada v braižo modnega salona odnosno modistke.- Lokal ge. StegnaT-jeve se je Ljubljančankam omilil že zato. ker leži sredi mesta in ie tako rekoč kar pri rokah, poleg tega pa ni prezreti dejstva, da je salon ge. Stegnarieve kljub svojim izbranim izdelkom v ceni zelo zmeren Pa tudi postrežba je točna in brezhibna tako, da so Ljubljančanke ž n-o zadovoljne SALON »CHIC«. V staroslavni \VoIfovi ulici se ie etablirala ga. Marija Kajfeževa, ki ie uredila ličen salon, znan Ljubljančankam ood imenom »Chic'. Že ime samo pove, da dobiš tu prav fletne in šik klobučke, česar se naše dame prav dobro zaveda:o. Zato ie tudi salon simpatične ge. Kaifeževe vedno, zlasti pa sedaj, ko je koniunkoturna prodaja, vedno poln gostov in od'emalk Izbirajo, pomenajo in primerjajo. Dame so oonavad" za klobuke zelo natančne in zato ?im vedru-ni lahko ugoditi. Prijznati na ;e treba, da se ga. Kaifeževa na to zelo dobro razume in da njena bogata zaloga zadovolii tudi najbolj razvajene dame. Ves aranžma njenih klobučkov je izredno posrečen in na prvi pogled se vidi. da ie delo modistke. ki ima razvit Čut za estetiko in okus. Njeni klobučki so torej res š:k. MODNI SOLON CHIC se priporoča s svojimi izdelki slamniki in klobuki cenjenim damam. Postrežba točna in solidna. Najnovejši modeli v zalogi. Marl)a Ka|fež LJUBLJANA, VVoltova ul 3 I. nadstropje V ELEGANTNEM SALONU GOSPE MIMI SARKOVE. Z liftom se popelješ v četrto nadstropje palače Ljubljanske Kreditne banke. V koridorju na desno je modni salon ge. Mirni Sarkove. Sprejemnica: eleganten, z vsem komfortom opremljen lokal. Dolge, svilene zavese zagrinjajo okna, po stenah vise krasne slike, udobni naslonjači so namenjeni gostom. Večinoma so to dame iz ljubila nske haute volec. Salon ge. Sarkove noseča namreč izbrana publika. Pariški in dunajski vzorci, najnovejši modeli nudijo zredno pestro sliko. Nemški pregovor veli: »Wer ene VVahI hat, hat die Qual«. Ga. Sarkova ima namreč tako bogato izbiro najpikantnejših modelov in klobukov, da je izbira zares prav težka. Dame se zavedajo, da ie nien okus izredno fin. da zna vse številne varijacije materijala pravilno izrabiti in mu dati pikantne in učinkujoče oblike. Dve kretnji, par bucik — pa ti naredi iz surove obUke najapartnejšo fazono, ki je nalik pariškemu modelu. Toliko o naših modistkah. Nočemo jim peti hvale, kajti na naši promenadi je opažati vsako nedeljo toliko mičnih in zares >- Pri Josefini Bakerjevi Zakaj je Bakerjeva tako priljubljena. — Kaj pravi o Bakerjevi naš plesni mojster Jenko. O Bakerjevi se je že dovolj pisalo, morda preveč. Zanimivo pa ie. da si sodbe o nji niso edine, da so si radi nje skočili v lase priznani kritiki in avtoritete na polju plesne umetnosti. Zelo oddvojeno pa je tudi mišljenje o njeni lepoti. Dočim se zdi nekaterim Bakerje: va silno grda. trde drugi, da je lepotica in pikantna. Da ie pikantna, drži, če je na lepotica, to ie drugo vprašanje. Sicer je pa znano, da so okus in zaušnice prav različne. Le v eni točki so si strokovnjaki, nestrokovnjaki in kritiki edini: da je njeno telo krasno in postava naravnost klasična. Bakerjeva gostuje sedaj v Pragi, dočim je pretekle tedne nastopala na Dunaju v .Josefsteathru. čeprav je bila gonja proti mulatki ze'o velika — vpri-zorila so jo konkurenčna podjetja in krščanski socijalisti — in čeprav so bile cene naravnost pretirano in bajno visoke, kajti najceneiša vstopnica ie veljala 65. a najdražja 750 Din. je bilo gledališče vsak dan nabito polno in vsak dan predstava raznrodana. Na Dunaj se namreč kljub hudi gospodarski krizi polagoma vračajo stari časi. Zakaj je torej muiatka na Dunaju vlekla in delala furor? Vzroki so bili različni. Res je sicer, da je bila njena slavil že poprej velika in da so Du-najčani kar koprneli, da jo vidijo, na drugi sirani ie pa tudi res, da je mnoge privabila njena eksotičnost, druge zopet njena umetnost, a seveda je bilo med gosti vedno opažati največ zastopnikov otoškega spola, ki so pasli poglede na njenem klasično lepem telesu. Bakerjeva razen šapa peres nima ničesar na sebi in je skoraj popolnoma goia. Toda človek dobi nehote vtis, da bi bil ves efekt njene plesne umetnosti pokvarjen, če bi se oblekla in v tem so si bili edini tudi vsi kritiki. Fakt pa je, da Bakerjeva ni privabila toliko gledalcev zato, ker je nastopala brez obleke, marveč radi svoje originalnosti, svoje grotesknosti in svojih domislekov. Cim se namreč pojavi na odru. se prešerno zasmeje, njeni prekrasni beli zobje se zableste in na mah si osvoji publiko. Njeni plesi, razen originalnega Čarlstona, ne užigajo posebno, pač pa se je Jou priljubila Dunajčanom radi svoje šegavosti in neprisiljenega vedenja. Bakerjeva ima namreč posebno piko na moške s plešami, stare filistre in priletne gospode. Med predstavo se kar izmuzne z odra, in se suče, tako kakor je, med publi-ko. Približa se ka: kemu gospoda s plešo in ta je potem na veliko veselje občinstva objekt njene zabave in razposajenosti. Če ima žrtev še par las na glavi, si namaže »Jou« roke z magnezijo. katero ima kar na de-bulo namazano na laseh in napravi mu na čelu ljubek krivček v takšni obliki, kakor ga ima sama. Če je pa žrtev plešasta, riše na njeno glavo z rdečilom. ki ga sproti pobira raz debelo namazanih usten, razne pajace in figure tako, da se publika pri tem imenitno zabava. Po predstavi »Jou« običajno nastopa v baru. Tako je tudi na Dunaju nastopala v Pavillonu. V baru nastopa v priprosti platneni obleki, sede na tla m poje zelo čuvstvene pesmi ali pa pleše ob zvokih svojega lastnega orkestra svoje originalne plese. Sama tudi razbija in igra na boben, odnosno na »džez-bend« in to tako imeitno, da v tem pogledu poseka tudi najboljšega muzikanta. Velik špas ima publika, ko privleče na oder več starejših gospodov in jim predvaja svoje plese, ki jih morajo za njo ponoviti. Seveda so ti prizori tako groteskni in tragikomični, da se gledalci često nasmejejo do solz. Vobče je muiatka prijazna z vsemi in vsakomur, reagira na vsak migljaj, pleše, se šali in igra z gosti. Če ji gost vrže koriandole ali serpentino, si je lahko svest, da mu tega ne ostane dolžna in da se mu temeljito revanžira. Naš plesni mojster Dolfe Jenko, ki se je pretekle dni mudil na Dunaju, je bil seveda eden tistih, ki ni zamudil prilke, da poseti eksotično plesalko. Mislil si je: Kranjec mora pač povsod vtakniti svoj nos, pa je pristopil k Josefini in jo prosil za ples. Rade volje se je Jou odzvala. Jenko pripoveduje, da muiatka venomer blebeče. vsaka druga beseda se glasi: »Ah, moneher ami, mon ami.« Med plesom je vedno zelo raztresena, vse drugi ji hodi po glavi, samo ples ne. Kar naenkrat ga je prekinila: »No, kako vam pa kaj ugaja moja pupa?« In smeje se je pokazala na malo punčko, ki jo je imela v roki. Tudi je zelo darežljiva in vsakemu plesalcu pokloni ličen svilen robček s svojo sliko, daje pa tudi svoje avtograme. S takim robčkom se postavlja in šopiri po LJubljani tudi g. Jenko. Jenko jo je prilično takole ocenil: Njeno izvajanje kolosalno, rutina sijajna. Postava klasična, zobje prekrasni. Zelo šmiinkana, frizura alpartna, polt svetlo rjav a, tako da se zdi kot bi bila močno zagorela. Izrazito lepe so njene noge. Le eno je kar moti obiskovalce in oboževatejje eksotične plesalke. Bakerjeva ima namreč moža ... Moža, neke- ga markija, ki jo ima popolnoma v oblasti in čigar vplivu je popolnoma podvržena. Vendar je videti, da se razumeta. Njen mož je namreč tudi impresario, on ji daje inicijative in ideje, ravna.i se pa mora po njegovih navodilih in direktivah. Revolucija madžarskih krojačev Madžarska vlada stoji budno na straži javne morale in posveča vso po= zornost pojavom, ki bi utegnili ljud= stvo pohujšati. Med najbolj vnetimi čuvarji javne morale je prosvetni mi= nister Klebelsberg, ki je že opetovano nastopil proti modi, zlasti pa proti kratkim krilom, za katera sc ogrevajo seveda tudi madžarske študentke. Da prepreči pohujšanje, ki ga širi moda kratkih kril, golih rok in dekoltiranih prs, je prosvetno ministrstvo predloži* lo vladi osnutek naredbe, po kateri bi morale nositi vse madžarske srednje^ šolke uniformo. Vest o tej naredbi jc prišla kakor strela iz jasnega in vzbudila med štu* dentkami splošno ogorčenje. Še večje je pa ogorčenje med krojači, ki srna* trajo, da je s to naredbo ogrožena nji* hova eksistenca. Zato so sklicali 15. t. m. velik protestni shod, na katerem so zastopniki večjih in manjših krojaških salonov protestirali proti nečloveški naredbi prosvetnega ministrstva, s ka; tero bi izgubili krojači nad 20.000 od= jemalk. Aladžarski krojači, kakor tudi vsi njihovi kolegi na svetu, ne morejo razumeti, kako bi sedanja moda o£ro* žala moralo mladih deklet. Po njiho* vem mnenju moda naravnost podpira javno moralo. Lastnik nekega modne* ga salona je v pogovoru z novinarji iz« javil, da bi imela uvedba uniform škodljive posledice ne samo za krojač če, marveč tudi v kulturnem pogledu. Uniforme bi uničile vsak estetski čut in individualni okus mladih deklet. Po mnenju krojačev naj bi prosvetne ob; lasti določile, koliko centimetrov mora segati krilo čez kolena, kako morajo biti ramena zakrita in bluze zapete do brade. Če vlada sprejme naredbo prosvet* nega ministrstva, bi moralo nositi uni= formo kakih 30.000 deklet, kar pome= ni, da bi izgubili madžarski krojači 30.000 odjcmalk. Zato sc minister ne more odločiti, ali umakne svoj prcd= log. ali bo pa vztrajal na zahtevi, da morajo študentke nositi obleke, v ka* terih se lahko uče, brišejo prah in ku* hajo, ne morejo pa plesati čarlstona. 11111111 M1! 111111111111..... Azija in njena romantika Bajno bogastvo kirgiškega kralja. — Kako kaznujejo Kirgizi nezveste žene. — Kdor hoče imeti ženo, jo mora plačati. Poleg Rusov poznajo severno Azijo najbolje Poljaki. Dokler so bili v carski službi, jih je vodila tja uradna ali vojaška dolžnost. Pred vojno so bftie široke ceste,, vodeče v te prirodno divne, toda družabno malo gostoljubne kraje, gosto posute s poljskimi političnimi izgnanci, ki jih-je pošiljal carski režim na prisilno delo v Sibirijo. Po Sibiriji so še zdaj raztresene kosti poljskih upornikov iz let 1S3L, 1846. in 1S63. Mnogi revolucijonarji iz burnega 1. 1905. so delali v Sibiriji pokoro za odpor proti carskemu režimu. Med svetovno voino so gostile neskončne srednjeazijskle stepe poljske izgnance in in te mi rance. Po vojni je gnalo v Sibirijo poljske raziskovalce hrepenenje po spoznavanju in pustolovščinah. Zato se poljska književnost že od nekdaj peča s Sibirijo. Manj znani so Poljakom kraji med Sibirijo in Turkesta-nom. Za te kraje se je začel zanimati poljski publicist Junosza Gzowski, ki je preživel v Srednji Aziji več mesecev in opisal v svojem potopisu ondotne razmere. Njegov zadnji poset je veljal kralju Kirgizov Abda Hanu. Čarobnih noči v Srednji Aziji človek do smrti ne more pozabiti, — piše Gzowski. Na ažurnem nebu se leske-čejo velike zvezde, luna je nekam praznično pobeljena, okrog nas se razprostira skrivnostna stepa, nekaj nenavadnega je v tej lepoti azijske prirode. Očarale so nas nočne slike st^pc in zdelo se nam je, da vstajajo iz trave tisočere rusalke, ki pojo pesem večne mladosti. Človek bi najraje ostal vse življenje v kraljestvu Abde Hana. Kirgiškia dežela je največja na svetu. O tem je trdno prepričan vsak Kir-giz. Kraljevska dinastija Abda Hanov vlada tej deželi že nad S00 let. Sedanji vladar ima 11 sinov in 12 hčera. O vsaki kraljevi hčerki prepevj^o mladi Kirgizi 'sentimentalne zaljubljene pesmi. — Ali priznavajo rusike oblasti vašega vladarja? — sem vprašal nekega Kirgiza. — Ne. toda kaj nam mar za to! Abdu Hana priznavajo Kirgizi vsega sveta in to mu popolnoma zadostuje. Ima 150.000 ovac, 3.000 konj, nad 5.000 krav in nad 2.000 velblodov. Njegovega srebra ni še nihče preštel. Njegove vloge v akmolinskih, semipalatin-skih in verminskih bankah znašajo nad 60 milijonov. Njegovi konji zmagajo na vsaki dirki. Han sam ima 16 bratov, ki se nazivajo beki. O stikih s svojimi brati mi je pripovedoval kralj Kirgizov tele podrobnosti. Te dni pričakujem nekatere svojih bratov. Enega sem videl zadnjič pred 13 leti. Takrat sva se slučajno sestala na obali Aralskega morja. V prijetni družbi sva preživela skupaj dva tedna, potem se je pa napotil brat s svojimi karavanami proti severu, jaz pa proti jugu. Pismeno sploh uc občujeva. Občevanje je mogoče samo s posebnimi sli, toda brata je težko najti, ker so naše stepe dolge in široke in ker potujemo od Sibirije do perzijske in kitajske meje. Zdaj moramo biti vsi oboroženi in pripravljeni. Ustavimo se tam, kjer je dovolj vode in dobre trave. Nekaj mesecev v letu lahko preživimo v gorah, drugače pa moramo ostati v stepi ali v bližini velikih jezer. Evropci nas ovirajo in potiskajo v skalnate gore ali v kraje, k'jer ni ne vode, ne trave. Če pojde tako dalje, bomo morali seči po skrajnih sredstvih. Na vprašanje, koliko je sedaj azijskih Kirgizov, je odgovoril njihov kralj: Kdo bi mogel sešteti zvezde na nebu, skale na morskem dnu in Kir-gize v stepah! Del Kirgizov izpoveduje budizem, drugi časte Mohameda, nekateri sc pa klanjajo bogovom lastnega izdelka. Kralj opravlja sam službo vrhovnega sodnik'a. Največkrat gre za pravično razdelitev čred med sorodniki, za kaznovanje nezveste žene ali za prenizko odmerjeno odškodnino za ženo. Mladi Kirgiz ni piačal nevestinemu očetu dogovorjenega davka, zato mu je tast vzel ženo in kralj je njegov postopek odobril. Dal sem staremu prav. Kdo: hoče imeti ženo, jo mora pošteno plačati, mu je dejal Abda Han smeje. Ko polivajo kirgiške žene z mrzlo vodo nezvesto ženo, ki jo je na kraljevo povelje sam prevarani mož na javnem prostoru nago napol ubil. odgovori mož tujcu na vprašanje, kako je to mogoče: Eh, to je malenkost! Nezvesta žena ie dobila plačilo za užitek, ki ga je imela z drugim moškim. Saj ni skoro kirgiške žene, ki bi šene bila naga na javnem prostoru do krvi pretepena. Poljski publicist prihaja do zaključka, da so prebivalci Srednje Azije v kulturnem pogledu 400 let za evropskimi narodi. Zapadne civilizacije ne bodo nikoli dosegli in bi se ji tudi ne prilagodili. To so ljudje narave, nagona in strasti. Takih ljudi je v Evropi vedno manj. Najsrečnejša žena na svetu Uredništvo neke italijanske revije je naprosilo čitatelje in čitateljice, naj odgovore, katera žena je po njihovem mnenju najsrečnejša na svetu. Med neštetimi odgovori je bilo nekaj prav zanimivih. — Najsrečnejša žena je ona, ki po 30 letih zakonskega življenja še lahko dvomi o zvestobi svojega moža, — je odgovorila neka čitateljica. — Najsrečnejša žena je ona, ki je po svoji srebrni poroki prepričana, da v primeri z njenim možem vsi njeni flirti niso nič vredni, — se je glasil drugi odgovor. — Najsrečnejša žena je ona, ki po- Publika je očarana sijajne, strastne igre lepe, nepozabne Elizabete Bergner v divnolepem velefilmu S'ajvečji umotvor, ki jc bil kdaj posnet ,iod vročim solncem romantične Španije. Hitite in oglejte si to bajno veledelo. Predstave ob: 4., pol 6.. pol 8 tu 9. uri. Tel. 2124 Elitni kino Matica sadi svojega moža na prestol, že/Jo si pa pridrži sama. — ie pisala neka bistroumna čitateljica — Najsrečnejša žena je bila Eva, ker ni imela riva Itn j in je nemoteno vladala v raju, — sc ie oglasi] četrti odgovor. Neka sovražnica moškega spola ie pa odgovorila, da najsrečnejše žene na svetu sploh ni. ker tudi najboljšega moža ni. Originalna verska sekta Na Madžarskem se je nedavno ustanovila originalna verska sekta. č\ie sedež je v Itanyju. Ta sektu rma | k » Čudne in prismojene obrede, da je m -rala končno nastopiti oblast Vi napraviti njenemu početju konec. Pristaši nove vere so namreč mnenja, da sadje vzbuja ■požeijcn.je, ka}ti to uči bibIMa sama. Zato pokončutjeio fanatični zaslep-Ivenci vse sadno drevje, uničujejo pa tudi vso zelenjavo. Če človek zboli, ne pokličejo zdravnika. Bolezen je b»^:i vo-ija. kateri se človek ne sme upirati. Pristaši te sekte se ne smejo nlcotj poročiti, čc so pa že poročeni, morajo imeti mnogo otrok. Noben pristaš nove verske sekte ne sme kaditi, ne piti. Dosedaj šteje sekta okoli 150 članov, ki so večinoma izstopili iz reior-mistične cerkve. Oblasti so nadpred vtaknile v blazinico vod'jo originalnega verskega pokreta, ko so se pa pristaši sekte temu uprli, je moralo v zapor in v blaznico še dvanajst drugih oseb. Zdi se, da sta blazniica m zapor radikalno učinkovala, kajti glasovi o novi verski sekti so za enkrat utihnili. Izgledi prohibicije Ameriška prohibicija je pripravljena ma novo borbo, kaj ti odpor preti prepovedi opojnih pfljač je vedno večji. Zanimivo je, da je svetovma liga proti alkoholizmu, ki ima svoj sedež v Ameriki, izrabila bojiazen, da njeno prizadevanje v drugih državah ne bo posebno uspešno, ker bi prezgodnja zmaga ogrožala končni uspeh. Liga trdi. da bo Nemčija med prvimi državami, ki uvedejo prohibicijo. V Nemčiji bodo najpozneje čez 10 let prepovedane alkoholne pijače. Bati se je pa, da bi nemška vlada ne prepovedala alkoholnih pijač že 1. 1933., ker bi bil odpor proti prohibiciji med nepoučenim ljudstvom še prevelik. Zdaj je vsak napredni pokret, zlasti med mladino, več ali manj v zvezi s prohibicijo. Nemški velein-dustrijalci odobravajo prepoved alkoholnih pijač kot nujen gospodarski ukrep. Istega naziranja so tudi v Angliji, kajti s suho Nemčijo bi Anglija ne mogla konkurirati. Znana ameriška probibicijska organizacija Anti-Salooin League dobiva od vseh strani poročila, da treznostni pokret uspešno napreduje. Vinsk'e kleti Vatikana so že zaprte. Mussolini je dal zapreti mmogo točilnic in barov, obenem je pa znatno omejil čas, ko se smejo opojne pijače točiti. Znani londonski humoristični list »Punch« ne sprejema oglasov od tvrdk, ki se pečajo s prodajo alkoholnih pijač. Tri četrtine angleških poslancev so proti alkoholu. V novi avstralski prestolici Camberri so alkoholne pijače prepovedane. V Bolgariji se je izjavilo 100 občin proti opojnim pijačam in tudi v Franciji je odpor proti alkoholu vedno večji. Moč pravega ruskega filma veličina ruske umetnosti se zrcali rz velefibna Metia svatbo PRIDE! PAZITE! PRIDE! Potrpežljivost Ta čednost ni dana vsakemu, zlasti pa ne vsaki. Potrpežljivost podvoji si* le in jc moč, ki deluje počasi, toda si* gurno. Potrebujemo jo v praktičnem življenju pogosto ne glede na socijalni položaj. Nikjer pa ni potrpežljivost tako po* trebna, kakor v gospodinjstvu, in nih« če ne živi tako težko brez nje. kakor gospodinja. V rodbini potrpežljivost ni samo neke vrste diplomacija, temveč tudi jamstvo miru in rodbinske harmo= nije. Potrpežljivost ic najlepša čednost rnater, ki pa morajo tudi otroke na* učiti potrpežljivosti, ker jo bodo v bor* bi za obstanek krvavo potrebovali. De= ca mora imeti dober zgled v roditeljih, kajti mladina je navadno najbolj ne* strpna. Komur v mladosti niso vtepli v glavo potrpežljivosti, mu jo vtepo bridke izkušnje v poznejšem življenju. Potrpežljivosti pa ne smemo zame« njati z brezbrižnostjo in malomarnost* jo. Največja umetnost v življenju je vzdržati in pretrpeti težke trenutke. Vsak človek ima svoje križe in težave, ki iih na s potrpežljivostjo lahko prenaša. Pregovor sicer pravi, da jc po* trpcžljivost božja mast in da jc revež, kdor sc z njo maže, toda to velja samo tam, kjer si lahko pomagamo z r.ro* gantnostjo in nestrpnostjo. Potrpežlii* vost je najlepša čednost žena. Žena potrebuje potrpežljivost pri vzgoji dc* ce, pri gospodinjstvu in pri občevanju z drugimi rodbinslc e'ani. Lahko re* čemo, da žena k wnt~nr*ljivogtjo ob* vlada rodbino in '■ 1 mfctvo. r~d bikom in Naravoslr- — Kakšna ie rV * volom? — Bik je teletov oče, vol pa — no, vol je pa stric. G. W. APPleton. Skrivnost stare vojvodin je Izvošček je pognal konja in oddir-jala sva po gladki cesti. Celih deset minut je dirjal konj tik ^a avtomobilom. Šofer se je smejal. Dečko je bil očividno dobrodušen in želel je, da bi konj v tekmi zmagal. Sredi Quet.45 Gate sem zaklical iz-voščku, naj ustavi in odšel sem peš proti Formosa Mansions. Bil sem prepričan, da smo prehiteli kočijaža, seveda, če je bil Formosa Mansions res njegov cilj. Kočijaž in lakaj sta se gotovo vračala počasi domov in morda sta se spotoma tudi ustavila, da popl-jeta vrček piva. V trdnem prepričanju, da se ne motim, sem se ustavil blizu Formosa Mansions in čakal, kaj bo. Ni mi bilo treba dolgo čakati. Kmalu sem zagledal kočijo, ki je vozila zelo počasi. Mimogrede sem videl sive mar-kizove brke in lep ženski obraz, ki so sa. deloma zakrivale čipke. Vedel sem, V: čem sem. Ko sem se vrnil k izvosčku, se je ugled doktorja Juliusa Perigorda v mojih ■ tt+nti dvitrnil. To pot se jim ni posrečilo. — sem si mislil. Radoveden sem, kaj poreče vojvodinja na mojo brzojavko. Gotovo mi pismeno odgovori in iz tega se *-**7-vije korespondenca, a morda tudi intimno razmerje. Toda stoj, dragi dečko, ne prenagli se z načrti. Izvošček. ali knate čas? — Kolikor hočete, gospod. Konj si je že odpočil. — Odpeljiva se počasi v Revellers khib. Ali veste, kje je? — Seveda, — je dejal izvošček in čez pet minut sva se ustavila pred dotičnim hotelom. V klubu sem se hotel pomuditi kvečjemu četrt ure. Mislil sem, da najdem tam Davenporta. Toda v klubu nisem našel niti njega, niti koga drugega, ki bi me posebno zanimal. Tako sem se kmalu vrnil domov in legel k počitku. Z jutranjo pošto sem dobil pismo. Cenjeni doktor Perigord! Snoči. ko sem se vrnila iz gledališča, sem dobila vašo brzojavko. Priznati moram, da me je zelo iznenadila. Niti na misel mi ni prišlo, da bi poslala po vas. Ce bi res hotela govoriti z vami, bi va& pismeno obvestila. Kaj neki pomeni to? Slutim, kdo je poslal kočijaža, pač mi pa ne gre v glavo, zakaj je hotel doseči svoj cilj s pomočjo mojega imena. Prav ste storili, da se niste odzvali vabilu. Nestrpno pričakujem, da mi poveste vse podrobnosti. Zelo bi me veselilo, če pridete jutri ob petih k meni, da se pri skodelici čaja pomeniva o tej čudni storiji. Z iskrenimi pozdravi Marija di Frangipani. Znova in znova sem preČital to pismo. Pisano ni bilo tako. kakor pišejo običajno vojvodi nje Čutil sem nekaj, v tonu pisma je bila skrita prijateljska nota. ki me je prešinila kakor električna iskra. Misel na nemoteni tete-a-tete za čajno mizico z vojvodinjo je bila zelo zapeljiva. Spominjam se, da sem se zjutraj posebno skrbno oblačil. Opazil sem. da se moram dati ostrici, da bi nov ovratnik ne škodil in da zahteva moja zunanjost še nekatere druge manjše izpremembe. Pomislil sem celo. da bi kazalo kupiti nov klobuk, vendar sem se pa bal, da bi s tem vzbudil pozornost služinčadi. Moral bi se sramovati če bi navajal vse blazne in otročje misli, ki so mi rojile tisto jutro po glavi. Sobarica m. je pogledala po strani, ko sem stopil v jedilnico in veselo žvižgal. Tudi kuharici se je zdelo potrebno priti v jedilnico in pogledati, kaj me je spravilo naenkrat v dob/o voljo. Ko sem popoldne odhajal iz ordi-nacijske sobe. se je pojavil Dick Moly-neux. Videč moje žareče oči. je obstal in vzkliknil začudeno: — Grom in strela! — Kaj pa je? sem vprašal. — Kako moreš še vpraševati? Včeraj sem dobil tvojo brzojavko. — No in? — Mislil sem. da te je materina smrt potrla in da boš danes otožen. Zdaj pa vidim, da se smeješ da si dobre volje in da si se oblekel, kakor da greš na ženitovanje. Poleg tega žvižgaš kuplet, ki prav nič ne spominja na žalostinko. Takoj se mi je oglasila vest in postalo me je sram. — Cuj, Dick. zapri me v najbližjo temnico, ker sem res zaslužil. Bog mi odpusti. Res sem skoro pozabil, da mi je včeraj umrla mati. Pojdi z menoj, spotoma ti vse povem. Kam pojdeva? Mnogo ti imam povedati. ZapreŠ me lahko pozneje, če se ti zdi potrebno. j Dick je predlagal Cafe Royal. Odšla sva tja in ko so nama prinesli obed, sem začel prijatelju pripovedovati o vsem. kar se ie zgodilo zadnje dni. Dick me je napeto poslušal. Nobene podrobnosti nisem prezrl in šele pri kavi sem mu pokazal pismo vojvodinje Marije. Dick je pismo dvakrat prečital. Nato me je debelo pogledal, rekoč: — To ie nekaj posebnega, dragi prijatelj. — Tudi meni se zdi. sem odgovoril. In zdaj menda razumeš —? — Seveda! Očitki so bili neumestni. Čudim se samo. da nisi s temi mislimi v glavi zastrupil nekaj svojih pacijentov. Bojim se. da bi se bilo meni to pripetilo. — Spominjam se. kaj si mi oni dan rekel. Ali mi moreš dati zdaj kak pameten nasvet? — Ne! V tej storiji se moraš ravnati po svojem preudarku in vozit* svojo barko sam. — Proti Queens Gatu ob petih? — Seveda, nedvomno, če nočeš poslati tja svojega zastopnika. Priznati moram, da bi prav rad prevzel to nalogo in posetil vojvodinjo v tvojem imenu. — Rad verjamem, dragi prijatelj, in prepričan sem. da bi se ne bal domačih prepirov. Toda zdi se mi, da sem sam dovolj star — — In dovolj velik, — je pripomnil Dick smeje. — Da. tudi dovolj velik, da lahko krmarim sam. — Ta poset je poln romantičnih možnosti. — je dejal Dick. — Tem bolje. — sem odgovoril. — Tudi jaz sem že mislil na to. Čudno in neverjetno se sliši, da misli na to damo niti za hip ne morem pregnati iz glave. — Saj jih menda tudi nočeš. — Ne! Priznam, da zelo rad mislim na njo. Take postave, kakor jo ima ta ženska, nisem še nikoli-- Dick se je na ves glas zasmejal. — Seveda, naravno..— sem nadaljeval in se nehote zasmejal. — Toda — da preideva na kaj drugega-- — Za hip ali za dva? — O, za več! Saj imam polno glavo skrbi. Staro vojvodinjo moram najti. — Ono s Pontifex Squara? — Da, in mislim, da bi mi lahko ti pri tem pomagal. — Zelo rad. samo ne vem. kako. — Danes opoldne, ko sem pisal neki recept, mi je šinila v glavo srečna mi: sel. Ali bi šel jutri z menoj v Balham? — Rade volje Izvoli mi samo pojasniti svoj bojni načrt. — Tam stanuje neka mlada žena, ki ve, kam so odpeljali staro vojvodinjo. Stavim glavo, da ji je skrivališče znano. In mislim, da bi lahko zastrašila to ženo tako daleč, da bi nama povedala, kje ie zdni stara vojvodinja. najboljše, najtrainejse zato naieeneišef Dr, Rudolf Andrejka: Društveno pravo v Sloveniji Pravkar je izšla knjiga, ki je izpolnila že dolgo časa zevajočo vrzel v našem upravnem slovstvu. Na 238 straneh je toč* no podano vse veljavno društveno pravo, pri čemer so se upoštevali vsi izza ujedi* njenja izišli zakoni in uredbe Na koncu knjige so podana besedila veljavnih dru* štvenih zakonov v Sloveniji, na Hrvatskem (društveni patent iz leta 1852) in v Srbiji. Knjigo odlikuje jasna in pregledna se* stava; čeprav je spisana od pravnega stro* kovnjaka. podaja tudi težja poglavja v le* pi, vsakomur umljivi slovenščini. Dobro bo došla našim pravnikom, a nič manj našim društvom, ki se v zadnjem času res žc niso več spoznala v obilici novih določb. Zanimiva so poglavja o društveni svo* bodi in avtonomiji, ki kažejo, kako veliko svobodo uživa društveno življenje pri nas in kako rahel je vpliv upravnih oblastev na društveno delovanje, dočim je na Hrvat* skem še vedno v veljavi koncesijski sistem. Najsvobodnejše društveno pravo jc seveda v Srbiji. Pisec se je zanimal za vse panoge društvenega življenja. Podal je celo specielne in težko pristopne predpise, ki veljajo za vojaštvo, za akademska in srednješolska društva, za gasilska društva itd. Knjigo toplo priporočamo. Dobivši se pri avtorju in v vseh večjih knjigarnah. — Cena 50.— Din spričo znanstvene vredno3 sti ni previsoka. mladno en poletno sezono! Elegantni in apartni klobuki za dame. slamniki, modeli 1^1 1^11 vedno v zalogi. Po naroČilu izdeluje točno in solidno I Ivlrlll g IVI I SAR K, LJUBLJANA (Palača Ljubljanske kreditne banke) Prodajalka taurjena v mešani trgovini, išče službo prodajalke ali blagajničar-ke. Ponudbe na upravo lista pod »Maj 778«. G. Flux, Gosposka 4, I strokovna posredovalnica boljših služb, 35 let obstoječa, išče restavracijske in hotelske kuharice, slaščičarja, 1 do 2 kuharja, perfektne servirke in mnogo druzeza restavracijskega In hotelskega personala, gospodinjo v uradniško menzo, gospodično k otroku, več Inteligentnih deklet za vse itd. — Priložite znamke! 772 Cenjene dame, oglejte si pred nakupom zaJogo ravnokar došlih krasnih brzcšivalnih strojev naj# uavejše iznajdbe moderne tehnike. Na vsak stroj —popolnoma enostavno šivate vsakovrstno blago, našitke in čipke s cikcak šivom vezete najmodernejše .n tuknjičaste vezenine gumbe m £umbnicc — Pouk v vezenju brezplačen I — Ceniki franko — Prodaja tudi na obroke. — »TRIBUNA* F. B L. Ljublj ana. Karlovska cesta. Smilile«Mora! Naznanilo Naznanjam, da sem dne 1. aprila zopet otvoril v svoji biŠi Trbovije-Loka št. 53 že znano staro — trgovino — z mešanim blagom in se bom potrudil, da bo vsak črni najto&ieje. naj soli dneje in najceneje postrežen s popolnoma svežim blagom, katerega bom imel vedno po najnižjih cenah na zalogi. Priporočam se Franc Dežman, Trbovlje. Za dom! Z* ttvtlje kroiače čev/farje ST0EWER šivalni stroj Le Ca V»rn poleg šivanje eotl* (obSiva). »eze (Stika), krpa perilo m nogavice Bre« »sakega preminjanjt plošč »r- drug« jc stroj: • minuta pripravljen ali sa »ezenje In ravno tako bitrr zopet z* navadno Šivanje — Polefi ?seb prednosti. ki jih Z* vsema Šivalni «troi STOEWER )§ tudi nalcenefši Ne »mudite ugodne prilike tu oglejte *"Oku>c*, novi mudeli l9i#.. motorji. otroški lz> iTafni vozički, najnovejši iivaloi etroji 10 on«rvinati-k* Mu-helin oddftiek l» popolno oopravo. emajliranje id ooaikJtoje dvokole« Id vtruSkib to-i.Ckov. fivaluib strojev itd. Prodaja o» obrok*. —" I' rova r:i ceniki franko »TRIBUNA« F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljubliana. Karlovska cesta štev. 4. O carinjenje vseh uvoznih izvozu.b in tranzitnih pošiljk uskrbi hitro skrbno in po najnižji t«nti RAJKO TUR K carinski posrednik, LJUBLJANA Masarvkov* ce-»t» 0 (nasproti carinarnice) Revizija pravilnega earaeun*vanja carine oo meni deklarira* nega blaga in vse informacije brezplačno. 51/T /ALOZBA PAKTI I UR! ZAHTEVAJTE CENOVMKE! X>3 p sQG3A»ov a to., m m ir-lp-ji*. i < t< i jt* j*- it* riu .i» i|* H« |H J;* M*JfejB' RudnišHo podietfe u Sloveniji !pren na. obrazu odstranite sami oa najpreprostejši način z mojim preizkušenim odstranjevalcem dlak. —•' — Kompletni samo Din oU tranko, ako pošljete denar naprej. Kosm laboratorij VV. ECKHARDT, Augsburg, Deutscbland, Ravenspurgerstr. 12-91. 41 -T Mnogim se ni znano, da želodčne in črevesne bolezni, glavobol, nervozo, po» manjkanje spanja, slab tek, zlato žilo povzroča slaba prebava, katero najučinkovitejše odpravi znani eliksir «FIGOL» Prepričajte se rudi vi, da preizkušena zdravilna specialiteta «FlGOL» eliksir uredi prebavo in vam vrne zdravje. «FlGOI»> izdeluje in razpošilja po posti proti povzetji - navodili uporihe lekarna DR Z SEMELIĆ. PIHROVNIK 2 S*'vzkusna steklenica z omotom in poštnino 40.— Din Originalni zabojček ^ 3 steklenicami 105 Din. z 8 stekk= nicami pa 245 Din, '-"vilne zahvalnice o uspešnem delovanju »Fižola« dospevaio dnevno rt Jfajboljši brnski blagovi!- Zajamčeno čistovolnene moške in damske blagove — zadnjih novosti — za - pomladno in letno sezijo » razpošilja najbolj renomirana zaloga tvornice sukna SIEGEL - IMBOF, — BRNO Palackeho tf. 12. Češkoslovaška Največja izbira. — Najnižje tvorniške cene Najsolidnejša izvršitev vseb naročil. Hm zahtevo vzorci zastonj in poštnine pre UJ nnnnrriT-o mi h m ■ h innnrm ■ ■ i ■ ■ ■ ■ a ■ ■ ■ mm mu imi^pi DUUL8 H G 3 a □ □ □ □ □ a □ □ tslovenci »mo občudovali žvejka najprej v filmu. i*olem rut <*iru a 6»- daj ga imamo tudi v knjigi V vrlem vojaku Svejku je na preprost, a tem bolj učinkovit način osmešeuo vse, kar nas je morilo in mučita prerj pr* vratom io v svetovni vojni- milit;iri7.eni. špirelistvo. voja-ko iMlravni^tvo, štreberstvo, renegatstvo in nadutost mogočnih te^k-ev in dennncliantov. Dokler bereš se zabavaš, sineblja.i in pritrjuješ: >Da. prav tako bilo L 1914 in ves- Č3? me«t vojno < PUSTOLOVŠČINE DOBREGA VOJAKA S VEJ K A v svetovni vojni je izdala v jako lični opremi (broširana knjiga velja Din 4CJ. vezana Din ofi) Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani, Prešernova ul. 54. Dunajski modeli! Krasni izbira najnovejših baš dospelih modelov pri Ivanki Stegnarfevi ——— Ljubljana ——— Stritarjeva ulica 15 letna garancija ,šivalni stroji. kolesa znam k e SRITZNER in Adler ,a dom, obn in tndustrijo — Isiotam s vi ca rs k pletllni STROJ O U BI E O Samo pri JOSIP PETELINCU Tudi na obroke. LJUBLJANA Dlizu Prešernovega spomenika od vod) fouA v vezenju brezplačen Cene nizki Kamile se takoj Da it i • v B pri Ida Skof-Wanek naslednice LJUBLJANA, Pod trančo Bogata izbira damskih slamnikov in klobukov vseh vrst in ohlik U 1 1 D £ R Uf £% A n pisalni stroi ims s«eto»m sloves Nad 2 OOO OOO strojev v prometu Nedosegljiv 1 J n_M ™ W V MM w trpežnosti in «s!ed tega najcenejši tUPi Dar aga reVe^ieso Se enbnrgov^ ode« i [#■ Kreditni zavod za trgovino in industrijo —====^ 3JIJBIJANA Prešernova ulica 50 (i *astnen? poslopfu^---- Obrestovanja vlos, nakup in prod:iji« vsakovrstnih vrednostnih papiriev. de viz in valut, horzna naročila, oreduirni In krediti vsake vrste, eskomot in in. kaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo safe - znosit« itd. itd Brzojavk«! R redil. Lin Min nn — TpIhIii, ?Ol0 04*7 97>&<* in^rurbnn ?T'in >m Urejuje: Josip Zupančič. — Za »Nerodno tiskarno*: Fran Jezerfek. — Za upravo to inseratni del lista: Oton Christoi m* Vsi ▼ Ljubljani. 14 396149 1488 L1Y