PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb postale I gruppo Cena 10 lir Leto XXI. St. 189 (6167) POLOŽAJ V GRČIJI POSTAJA VEDNO BOLJ NAPET Stefanopulos vrnil kralju mandat Povsod izredni vojaški ukrepi Kraljevo palačo in vladne urade so zastražili močni vojaški oddelki - Vesti o vpoklicih rezervistov - Stefanopulos se je ravnal po navodilih stranke Iz Soluna poročajo, da je čer 1500 študentov priredilo nifestatfijo za Papandreuja. zve- ma- ATENE, 10. — Kralj Konstantin je ob 12.15 sprejel Stefano-Pulosa, ki mu je vrnil poverilnico ln s katerim se je zadržal v razgovoru uro in pol. Stefanopulos je nato izjavil, da se je ravnal po volji stranke, ki je včeraj z veliko večino zavrnila možnost sestave njegove vlade. Stefanopulos je dodal, da kralju ni predlagal nobene druge rešitve. Kralj je danes dvakrat sprejel No vaša, s katerim se Je raztovarjal dalj časa in ki je nato sklical sejo vlade. Novasova vlada je bila namreč sicer poražena pred parlamentom, o-atala pa je na oblasti, da o-Pravlja običajne posle. V Grčiji je ozračje napeto in •e sedaj že odkrito govori o desničarskih poskusih in o možnosti državnega udara s strani kralja. Kraljeva palača, predsedstvo vlade in celotno področje v središču Aten, kjer so vladni uradi, *o izredno močno zastraženi in to ne samo s policisti temveč tudi z vojaškimi oddelki, oktopni-mi avtomobili in tanki. Atenski Popoldanski listi objavljajo vesti o vpoklicih rezervistov. Iz vse Grčije poročajo o izrednih vojaških ukrepih. Kralj očitno išče primernega kandidata, ki bi razbil «Zvezo centra* in ki bi vzpostavil vlado * pomočjo desničarskih poslancev in torej, da bi v bistvu ponovil poskus, ki ga je Že naredil * Novasovo vlado. Govori se tudi o možnosti sklicanja kronske-8» sveta, na katerem bi bili prisotni vsi načelniki strank, bivši ministrski predsedniki in druge osebnosti, da bi sestavili tehnično vlado, ki naj bi ji predsedo-V»J neposlanec in ki naj bi uži-v®‘a . podporo različnih političnih »kupin. V bistvu pa gre za prikrit poskus desničarske vlade in !***, kot vsi podobni poskusi, ma-jnf^nožnosti, da dobi podporo par- Zvedelo se je tudi, da različne Politične osebnosti »varujejo* po-J®"”! varnostni oddelki, da jih "joitijo pred morebitnimi atentati, “o uradnih vesteh gre za opozo-levičarske »EDA*, ki je pred ®nevi objavila Vesti, da se pripravljajo načrti o eliminaciji vidnejših levičarskih predstavnikov. S.*o je menda policija sprejela JJkrepe, da zaščiti politične osebnosti. vidne grške V Celovcu je umrl dr. Franc Petek ~ 1 - Švedska delegatka o Fanfanijevem «moratoriju» ŽENEVA, 10. — Sovjetski delegat Carapkin je na razorožitveni konferenci predložil dokument v imenu delegacije opazovalcev, ki ga je poslala vlada Vzhodne Nemčije. V dokumentu se predlaga, naj se obe Nemčiji odpovesta jedrskemu orožju. Ameriški delegat Foster je odgovoril, da vlada ZDA Vzhodne Nemčije še nj priznala in da zaradi tega dokument lahko velja samo kot «besedilo neke nevladne organizacije*. Carapkin je nato odgovoril, da je to enostransko mnenje. Foster: »Dokument se lahko smatra kvečjemu kot dokument sovjetske delegacije.* Nato sta govorila delegata Poljske in CSSR. Obsodila sta ameriški napad na Vietnam in zahtevala, da se načrt o atlantski jedrski sili dokončno zavrže. Odgovoril jima je Foster in ponovil, da ZDA v Vietnamu »izvajajo sprejete obveznosti do južnoviet-namskega ljudstva ter da so ZDA pripravljene na pogajanja. Za o-mejitev jedrskega oboroževanja pa je dejal, da se ne more omejiti samo na nemško področje. Od nevezanih držav se Je prvič oglasila danes švedska poslanica Myrdhal. Zagovarjala Je nujnost Izvajanja že sprejete resolucije v razorožitveni komisiji OZN ter zahtevala, naj se najprej obravnava omejitev jedrskega oboroževanja ln prepoved jedrskih poskusov. Ugotovila je, da so razlike med ZDA In ZSSR sedaj nekoliko manjše kot v preteklosti. Za sporazum o omejitvi širjenji Jedrskega orožja je poudarila nujnost Jamstev s strani atomskih držav. Predvsem bi morale te države prenehati z jedrskimi poskusi vseh vrst, kar je prva zahteva švedske vlade. Glede Inšpekcij pa je dejala, da je potrebno najprej ugbtovltl, «kakšno je minimalno tveganje negotovosti, ki se lahko dopušča«. V svojem govoru Je večkrat orne nlla predlog italijanskega zunanjega ministra Fanfanija o «jedrskem moratoriju« s strani nejedrskih držav v primeru, da ne bo mogoče doseči sporazuma. Gre samo za določitev trajanja moratorija, ki ga Je predlagal Fanfani. Medtem bi se pogajanja med Jedrskimi državami nadaljevala. Fanfanljev predlog bi bil po njenem mnenju koristen kot pritisk na jedrske dr- CEUJVEC, 10 _ Včeraj je v lovcu umrl dr. Franc Petek. umrl dr. Franc Petek, koroški slovenski poli- vodilni R°dii se je 3. marca 1885 — aJri je slavil 80-letnico — n(avasi pri št h Po maturi Lipšu v Podjuna celovški gim- 'e, nadaljeval študije na ^.edlcinski fakulteti dunajske u- ittituiieu aunajsKeu-rira,rze' ltier je leta 1911 dokto-ždvo,, ,, ato je bil praktični i_ a^£ v Velikovcu vse do svoje 2e kot visokošoiec se ~Gh slovenskih akademikov Ju' Po letu 1920 pa je stal TV c PUnaJ' kraffieVrStah v boju za demo-Venn^.""' Pravice koroških Slo-sednfu' P'? leta 1923 -ie bil pred-ske(rnk Političnega in gospodar-ŠorošbdruStva za Slovence na vitel Ut01’ tu* Je med soustano-ih n* -Zveze slovenskih zadrug skegaeriled^k Slovenskega šol-Prvič arustva. Istega leta je bil •rtanc«1^01]611 za deželnega pode*«]!: ln j® ostal v koroškem ko i. zboru vse do leta 1934, tatui. v Avstriji zavladala dik-stopaJ' Korake Slovence je za-inaniJ. tudi na mednarodnih manjšinskih kongresih. li b?d*> ter kil do svoje o^born Predsednik nadzornega zacii » Zveze slovenskih organi-lajn kil na vodilnem polo-»kih , ~m83h koroških sloven- n ustanovah. zaslužnega voditelja b Slovencev bo jutri v jgroIS Golovcu. žave, da bi dosegle sporazum. Končno je omenila tudi možnost sodelovanja nevezanih držav pri uresničenju Fanfanijevega predloga. Številne države priznale Singapur SINGAPUR. 10. — Podpredsednik singapurske vlade Tohčinčie je izjavil novinarjem, da je izstop Slngapura iz Malezijske federacije izsilila vlada v Kuala Lumpuru in kot dokaz razdelil pismo predsednika vlade Malezije Rahmana, k‘ je predsednika vlade Singapu-ra «postavil pred ultimat«: ali izstop ali pa bo ((kontrola položaja nemogoča«. Zunanji minister Sin-gapura Rajaratnan pa je dejal, da bo nova neodvisna država vodila prijateljsko politiko z vsemi državam! ne glede na ideologijo, z edinim pogojem, da bodo prijateljice Slngapura, ki bo poskušal postati čim prej član OZN. Doslej so priznale novo državo poleg Velike Britanije, tudi Japonska in Avstralija, vlada Indonezije pa je predložila vladi Kitajske, naj bi obe vladi priznali Singapur. Tudi Nova Zelandija je sklenila priznati novo državo. Iz Washingto-na pa so sporočili, da bodo priznali Singapur, kljub zaskrbljenosti, ki jo je odcepitev povzročila, ker bo odslej položaj ZDA v jugovzhodni Aziji še bolj delikaten«. Nocoj je prišlo sporočilo, da sta novo državo priznali tudi Indija in Avstralija. V. Visoki britanski komisar v Maleziji lord Head je danes obiskal Singapur in vodil razgovor s predsednikom vlade Likvanjevom. Nov položaj proučuje britanski minister za Commonwealth, ker hoče Sin-gapui ostati član britanske skupnosti. Predsednik vlade Wilson pa je izjavil, da ga odcepitev Singa-pura ni presenetila, ker je že prej vedel za «težave». Nato je poudaril, da bo Anglija še dalje podpirala Malezijo v sporu z Indonezijo, sicer pa «se bo videlo pozneje kakšne bodo posledice odcepitve za britanske obrambne načrte«. 60 mrtvih v silosu za «Titan 11»? LITTLE ROCK (Arkansas, ZDA), 10. — V podzemeljskem «silosu» izstrelkov »Titan 11», kjer je nastal požar zaradi eksplozije motorja, je našlo smrt 55 do 60 delavcev, ki so vsi civilisti: mizarji, električarji In hidravlični delavci. Najnovejša vest pravi, da so našli samo tri trupla. Niso mogli ugotoviti niti točnega števila delavcev, ki so bili v silosu v trenutku nesreče. Skupine reševalcev nadaljujejo z delom. Zdravniki so mnenja, da so se delavci zadušili zaradi hude vročine in gostega dima, ker na truplih ni opaziti sledov opeklin. Vojaške oblasti ponovno zagotavljajo, da na izstrelkih ni bilo atomskih nabojev. Novi spopadi v Kašmiru KARACHI, 10. — Do novih spopadov je danes prišlo na področjih Srinagar in Poonch. Pakistanski radio je objavil vest, da se je tisoč «borcev za svobodo« včeraj spopad lo z indijskimi četami na indijskem področju Kašmira v bližini Srina-garja. Indijska vlada pa trdi, da so ((borci za svobodo« v resnici pakistanski vojaki, ki so se oblekli v civilne obleke in katerih je tritl-soč. Med včerajšnjim bojem so ujeli dva pakistanska častnika in deset vojakov, ki nosijo spoznavne ploščice pakistanske armade. Pakistanski vojaki se — vedno po vesteh iz indijskih virov — v manjših skupinah tihotapijo čez mejo. Generalni tajnik OZN U Tant je pozval indijsko in pakistansko vlado, da dokažeta dobro voljo ob zadnjih izgredih ln da preprečita, da se zaostri kriza v Kašmiru. Sinoči je U Tant sprejel predstavnike Indije in Pakistana. ZATIŠJE V ITALIJANSKEM POLITIČNEM ŽIVLJENJU Pogajanja za rešitev krize deželne uprave Sardinije Zanimive izjave avstrijskega zunanjega ministra Kreiskega o pogajanjih med Italijo in Avstrijo in položaju avstrijske manjšine na Južnem Tirolskem RIM, 10 Politično življenje je še vedno v počitniškem razdobju, saj so vsi vidnejši predstavniki strank, predsednik vlade in ministri na dopustih. Zato je nekoliko nezasluženo obrnjena pozornost na položaj v deželnem svetu Sardinije, kjer je prišlo do težav pri sestavljanju odbora levega centra bolj iz osebnih kot iz načelnih razlogov. Kot smo že poročali, so se pojavili »prosti strelci« v vrstah levice KD in PSI in odbor ni prejel predvidene ter na papirju zagotovljene večine. Sedaj kaže, da so celotno vprašanje uredili, tako da v odboru ne bodo sodelovali samo svetovalci KD, PSDI in PSI temveč tudi Sardinske akcijske stranke, ki je v vsedržavnem okviru povezana s PRI. O tem' sta se danes zjutraj razgovarjala namestnik tajnika PSI Brodolini z namestnikom tajnika PSDI Carigliolom, ki sta se tudi da bodo o primerih dogovorila, krize v drugih lokalnih odborih in predvsem o položaju v Florenci razpravljali po 15. avgustu. Občinski svet Aoste je zvečer iz volil za župana komunista Dolchi-ja, ki je tako postal že tretjič župan. Za Dolchija je glasovalo 21 svetovalcev KPI, PSI in Union "'al. dotaine, 18 glasov je prejel deVriO-kristjanski odvetnik Chanu, liberalec se je vzdržal. Jutri bo list »Avanti« objavil intervju z avstrijskim zunanjim ministrom Kreiskym o pogajanjih za rešitev južnotirolskega vprašanja. Kreisky uvodoma pravi, da to vprašanje ne sme vplivati na druge italijanskr.-avstriiske odnose. Glede Južne Tirolske pa Je mnenja, da je koristno pričeti čim prej razgovore med zunanjimi ministri, da pa se zaveda, da bodo ti razgovori koristni samo, če se bistveno zbližajo stališča. Zato je potrebno pripravljalno delo. Avstrijski zunanji minister se nato sklicuje na razgovore s Saragatom, ko je bil zunanji minister in pravi, da so bili vsi ti razgovori koristni, ter izraža upanje, da bo v kratkem prišlo do razgovorov s Fanfanijem. Glede italijanskih u- liiiiiiMiiiiiiiiiilivniMiiiiiimiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiinimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiH VOJNA V VIETNAMU Hude borbe pri Dut Co McNamara: Se 20 let, če bo treba Johnson se je včeraj posvetoval s poslanci - Posredovanje VS OZN odloženo krepov, da se zagotovi mirno sožitje na Južnem Tirolskem pa ugotavlja: «ko Je neki manjšini omogočena uprava lastnih interesov, je zagotovljeno mirno sožitje«. Kreisky pravi, da je gospodarska dejavnost avstrijske manjšine koristna tudi za Italijo. Nato pa odgovarja na vprašanje, če lahko sedanja italijanska vladna formula ugodno vpliva na končno rešitev južno-tirolškega vprašanja. V tej zvezi minister trdi: 1. Po njegovem mnenju so južni Tirolci ugotovili, da je sedanja vladna oblika zanje najugodnejša. 2. V okviru sedanje vlade je prišlo do bistvenega napredka pri dvostranskih pogajanjih. Nato posega Kreisky v širši okvir mednarodnih odnosov in pravi, da lahko Italija in Avstrija opravita dragoceno delo za evropsko ravnovesje in izbolšanje odnosov med državami. Seveda pa so te možnosti v dobršni meri odvisne od dobre rešitve manjšinskega vprašanja. Glede ekstremistov, ki rušijo mir v Južni Tirolski pravi, da je avstrijska vlada naredila vse. da prepreči njih dejavnost in pripominja, da velika večina južnih Tirolcev, kot tudi večina Avstrijcev, obsoja te metode. V zaključku govori Kreisky o možnosti, da postane Južna Tirolska most in če se to vprašanje ugodno reši, evropski katalizator. » SAJGON, 10. — Prejšnjo noč se je vnela v bližini mesta Duc Co ena izmed najhujših bitk in sicer okrog ceste št. 19, ki veže mesto Plejku z mejo s Kambodžo. Posadka v Duc Co je namreč praktično obkoljena že dva tedna in v torek so poslali tja dva bataljona južnovietnamskih padalcev. Ko se je začela bitka, je prispela iz mesta Plejku oklopna kolona vladnih vo- jakov in se spopadla z enotami narodnoosvobodilne vojske. V bitko so poleg letal posegli tudi oboroženi helikopterji ter napadli položaje osvobodilne vojske z raketami in mitraljezi. A-meriški «svetovalci» zatrjujejo, da se bitke udeležujejo tudi se-vemovietnamski vojaki ter poudarjajo, da je ((Strateško zelo važno« dejstvo, da je meja s Kambodžo oddaljena komaj 15 kilometrov. Kolono vladnih vojakov so na omenjeni cesti enote osvobodilne vojske napadle trikrat. Kolono sestavljajo tudi ameriški «rangeri» in »marlnesl«. Izgube so bile precejšnje z obeh strani. V ameriških krogih trdijo, da so prešteli 135 trupel gverilcev, ki so padli zlasti zaradi napadov letal ln helikopterjev. Američani priznavajo, da so gverilci sestrelili njihovo letalo «Su-per-sare» ln da Je pilot padel v roke gverilcev. Pozneje so Američani sporočili, da je v tej hudi bitki padlo 210 vojakov osvobodilne voj- V ostalih krajih Južnega Vietnama danes ni bilo posebnih spopadov. pač pa so ameriški vojaki streljali v množico civilistov ter ranili več oseb, med njimi tudi nekega 12-letnega dečka. Kaže, da je množica demonstrirala proti A-meričanom. Ameriški letalski napadi na Severni Vietnam pa so se baje v zadnjih dveh dneh zmanjšali. V Washlngtonu pa se Je predsednik Johnson danes drugič sestal na posvetovanje s parlamentarci, ki bo trajalo osem dni. Včeraj je spre- jel senatorje, danes pa poslance. Za prihodnji torek pa je povabil gospodarstvenike in sindikaliste. Državna tajnika Rusk in McNamara sta po televiziji govorila o vietnamskem vprašanju. Rusk je dejal, da bi ZDA vzele v poštev možnost prekinitve bombardiranja Severnega Vietnama, če bi vlada v Hanoju dala kako znamenje, da ima voljo do pogajanj, ker da petdnevna prekinitev v mesecu juniju ni dala rezultatov. McNamara pa je dejal, da so se gverilci v zadnjem mesecu «v določeni meri iz še nejasnih razlogov umaknili«: morda zaradi prihoda številnih a-meriških čet ali pa zaradi ((velikih izgub«. Rekel je, da če bi ((komunisti zmanjšali svoj vojaški napor, bi tc storile tudi ZDA«. «Toda pripravljeni smo boriti se še dvajset let, če bo potrebno, proti napadu in za zaščito Južnega Vietnama«, je poudaril McNamara. Rusk pa je dodal, «da komunisti vojaško ne morejo zmagati«. Rusk je dejal tudi, da 60 do 70 tujih vlad podpira ameriško vojno v Vietnamu. Po mnenju McNamare pa znaša število vojakov v osvobodilni vojski dvesto tisoč mož, vladna vojska pa šteje 550 tisoč mož. Poudaril je, da Je število dezerterjev iz vladne vojske zelo visoko kljub rekrutiranju. Akcija v okviru OZN za dosego rešitve vietnamske krize s pogajanji je zašla v mrtvo točko: šest nestalnih članov Varnostnega sveta je sklenilo svojo akcijo odložiti. Ugotovili so namreč, da ZDA ne želij’ sklicanja Varnostnega sveta in da baje ZSSR zastopa Isto Stališče, medtem ko Peking in Hanoj pogajanj ne marata šest zastopnikov bo zaradi tega čakalo na zasedanje generalne skupščine v pri- hodnjem mesecu. U Tant pa je danes posredno potrdil točnost časopisnih vesti, da je vlada Severnega Vietnama lani v septembru predlagala «tajne stike z Američani« in da od vlade ZDA ni prejela odgovora. Dejal je-da nadaljuje z diplomatskimi poskusi za Vietnam. Samo pesek na sovjetski ladji Ladja je odplula iz Neaplja NEAPELJ, 10. — Sovjetska tovorna ladja »Iljičevsk« je končno po dolgotrajnih peripetijah odplula iz Neaplja, ko so finančne straže uradno ugotovile, da ne prevaža ničesar drugega kot pesek, ki služi za balast Ladja js priplula v Neapelj 2. avgusta in je njen kapitan Bolarič pravilno izpolnil prijavo, v kateri je navedel, da ne prevaža nobenega tovora, ter da se namerava zadržati v pristanišču samo toliko časa, da vkrca gorivo in živež za posadko in da namerava odpluti do 12. ure 6. avgusta. Komemoracija partizanov v Milanu MILAN, 10. — Na Piazzale Lore-to je bila veličastna komemoracija petnajstih partizanov, ki so jih na-cifašisti ubili 10. avgusta 1944 Komemoracijo je priredil posebni odbor za proslavo dvajsete obletnice odporniškega gibanja in pokrajinski odbor ANPI. Govoril je predsednik ANPI Boldrini, ki je dejal, da nas borba azijskih in afriških držav opozarja, da je treba braniti mir na Svetu in okrepiti napore za mirno in svobodno sožitje ter razvoj vseh narodov. OZN in Ciper NEW YORK, 10. - Varnostni svet je danes brez razprave soglasno sprejel resolucijo, v kateri po živa prizadete, da ne narede ničesar, s čemer bi se lahko zaostril položaj na Cipru. Resolucijo je predložilo šest držav nestalnih članic varnostnega sveta in to: Boli vija, Slonokoščena obala, Jordan, Malezija, Holandska in Urugvaj. TRST, sreda 11. avgusta 1965 Še en prispevek za rubriko «SEGNALAZIONI» «IL PICC0L0» 16 ottobre 1942: «Le belve umane in SIovenia...» IL PICCOLO* 8 agosto 1965: «Nel 1945 avevo tre anni e mezzo ma mai dimentichero i tristi iiguri...» Mala Ivanka iz Ljubljane je bila še dojenček, ko so jo z materjo odpeljali v taborišče Gonars, kjer ni dočakala tri leta in pol; umrla je čez šest mesecev Stefanopulos je danes sporočit kralju Konstantinu, da ne more sestaviti vlade in je tako točno izpolnil sklep »Zveze centra*, ki je veliko večino glasov odbila tak predlog in ostala zvesta Papandreu-ju. Stefanopulos je sicer mnenja, da bi bil tak kompromisni predlog sprejemljiv, vendar pa se istočasno zaveda, da je bistvena enotnost stranke. Položaj pa postaja vedno bolj nevaren, saj se čujejo vesti o vpoklicih rezervistov in so vojaški oddelki zastražili kraljevo palačo ter vladna poslopja v Atenah. Iz vse Grčije poročajo o iz-rednih vojaških ukrepih. Te vesti lahko pričajo o kraljevih namerah, da izvede državni udar, ali pa predstavljajo samo del pritiska na »Zvezo centra*, da popusti, odnosno da se razbije. V Italiji je politično počitniško zatišje, v katerem pa je prišlo do krize nekaterih pomembnih krajevnih uprav. Kaže, da so nekako rešili vprašanje odbora na Sardiniji, tako da bodo vključili v deželno vladno koalicijo poleg KD, PSDI in PRI tudi lokalno akcijsko stranko. V Val d’Aosta pa je nepričakovano prišlo do obnovitve starega »frontistlčnega* občinskega odbora in so s pomočjo socialistov in francoske lokalne stranke izvolili komunističnega župana, čeprav so se dalj časa vodila pogajanja o odboru levega centra. Ko smo prebirali v zadnjem mesecu tudi pisma tistih, ki «niso videli« ali pa so imeli komaj tri leta in pol — pred dvajsetimi in več leti — smo se spomnili, da bi bilo dobro, Če bi jim nekdo povedal, da je nedaleč od Trsta in Gorice Gonars, kjer je bilo med vojno taborišče za Slovence in Hrvate in kjer so umirali ne samo moški in ženske, temveč tudi nedolžni otroci. Dokaz so na pokopališču napisne ploščice z imeni in z datumi rojstva in smrti. Umirali so še kot dojenčki in niso dočakali treh let in pol — kot jih je dočakal dopisnik nedeljskega «11 Piccolo« — ki je videl kako so v nieeo-vo stanovanje vstopili etristi figurnt kot je isti «11 Piccolo« leta 1942 videl v Sloveniji «le belve umane». Milenka Malinar se je rodila 24. 9- 1942 v strašnem italijanskem taborišču na Rabu in z materjo so jo preselili v taborišče v Gonarsu, kjer je umrla 24. 12. istega leta. Mala Marija Resman pa se je rodila v Gonarsu in čez dva meseca je umrla. Mala Nevenka Žagar se je rodila v Cabru in čez tri mesece je umrla v Gonarsu. Tudi mala Mira, ki se je rodila v Jarku 7, 8. 1942, je dočakala komaj pol leta starosti. Pa ni bilo samo pet takih primerov. Nešteto jih je in prav bi bilo, da bi vsako leto vsaj enkrat šolska mladina — slovenska in italijanska — obiskala tudi Gonars. Taborišče na Rabu — otoku smrti —- pa je v knjigi «Muče-niška pot k svobodi» takole o pisano: «Strašna je bila zlasti noč na 29. 9. 1942 s silnim vetrom in plohami. Potok na sevemo-vzhodnem delu taborišča je prestopil bregove, ©odrl vse o-vire in se kot hudournik razlil preko dela taborišča. Voda je ponekod segala do pasu.Naj-strahotneje je bilo v ženskem taborišču. Krik otrok, žena in starcev je rezal noč in tekmoval s tulečim viharjem. Reševali so se na višje prostore, a mnogo otrok je utonilo... V rabsko taborišče so natrpali fašisti okrog 14.000 ljudi. Neizbrisni so spomini — je zapisano v omenjeni knjigi — na žalostne jesenske in zimske mesece leta 1942, ko se je v morečem vzdušju umiranja vrstil pogreb za pogrebom. Izmozgani tovariši so morali nositi svoje umrle brate na ramah v surovih krstah. Uši so bežale skozi špranje na pleča pogrebcev in čestokrat se je zaradi padca onemoglega nosača skotalilo iz ene krste dvoje trupel, čeprav so uradno zagrebli samo enega. Nad 4800 ljudi: mož, žena, otrok in star cev je bedno končalo na Rabu. In ko Tržačani potujejo v Dalmacijo, bi bilo prav, da si to taborišče ogledajo. lWi taki, ki so imeli leta 1945 samo tri leta in pol... In italijanski poveljnik taborišča — višji oficir je z bičem pretepal sestradane taboriščnike, s posebno naslado pa zlasti otroke. Njegov bič je shranjen na pokopališču, ki ga je z izredno skrbnostjo in z veliko pieteto uredil arhitekt italijanske narodnosti z Reke. Vreme včeraj: najvišja temperatura 29.8, na nižja 18.2, ob 19. uri 21; zračni tlak 1013.2 pada, vlaga 66 odst., veter 12 km na uro, nebo 2 desetini pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 24.5 stopinje, dežja je padlo 5 mm. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, ll. avgusta Aleksander Sonce vzide ob 4,59 in zatone ob 19.21. Dolžina dneva 14.25. Luna vzide ob 19.25 in zatone ob 3.36 Jutri, ČETRTEK, 12 avgusta Klara VČERAJ V PALAČI DIANA Prvi sestanek KD, PSI, PSDI po preosnovi občinskega odbora Predstavniki treh strank se bodo še večkrat sestali v prihodnjih dneh Včeraj popoldne, kot smo že pisali. so se sestali na sedežu KD v palači Diana predstavniki treh strank levega centra, se pravi demokristjanov, socialistov in socialdemokratov. Sestanek se je začel v Dopoldanskih urah ter so ga prekinili okoli 19. ure zaradi službenih obveznosti nekaterih predstavnikov. Nadaljeval pa se je kmalu nato ter se je zaključil nekoliko po 21. uri. V tej zvezi je bilo izdano skupno poročilo, v katerem je rečeno, da sr. se sestanka udeležili tajnik Botteri podtajnik Vigini, član vodstva, k; odgovarja za krajevne ustanove Ramani ter vsedržavni svetovalec Rinaldl za KD, tajnik Pie-randrei ln podtajnik De Gioia za PSDI ter tajnik Plttoni, prot. Apih m kap Mislei za PSI. V skupnem poročilu Je rečeno, da so se predstavniki vseh treh strank menili, da je potrebno obdržati tesne stike med tajništvi strank zato, «da bi Se sledilo razvoju dogodkov na podlagi smernic, ki so jih prizadeti že večkrat poudarili v preteklosti)). Na včerajšnji seji so posamezne delegacije podale širok pregled političnega, upravnega in gospodarskega stanja. Predstavniki treh strank se bodo ponovno sestali večkrat v prihodnjih dneh. Prva seja predstavnikov omenjenih treh strank po napetem položaju, ki je nastal zaradi neofašističnih Dodvlgov, ni torej dokončno ' razčistila vprašanja odnosov med strankami koalicije levega centra, šlo je za nekak pripravljalni sestanek, na katerem so udeleženci proučil! predvsem vprašanja, ki Jih ločijo, čeprav niso nameravali potegniti ostro in dokončno črto med nasprotnimi stališči. Skrb, da se ne zaostrijo odnosi, odraža med drugim tudi samo poročilo, ki potrjuje, da se bodo prizadeti ponovno sestali v prihodnjih dneh. Hoteli smo poudariti določene različnosti v stališčih raznih strank v zvez! z nastopanjem socialdemokratov, ki so včeraj, kot se je zvedelo iz neuradnih virov, zaostrili svoje stališče ter zahtevali od KD in sociailistov vrsto koncesij. Verjetno gre bolj za neposredne otipljive koristi političnega in drugega značaja, ki jih PSDI zahteva v zameno za svoj pristanek na že izglasovane sklepe glede preosnove občinskega odbora z vključitvijo Dušana Hreščaka in Attilia Moc-chija v občinski odbor. Gotovo pa je. da socialisti nameravajo voditi do kraja borbo za izvajanje tristranskih sporazumov. V določeni meri-Jih Vri tem podpira KD, ki Je nekoliko prebolela silovite naskoke vseh desničarskih sil, vštevši nadškofijsko kurijo, ki je pod pritiskom določenih sil od-obročunu za poslovno leto 1964; stopila od svojih prvotnih zagrizenih stališč. daj pripravlja. Počitnice deželnih odbornikov bodo zelo kratke. 25. t.m. bo odbor začel ponovno z rednim delom, ker se mora pripraviti za sejo deželnega sveta, v prvih dneh septembra. Sklepi pokrajinskega upravnega odbora Pokrajinski upravni odbor je na svojih zadnjih sejah 5. in 9. avgusta vzel v pretres in potrdil naslednje sklepe prizadetih krajevnih ustanov: občina Devin-Nabrežina: sklep štev. 58 z dne 12. julija 1965: slovenski otroški vrtec v Sesljanu; občina Trst; sklep štev. 207 z dne 14. junija 1965: sprememba členov 10, 11 in 12 pravilnika o občinski pogrebni siužbi; pokrajinska uprava: sklep štev. 120 z dne 23. julija 1965: študijske nagrade za mlade študente, ki jih ima v oskrbi pokrajinska uprava; občina Trst: sklep štev. 225 z dne 25. junija 1965: posojilo 1,5 milijarde lir pri blagajni za vloge in posojila za kritje gospodarskega primanjkljaja v obračunu za poslovno leto 1964; pokrajinska uprava: sklep štev. 119 z dne 23. julija 1965: povračilo stroškov za nakup šolskih potrebščin za šole, ki so v pokrajinski oskrbi; občina Trst: sklep štev. 281 z dne 19.7.1965: davek na reklamne napise — sprememba tarif od 1. januarja 1966 dalje; pokrajinska uprava: sklep štev. 131 z dne 27. julija 1965: posojilo v višini 50 milijonov lir, ki ga bo pokrajinska uprava najela pri Tržaški hranilnici, in sicer za kritje stroškov pri popravilu stavbe na Oberdankovem trgu št, 6; pokrajinska uprava: sklep štev. 129 z dne 27. julija 1965, posojilo v višini 15 milijonov lir, ki ga bo pokrajinska uprava najela pri Tržaški hranilnici, za kritje stroškov pri opremi ustanove za pomoč mladoletnikom na Montebe-lu; občina Trst: sklep štev. 280 z dne 19. julija 1965: postavitev božičnega drevesa 1964: stroški za 513.025 lir. V PROSTORIH PROSVETNEGA DOMA NA OPČINAH 14» 15» in 16. avgusta sedmi Kmečki tabor Otvoritev bo v soboto zvečer - Razstava kmetijskih strojev, opreme za kletarstvo, domačih vin, lončnic in drugih pridelkov V prostorih Prosvetnega doma na Opčinah se vneto pripravljajo na skorašnje odprtje VII. kmečkega tabora, ki ga prireja Kmetijska zadruga iz Trsta. Tabor bo kakor v prejšnjih letih obsegal razstavo kmetijskih strojev, raznega orodja in drugih potrebščin za kmetijstvo, s poudarkom zlasti na prikazu motokultivatorjev, motornih rovnic in kosilnic ter še posebej na razstavi opreme za vinarstvo in kletarstvo. Organizatorji kmečkega tabora so letos povabili k sodelovanju večje število domačih vinogradnikov, ki bodo v treh dneh od 14. do vključno 16. avgusta, to je v soboto, nedeljo in še v ponedeljek, razstavljali in tudi neposredno prodajali svoj pridelek. Napovedan je tudi obsežen prikaz okrasnih rastliri-lončnic ter še vrsta drugih privlačnih razstav, ki bodo nedvomno doprinesle k še večjemu obisku, kakor so ga zabeležili na prejšnjih taborih. Za zabavo bodo skrbeli vsak večer muzikantje, ki so si nadeli ime »Štirje lordi», obiskovalcem pa bo na razpolago dobro založen bife ter pristna kap- PO PODATKIH POVELJSTVA MESTNIH REDARJEV Cene na drobno v juliju se niso bistveno spremenile Teletina in perutnina sta se pocenili, tudi maslo je zabeležilo manjše znižanje - Nekoliko so se podražile ogrska salama, gnjat in jajca Strokovnjaki v statističnem uradu na poveljstvu mestnih stražnikov so te dni dokončali svojo običajno študijo o gibanju cen na tržaškem trgu v preteklem juliju. Ugotovili so, da je na področju trgovine na drobno nastopila manjša sprememba pri cenah raznih vrst mesa, pri vsem ostalem pa so cene ohranile svojo povprečno prejšnjo višino. Cene goveje živine so nepričakovano poskočile, ta pojav pa spravljajo v zvezo z najnovejšo reformo v jugoslovanskem gospodarstvu in deloma z zmanjšanim izvozom goveje živine iz Madžarske. Cene mesa v prodaji na drobno so kakor znano pod nad- bilo žgodflo; ako bi cene na debelo lahko neposredno vplivale na kvo-taclje na drobno Kljub temu pa so tržaški mesarji povečali zaslužek. ker so številni potrošniki opustili navado, da so hodili kupovat meso za domačo potrebo čez mejo. Kakor smo že poročali, pa so cene teletine na Tržaškem v zadnjih tednih nazadovale povprečno za 80 cto 100 lir pri kg, saj je na trgu mnogo tega blaga, zlasti uvoženega iz Holandije. Tudi cene kokošim ln piščancem so popustile povprečno za 50 lir pri kg, in sicer v prvi vrsti vsled čedalje večje konkuren- Seja deželnega odbora Včeraj se je sestal na zadnji seii pred poletnimi počitnicami deželni odbor. Na seji so razpravljali tudi o zakonskem osnutku o delavskih patronatih, ki ga odbor se- ZASTOJ NA PROSEŠKI POSTAJI ZARADI SLINAVKE Zaklati so morali 200 goved da se prepreči širjenje bolezni Poleg zdravstvenega nadzorstva nad živino, bi morali tudi poskrbeti, da živina ne bi poginjala od žeje Na proseški železniški postaji, ki kakor znano opremljena zlasti uvoz, izvoz in postanek živine ki je hkrati carinska postaja vse tiste operacije, ki zadevajo ednarodno trgovino z živino za jo in za zakol, je te dni izbruh-la epidemija slinavke. Pretekli medeljek so v nekem hlevu, v tterem je bilo 25 glav goveje ži-ne, ki so Jo pravkar pripeljali iz olgarije, ugotovili 3 primerke o-lžue po slinavki. Sanitarno oseb-postaje je takoj nato pričelo s ilošnim cepljenjem vse prisotne >veje živine, to je kar 2451 glav. Z imenom, da bi kolikor mogoče nanjšali nevarnost, da bi se epi-?mija razširila, so takoj odpre-ili v razne klavnice po severni aliji okoli 500 glav goveje živine, eviine vagone, ki so pravkar pribijali nove kontingente živine čez ejo, da so odpremili v Gorico, ontebo ln Portezzo Med tem ča-im pa Je sMnavka okužila že pri-ižno 10 odst. vseh goved prisot-ih na proseški postaji; zato so h na mestu zaklali nekaj čez 200. e dni se na Proseku mudi pose-m nadzornik, ki ga je poslalo mi-strstvo za zdravstvo, da bi nad-irovai delovanje sanitarnih orga-jv, dokler ne bo prenehala nevar-jst nadaljnje razširitve epidemije. Meso zaklanih goved je užitno, ;ndar pa ga pred prodajo zadržu-jo po nekaj dni v hladilnicah ter etirajo z raztopino mlečne kisli-5 razredčene v vodi, in sicer v izmerju 2 odst. To meso ni obi-ijnc v prodaji v mesnicah, ker ga Ikupujejo zlasti tovarne, ki prevajajo mesne izdelke, tako kon-•rva v škatlah, klobase itd. Na proseški postaji pride od časa j časa do zastoja pri raznih ope-icijah, v zvezi z uvozom živine ; srednje Evrope, iz bližnje Jugo-avije, Bolgarije. Madžarske itd. ri takem prometu so seveda tudi ibruhi raznih epidemij nekaj naivnega, kakor se lahko tudi zgodi, a se carinske operacije zaradi tavke postajnega osebja, carinikov, revoznikov itd. prekinejo za kraj-d ai’ daljšo dobo. Tako smo bili zadnjih letih večkrat priča ta-im zastojem, na žalost pa ni opa-Iti, da bi uvozniki, trgovci in sa-itarne oblasti uredile vse potreb-o, da bi na postaji v takih pri-jerih živina ne trpela lakote in s posebej žeje, kakor se to redno ogaja ob vsakem zastoju običaj-lega dela. Lansko leto je na Pro- seku poginilo večje število konj, letos je za žejo poginilo tudi več krav, mnogo goved je prispelo poginulih v milansko klavnico, in zaman so bila prizadevanja gasilcev, ki so prihiteli s svojimi brizgalkami, da bi rešili živino pred poginom zaradi žeje. Upajmo, da bo vsaj po tem zadnjem primeru to vprašanje končno rešeno, saj nam dogodki na proseški postaji ne samo z gospodarskega, še bolj pa s humanitarnega vidika, nikakor niso v ponos. 5 V tržaški občini so ustanovili dve delovišči, ki bosta skrbeli za ureditev raznih zemljišč v Boške-tu, pri Lovcu in na Trgu Giarizzo-le (Sv. Sobota). Dela bo finansiralo ministrstvo za delo s 5 milijoni, a krajevne ustanove z 10 milijoni lir. Začeli pa jih bosta izvajati v najkrajšem času. Deklica je neprevidno stekla čez cesto Neprevidno prečkanje ceste je bilo sinoči okrog 20. ure usodno za malo 6-letno Eleno Crunijevo iz Ul. Valdirivo 32. Crunijeva je v bližini doma izza ustavljenih avtomobilov nenadoma pritekla na cesto in jo hotela prečkati. Prav tedaj pa je po Ul. Valdirivo s taksijem TS 71591, privozil 55-letni Mario Pavone iz Ul. Set-tefontane 16- Iznenaden zaradi neprevidnega teka čez cesto, ni i-mel pavone niti časa, da bi zavrl avto in se deklici izognil. Trčil je vanjo in jo podrl. Hitro ji je priskočil na pomoč ter jo s svojim taksijem odpeljal v bolnišnico. Crunijevo so sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v 10 dneh, ker se je pri nesreči pobila po glavi ter se laže ranila po levem komolcu ce med kokošerejci na Tržaškem in v bližnji Furlaniji. Na trgu z oljem in maslom so v Juliju zabeležili manjše spremembe v prodaji na debelo, medtem ko so cene na drobno ostale praktično r.eizpremenjene. Pri olju je' namreč cena na debelo narastla za 30 do 40 lir pri litru, medtem ko se je cena maslu znižala za 30 do 70 iir pri kg- Zanimivo je pri tem dejstvo, da je do znižanja cene pri maslu prišlo lahko zaradi popuščanja dobavnih stroškov za surovino znotraj Evropskega gospo darskega središča, deloma zaradi tega, ker se je pocenilo maslo, ki ga italijanskemu tržišču dobavlja sosednja Jugoslavija, medtem ko zahtevajo' Avstrijci in Poljaki sedaj nekoliko 'višje cene za svoje maslo. Kakor vsako leto v teh vročih mestoih, so prodaje mesnih izdelkov popustile, in sicer ob nespremenjenih cenah, ogrsko salamo pa so trgovci podražili za okoli 20 lir, kuhano gnjat pa za 30 lir v primerjavi z junijem. Mesne konser-ve so ohranile prejšnje cene, nasprotno pa je cena jajcem narastla za 2—3 lire pri kosu, in sic^r deloma zaradi manjše nesnosti domačih kokoši, kar se tiče uvoznega blaga pa zaradi manjših dobav iz Poljske. Testenine, stročnice, vino, kava in sladkor, so tudi v juliju ohranili prejšnje cene, za mleko pa zahtevajo živinorejci višjo odstotno ceno, zato je pričakovati, da bo najnovejši podražitvi za 10 lir pri litru sledila v kratkem druga podražitev. Na trgu s sadjem in zelenjavo so cene v juliju marsikje popustile, narastle so le pri izvensezon-skih vrstah sadja (jabolka, pomaranče. limone Itd.) ter pri posameznih vrstah zelenjave, tako pri navadni solati, pri špinači in pri stročjem fižolu. Zelenjavni trg je bil ves mesec razmeroma dobro založen. saj so na glavno tržnico pripeljali kar 68.000 stotov sadja in zelenjave, od tega približno 5000 stotov blaga domačega pridelka. Tud! ribji trg je bil v juliju dobro zaiožen, in sicer zlasti s plavo ribo. Uvoz rib iz Jugoslavije je nekoliko nazadoval, nekaj manjših dobav pa je prišlo iz Viareggia, Ancone in Riminija. Pri kalamarih je cena stalno nihala, v posameznih dneh pa je poskočila celo za 200 lir za kg. Na področju tekstila in izdelanih oblačil so trgovci organizirali več uspelih razprodaj, na katerih so prodajali sezonske ostanke blaga po globoko znižanih cenah. Po drug: strani pa se mnogi pritožujejo, da Jih je Jugoslovanska reforma in zlasti seveda novo znižanje tečajne vrednosti jugoslovanske valute, posredno prizadela, ker je začelo čedalje bolj primanjkovati Jugoslovanskih kupcev. Kraševci in Vipavci ne menjajo več dinarjev za lire v takem obsegu kakor prej, za to pa skušajo priti do italijanske valute s prodajanjem raznih prehranjevalnih izdelkov in podobnega blaga. Mestni stražniki pa so prav v juliju povečali nadzorstvo nad tem področjem ter so med mesecem prijavili 20 ljudi, naložili 90 glob ter zaplenili čez poldrugi stot prehrambenih artiklov, in sicer 40 kg govejega mesa, 15 kg masla, 22 kg čokolade, 8 kg malinovca, 11 kg svinjine, 20 kg semenskega olja ter 250 jajc. Med raznim drugim blagom. ki so ga mestni stražniki zaplenil; pri raznih osebah, je bilo tudi 51 hlačnih pasov, 2 ročni uri in 4 translstorski sprejemniki. s fiatom 1500 TS 50002 zaletel 62-letni trgovec Francesco F*dal iz Ul. Flizi 21, ki je vozil proti Ulici F. Severe. Trčenje je bilo, tako močno, da je Verilurijev avto zaneslo nekaj metrov naprej. Pri tem so se vsi trije potniki lažje ranili, Fidal pa je ostal nepoškodovan. Venturijeve so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so Jim nudili prvo pomoč. Vsi bodo okrevali v 5 dneh. Venturi se je pobil po levi nogi in stegnu, njegova žena po desni rami in nadlakti, hčerka pa je zado-bila lažje praske po spodnjih udih. Pri prečkanju ceste jo je avto podrl Včeraj popoldne je 45-letna gospodinja Giovanna Scheriani por Furlani od Sv. Roka na Trgu stare mitnice na zebrastem prehodu prečkala cesto. Tedaj je v smeri proti Ul. Carducci z avtom TS 54878 privozil 58-lotni Carlo Andri iz Ul. Coroneo 29 in žensko podrl. Zaradi sunka je Scherianijeva padla ter se pri tem ranila in pobila po levem stegnu, nogi in komolcih. Na ortopedskem oddelku bolnišnice se bo morala zdraviti od 10 do 20 dni. Ko Je včeraj zjutraj 65-letna Gluha Crismani vd. Faraguna iz Ul. Pitacco 4 hotela prečkati Ul. Baia-monti v bližini Ul. Salata, Jo je z avtom «anglia» TS 58156 podrl 33-letni delavec Antonio Barussi iz škedenjske ulice 2/2. Marussi Je sicer žensko opazil in zavrl avtomobil, vendar mu ni uspelo, da bi se ji izognil. Pri nesreči se je Cri-cmanijeva pobila ln ranila po bradi ln kolenih. Odpeljali so Jo v bolnišnico, kjer so jo s prognozo okrevanja v enem tednu sprejeli na ortopedski oddelek. Trije ranjeni pri trčenju dveh avtov Včeraj ponoči, nekaj minut po eni uri, se je na križišču Ulic 7a-netti in Coroneo pripetila dramatična prometna nesreča. Trčila sta dva avtomobila in pri tem so se lažje ranili oče, mati in hči, ki so se peljali v fiatu 500 PG 23388. 44-letni trgovec Vinlclo Venturi iz Perugie. Ul. Caterlitoldi 5 je skupaj s 33-letno ženo Loretto An-driani in 10-letno hčerko Adriano prišel v naše mesto na počitnice. Včeraj ponoči Je po Ul. Zanetti proti Trgu Ulplano vozil svoj avto, v katerem sta se peljala tudi žena in hči. Komaj je Venturi privozil na vogal Ul. Coroneo, se je vanj Ijica iz Miljskih hribov, s Krasa in iz Brega, ter razne druge dobrote. «Cristoforo CoIombo» v težavah zaradi močnega vetra Na precej hude težave ob prihodu v tržaško pristanišče je naletela včeraj popoldne motorna ladja «Čristoforo Colombo« po povratku iz New Yorka. Bilo je okoli 16. ure, ko se je ladja skušala približati pomolu pri pomorski postaji. Nenadoma pa je z nastalim neurjem zapihal močan veter s silnimi . sunki, ki je onemogočil ladji pristanek ob pomol. Priskočili so ji na pomoč štirje vlačilci, toda tudi njihov poseg ni zaradi hudega vetra žel zabeljenega uspeha. V določenem trenutku se je celo zgodilo, da je ladja rahlo zadela ob čelni del pomola. Spričo nevarnosti, ki je nastala, je poveljnik sklenil, da jo zapelje v novo prosto luko, kjer je pristala ob pomolu, v bližini hangarja št. 61. Tu so pozneje izkrcali potnike. Tudi v «Budapest Show» se zlasti odlikuje Robert Ratonyi Ansambel madžarskega operetnega gledališča je svoji zadnji prireditvi dal ime, ki je motno v rabi v zadnjih letih: show, in sicer v tem primeru nBudapest Show». Očitno so gostje mislili, da more že samo petje nekaterih pesmi iz operet kdove kako navdušiti tukajšnje občinstvo. Toda za «show» je to le premalo, pa čeprav je še garnirano s kakim baletom in zborom. Priznati je treba, da so gostje ves program izvedli kot se najbolj spodobi, vendar njih napor in prizadevnost nista bila najbolje u-porabljena. Prav gotovo bi bili naredili bolje, da so nam pokazali še eno opereto. Pevsko so se zopet izkazali Judit Gallai, Anna Zentay, Maria Domjan, Tibor Kelen, Laszlo Ha-dicz, Arpad Baksay, zraven pa še živahni Sandor Nemeth, nadalje že znana subreta Zsuzsa Lekoczky in pa Robert Ratonyi, ki je pravzaprav največ pripomogel, da je bila predstava dovolj živahna. Njegovo «dirigiranje» (v Lebarjevi opereti «Dunajske ženeš) je zares občinstvo vžgalo. Zaradi popoldanske nevihte se je dokaj shladilo, tako da kak toplejši del obleke ni bil odveč. Veter je prireditelje prisilil, da so sceno nekoliko spremenili, toda predstava je do konca v redu potekla. «Bu-dapest Show» ponove gostje še danes in s tem se njihovo gostovanje zaključi. Gojenci šole javne varnosti obiskali mejo Skupina 79 gojencev oficirske šole Javne varnosti, ki se že več dni mudi na področju dežele Furlanije Julijske krajine, si je včeraj zjutraj ogledala Miljske hribe in ita-lljansko-jugoslovansko mejo. V popoldanskih urah so se gojenci, udeležili izleta po Tržaškem zalivu, in sicer z motornim čolnom, ki jim ga je dalo na razpolago luško poveljstvo. Skupina gojencev je nato obiskala še Sesljan, kjer jih je pogostila krajevna' turistična ln leto-viščatska ustanova. Danes- zjutraj šo gojenci zapustili Trst na poti v Rim. Čoln pristaniškega poveljstva rešil nemška brodolomca Posadka motornega, čolna tržaškega pristaniškega poveljstva je včeraj zjutraj rešila g3tove' smrti dva nemška turista, ki sta se z jadrnico podala na odprto morje. Motorni čoln je plul v bližini Sesljan-skega zaliva in izvrševal normalni patruljni ogled, ko so člani posadke zagledali na morski gladini prevrnjeno jadrnico, katere sta se z zadnjimi močmi oprijemala turista. Najprej so člani motornega čolna rešili brodolomca, nato so še poskrbeli, da so prevrnjeno jadrnico ponovno dvignili in jo potegnili v Ses-Ijanski zaliv, kjer so izkrcali tudi brodolomca. Zborovanja KPI Drevi ob 20.30 bo na trgu na Pa-dričah zborovanje KPI, na katerem bo govorila pokrajinska svetovalka Jelka Grbec o zadnjih političnih dogodkih v Trstu, v zvezi s preosno-vo tržaškega občinskega odbora. Jutri od 20.30 bosta o istem vprašanju govorila občinski svetovalec Marij Grbec na trgu v Bazovici, občinski svetovalec Franc Gombač pa na trgu v Trebčah. Obsodba Tržačana na Reki zaradi nenamernega umora Okrožno sodišče na Reki je včeraj obsodilo na 1 leto zapora Ro-dolfa Lubinija iz Trsta, ki je bil kriv, da je 18, julija, v bližini Kr-njeva, z avtom povozil žensko in dva moška. Ženska je bila na mestu mrtva, moška pa sta bila hudo ranjena. Lubinl, obtožen nenamernega u-mora, se je moral včeraj zagovarjati pred sodniki. Ti so upoštevali olajševalne okolnosti, da se je nesreča pripetila na cesti, ki je premalo razsvetljena in v trenutku, ko so ponesrečenci neprevidno prečkali cesto izven zebrastega pre. hoda. V breme avtomobilista pa je bila obteževalna okolnost, da je imel v trenutku nesreče v krvi količino alkohola v višini 1,26 promile, kar so ugotovili preiskovalni organi. Razna obvestila V četrtek ob 18 url bodo v občinski galeriji odprli umetniško razstavo slikarja Giovannija Duiza. Razstava bo odprta od 10. do 13. ure in od 15. do 18. ure. V praznikih pa od 10. do 13 ure. iiiiiiiiiMiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii IZPRED PRIZIVNEGA SODISGA Potrjena kazen prve stopnje tatu ki je okradel jugoslovanska šoferja Tudi Iri avtomobilske miši bodo morale odsedeti kazen, ki jim jo je naložilo kazensko sodišče Slovensko gledališče v Trstu POLETNA SEZONA 1965 THE MADRIGAL SINGERS PEVSKI ZBOR IZ ZDA Dirigent: VILLIAM D. HALL izredni nastop na evropski turneji BO JUTRI, 12, AVGUSTA OB 21. URI V KULTURNEM DOMU V TRSTU S svojim repertoarjem madrigalov, pobožnih pesmi, narodnih starih in sodobnih pesmi je zbor nastopal že v vseh večjih evropskih mestih in na mednarodni razstavi v New Yorku. Za člane pevskih zborov vstopnice po znižani ceni! Delovala bo klimatska naprava za ohlajevanje 1 Prodaja vstopnic od torka, 10. t. m. dalje v Tržaški knjigami, Ul. sv. Frančiška 20 ter eno uro pred pričetkom pri blagajni Kulturnega doma. Poletne prireditve Grad Sv. Justa. — Danes zvečer z začetkom ob 21. uri «Budapest show». 100 let madžarske operete z budimpeštanskim narodnim gledališčem. Besedilo in pesmi v italijanščini. Predprodaja vstopnic v Pasaži Protti. Posebna vožnja avtobusov in filobusov. » m • Danes v Mlramaru: predstava ctLučl in zvoki« ob 21. ln ob 22.15 v italijanščini «Massimiliano e Carlot-ta». Pred prizivnim sodiščem (predsednik Franz, generalni prokurator Mayer, zapisnikar Parigi, o-bramba Bologna) se je moral zagovarjati 36-letnl Cesarino Padovese iz Portogruara, ki je bil obtožen, da je okradel dva jugoslovanska šoferja.. Dogodek, ki Je pripeljal Padove-sejs. najprej pred kazenske sodnike in potem pred prizivno sodišče se je odigral letos 22. aprila zvečer. Bilo Je okoII 19. ure, ko sta šoferja života Jokovljevič in Miiorad Jokič, uslužbenca beograjskega prevozniškega podjetja ((Avtomobilsko p-r.dužeče», zapustila svoj težki tovornik s prikolico, ki je bil parkiran v stari prosti luki. Odšla sta v mesto, kjer sta se zadržala dobro uro in pol. Potem sta se vrnila v luko. S presenečenjem sta ugotovila, da so neznanci s silo odprli majhno okence na vratih kabine ter vdrli vanjo. Polastili so se 30 zavojčkov cigaret, 8 vžlgalnih svečk za motor, 1 usnjenega suknjiča, dveh nylonsklh vrečic z brivskim priborom, 1 transistorskega radijskega sprejemnika, 3 salam (v skupni teži skoraj 2 kg), dveh kosov slanine (v skupni teži 1 kg). Takoj po odkritju tatvine sta šoferja odšla na luški komisariat Javne varnosti ter prijavila zadevo. Spočetka se nista mogla sporazumeti s funkcionarji, ker sta govorila slabo italijanski. Pozneje se je policistom posrečilo, da so sl hitro ustvarili sliko o dogodku. Np-mudoma so obvestili o zadevi fi-nancarje, ki stražijo na raznih vhodih v staro prosto luko. Okoli 22. ure pa so neki financar-jl, še preden so prejeli policijsko obvestilo, ustavili v bližini Barko-velj nekega moškega, ki se je skušal izmuzniti iz carinskega pasu. Odpeljali so ga na poveljstvo ter ga zaslišali v zvezi z najdbo 30 za vojčkov cigaret. Pri njem so našli tudi nekatere druge predmete (8 svečk, 1 nylonsko vrečico z brivskim priborom, usnjen suknjič in salamo), toda glavno pažnjo so v tistem trenutku posvetili cigaretam. Kmalu nato pa je prišlo obvestilo od policijskih oblasti in vsa zadeva je hitro postala jasna. Fi-nancarji so izročili moškega (šlo jp prav za Padoveseja) policijskim oblastem, ki so ga zaslišale. Padovese pa ni priznal tatvine. Dejal je, da je blago, ki so ga fi-nancarji našli pri njem, odkupil tisti dan okoli 18. ure na Ponterošu od nekega «Maria». Moškega baje pozna po videzu, toda ne po priimku. Takoj po odkupu je odšel do poslopja pomorskega letališča. Ker je opazil v notranjosti carinskega območja dva kamiona iz Portogruara in ker je hotel prositi šoferja, da bi se peljal z njima domov, je neopaženo vstopil v pristaniško o-zemlje. Potem je taval sem in tja ter končno sklenil, da se bo vrnil v mesto. Policisti pa niso verjeli tej pripovedi, posebno še zato ne, ker sta jugoslovanska šoferja izjavila, da sta bila okradena po 19. uri, medtem ko je Padovese pravil, da je odkupil blago že ob 18. uri. Spričo tega so ga prijavili sodišču. Kazensko sodišče je sodilo Pado-veseju 14. maja letos ter ga priznalo za krivega. Obsodilo ga je na 1 leto zapora in 45.000 lir globe. Padovese se je pritožil proti razsodbi, trdeč, da teza policijskih organov glede točne ure tatvine ni bila dokazana. Obtoženec je menil, da bi moralo sodišče ponovno zaslišati šoferja (kar je bilo nemogoče, ker sta že naslednji dan po tatvini odpotovali iz Trsta). Na včerajšnji obravnavi Je obtoženec. ki je v priporu, potrdil svoje prejšnje izjave. Javni tožilec je zahteval, naj sodniki potrdijo prvotno razsodbo. Prizivno sodišče je sprejelo to zahtevo ter potrdilo razsodbo prvostopnega sodišča. » « * Pred istimi sodniki so se morali zagovarjati tudi 19-letni Silvano Bosiglav iz Stare istrske ceste 7, 23-letni Principe Umberto iz Ul. A. Boito 3 in 19-letni Franco Meola iz Ul. M. Polo 29. Vsi trije so v priporu ter so se morali zagovarjati zaradi številnih tatvin, ki so jih zagrešili v avtih, ki so bili parkirani večinoma na področju Sv. Sobote. Mladeniči so vlamljali v avtomobile ter odnašali s seboj najrazličnejše blago. Policija jih je prijavila sodišču, ki jim je sodilo 21. aprila letos. Spoznalo jih je za krive ter obsodilo Bosiglava na 2 leti in 4 mesece zapora ter 80.000 lir globe, Prin-cipeja na 2 leti in 6 mesecev zapora ter 85.000 lir globe, a Meolo na 2 let1 in 3 mesece zapora ter 82.000 lir globe. Proti razsodbi so se pritožili vsi trije, toda le Principe je utemeljil svoj priziv. Zato je generalni prokurator zahteval na včerajšnji obravnavi, naj sodniki zavrnejo priziva Bosiglava in Meole ter naj v ostalem potrdijo prvotno razsodbo. Sodniki so sprejeli to zahtevo. Izlet v Slovenijo in ogled vinskega sejma v Ljubljani Tudi letos bodo organizirale Kmečka zveza, Zveza malih posestnikov in Kmetijska zadruga v Trstu izlet po Sloveniji z obiskom mednarodnega sejma vina in žganih pijač v Ljubljani. Izlet bo 28. in 29. avgusta. Na sedežih KZ, ZMP in Kmetijske zadruge že sprejemajo prijave. Kdor se namerava udeležiti izleta, naj se čimprej prijavi, da bodo organizatorji lahko pravočasno vse uredili, zlasti za prenočevanje. Izletniki se bodo odpeljali iz Trsta v soboto, 28. avgusta, ob 7. uri. Ob 12.30 bo kosilo v Celju, popoldne pa se bodo odpeljali v Rogaško Slatino, kjer so svetovno znana zdravilišča. Zvečer se bodo vrnili v Celje, kjer bodo- večerjali in prenočili. V nedeljo, 29. avgusta se bodo izletniki srečali s hmeljarji v Žalcu. V Ljubljani bo ob 12. uri kosilo v restavraciji ((Union«, ob 15. uri pa bo obisk vinskega sejma s pokušnjo vin. Na razstavišču bo tudi večerja pred povratkom v Trst, kamor bodo izletniki prispeli okrog 22. ure. Prijave se sprejemajo na sedežih treh ustanov do 15. avgusta. Šolske vesti Ravnateljstvo slovenske srednje šole v Dolini sporoča, da se Je pričelo vpisovanje v 2. ln 3, razred, ki Do zaključilo 25 septembra. Državna srednja šola s slovenskim učnim jezikom, Rojan, Ul. Montorsi-no 8 opozarja, da se Je pričelo in bo trajalo od 25, septembra t.l vpisovanje za drugi In tretji razred. Državna srednja Sola pri Sv. Jakobu, Ul. Frausin 14. vpisuje v 2. in 3 razred do 25. septembra Šolski skrbnik sporoča, da so bil« objavljene lestvice kandidatov za »u-plentska mesta na osnovnih šolah na Tržaškem ozemlju za šolsko leto 1965-190. Interesenti sl lestvice lahko (*-gledajo na šolskem skrbništvu, pri šolskih nadzorništvib in pri didaktičnih ravnateljstvih. Na Državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrSi vpisovanje za šolsko leto 1965-1966 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda, Strada di Guardiella št. 13-1 neprekinjeno do 25. septembra 1965. Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasni deski. Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se pričnejo vsi popravni izpiti — sprejemni za klasični licej — vstopni in razredni — v jesenskem izpitnem roku šolskega leta 1964-1965 dne 1. septembra ob 8.30 s pismenim izpitom iz slovenščine. Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se prično zrelostni izpiti v jesenskem roku šolskega leta 1964-1965 dne 14. septembra ob 8.30 s pismenim izpitom iz italijanščine. Nazlonale Zaprto zaradi počitnic. Arcobaleno 16.00 «Per un dollaro a Tucson sl muore« Technicolor. Excelslor Zaprto zaradi počitnik. Fenice 16.30 «11 cacciatore del Missu-ri» Technicolor Clark Gable. Grattacielo 16.00 «Can Can» Technicolor. Frank Sinatra. Alabarda 16.30 «Queste pazze pazze pazze donne« Magali Noel. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ftlodrammatico 16.30 «Bravados» ■— Technicolor. Gregory Pečk. Aurora 16.30 «1 tre sergenti del Ben-gala» Technicolor. Cristallo 17.00 «Donne lnqulete» Prepovedano mladini pod 14. letom. Garibaldi 16.00 «Mare rnatto« Gina Lollobrigida, Jean Paul Belmondo. Capitol 16.30 «Gidget a Roma« Technicolor. Cesare Danova. Impero Zaprto zaradi počitnic. Vittorlo Veneto 17.00 Revija kriminalnih filmov. «Quando 1'odio bru-cia» Paul Merisse. Moderno Počitek. Renato Salvatori. Zadnji dan. Astoria Počitek. Abbazia J.6.00 «L’uomo detla legg« Joel Mac Crea Idealč 16.30 «Tempesta ln Norman-dia». LETNI KINO Paradiso 20.30 «Sfida aiPO.K. Cor-ral» Burt Lancaster, Rhonda Fi®" mlng. Satellite 20 30 «11 ribelle d’Irlanda» Technicolor Rock Hudson, Barbara Rush. Skedenj 20.15 «Pippo, Pluto, Paperl-no allegri masnadieri« Barvne risanke. K!ISO PROSEK-KONTOVEC predvaja danes, 11. t. m. ob 19.30 barvni film: AL Dl LA DEL FIUME (ONSTRAN REKE) Igrata: AUDIE MURPHY in LISA GAYE Neroden padec priletne ženske V Marijanišču na Opčinah, Narodna cesta 89, se je včeraj popoldne ponesrečila 81-letna učiteljica Amalia Toppan iz Ul. Udi-ne 19. Ko je stopala po hodniku, ki je bil pološčen, je nenadoma zdrsela in nerodno padla. Pri tem si je verjetno zlomila levo stegnenico. Z rešilnim avtom RK so ponesrečenko prepeljali v bolnišnico. kjer so jo s prpgnozo okrevanja v treh mesecih sprejeli na ortopedski oddelek. Trije Turinčani ranjeni pri trčenju z avtom Trije Turinčani, 27-letni Mario Gallo iz Ul. Aciari 17, 24-letni E-Ho Leonardelli iz Ul. Platani' 10 in 24-letni Oliviero Kucel iz Ul. Falchera 61, so se včeraj zjutraj laže ranili, potem ko so s svojim avtom fiatom 500 TO 646046 trčili v zadnji del avta W 487543-A, ki ga je pred njimi vozil 22-letni Rudolf Miller z Dunaja. Miller se je nenadoma ustavil, da bi prepustil prosto pot dvema pešcema. Nesreča se je pripetila okrog 10.30 v Miramarskem drevoredu blizu trošarinskega urada. Avto je v smeri proti mestu vozil Kucel, ki se ni pravočasno zavedel, da se je pred njim ustavil avstrijski avtomobil. Galla in Leo-nardellija so prepeljali v bolnišnico, kjer so prvega sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v 8 dneh zaradi udarcev in ran po levem sencu in levi peti. Leonardellija pa so pridržali na opazovalnem oddelku, kjer se bo moral zdraviti 8 dni zaradi ran po nosu in levi nogi. Približno poldrugo uro kasneje je_v bolnišnici zaprosil za zdravniško pomoč tudi Kucel. Njemu so zdravniki razkužili rane na levem kolenu in ga nato odslovili s prognozo okrevanja v 10 dneh. atrnna predvaja danes, 11. t. m. ob 18. uri in 20.30 na prostem We-stern film: SFIDA NELLA VALLE DEJ COMANCHE (IZZIV V DOLINI ROMANCE V) Igrajo: AUDIE MURPHY, BEN COOPER, COLLEEN MILLER, DE FOREST KELLEY in JAN MERLIN Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 10. avgusta 1965 se Je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 9 oseb. UMRLI SO: 77-letnl Giorgio Brovvn, 77-letni Alberto Longhl, 65-letna Gl-sella de Wa!derstein por. Slgulln, 88-letnj Francesco Gremese, 68-letna Er-menegilda Masek vd. Leibert, 79-let-ni Giorgio Mistaro, 34-letni Marjan Pasarit, 86-letnl Giovanni Cocco, 78-letna Maria Fillinich vd. Smundin. DNEVNA SLUŽBA LEKARN Barbo Carniel, Garibaldijev trg 4. tel. 90015: Centauro, Ul. Buonarroti, tel. 90448; De Leitemburg, Trg S Giovanni 5, tel. 36924; Mlzzan, Trg Venezia 2. tel. 24905 NOČNA SLUŽBA LEKARN AlFAlabarda, Istrska ul. 7, tel 95914; Croce Azzurra, Ul. Commer ciale 26, tel. 38937; Vlelmettl, Borzni trg 12, tel 35001; Mianl, Mlramar-skl drevored 117 (B»rkovlje), tel 35728 Prosvetno društvo Prosek Kontov® pr. redi v nedeljo 22. avgusta izleI na Bled in v Begunje. * * • Prosvetno društvo «M. Matjašič« v Barkovljah priredi v nedeljo 12. sel)' tembra izlet v Opatijo. Volosko. "* Reko, Sušak In Trsat. Potuje se kolektivnim potnim listom. Prijav sprejema predsednik društva Venček Krečič, in sicer ria doinu v Ul. vedo 90 (tel. 30-597), vsak dan d° 22 avgusta, od 10 do 13. in od 1°-do 19. ure, Za vpis je potrebna sebna izkaznica SPDT • *• Prosimo vse prijavljene za izl®* Lepeno, ki bo 15 8 1965. da Por najo čimprej voznino ter dvigneJ sedežne listke. * • • Prosvetno društvo »Andrej CoK* z Opčin priredi v nedeljo 22. avgO' sta enodnevni Izlet v Bohinj čez vršič. Vpisovanje pri Draščkovih. ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage KATARINE KRALJ Enaka zahvala naj gre darovalcem cvetja ter vsem onim, ki so na kateri koli način počastili njen spomin in jo spremili na zadnji poti, ŽALUJOČI OTROCI Z DRUŽINAMI Trebče - Buenos Aires, 11.8.1965. Nekaj o emigraciji, gospodarstvu in življenju beneških Slovencev Moralna in etična škoda izseljevanja Negativne posledice dolgotrajne odsotnosti moških Vprašanje padca rojstev, povezano z vprašanjem šoloobveznih otrok Ni še končano. Iz jezikovno mešanih občin, ki so: Prapotno, Ta-vorjana, Fojda, Ahten in Neme, se je izselilo od 1945. do 1961. leta 4.716 prebivalcev. Ker so v teh občinah naseljeni Slovenci skoraj izključno iz hribovskih vasi in ker vemo, da se ljudje iz hribovskih vasi najbolj izseljujejo, lahko neizpodbitno sklepamo in trdimo, da je od teh izseljencev vsaj polovica Slovencev. To se pravi še drugih 2.358 slovenskih izseljencev. Izseljencev do leta 1961: Iz 11 slovenskih občin 9.442 Slovenskih izseljencev iz jezikovno mešanih občin 2.358 Skupno slovenskih izseljencev 11.800 Ce k temu številu prištejemo še slovenske emigrante iz Kanalske doline in vse tiste, ki so se izselili po zadnjem ljudskem štetju, I- j- od 1961. leta do danes (in teh se je izselilo precej, ker se je v zadnjih štirih letih gospodarski položaj pri nas še poslabšal), in če sprejmemo tiste tri ugotovitve, o katerih je bilo govora prej (pomanjkanje podatkov 0 številu prebivalstva iz leta 1945, Potvorba ljudskega štetja iz leta 1961 in raztegnitev veljavnosti pot-nega lista na tri leta, zaradi če-sar ni mogoča kontrola nad lastniki takšnih potnih listov), lahko mirne duše trdimo, da se je izselilo od konca vojne do danes 12 videmske pokrajine nad 15.000 ne zakonskih parov v prisilni ločitvi je ta prisilna ločitev v mnogih primerih privedla do dejanske legalne ločitve. (Pridige nekaterih ljudi, da je enotnost družine sveta in nedotakljiva, nam *vene kot ironija, če pomislimo, da nosijo ti ljudje dobršen del Odgovornosti za ločitve naših zakonskih parov!). primer, da se povrnemo k Prejšnjemu. Mož, družinski oče, je živel štiri, Pet let daleč od svojih dragih. Ko e Je vrnil domov, je naletel na spremembo stvari in čustev. Z že-j ° se nista več razumela. Dolgova odsotnost je marsikaj spremenila. Tuj je bil svojim otro-m. prav tako so bili otroci tuji 371 Radio Trst A ba- n ™oleclar; 7-30 Jutranja glasil 4« a ®°Pek slovenskih pesmi; Wona. . ambla F- Cerri in Van v 1200 Manzoni: »Neimeno-lVtnC>>A,12 40 Za vsakogar nekaj; ,sbene razglednice; 17.00 spm ( e «Teen-agers»; 17.20 Fe-vsemm Ples; 18.00 Ne vse, toda o bus?v- 1^15 Umetnost; 18.30 De-Vrkoi Kvartet za godala; 18.55 dFriiiina Slasba; 19.15 Duhovna l3.. tu prodali vstupnic za, 2 milijajs di in po! lir, so Jih lani 'proda-' li za 2 milijardi 700 milijonov. Hkrati pa je število obiskovalcev padlo od 1.400.000 v letu 1963 na 1,343.000 v lanskem letu. Zanimivo je pri tem to, da se italijansko ljudstvo usmerja h koncertom. V lanskem letu je obiskalo razne koncertne prireditve malo manj kot 1 milijon 500.000 oseb, torej več kot sta jih imela opera ali drama. K temu je verjetno pripomoglo tudi dejstvo, da se je v lanskem letu vstopnina za koncerte znižala od prejšnjih 680 na 538 lir. Za kinematograf in filmsko industrijo nasploh bi mogli reči, da je že vrsto let v nekem čudnem stanju stalne krize, pa čeprav ne gre za krizo izrazitega značaja, kot jo nekateri skušajo prikazati. Dolgo let je italijanska kinematografija zares preživljala težave, toda istočasno je filmska industrija ustvarjala s polno paro in dala tudi nekaj iz- (Nadaljevanje na 4. strani) samo krog domačih potrošnikov. Nasprotno, na obeh razstaviščih (sejem je namreč nameščen v dveh ločenih šolskih poslopjih ter zavzema tudi dobršen del bližnjih vrtov) se gnete tudi veliko število inozemcev, med temi zlasti Avstrijci, Italijani, Nizozemci, in predstavniki drugih narodnosti, ki bodisi da letujejo v številnih zaselkih na Gorenjskem, bodisi da so v Kranju samo mimogrede na poti k morju ali z njega. Dejstvo je da na ((Gorenjskem sejmu« lahko slišiš številne evropske in tudi izven-evropske jezike. Vse to gibanje se odraža v končnem obračunu, k: dosega tako po številu obiskovalcev kakor tudi P° vrednosti sklenjenih kupčij nepričakovano visoke številke. Lansko leto si je npr. ogledalo «Gorenjski sejem« nekaj čez 93.000 obiskovalcev, od tega nad 15.000 tujcev. 2e prvi dan letošnjega sejma pa so razstavljavci prodali za okrog 100 milijonov dinarjev raznega blaga. Poleg domačinov kupujejo številne izdelke in proizvode tudi tuj; turisti, za katere so prodajne cene tem vabljivejše, ker jim ponudniki poleg znižanih cen in ugodnejše zamenjave tuje valute omogočajo še popust v višini 20 odst. Otvoritvene svečanosti, ki je bila 30, julija, se je udeležilo lepo število predstavnikov oblasti, med temi tudi predsednik Gospodarske zbornice SR Slovenije, Prago Dolinšek, ki je imel krajši priložnostni govor, zvezni podsekretar za industrijo, Vinko Hafner, in drugi. Med številnimi gosti je bil prisoten tudi župan iz Železne Kaple, Josef Lubas, nekaj dni po otvoritvi pa si je sejem ogledal tudi politični sekretar Centralnega komiteja ZK Slovenije, Miha Marinko, ki se je ob tej priložnosti ostro izrekel proti neupravičenemu navijanju cen v državi. Na poti od razstave do razstave naletiš na vse mogoče izdelke, povsod vidiš nove proizvode, bogato izbiro raznega blaga za vsestransko uporabo v gospodinjstvu, v prometu, v obrti itd. Tu je razstavljeno tudi umetno penjeno usnje, ki ga je pred dnevi prva v državi začela proizvajati kranjska tovarna usnja »Standard«. Tovarni so prizidali nov obrat ter ga opremili z najmodernejšimi, popolnoma avtomatiziranimi, stroji, ki jih je . dobavila angleška tovarna «Spooner — Edmeston«. Strokovnjaki tovarne ((Standard« pravijo, da bodo še letos izdelali v tem obratu o-krog 480.000 kv. m umetnega penjenega usnja in okrog 100.000 kv. m čevljarskih podlog. Del proizvedenega usnja nameravajo v bodoče izvažati, blago pa pojde v svet pod zaščitnim imenom «vist». Strokovnjaki sodijo, da bo jugoslovanski proizvod na zunanjih tržiščih prav gotovo doživel enak uspeh, kakor ga doživlja u-metno usnje neke nemške tovarne, ki ga povsod prodajajo pod zaščitnim imenom »skaj«. Med razstavljavci na »Gorenjskem sejmu« nastopa več zasebnikov, med drugimi smo letos opazili tukajšnjega kemičnega mojstra Alojza Žitnika, ki je bil prisoten tudi na nedavnem mednarodnem vzorčnem velesejmu v Trstu. Razstavljal je — in seveda tudi pridno prodajal — svoje patentirane kemične krpice za odpravljanje vsakovrstnih madežev z obleke in nasploh tekstila. Podjetni mojster je pred časom navezal širše poslovne stike tudi s tujimi državami in še posebej z Italijo, kjer je stopil v sodelovanje z neko firmo, kateri zdaj dobavlja večje število manjših krpic, ki jih bo mogoče spraviti kar v žep ali v listnico, da bodo vedno pri roki, ko bo treba odpraviti nevšečne madeže, naj si bo na potovanju, v uradu itd. Direktor »Gorenjskega sejma«, tov. Pokorn, k vsemu temu dodaja, da se »Gorenjski sejem« čedalje bolj uveljavlja tudi izven državnih meja, saj je na njem prišlo do številnih novih oblik sodelovanja med domačimi (v glavnem iz šestih slovenskih občin Kranj, Tržič, Jesenice, Radovljica, Kamnik in Škofja Loka) ter njim sorodnimi podjetij na avstrijski strani (v poštev pridejo v prvi vrsti okraji Beljak, Celovec, Železna Kaplja in Borovlje). V prihodnosti naj bi »Gorenj, ski sejem« navezal tesnejše poslovne stike tudi z gospodarskimi krogi v obmejnem pasu italijanske republike, med temi zlasti s podjetji in organizacijami iz Trsta. Ze letos bi bilo kmalu prišlo do tesnejšega sodelovanja s Kmetijsko zadrugo iz Trsta, ki naj bi, kot organizacija Karnt-ner Maschinenfabriken, razstavila in prodajala raznovrstno kmetijsko orodje in poljedelske stroje. Zaradi pomanjkanja časa so se pogajanja med ((Gorenjskim sejmom« in tržaškim podjetjem prekinila, upati pa je, da bo nastop italijanskih obmejnih podjetij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in izvozom kmetijskih strojev, zagotovljen na 16. »Gorenjskem sejmu«. (K temu bi lahko dodali, da je Kmetijska zadruga že večkrat dokazala, da se zanima za slovensko tržišče, saj smo jo npr. letos srečali na mednarodnem sejmu «Alpe-Adria» v Ljubljani). Mnogo novih uspehov si nadalje «Gorenjski sejem« obeta tudi od čedalje širšega sodelovanja s Slovenskim Primorjem, zlasti z Goriško. Prizadevanja njegovih organizatorjev so v tem pogledu naletela ne le na razumevanje, temveč na navdušenje zlasti novogoriških in ajdovskih proizvajalcev. Med drugimi podjetji imata danes največ stikov z Gorenjsko zlasti novogoriška tovarna pohištva «Meblo« in tovarna »Fruk-tal« iz Ajdovščine. Glede na veliko zanimanje, ki so ga poslovni krogi s teh področij pokazali za letošnji »Gorenjski sejem«, pa je mogoče sklepati, da jih bomo na prihodnjem sejmu avgusta 1966. leta srečali na kranjskem razstavišču v še večjem številu. E. F. SE ENO MNENJE 0 PORTOROŠKI PRIREDITVI I)aisy Lumini je priznana pevka ob spremljavi kitare. Za sabo ima gimnazijo in konservatorij, poleg tega govori več jezikov. Njena po. sebnost pa je žvižganje, s katerim je nastopila že v več filmih. Je inteligentna in izobražena, a tudi elegantna in originalna. Nad štiri tisoč gledalcev se je zbralo v soboto zvečer u Portorožu, da bi si ogledalo največji «spektakel» sezone, ki naj bi po napovedovanjih presegel celo folklorni festival. Bučna reklama je poskrbela, da so res postavili rekord glede obiska. Se nikoli ni bilo v Portorožu toliko osebnih avtomobilov in avtobusov, saj so bili vsi kotički zasedeni tja do Pirana in Fiese, sam prireditveni prostor, pa je bilo pravo mravljišče željnih gledalcev. Malo po deveti uri so se na odru prižgale raznobarvne žarnice, številni reflektorji so osvetlili napovedovalca Bruna Mora, zabrnele so filmske kamere in fotoaparati. Res je prišlo do senzacije. Toda ne do take, kakršno bi si želeli gledalci. Ze prvih nekaj točk je dalo jasno razumeti, da imamo opravka s pevci povprečnih kvalitet in celo s takimi, ki sploh ne znajo peti. Opravičevanje Mora z nerazpoloženjem nastopajočih je zvenelo dokaj neprepričljivo, kakor vsa njegova konferenca, s katero je na vsak način hotel občinstvo postaviti na predmestno raven v negativnem pomenu te besede. Ceneni vici in nespretno iskanje kontakta med izvajalci in publiko je sprožilo več žvižgalnih koncertov, ki so se stopnjevali med slabimi interpretacijami posameznih pevcev. Mogoče bi bilo dobro za tiste, ki take prireditve organizirajo nekoliko več zemljepisnega znanja. Portorož je namreč da- se lahko ravnate po svojem dobrem nosu. Premagati boste morali lažjo OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne izgubite razsodnosti spričo neke za vas ne preveč ugodne kritike. Najostreje nastopite proti sleherni površnosti. BIK (od 21.4. do 20.5.) Nastopil Je čas, ko morate, da bi si zagotovili uspeh, uporabiti vso svojo previdnost. Storite vse, da bi preprečili neki spor med zakoncema. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Ne odkrijte pred časom vseh svojih kart. Privoščite si daljši odmor, ki ste ga potrebni. RAK (od 22.6. do 22.7.) Da bi si zagotovili uresničitev svojih načrtov, bi ne bilo napak, če bi utrdili nekatere koristne zveze. Pazite bolj na svoje zdravje. LEV (od 23.7. do 22.8.) Nekatere spremembe, do katerih bo prišlo. HOROSKOP bodo samo koristile vaši poslovni dejavnosti. Pobotajte se s svojim prijateljem. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Imeli boste od svojega dela dokajšnje zadoščenje. Ne bodite preveč samovoljni. TEHTNICA (od 23.9. do 22.11.) Pristopajte k reševanju vseh vprašanj z določenim zdravim optimizmom. Ne dovolite, da bi vas obvladovalo pretirano samozadovoljstvo. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) V drobnem trgovinskeh poslovanju moralno krizo. _____ STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Ne odstopajte od svojega načrta, čeprav vam sreča danes ne bo prav naklonjena. Prijetno boste presenečeni nad razumevanjem drage osebe. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Vašim pobudam bodo odprta vse poti. Skušajte omejiti obseg vaših zanimanj. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Dan bo zelo razgiban, imeli boste vse možnosti, da se uveljavite. Vaš ugled med prijatelji S6 bo dvignil. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Da bi pravočasno in dobro rešili neko pereče vprašanje, se morate prej še enkrat posvetovati s svojimi sodelavci. Srečno vzdušje v družini. nes priznano mednarodno letovišče in res ne more biti vseeno, kaj se mu nudi. Kljub vsemu je treba omeniti nekaj posameznikov, ki so se močno trudili, da bi prireditvi le dali neko fiziognomijo. To velja za umirjeno, toda kljub temu simpatično konferanso člana ljubljanske televizije, Sandija Čolnika, in Za dobre interpretacije o-beli domačih pevcev, Elde Viler in Lada Leskovarja. Zal pa tudi njuni točki nista zadeli v živo zaradi dokaj razglašenega orkestra. V taki situaciji je nastopila Rita Pavone kot atrakcija večera. Nedvomno je treba priznati, da je Rita ne samo dobra pevka, ampak tudi odličen rutiner, ki zna delati s publiko in jo zna potegniti za seboj. Toda tokrat je imela p red seboj gledalce domala že naveličane vsega, ki j ih najbrž ne bi segrel, tudi če bi jim zakuril pod nogami. Rita je sicer požela nekaj aplavzov, spravila je tudi nekaj glasov iz publike, ko jo je učila priljubljeno popevko, to pa je tudi vse. Videlo se je, da so nekatere prejšnje joolomije vplivale tudi nanjo in da njena živahnost ni bila pristna, amjtok nepri-rodno pretirana. Samo tako si lahko razlagamo posamezne, doma-le cirkuške elemente v interpretaciji tn pa odgovarjanje na medklice iz občinstva. Star pregovor pravi, da imajo vsake oči svojega »malarja« in zato je tudi res, da je bila prireditev morda nekaterim tudi všeč. Nobenega dvoma pa ni, da večini ni ugajala, saj moraš biti nekoliko pod paro, ali pa precej prepotenten, da se navdušiš recimo nad pretepanjem s kitarami in mikro/oni, ki so ga uprizorili »tigri«. Mi si še želimo, da bi nas obiskali pevci italijanskih popevk, saj vemo, da po pravici uživajo svetoven sloves. Toda hkrati si želimo, da bi bile take prireditve mnogo bolje organizirane, da bi bili izvajalci dobro izbrani in da bi jih spremljala tako dober orkester kot dober napovedovalec. Potem tudi nikomur ne bo žal, če bo plačal za sedež na taki prireditvi tri tisoč ali še več dinarjev, kot je bilo mnogim žal v soboto zvečer. —4J Ukrepi prometne policije in karabinjerjev za varnost na cestah med bližnjimi prazniki Prometna policija je mobilizirala 12 motoriziranih patrulj in patruljo v civilu, prometni oddelek karabinjerjev pa štiri «giulie» Kakor vsako leto, so se prometni organi tudi letos temeljito pripravili na velikošmarenske praznike, da bi se promet kar najbolj redno odvijal. »Operacija veliki Smaremi, kakor jo imenujejo, bo za prometno policijo trajala od 12. do 13. avgusta. V tem času bo po vsej goriški pokrajini stalno krotilo dvanajst motoriziranih patrulj. Na vseh vozilih, avtomobilih in motociklih, imajo radijske oddajnike in sprejemnike, tako da so patrulje v neprestani medsebojni zvezi ter istočasno povezane s poveljstvi. Nadzorovale bodo promet na vseh pomembnih križiščih glavnih cest, prav tako pa tudi na cestah, kjer bo gostota prometa največja. Istočasno bodo zaposlili stražnike v civilu z zasebnimi avtomobili. V tem času stražnikom ne dovoljujejo nobenih dopustov; vsi morajo biti na svojem delovnem mestu. Prometna policija Je okrepila svojo dejavnost v začetku poletne sezone ob nedeljah in praznikih. Prometni oddelek karabinjerjev je prav tako mobiliziral svoje sile za bližnje praznike. Štiri «giulie», ki jih imajo na razpolago, opremljene z radijskimi sprejemniki in oddajniki bodo skupno s posadko neprestano na cestah naše pokrajine od 11. do 17. avgusta. Kakor je razvidno iz gornjih podatkov so prometni organi, ki so postavljeni, da skrbijo za varnost na cestah, s svoje strani napravili vse, da bi bili kos povečanemu turističnemu prometu v dneh pred in po velikem šmarnu. S tem pa se možnosti nesreč, zastoja v prometu in drugih nevšečnosti, ki se pojavljajo ob takšnih priložnostih, še niso zmanjšale. Potrebno je predvsem aktivno sodelovanje koristnikov ceste. Od njih je v prvi vrsti odvisno, če bodo poletne počitnice služile razvedrilu, ali pa bodo predstavljale za voznike muko, če ne še celo kaj hujšega. Zaradi tega naj se V3i, ki se te dni odpravljajo na pot, zavedajo svojih odgovornosti za sebe in za bližnjega ter po svojih najboljših močeh pripomorejo, da se bodo šmarenski prazniki dobro čili. veliko- zaklju- Prekopali so 170 italijanskih in avstrijskih vojakov Danes dopoldne so na pokopališču v Redipuglii pokopali 16 italijanskih vojakov, ki so jih skupno s 154 avstrijskimi vojaki pred dnevi našli zakopane v skupni grobnici nekje na Krasu. Svečanosti so z italijanske strani prisostvovali predstavniki vojske in ustanove za počastitev spomina padlih, z avstrijske strani pa konzul. Vsi vojaki so padli v prvi svetovni vojni. Avstrijskih vojakov niso pokopali na pokopališču v Fogllanu, kjer so doslej zakopali že 15.000 padlih avstrijskih vojakov, ampak jih bodo jutri pokopali na novem pokopališču v Palmanovi, kjer bodo odslej dalje pokopavali vse na novo odkrita trupla avstrijskih vojakov; fogliansko pokopališče je namreč že popolnoma zasedeno. V Alpah in v Karniji v nedeljo dve žrtvi gora Včeraj so v pogorju Mužcev našli truplo občinskega svetovalca iz Tarčenta, 44-letnega Augusta Vol-pa, ki se je v nedeljo odpravil na izlet v hribe. Našla sta ga dva vojaka alpinskega oddelka, ki Je pregledoval področje, kjer se je Volpe zadrževal. Ugotovili so, da mu je zdrsnilo ter je strmoglavil kakšnih 30 metrov globoko v prepad. Pri padcu se je udaril v glavo; raz- •mhiihihiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiihiiiiiiihihiiiiiiihiiiiiiiiiihiihiiiihiiihiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiuuiiiiihiihhi SMRTNA PROMETNA NESREČA V TRŽIČU Kolesar izgubil življenje zaradi izsiljevanja prednosti Upokojenec Manne ni iz Tržiča je prečkal pot nasproti prihajajočemu avtomobilu V triiški bolnišnici je v ponedeljek nekaj pred polnočjo umrl 67-letni Giuseppe Masseni iz Tržiča Ul. Androna del Sergi 6. Ko se je v ponedeljek zvečer po Ul. Romana peljal s kolesom domov, ga je povozil avtomobilist 40-letni Attilio Volovich iz Ul. Romana 126, ki je po poklicu strugar. Masseni je v Ul Romana zavil na levo stran ter tako izsiljeval prednost pred Volovichevim fiatom, ki se je pripeljal iz nasprotne strani. Hudo ranjenega kolesarja so odpeljali v bolnišnico, kjer je umrl zaradi zloma stegnenice, desnega gležnja ter notranjih poškodb. Zlom zaradi padca z lestve Občinski paznik Mario Scapin, 52, Je šel na gradbišče osnovne šole v Farro nadzorovat delo. Padel je z lestve in si zlomil levo piščal ter se ranil po levih mečih; v bolnišnico so ga pripeljali z rešilnim avtom Zelenega križa kjer se bo zdravil 15 dni Otrok pod avtomobil V Ul. Duca d’Aosta Je včeraj popoldne avtomobilist Emilio Di Bar-bora iz Mariana povozil 6-letnega Sandra Cianettija iz Varese, ki je na počitnicah pri teti Ntftalii Žigon, bivajoči na Tržaški cesti 15. Otrok je bil s teto v Ul. Duca d’Ao-sta ter je stekel naravnost na cesto pred avto. Ker je bil avtomo bilist uren, je preprečil hujše posledice. Otrok se je pri padcu udaril v levo roko. Avtomobilist ga je odpeljal v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. Z avtom v jarek Na poti v Gradež se je na odcepu ceste proti Cervignanu zapeljal s fiatom 500 v jarek paznik 60-let-ni Ermanno Sartori iz Ul. Semina-rio 26. Dr. Fontanin ga Je pripeljal v goriško bolnišnico, kjer so mu obvezali rane na ustnici in bradi. Okreval bo v 15 dneh. bil si je lobanjo ter bil na mestu mrtev. še vedno pa pogrešajo univerzitetnega študenta Iva Zanittija iz Vidma, ki je odšel na izlet v hribe blizu Sappade. Akcija za najlepši balkon v Čedadu Turistična organizacija Pro Ci-vidale je začela zanimivo akcijo med čedadskiml meščani: razpisala je natečaj za najlepši balkon. Konec meseca se bo zaključila, do takrat pa bo komisija pregledala, kateri Je bil okrašen z naj lepšim cvetjem. MED VČERAJŠNJO NEVIHTO Ponoči je strela na Oslavju udarila v Klanjščkov senik Zažgala je 15 stotov sena . Zaradi dveh neviht se je ozračje na moč ohladilo Dež, ki je padal včeraj popoldne, je na moč ohladil ozračje na Goriškem. Temperatura se je v štirih urah znižala za 10 stopinj. Ob 12.30 so zabeležili najvišjo temperaturo 27,6 stopinje, štiri ure kasneje, in sicer ob 16.30, ko je dež začel po-jenjevati, pa samo 18 stopinj. G zračje se je močno ohladilo že ponoči, ko je na Goriškem divjala huda nevihta. Bliskalo in treskalo je, vmes pa deževalo. Nekaj po drugi uri čez polnoč je strela udarila v senik Antona Klanjščka z Oslavja štev. 4. Vžgala je seno, ki je bilo pred okrilom, Domači so ogenj opazili ter ga nemudoma začeli gasiti. Poklicali so gasilce, ki so bili ob 2.30 že na Oslavju. Uspeli so omejiti požar, 111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 Izvršni odbor KPI proučil stališča strank levega centra Od KD zahteva dosledno uresničitev njenih prejšnjih stališč, od PSDI pa premostitev protislovenskih pomislekov Tiskovni urad goriške federaci- svetovalcev, ki so po zakonu (po- Uradi INAM 16. avgusta zaprti INAM sporoča, da bodo v ponedeljek 16. avgusta zaprti uradi, am-bulatorijl in lekarna na pokrajinskem sedežu INAM. je KPI nam je poslal v objavo poročilo o sestanku izvršnega odbora, na katerem so proučili negotov politični položaj, ki se je pojavil na Goriškem zaradi nesposobnosti Krščanske demokracije in PSDI, da bi se pogumno na e-noten način in brez diskriminacij spoprijeli z vprašanjem sestave večin v krajevnih ustanovah. «Kar zadeva PSI — pravi sporočilo — predstavlja pozitivno dejanje njena premostitev predsodkov nasproti SDZ*. Sporočilo nadalje pravi, da je takšen predsodek škodljiv, zakaj samo s pomočjo enotnosti vseh demokratičnih sil narodne manjšine je mogoče rešiti vprašanje njenega avtonomnega razvoja. Na takšen način je mogoče započeti splošno demokratično razpravo, ki mora u-poštevati daljnovidno politiko civilnega sožitja in sodelovanja med Italijani in Slovenci v tej obmejni deželi. Zaradi teh razlogov KPI odločno obsoja šovinizem in banditizem v Trstu, ki narekujeta ponovno enotnost vseh demokratičnih protifašističnih sil, Italijanov in Slovencev, proti vsakemu obnavljanju fašizma in nacionalizma, za katerima se na družbenem popri-šču skrivajo nazadnjaški interesi. Obenem zavrača vsakršno diskriminacijo nasproti slovenski manjšini ter poudarja njeno pravico, da je primerno zastopana v vseh organih oblasti, na vsakem nivoju, od poslanske zbornice navzdol do krajevnih organov. Takšno stališče je KPI vedno dosledno izvajala. Sedaj naj KD ravna v skladu s svojimi poprejšnjimi stališči, PSDI pa naj opusti svoje protislovenske pomisleke; obe stranki naj dokažeta, da hočeta ustvariti tolikokrat poudarjena demokratična načela. Nadalje KPI poudarja, da je propadla globalnost v pogajanjih za levi center, ker so v Gradežu ostvarili enobarvni odbor svetovalcev KD in ker je PSDI dovolil svojim sekcijam, da v »posameznih občinah* ugotovijo dejanske možnosti za dosego krajevnih sporazumov. Stranka izraža zaskrbljenost, ker pri obstoju številnih vprašanj, kot so tekstilna kriza, kriza v kmetijstvu, v podjetjih IRI, gradbeništvu itd. najvažnejše ustanove še ne delujejo. Izvršni odbor odobrava pobudo komunističnih trebna je ena tretjina svetovalcev) dosegli sklicanje občinskih svetov v Gradiški in Krminu, da se doseže razčiščenje v posameznih mestih. Ob koncu stranka poudarja svojo naklonjenost novim večinam, ki bodo brez diskriminacij uresničile napredne programe ter rešile važna vprašanja naše dežele, ki jih leVi center ni sposoben rešiti ampak jih celo še bolj zaostruje. CORSO. 17.00 »Super raplna a Milano)), Adriano Celentano In Clau-dia Mori, italijanski črnobeli film, mladini pod 14 letom vstop prepovedan, VERDI. 17.00: «Fuoco Fatua», M. Ronet in J. Moreau; črnobeli film. MODERNISSIMO. Zaprto do 18. avgusta. VITTORIA. 16.30: «Italiani brava genteii, Arthur Kennedy, Raffae-le Pišu in Andrea Cecchl; črno-beli film ltalijansko-ameriška-ru- ska koprodukcija. CENTRALE. 17.30: «Sfida agli In-glesi/>, Hardy Kruger; črnobeli nemški film DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna KUERNER. Korzo Italia št. 10, tel. 25-76. TEMPERATURA VCERA.I Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 27,6 stopinje ob 12.30, najnižjo 18 ob 16.30; povpreč. ne dnevne vlage 90 odst., med noč no nevihto je na letališču padlo 10,5 mm med popoldansko pa 4 mm dežja, skupno 14,4 mm. niso pa preprečili uničenja sto stotov sena. Klanjšček je utrpel za 15.000 lir škode, ki je krita z zavarovalnino. V Pevmi bodo pokopali priletnega vaščana Danes bodo na vaškem pokopališču v Pevmi pokopali Ivana Per-soljo, po domače Nute, ki je v ponedeljek zvečer umrl v civilni bolnišnici v starosti 81 let. Pokojnik se Jo rodil v Brdih ter se Je že pred desetletji preselil v Pevmo. Zapustil je ženo in dva odrasla o-troka. Vaščani izrekajo prizadeti družini Iskreno sožalje. Smrt v Sovodnjah Včeraj dopoldne je po dolgi bolezni doma umrl 56-letnl Alojz Tomšič («Hlapčev») iz spodnjega koncu Sovodenj. Zapustil Je ženo Marijo ter hčerki Marijo in Slavko. Pogreb bo danes ob 18. uri iz hiše žalosti na domače pokopališče. Pokojni je bil zaveden Slovenec ter Je vestno prebiral naš list. Prizadeti družini Izrekajo sožalje prijatelji in znanci; pridružuje se Jim tudi naš list. HiiHiilMiHHlimiiiMiiiiiiHiiiiit;; NA 110 .JARDOV HRBTNO Svetovni rekord dvanajstletne Karen Muirove BLACKPOOL, 10. — Dvanajstletna Južnoafričanka Karen Muir je danes izboljšala s časom 1’08”7 svetovni rekord na 110 jardov hrbtno. Današnji rekord je Muirova izboljšala med angleškim plavalnim prvenstvom v Blackpoolu. Prejšnji rekord — 1’09”5 — je pripadal An-gležiniji Lindi Ludgrove. ITALIJANSKO PLAVALNO PRVENSTVO V MILANU Včeraj zaključek s štirimi novimi državnimi rekordi MILAN, 10. — Tudi med zadnjim dnevom italijanskega plavalnega prvenstva niso manjkali rekordi: teh je bilo danes v bazenu Bonacossa v Milanu kar štiri. Najbolj nepričakovano je prišel rekord na 200 m prsno, ki ga je dosegel Gian Corrado Gross. Sergio Gre-gorio je osvojil naslov tudi na 1500 m dolgi progi, kjer je končal samo 2 desetinki sekunde od dr- žavnega rekorda. Tega pa je dosegel na 800 m. Tudi med dekleti sta padla dva nova italijanska rekorda. Luciana Massenzijeva je prvo progo v šta feti 4x100 m v štirih slogih izbolj- šala rekord v hrbtnem slogu, štafeta Lazia pa je, posebno po zaslugi odlične Beneckove, izboljšala ženski klubski rekord na 4x100 m v štirih slogih Tehnični izidi današnjega dne prvenstva so naslednji: HIHIHHIIHinHIIIIIHIIIlllHIIIHHIHHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllHIHIIIHHIWIIIIIIIIIIIIHIIIIIIHIIIHlllllllllllHIHIII senzacijo, ker v Sovjetski zvezi plavanje še ni doseglo izredne kvalitete, Belits-Geiman pa vendar ni neznano ime v bazenih. Plavalec se je rodil 16. februarja 1945 v Moskvi. Z 10. letom je prvič zaplaval v tekmovalnem bazenu. Plavalec je visoke postave (186 cm), njegova normalna teža pa je 73 kg. V ospredje je v Sovjetski zvezi prišel že leta 1963, ko je na državnem prvenstvu osvojil prvi mesti na 400 m prosto in v štafeti 4x200 m prosto, na 1500 m pa drugo mesto. Na prvenstvu 1. 1964 je bil ponovno dvakrat prvi: na 200 m in na 400 m prosto. Izbran je bil seveda v ekipo, ki je potovala v Tokio. Pred olimpia-do je bila njegova kvaliteta v teh številkah: 200 m prosto — 2’3”2, 400 m prbsto 4'23”2, 1500 m prosto 17’42”8. Sovjetski rekorder je bil IIIIHIHIIHIIIIIIIIIimillHIIIIIIIIIHIIHIIIHIIIIHIIItlllllllllllllllillllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIHItlllHHIIIIIIHHII PLAVAH JI Nove sile na obzorju S. Belits-Geiman nevarnost za ZDA? Na 1500 m le 3"2 od svetovnega rekorda Prejšnji teden je plavalni svet pretresla izredna vest. V Harkovu je 20-letni študent Semjon Belits-Geiman dosogel nov evropski rekord na najdaljši plavalni progi 1.500 m z rezultatom 17’1”9. Istočasno je plavalec tudi na 800 m popravil prejšnji rekord in z 8’58” kot prvi Evropejec porabil za to progo manj kot 9 minut. Dosežena časa predstavljata za površne poznavalce športa pravo NOGOMET Včeraj' najavljeni zbor Stari ih novi igralci Triestine na stadionu Danes odhod v San Daniele del Friuli Tudi za Triestino je prišla ura zbora in začetek priprav za prvenstvo C lige, kamor je zašla po neuspešnih nastopih v drugoliga-škem turnirju 1964—65. Triestina ima seveda najresnejši namen, da se ponovno povzpne med kadete, vendar lahko merumo, da naloga ne bo tako lahka kot nekateri menijo. Vse bo odvisno od igralcev Ce bodo ti zaigrali kot znajo, jih bomo verjetno ob koncu sezone po- štar 56 let Pogreb dragega pokojnika bo danes ob 18. uri izpred hiše žalosti na domače pokopališče. 2alostno vest sporočajo: žena, hčerki, sestra in ostalo sorodstvo Sovodnje, 11 avgusta 1965 (Pogreb bo opravilo podjetje Pre-scheren. Gradišča, tel. 91-55) zdravljall kot zmagovalce. Sicer je še prezgodaj za podobna razmišljanja, ker je treba počakati vsaj na prve predprvenstvene tekme, ki bodo pokazale na odlike in hibe letošnje Triestine. Stari in novi tržaški igralci so se včeraj polnoštevilno zbrali na občinskem stadionu pri SV. Soboti. Z izjemo Capitania in Vatte, ki se bosta prijavila kasneje, so bili danes prisotni Angileri, Beorchia, Cattonar, Colavatti, Candussl, Can-zian. Dalio, Di Bert, Del Piccolo, Ferrara, Gentili, Iannuzzi, Ispiro, Mantovani, Mariani, Miani, Pez, Palcini, Pontone, Scala, Schipizza, Varglier. in Zerlin II. Vse te so sprejeli predsednik Triestine grof Guarnieri, tehnični komisar dr. An- nibale Frossi in novi trener, ki bo seveda tudi tu pa tam igral, Sadar. Kasneje so se igralci zbrali na sedežu Triestine, kjer sta jim grof Guarnieri in dr. Frossi orisala položaj in jih obvestila o poteku priprav Popoldne so morali vsi na zdrav niški pregled m s tem se je praktično zaključil prvi dan v Trstu. Danes zjutraj bo večina igralcev odpotovala v San Daniele del Friuli, kjer se bodo začele priprave za bližnjo nogometno sezono. V furlansko mestece bodo odpotovali Beorchia, Cattonar, Colovatti, Can-dussi, Canzian, Dalio, Di Bert, Del Piccolo, Ferrara, Gentili, Ispiro, Mantovani, Mariani, Miani, Palcini, Pez, Scala, Vatta, Varglien in Zerlin II. v 7 disciplinah (posamezno in v štafetahLu ^ predstavll pralt. tično popolnoma neznan. V polfinalu na 400 m prosto je startal v isti skupini kot vzhodni Nemec Frank Wiegand, z njim pa je med drugimi plaval tudi Francoz Luyce. Rezultat polfinala je bil naslednji: Wiegand 4’17”2, kot drugi pa Belits-Geiman s 4’19”4 (nov sovjetski rekord), medtem ko je Francoz močno zaostal. Cas Sovjeta je bil četrti najboljši in plavalec je naslednji dan startal v finalu. Prvih 100 m je preplaval v 1’00”5 in je bil v vodstvu skupaj s Schollan-derjem, pri 200 m je bil tretji, pri 300 m že sedmi, na cilju pa osmi s 4’21”4 Belits-Geiman je nato kot prvi startal za Sovjetsko zvezo tudi v štafeti 4x200 m. V polfinalu ie dosegel z 2’2”3 nov državni rekord, v finalu pa je svojo progo preplaval v 2’2"7 in skupaj s tovariši osvojil 7. mesto. Konec sezone in tudi podvigi drugih plavalcev so mladega Se-mjona spravili v ozadje, Sovjeti pa so bili vsi iz sebe, da so končno dobili v prostem slogu tak talent. V letošnji sezoni o Belltsu-Geimanu ni bilo veliko govora. Sovjeti so namreč medtem dobili drugi talent. I6-letni Andrej Duna-jev jo 1500 m preplaval v 17’35’T, čas, ki Je krepko popravil rekord Belitsa-Geimana in je bil obenem eden najboljših časov v Evropi in letos tretji na svetu. Belitsa-Geimana je verjetno 4 leta mlajši Andrej prisilil k novemu podvigu, ki bi postal kmalu svetovni rekord. Na tekmovanju v Harkovu je namreč Rus na 1500 m skušal popraviti svetovni rekord 16’58”7 Američana Saarija in ne samo evropskega 17’27" Madžara Katone. Resne namene Belitsa-Geimana dokazuje vmesni ča* 8’58” na 800 m, ki Je boljši od časa, katerega je dosegel med svojim podvigom Saari in Je tudi boljši od Avstralca Windleja, ki je bil v olimpijskem finalu vse do 1200 m tudi sam boljši od Američana. V drugi polovici Je Belits-Gelmanu svetovni rekord ušel čas 17’1”9 pa je bil vseeno tretji na svetu za 16’58”7 Saarija in 17’1”7 Windleja, dobesedno pa je zdrobil evropski rekord. Belits-Geiman je morda v skrajnem času dosegel izredno znamko, ker bodo imeli te dni svoje prvenstvo tudi plavalci ZDA. ki obetajo potres, vsekakor pa je zanimiv napredek evropskih dolgoprogašev. Za Belits-Gelmanom Je še Dunajev, odličen Je tudi Francoz Luvce (glej polfinale na 400 m v Tokiu!), veliko pa obeta tudi Italijan De Gregorio. Ce tej četvorici dodamo še nemško trojico Kir-schke, Klein in Wiegand, dobimo skupino, ki bi se gotovo uspešno upirala tudi Američanom. BRUNO KRI2MAN MOŠKI 1500 m prosto 1. Sergio De Gregorio (AS Roma) 17’57” 8 2. Alfredo Grimaldi (RN Napoli) 18’13”2 3 La Monica (RN Napoli) 18'24”9 4. Spangaro 18’27’’4 200 m hrbtno 1. Chiaffredo Rora (CS Fiat) 2’18”7 2 Chimisso (Mestnna Nuoto) 2’22”7 3 Della Savia CS Fiat) 2’22”8 200 m prsno 1 Gian Corrado Gross (CS Eser-cito) 2’37”4 (nov ital. rek.) 2. Giovannini (SS Lazio) 2’37”7 3 Lomartire (CS Fiat) 2’49"1 200 m metuljček 1. Giampiero Fossati (Can. Napoli) 2T6”0 2. Vai (Can. Olona) 2’21”2 3. Attanasio (Can Napoli) 2’21”8 2ENSKE 400 m prosto 1. Daniela Beneck (SS Lazio) 4'58”4 2. Noventa (Can. Olona) 5’06”5 3. Cassera (Lib. Bergamo) 5’08”7 4x100 m v štirih slogih 1. SS Lazio (Segrada, Trani, Pa-squaletti, Beneck) 5’00”6 2 CS Fiat (Garbaccio, Schiezzari, Anicich, Camino) 5’03”6 3. AS Roma «A» (Massenzi, Gallet-ti, De Zucco, Costoli) 5’09”2 iMiiiiiiiiniiiii um um n im m mi mini n mn titt mini LETNO POROČILO SIAE (Nadaljevanje s 3. strani) rednih umotvorov. Kinematografska podjetja pa so tožila, da ne morejo naprej. Na račun davčnih vijakov so se številne kinematografske dvorane tudi zaprle. Podatki pa govore, da je bil lanskoletni inkaso kinematografskih dvoran skoraj za 11 milijard višji kot leto prej, ko so inkasirali 140 milijard in pol lir. Toda ta povišek gre na račun povišanja vstopnine, kajti število obiskovalcev se je od leta 1963 na 1964 skrčilo Od 697 milijonov na 683 milijonov. Seveda s tem še ni rečeno, da je bilo lanskoletno skrčenje izredno, saj je najhujšo krizo italijanska kinematografija prebolela pred leti, ko je npr. število obiskovalcev kinematografskih dvoran v nekaj letih upadlo za 140 milijonov in je povprečno število filmskih predstav, ki jlH je italijanski državljan na leto obiskal zdrknilo od 17 v 1. 1955 na 13 v letu 1964. Kljub temu pa je Italija v okviru najbolj razvitih dežel Evrope, še vedno glede tega na prvem mestu, ker tako Nemci kot Angleži, Francozi, Švicarji in drugi še manj obiskujejo kinematograf kot Italijani. Pri tem bi bilo treba dodati še nekaj številk o razdelitvi kinematografskih dvoran na premierske in drugo ali tretje razredne dvorane, pa tudi o različnih vstopnicah, posebno med Severom in Jugom ter med javnimi kinematografi in kinematografi, ki jih imajo v zakupu razne cerkvene in druge ustanove. Toda to bi nas privedlo predaleč in se bomo zato ustavili na kratko pri televiziji in radiu. Za radijsko in televizijsko naročnino so Italijani v minulem letu plačali obilnih 79 milijard lir. Največ je šlo na račun naročnine 5 milijonov televizijskih sprejemnikov, kolikor jih je ob koncu lanskega leta bilo v Italiji. Po nekaterih računih se bo število televizijskih sprejemnikov v prihodnjih letih naglo večalo, kot hkrati upada število TV-sprejemnikov v javnih lokalih, v katerih Jih je bilo ob koncu 1960. leta 103.620, ob koncu lanskega leta pa 95.189. CILJA ERENBURG J Odjuga n. (roman) Jevgenij Vladimirovlč se je oženil leta 1928 z lepo blondinko, Študentko literarne fakultete, ki so jo klicali Maja. Prevzela ga Je z žalostnim pogledom in plaho sanjavostjo. Ali je bila zares takšna, ali pa se je Sokolovskemu le zdela taka. Tar krat je delal v eni izmed moskovskih tovarn in ko je bila noseča, ni našel časa zanjo in končno spregleda), kako se je boječa sanj ar ka spremenila v nemirno in kričavo žensko. Začudeno jo je spraševal: «Ali se dolgočasiš? Zakaj pa potem ne delaš?« Maja je namesto odgovora zajokala. Rodila se je hčerka in Sokolovskl je bil prepričan, da se je njegovo družinsko življenje uredilo. Toda Maja se ni umirila. Vsak večer je moral poslušati iste tožbe: da so prijatelji Jevgenija Vladimiro-viča dolgočasnejši drug od drugega, da to sploh niso ljudje, temveč stroji, in da je sam Sokolovski brezčutno poleno. Pravo življenje je ona spoznala samo v kakšnem ameriškem filmu na večerih VOKS.*) Da mora oddati deklico svoji materi in oditi na Kavkaz, doktorji pač pravijo, da so ji živci popustili. Ko se je vrnila iz Cislovodska, je naznanila možu, da prtič sploh ni okrevala, četudi je jemala kopeli in da je preži- vela strahotno tragedijo in drugič, da se morata takoj ločiti že zdaj, ker bo drugače umrla ali pa pristala v blaznici. In tretjič, seznanila se Je z nekim zelo simpatičnim moškim, ki se zdaj ukvarja s trgovino, prišel je po kožuhovino, ima sicer višjo izobrazbo, Je advokat in končno ni niti komunist, je pa pristaš komunizma, po potnem listu je Belgijec in stalno živi v Bnucellesu, toda po rodu je Rus. Z eno besedo, napravil je že poizvedbe, izstavili ji bodo potni list in čez teden dni bo odpotovala z njim v Belgijo. Seveda bo vzela Mašenjko s seboj, on obožuje otroke, dekletce bo tam šele dobilo pravo izobrazbo. In končno je v vsem to bolje i za Majo i za Mašenjko 1 za SOkolovskega. Jevgenij Vladimirovlč pa jo je prosil samo eno — «Piši mi, kako je z Mašo...« Zena se je raznežila, ga poljubila in mu pustila na neobritem licu dve rdeči progici. Ko je odpotovala, Je Sokolovski spoznal, da je ne ljubi In da je sploh nikoli ni ljubil. Ni se je več spominjal, toda pogosto je videl pred seboj Mašenjko. Sprva mu je Maja pošiljala redno razglednice z gotskimi cerkvami in gradovi in mu sporočala, da Je Mašenjka zdrava. Poslednjo razglednico je prejel tik pred vojno: Maja mu je pisala, da Mašenjka zelo ljubi svojega očima, da ni pozabila ruskega jezika, da jo vsi kličejo Ma-ry, to je bolje kot Marija, v šoli jo imajo za eno najboljših, da pa ne more pripisati nekaj vrstic očetu zato, ker je odšla z učiteljico v kino. Sokolovski je komaj zaznavno dejal: «Ma-ry» in vztrepetal od žalosti, ki je bila v njegovem glasu. Dolga leta ni Sokolovski prejel nikakršnih vesti ln ni vedel, ali je njegova hči še živa. Pred tremi leti je neki inženir, ki je potoval z delegacijo v Belgijo, prinesel Sokolovskemu hčerino pismo. Mary je pisala, da ji je umrla mati še med vojno. V Belgiji je bilo strašno. Rusi so rešili ves svet in ponosna je, ker je Rusinja, študirala je na univerzi, toda pustila je študij in se navdušila nad Izraznimi plesi in vsi ji pravijo, da je zelo nadarjena, ker dajejo tl plesi hkrati ritem sodobnosti ln plastičnost stare Helade. Upa, da se ji bo posrečilo priti za nekaj časa v Rusijo ln tam pokazati svoje plese. Končno pa pripada bodočnost Sovjetski zvezi, zamudila ni nobenega ruskega filma in niti enega predavanja o življenju v Rusiji. Očetu pošilja dve fotografiji — eno iz študentovskih let, druga, manjša pa jo kaže v hitoni, ta je novejša, iz baletne šole. So-leolovski je z jezo skril plesalko v predal svoje mize, dolgo pa je z nežnostjo in začudenjem ogledoval drugo fotografijo, potem pa Jo je obesil na steno in med dolgim gledanjem se je vsakokrat začudil: ni mogel razumeti, da je to dekle z milim obrazom njegova hči, da jo ne ve zakaj imenujejo Mary in da med njima ni prav ničesar skupnega. Odgovoril je hčerki, leto nato pa mu je poslala kratko pismo: odhaja v Pariz, zelo se ji mudi, zelo je zadovoljna in ob tem se je dopisovanje pretrgalo. Po ponesrečenem zakonu se je Sokolovski z nezaupanjem vedel do samega sebe in kadar mu je bila všeč kaka ženska, se je prenehal srečavati z njo. Navadil se je svoje samote in ni sanjal niti o ljubezni niti o druščini. Tako je Živel do svojega petdesetega leta, ko je v tovarniškem klubu srečal žensko, ki je vznemirila njegovo dušo. Ni se spominjal, o čem se je pravzaprav pogovarjal z Vero Grlgorijevno, ko sta se seznanila, toda zdelo se mu je, da o Bachovi glasbi. Kmalu zatem jo Je srečal na cesti ln jo prosil dovoljenje, če sme priti k njej. Pričel jo je obiskovati, ker je vse bolj in bolj čutil nujnost videti nasmeh, ki je osvetlil njen surovi obraz, slišati njen tihi glas in občutiti njeno bližino. Trpel je od nespečnosti, zaspal je takoj, toda sredi noči se je zbudil ln ni mogel znova niti zaspati niti vstati in v teh urah se je spominjal slehernega srečanja z Vero Grigorijev-no, vseh radosti — kajti tako često sta z začudenjem in priznanjem premišljala, da je v njunih sodbah, okusih in nagnjenjih toliko skupnega — vseh pomot v besedah, nesporazumov, njenega rahlega odbijanja, srha, namrščenih obrvi In ljubečih oči, tako gorečih, nerazumnih, kot nevihtna noč ob koncu poletja. Sokolovski sl dolgo ni mogel odgovoriti, kaj ga tako privlači k Veri Grigonjevni, toda nekoč, ko se je Pre" budil dolgo pred svitom, si je rekel: da m vendar Vera moja ljubezen, pozna in edinal Vse življenje je sanjal o njej in jo pričakoval. Nikoli ji ne bom tega povedal, obiskal jo bom jutri ali pa šele čez teden dni, molčal bom ali pa pričel P0" govor o 2uravljevu, o življenju na Marsu, o Churchillu, o potezah, vseeno o čem, samo tega ne bom povedal Moja sreča, moj večer, moja strast! Vera — tako te bom imenoval sam zase — kako vesel sem, da sem te dočakal!... Ni si dovolili pogostih obiskov pri njej, ker se Je bal, d® je ne bi razžalostil in vsakokrat, Kadar se je notranje Pri‘ pravljal na srečanje, se je hkrati veselil in mučil ter čutil, da ni ničesar težjega od tistih besed, ki niso izrečene. Evo, pride, malo posedi, potem pa Vero pokličejo k bolniku, pa tudi če je ne pokličejo, bo pač vstal — čas odhoda je, ne bo g® zadrževala, potem pa spet cel teden žalosti, strasti in pričako-vanja. Danes je takoj opazil, da ni prišel ob pravem času. Vera je bila razburjena, ni pa vedel zakaj ;n potolažiti je ni mogel- Povedala mu je, da je umrl Fedosejev. Otročičku Kudr-Javcova je danes malo bolje in mati je vesela, toda ne ve, da je otrok že vnaprej zapisan smrti Res je sicer, da so v zadnjih letih marsikaj odkrili, toda vseeno... Ljudje zaupajo v medicino, z upanjem gledajo na zdravnika in pričakujejo f®' šitve... Obupen je občutek lastne nemoči!... Sokolovski je odgovoril, da Je človeštvo šele pričelo misliti. Sodobnikom s® zdi razcepitev atomskega jedra skoraj čudež, toda za potomstvo bo to osnovnošolska resnica. Kot odkritje kremena i° ognja ali pa kot izum kolesa Je nekje neka doslednost ih rast, to pa pomeni, da je tudi upanje. «Res je, toda to je še abstrakcija,« Je dejala Vera Grigo *) VOKS — vsezvezno društvo za kulturne stike z zamejstvom (Op. prev ) (Se nadaliuiej UREDNIŠTVO- TRST — UL. MONTECCHI 6, II TELEFON 93-808 Ul 94-638 - Poštni preda) 559 — PODRU2NICA: GORICA: Ulica Silvio PelUco I II. Telefon 33-82 - UPRAVA TRST - UL SV FRANČIŠKA št 20 — Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna 800 lir — Vnaprej-četrtletna 2 250 lir polletna 4.400 lir, celoletna 7.700 Ur - Socialistična federativna republika Jugoslavija; v tednu ln v nedeljo posamezna številka 50 din - Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11 5374 - Za SFRJ ADIT D/S, Ljubljana, Star) trg 3/1., t®1®" fon 22 207 tekoči 'račun pri Narodni banki v Ljubljani 800-14-603-86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir - Muli oglasi 40 Ur beseda - Oglasi tržaške ln goriške pokrajine se naročajo pri upravi. * _ jz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societa Pubblicita Italiana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja tn tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst _