jJBIDNISTVO ZARJK ic v IjubljM". I-rjim-isl- ulic« i-t. » (liskama I. nadstr.). Uradi, ure za stranke m- <>c ne ■ prejemajo : : : KaROCNIKA ■ celoletna po pošli ali s poSUjanjem na ilom ?;i Avnro-Oursko in Bosno K 21-60, polletna K 1C-80. cetrllelna K r, 40 mesečna K 1-80; /a Nemčijo celoletno K 26 40: za 'ostalo inoifmslvo in Ameriko celoletno K ut)'-. : Posamezne številke po 8 vin. /.AK.fA i/ltaju vsali 'Kino Idealu«. Ta spored ima tudi dve lepi veseloigri in zanimivi Pathe Zurnal. V soboto »Krvavi poljub e dramatična zgodba iz balkanske vojne. Drugi teden »Kolo sreče«. Idrija. — »Slovenski Narod« od sobote se je čisto po nepotrebnem obregnil ob naš dopis v »Zarji«, kjer smo pisali, da je »Delavsko bralno dru- Za resnico. Roman. Spisal Jožef L a i c h t e r. (Dalje.) XVIII. Kvapil se ie posili smejal in prikimaval Otokarju, toda njegove oči so begale zmedeno, tesno proseče po tovariših. Toda ni imel poguma, da bi se oglasil, obračal se je le za Sou-marjem. kakor da išče pomoči. In ko se Sou-mar ni zmenil za to, ker se je prepiral z Jen-šovskirn, je mislil, da mora že tako biti in da ni druge pomoči. Potegnil je nekoliko požirkov iz svoje steklenice, gledal okrog sebe in si prizadeval prilagoditi se okolici. Natakarica s pasom okrog ledja in z denarnico, obešeno na pasu. je vsak hip prinašala pivo in odnašala prazne steklenice. Potem je odprla duri. da bi izpustila dim, katerega se je nabiralo čim dalje več. »Toda, Ladko«. je naglo vzkriknil Otokar, ko je prepir med Soumarjcm in Jenšovskim postajal čimdalje burneji, »ali veš. kakšen zagrizen naprednjak je Soumar?« »Kakšen naprednjak?« je vprašal Kvapil nesmelo. »No. naprednjak!« Jezus, on ne ve. kakšen naprednjak!« In od vseh strani so se stikale glave in odmevali glasovi: »On ne ve. kakšen naprednjak!« štvo« v Idriji bilo svoj čas več ali manj pod vplivom inteligence, ki se ni za gmotni položaj delavstva nič brigala; povedali smo tudi. da bo novo konsumno društvo na liberalni podlagi, od katerega bodo morda imeli oni. ki se bodo v to zapletli, le škodo. Narodov dopisnik pravi, če hočemo imeti boj med naprednimi strankami v Idriji, da ga lahko imamo. Ako hoče dopisnik »Sl. Naroda« pričeti z nami boj zaradi omenjenih vrstic, ie nam tudi prav. dasi nismo s tem namenom pisali, ampak smo le konstatirali nekaj zgodovinskih dejstev. Ce bi prišli zaradi tega v boi z napredno stranko, potem bi bili primorani marsikaj porabiti, kar sicer ni bil naš namen. Kar pa se tiče novega konsumnega društva. želimo vse najboljše onim, ki ga snujejo, le to se nam zdi, da so se spomnili zadružnega dela nekoliko prepozno. Da bi pa bil v našem občnem konsuinnem društvu oni. ki ni socialist. pod tujo streho, to je pač pretirano, kajti v naši zadrugi veljajo samo društvena pravila in •nič drugega. Se bolj neumestno pa je podtikanje, da se hočemo s tem prikupiti še boli klerikalcem, ker doslej se pač ne zavedamo, kdaj da bi bili skušali se klerikalcem prikupovati, temveč je klerikalce članek, vsled katerega je 'dopisnik »Slovenskega Naroda« užaljen, isto-tako. če ne še boli zadel kot naprednjake. Strpni smo nasproti vsakemu političnemu mišljenju v kolikor dopuščajo to naša načela in zahtevajo okolščine. Več pa nismo bili še nikdar in tudi ne bomo; o tem se bo lehko prepričal tudi dopis-nik. ki se za naše delo zanima, morda kmalu. Štajersko. v~7 Celje, Odkar so se celjski krojaški pomočniki organizirali in dosegli potom organizacije boljše mezde, tarifne pogodbe, zdravju ugodne razmere po delavnicah, so postali naši mojstri, posebno v slabih sezijah, silno brutalni. Največji pregaujač med vsemi mojstri je pa naš stari znanec — Johan Mastnak. Temu možu, ki ie bil svoje dni največji siromaček. pa si je z izkoriščanjem dclavcev precej opomogel, ie silno zrastel zadnje čase greben. Silno mu je žal, da so minuli oni časi. o katerih tako rad pripoveduje, ko je dal delavcu za en liter piva, pa mu je garal vso noč. Sedaj je pa ta prokleta socialno demokratična organizacija delavce tako shujskala — tako toži Mastnak — da ni mogoče delavce nikdar zadovoljiti. 9. julija je dobil Mastnakov vajenec, ki bo vsak čas prost, za malico plesniv kos kruha. Vajenec je vrnii kruh gospej, ker ga ni mogel uživati. Ali gospa mu je dala pri drugi malici prav tisti kos kruha. Nato so pa pomočniki poslali vajenca k mojstru, da mu pokaže kruh, ker so mislili, da bo »kunštni* Mastnak izprevidel, da takega kruha ne more nihče uživati. G. Mastnak je vajenca za malico oklofutal! Res, lep mojster ta Mastnak. Ali Še lepše pride. Prihodnji dan je hotel oklofutani vajenec izstopiti iz Mastnakove »šole«. Ali sedaj je bil ogenj v strehi. Mastnak je namreč začel tako kričati v delavnici. da so obstajali ljudje na ulici. Kakor jesihar se je drl na zavednega delavca: »Vi ste naj-veči hujskač v Celju, suft, vi ste zaupnika Ko-sela vodili povsod okolo, meni je vseeno, če ostane moja delavnica vse leto zaprta.« Nato je Mastnak takoj odpovedal enemu pomočniku na 14 dni. Vodstvo organiziranih krojačev je zahtevalo od Mastnaka pojasnilo za odpoved, a do danes še ni odgovoril. Pravijo, da zato'ne’ ker se nemškutar Mastnak ni naučil še pisati! Mastnak pa ni imel še dovolj; ker ve. da njegovi pomočniki ne marajo delati z neorganiziranimi krojači, je najel Zorzinrja, znanega hujskača proti naši strokovni organizaciji. Mastnakovi krojaški pomočniki pa so izjavili, da ne delajo drugače z Zorzinijem, če se organizira. In Mastnak je iznova vzkipel in je takoj odpovedal petim delavcem. Ker ga je pa najbrže čez nekaj časa začelo skrbeti, kako da bo šla obrt brez delavcev, je enemu pomočniku preklical odpoved. Ta pa se je Mastnaku lepo zahvalil za prijaznost, ker mu je delavska solidarnost več vredna nego Mastnakove dobrote. Pri vsem tem je pa prav zabavno opazovati celjske krojaške mojstre. Hudi nacionalisti so vsi_ skupaj, nemški in slovenski, in če ni drugače si za »narodne svetine« razbijejo tudi buče; kadar je pa treba nastopiti proti delavcem, takrat so pa drug drugemu kakor bratje m slovenski mojster ne bi vzel slovenskega delavca. ki ga je pregnal z dela nemški mojster, tudi če bi stradal. Delavci, v tem pa res lehko In ko Kvapil- v resnici ni vedel ter se zmešan oziral z drugega na drugega in zlasti na Soumarja. katerega obličje se je grozno stemnilo, so mu začeli vsi vprek razlagati, kakšen naprednjak je Soumar. »Torej vi res ne veste — res ne veste? Niti o Kreutzerjevi sonati ne veste? Niti o tem njihovem evangeliju ne veste?« »Ne — ne vem!« »No, Ladko«, je kričal Otokar, »to bi ti moral brati, to moraš brati. Počil boš! To ti je oslarija! Vsaj so jo morali celo konfiscirati!« V tem hipu je Soumar. bled in tresoč se na vsem telesu, poskočil s sedeža. Toda Jen-šovski ga je popadel in potisnil na stol. »I kaj park! Nikar se ne spozabi!« je iz-pregovoril zviška. Kvapiiu pa je dejal: »Veste, prijatelj, zasramovati institucijo zakona. tega nam je bilo najmanje treba! To in naprednjaštvo, to je norost, Soumare. In ko mi pridemo na univerzo, hočemo živeti malo bolj veselo, a človek bi se ženske suknje ne smel niti dotakniti? Ali smo mari norci? Zakaj pa so ženske na svetu? Soumare. s tem se lahko daste našopati! Po receptu Kreutzerjeve sonate bi morali biti sami svetniki in angelji na zemlji, zakonsko življenje bi moralo izginiti in mož bi moral živeti z ženo kakor brat s sestro. Saj je to prava pravcata norija!« »Da, za vas — lumpe,« je vzkliknil Soumar, »je to prava pravcata norija!« »Dovoli, ne žali nas! Norija je to! Vi torej ne poznate niti niihovega časonisa?« se ie zopet posnemamo mojstre: bodimo mednarodni kadar gre za naše koristi. Krojaške pomočnike prosimo, da naj ne sprejemajo sedaj dela pri Mastnaku v Celju. Ce pa pridejo v Celje, naj se prej zglase pri krajevni skupini organiziranih krojačev. — Na potu v šolo je utonila. Iz Maribora poročajo: 25. julija sta šli 14letna Cirila Kune-jeva in njena dvanajstletna sestra v Marenberg v šolo. Pot v šolo pelje čez potok, ki je vsled zadnjega deževja prav močno narasel. Brv čezenj je bila brez ograje in mlajša sestra je svarila starejšo, da naj ne hodi čez brv. Cirila Ku-nejeva je šla na vkljub temu čez brv, na brvi ie izpodrsnila. padla v potok in pred očmi sestre utonila. Voda je odnesla truplo do Drave, kjer so potem dobili utopljenko. Koroško. — Za alkohol vse. Iz Beljaka poročajo: Ključavničarski pomočnik Libošeg je stavil za liter piva z nekim monterjem, da preplava Dravo na določenem mestu. Pri Kastnerjevi tovarni za sodavico je skočil Libošeg v Dravo in plaval po vodi navzdol. Nekoliko proč od kavarne »Drau» je pa naenkrat izginil pod vodo in ni prišel več na površje. Vzlic skrbnemu iskanju niso mogli dobiti Libošega. Istra. — Deželna konferenca. Politični odbor deželne organizacije Jugoslovanske socialne demokratične stranke v Istri sklicuje tretjo deželno konferenco 7. in 8. septembra t. I. v Opatijo in predlaga sledeči dnevni red. L Otvoritev in Konstituiranje. 2. Poročilo deželnega političnega odbora. 3. Splošna volilna pravica za deželni zbor in občine. 4. Tisk in agitacija. 5. Ureditev strankine ekonomije. 0. Razni predlogi. 7. Volitev deželnega političnega odbora. Na konferenco so povabljene vse politične organizacije ter strokovno in gospodarsko organizirane skupine. Člani stranke so kot gostje dobro došli. Reklamacije in predloge članov ter organizacij za to konferenco je treba pismeno poslati tajništvu v Pulj, Cliva Casello štev. 2. — Ljudski shod. Ob priliki deželne konference priredi istrska deželna organizacija dne 7. septembra ob 11. dopoldne v Opatijji ljudski shod z dnevnim redom »Socialna demokracija in delavsko ljudstvo«. Poročal bo sodrug Etbin Kristan iz Ljubljane. Sodrugom v Opatiji in bližnjih krajih priporočamo, da razvijajo pridno agitacijo za ta shod. — Razmere v vojaškem podjetju. Iz Stiv-njana pri Pulju nam pišejo: Kdor bi mislil, da imajo v ces. kr. podjetjih kaj več socialnega duha. kakor pri privatnih izkoriščevalcih, bi se zelo motil. Vsaj v tukajšnjem artilerijskem orodnem skladišču imajo take navade kakor pri pravih kapitalističnih pijavkah. Tukaj smatrajo menda delavca za vojaka brez uniforme in mislijo, da nima nobene druge pravice kakor držati jezik za zobmi. Silna draginja je prisilna tukajšnje delavce, da so prosili za zboljšanje plač, ki se nikakor ne vjemajo s sedanjimi potrebami. Kdor pogleda v Pulju na trg in v prodajalne, se bo le Čudil, da so delavci tako dolgo molčali. Ko je bilo trpljenje le že preveliko. so cflelavci prosili za zboljšanje mezde. Ali slabo so poznali svoje gospodarjel Če bi bili le zavrnili delavsko prošnjo, bi bili rekli: To se zgodi tudi drugod; bo pa treba še prositi in misliti še na kakšne druge korake. Ali ne! Namesto zaprošenega zboljšanja so dobili delavci odgovor, da se jim plače — znižajo! In res. znižali so trikronske mezde za 20. one po 2 K 60 pa za 40 vinarjev! Prošnjo za regulacijo plače torei še kaznujejo, in sicer z naj-brutalnejšo kaznijo, s povečanjem bede delavcev in njih družin! Delavci so morali to sramotenje še molče pogoltniti, ker so bili brez mov*. Ali to postopanje erarične oblasti jim je odpno oči. StaH so dotlej pod varuštvom NDO., ki jim pa že zaraditega ni mogla pomagati, ker hočejo gospodje v puljskem »Narodnem domu« imeti dobre stike z vsem, kar je ces. kr. Delavci so spoznali, da imajo socialisti prav. ko uče. da se mora delavstvo združiti in postat? močno, ako hoče doseči svoje pravice. Iz tega spoznanja je takoj izvajalo posledice, pa Jtf vstopilo v organizacijo socialističnega delavstva. V njei se bodo pripravili na boj. brez katerega ne dosežejo ničesar. V »Narodnem domu« je pa ognej na strehi. Z obrekovanjem socialistične stranke in sodrngov, ki delajo v organizaciji, bi radi odvrnili delavce v Stiv* njanu od edine prave poti, da bi si zopet pridobili ljubezen ces. kr. gospode. Ali delavstvo je prekruto občutilo, kaj sc pravi. Če ni moči in zaslombe pri splošni delavski armadi, in hru-Ijenje iz NDO. bo zdaj zaman. Kdor se je že opekel, ve. kaj je ogenj. Trst. — Izlet n»i Triglav priredi letos »Ljudski oder« dne 1. avgusta pod vodstvom izkušenega sodrugn-turista za vse sodruge in sodružice, ki se hočejo osvežiti v čistem planinskem zraku, uživati lepoto naših gora. ki je nam mestnim ljudem tako tuja in nepoznana. Vsi oni, ki se hočejo vsaj za nekaj dni otresti mučnih skrbi in neprijetnosti vsakdanjega življenja, vsi tisti so vabljeni in pozdravljeni! Izlet traja štiri dni Odhod je iz državnega kolodvora v petek' 1. avgusta ob 9. dopoldne. Potrošek k večjemu do dest kron na dan z vožnjo vred. Podrobnosti glede programa, opreme in potrebščin, ki jih je vzeti- seboj, se izvedo v »Ljudskem odru«. _, nekaj o nedeljski nesreči na železnic! v Irstu. O tej nesreči, katere žrtev je bil težak s. Gergič, smo dobili od jako zanesljive strani sledeče podatke. Gergič je bil s svojimi tremi sinovi v Velikem dolu na Krasu. Vračajoč se v Ti st je stopil zvečer v Nabrežini v vlak ki je prihajal iz Gorice. Ves čas vožnje se je šalil. Blizu lista je stopil v vlaku na pločišče Takoj za mestom, ki blizu Trsta Prekorači miramar-sko cesto, napravi vlak ozek ovinek Tu so se vozovi stresli in Gergič je izgubil ravnotežje ter padel pod vlak med vozove Vlak je šel čezenj in mu odtrgal glavo. Kakor vedno je tudi tej nesreči kriva uprava železnice s svojo pretirano varčnostjo ki postaja že umazana. Noben voz III. razreda pri vlaku ni imel signala za alarm. Zato so ga Potniki tudi zastonj iskali v trenotku nesreče. Vlak je bil prenapolnjen, tako da so bili potniki primorani pri vseli vozovih stati na pločiščih. ker v vozovih ni bilo prostora. Notri- je pa vladala taka vročina da so mnogi potniki stopili na pločišče med vožnio Med temi je bil tudi Gergič, da ravni pri vozu. kjer se je peljal Gergič, je manjkala pri plo-čiscu predpisana ograja in manjkal je tudi kos železnega poda ki omogoči prehod iz enega voza v drugi Gergič. ki se je ves Čas vožnje pogovarjal z drugimi potniki, ni opazil tega ne-dostatka. Ko se je voz pri omenjenem ovinku stresel, je izgubil Gergič ravnotežje hotel ie položiti nogo v smer, kjer bi moral biti pod in ie tako padel med vozove. Razmesarjeno truplo nesrečnega Gergiča je ležalo na progi od 6-55 do pol 10 zvečer. Osebe, ki so se peljale z Gergicem, trde, da je zgrešila »Edinost« in-famno laž nad nesrečnikom, ko ie trHila da le bil vinien. Bil ie paS veselo vS* pa ne. ker to n. bila njegova navada. Po nesreči je zel el neki potnik, da ga zaslišijo in vzamejo na zapisnik, kar bo povedal. Odgo-voiilo.se l1*11 i.e' n.al^re ^ iiamestništvenemu svetniku. I o je torej žalostna resnica o tej nesreči. povzročeni po umazani štedljivosti lužne železnice ki venomer spravlja z nevarnost svoje uslužbcnce in potnike III razreda katerim ustreza vedno z umazanimi, nerabnimi in starimi vozovi. Razume se, da bo uprava železnice dolžna plačati družini posledice nesre-če, ki jo je sama zakrivila. — Nedeljska veselica, ki jo priredi pevski zbor »Ljudskega odra« v gostilni Gombač pri .Y’ J.lu 111 ,in ne more biti ena izmed navadnih naših priredb Naš pevski zbor ne mara biti le navaden odsek »Ljudskega odra« Kakorkoli stremi prav resno za tem. da doseže v umetniškem oziru popolnost in da postane močan želi tudi biti važen faktor v naši vsestranski kulturni organizaciji. Dejstva da je prevzel pevski zbor nalogo urediti lepe prostore v Rojanskem okraju ne le zase marveč tudi za mnoge druge naše kulturne, 'politične, strokovne m športne organizacije ni mogoče dovolj oceniti in pretvoriti. Obširne prostore potrebuje pevski zbor; potrebuje jih naša pravkar ustanovljena mladeniška organizacija s svojimi mnogimi odseki, ki se razvijajo nepri- , čakovano hitro in lepo. Rabile jih bodo naše obrnil h Kvapiiu. »Ne — ne poznam,« je Kvapil odgovoril jedva sopeč. »Jezus, on ne pozna niti njih časopisa!« se je znova oglasilo od vseh strani. In začeli so mu razlagati vsi vprek, kako se je nekaj prenapetih filologov in filozofov navzelo tujih misli. in kako bi radi reformirali celi svet, dasi jim teče še mleko po bradi. Povedali so mu. kako so utemeljili svojo stranko, kako so se utihota-pili v dijaško društvo in spodobne ljudi, na primer i Jenšovskega, izgnali, kako so ustanovili svoj časopis in kako celo knjige izdajejo v svoji zalogi, take knjige, kakor na primer »Kreutzerjeva sonata«, ali Stuarta Milla »Pod-ložnost žen« ali Limanowskega »Zgodovina socialnega gibanja v 19. stoletju«. »In če bi vam odpustil vse,« se je naglo razsrdil Jenšovski naravnost proti Soumarju iztezale roko. »vašega internacionalizma vam ne odpustim. Saj bi se«, obrnil se je zopet h Kvapiiu, »zaradi socialnega vprašanja združili i s hudičem, še celo z Nemci. Njim je socialno vprašanje vse in domovina nič. Kaj neki narod — kaj narod, to je že premagana stvar —« »Bodi tako prijazen,« ga je pikro prekinil Soumar, »in govori le resnico ter si ne škoduj! Kakor da bi tako zelo služil temu narodu.« Toliko da so bile te besede izgovorjene, so se Jenšovskemu zabliskale oči in sedaj je i on skočil s stola. »Kaj — kaj. jaz da ne služim narodu? In to boš ti klobasal, ti . . .« »Po gostilnicah znate kričati, to ie sveta resnica!« je vzkliknil Soumar zaničljivo. »Kdo zna kričati p0 gostilnah? Kdo?« In vsi ^so obsuli Soumarja in začel se je prepir. Jenšovski je tulil in vsi okoli so mu pomagali. Gostilnica je bila polna kriča. a Kvapil je tu stal omamljen; nikdar še ni doživel kaj podobnega. »Nenravna, pusta branža ste!« je klical med vrišč Soumar. »In ti« — se je obrnil k Jenšovskemu — »ti si drugim le v sramoto. Naj nam že očita tisti internacioiializem kdorkoli samo da je drugaeč spodoben človek, toda ti si skratka lump.« »A vi ste nedolžni otročiči — ne vi hinavci?« je vzbrubnil Jenšovski steklo. »Kdo pa ve. kaj ti potuhnjenci kje počenjajo? Če imam rad žensko ali ne, če izpjjem eno steklenico več ali manj, s tem narodu ne škodujem niti ne koristim. Največji možje, največji dobrotniki človeštva, celo svetniki so pili in se ljubili z ženskami, toda samo ničvredneži so pozabljali na narod.« In pri tem je Jenšovski pihal in op-etal z rokami, da mu je padel nanosnik na mizo. »Plačam, plačam!« je kričal Soumar. »Pojdite. niti minute ne bova več tu,« je klical Kva-pila. »Mislil sem si: enkrat vendar pojdi med nje. Toda tu jih vidite, kakšna golazen je p !« Ta beseda je pa znova vse razkačila, šum je bil še večji in Soumar Je bil skoro prisiljen odteči iz gostilne. H<>tel je vzeti Kvapila s t* boj. toda Otokar je držal Kvapila. >Ladko. ne smeš. s tem fanatikom .ne smeš. Z mano pojie*. pri meni se nasoiš.« ■irokovne organizacije m rabil lil bo z^vni odsek, ki že dolffo zahteva prostora za Plesne vaie kjer se bodo zbirali nasi mladi v prijet-sttn čuvstvu. da bodo doma svoji med svojimi. Zaradi vsega tega priporočamo vsem sodru- Kom in prijateljem lepe clomače pes m!, 'da r>o- setijo veselico v obilem številu. — Koze v Trstu. Brzojavljajo nam: Kurjač plinarne Ivan Dubin je obolel ob sumljivih znakih. V bolnici so konstatirali, da ima koze. Druga vojna na Balkanu. Konferenca v Bukareštu se je včeraj otvorila; sklenila je, ia ima pet dni počivati orožje. O odrinskem vprašanju m nobenih sklepov: Enver beg pravi, da bo brand mesto do zadnjega moža. Z BO.lIŠč. Srbi pred Vidinom. Belerad, 30. Uradno poročajo: Srbske čete 10 stesnile oblegovalni krog »' zavzele vas Tapartičik tri kilometre pred mestom. L: naših ori7i'cii se ie opazila v Vidmu bela zastava, (ljub temu je sovražnik sklei^ braniti mesto do skrajnosti. (To obleganie Vidina kaze, aa nimajo srbski razbojniki prav >1'čcsar ^ ž bolearski zahrbtnosti. Trditev, da se sovtaz nosti >>ne morejo« ustavi'ti ni imella dru:zega razloga s srbske strani. kakf0l‘1?a„fa°ri uSj2i ski šovinisti še kaj pnropati na st ari bol g;ars 1 jemlji. Eni niso prav me boljši od Jjuph, lura Di sesaio Bolgarsko, lumpi molzejo brmjo, umpi pijejo kri Grške. Narodi pa. skupno krvave za tolovaje, k i_° d e v a j os v oj e z oc u1 špekulacije s »patnotičmmi« plašči. »Voden« ta natrinti7em res ni, ker je stiasno krvav, ampak “E se nedolžna kri. zIoElnd pa dela,o svoje tapiiie z njo.) pr| Dži|maj| Solun. 30. Od vseh strani " todS StavTVnStinn!). Bolgari so cio se pa številni transporti ranjenccv. (Bja- vni več tem bolje, tem lepše, tem \ec .lave tem veš bo ^£«3 dovine' Nieno veličanstvo Smrt bo /e li\ aiezno Som Kem in V*1' čem!) Bolgari se umikajo proti IMnici. KONFERENCA v BUKAREŠTU. Krali Karol in delegati. Bukarešt, 30. Včeraj je kralj Karol sprejel turškega poslanika Sefa be^- ?«t(el" SIb^,^.‘‘ ministrskega predsednika I ašiCa, pa Dolga skega ministrskega predsednika \ukotica grškega Venizelosa. Petdnevno premirje. Bukarešt 31 Mirovna konferenca se je sešla včeraj ob 4. popoldne. Rumunski ministrski predsednik Majorescu je prevzel jucd-icdništvo. Nato se je takoj prek mila seja, da so dobili vojaški izvedenci priliko, da leditii-nio pogodbo o premirju. Po otvoritvi seje je konferenca odobrila vojaški zapisnik s kate- r=m se dnloča da se za pet dni prekinejo so- vra/nne?! Vsi pooblaščenci so z zadoščenjem vr z«os(i • .j t sog|asilo storjen, konstatirali. da Jt „r^nri;in i„„ n-mo« Nato se je konferenca odgodila m ima danes nb 4. popoldne zopet scio. Zmerni firki. Berlin 31 Venizelos je žurnalistom dejal, da so Grki tekom vojne iz strategiCmh razlo-rov zasedli razne kraje, ki jih pa ne zah evajo dLitivno zase. (Zato se jim ni treba jokati. Prusi so bili leta 1871. v Parizu, pa tudi m postal pruski) Vkljub zmagam m znanemu po-stonanm Bolgarske so zavezniki zmerni in pri-Sni dT se zadovolje z naSelom ravno-tdla m Balkan,,. odr|N Juztif Izedln in alah. Carigrad, 30. Prestolonaslednik Juztif Izedin in sultanov sin Zia Edin sta včeraj dospela v Odrin in sta bila navdušeno sprejeta. (Kako pa ne? Kdaj pa je že bilo drugače. Ska-der je bil navdušen za turško gospodst\ o. , kader je navdušeno pozdravil lnternacionalce. Skader ie navdušeno klical albanski zastavi Odrin je navdušeno sprejel Bolgare in --1 be; zakaj ne bi zdaj navdušeno sprejel lurkov.) Juzuf Izedin ie imel govor, v katerem je dejal, da ie bilo bolestno za Turčijo, ko je videla, da je padel v sovražne roke Odrin. drugo glavno mesto cesarstva. Hvala alahu. da je junaštvo armade zopet pridobilo mesto Turčiji. (KaKo je moralo bili alahu pri tem na smeh!) Osman Nizamijevo potovanje. Carigrad, 30. Po uradnih vesteh je Osman Nizamijevo potovanje po Evropi v zvezi z reformami v Turčiji in s pridobitvijo evropskih strokovnjakov. Z druge strani pa zasnujejo, da ima Osman Nizami razložiti stališče I urcije glede na novo turško-bolgarsko mejo. Ruski načrt. Peterburg, 30. Za slučaj, da izvede Rusija posebno akcijo, ne mislijo vojački krogi več na zasedanje Armenije, ampak na pohod proti Odrimi samemu. Proti turški vojski, ki šteje 300.000 mož, bi se imela postaviti močnejša ruska armada. Več ruskih zborov bi se izkrcalo eventuelno v kakšni bolgarski luki in bo korakalo proti Odrinil. Dvom je pa, če bi car pritrdil takemu načrtu. Balkanska zveza. Dunaj, 31. Srbski poslanik Jovanovič pravi. da se utegnejo po sklenjenem miru krščanske države na Balkanu še v Bukarešt« konstituirati kot sodniki in eksekutorji v odriitski zadevi In v vprašanju bolgarsko-turške ineje. Do zadnjega mož. Pari z, 31. »Matin« poroča, da je Enver beg izjavil njegovemu poročevalcu: »Nobena sila nas ne izžene iz starega mesta sultanov. Bojevali se bomo za to mesto do zadnjega moža. To je trden sklep vse turške armade. AVSTRIJA IN RUSKA AKCIJA. Berlin. 31. »Voss. Ztg.« poroča, da pojdejo v vprašanjih, ki se tičejo Bolgarske, avstrijski in ruski interesi vzpored. Tako se Avstrija ne bo zoperstavila posebni ruski akciji, ako ostane zadnje dni v Carigradu storjeni korak velesil brez uspeha. Tudi v vprašanju Kavale se krijejo ruski in avstrijski nazori. RUSKA LADJA V BURGASU. Berlin, 31. »Voss. Ztg.« poroča, da je priplul ruski parnik »Kubanec« v Burgas, ker so se turške čete izkrcale južno od Burgasa in se je bilo bati, da napadejo mesto. Medtem so se pa umaknile v Tratijo. Zadnje vesti. KROBATIN IN RFKRUTNI KONTINGENT. Dunaj, 30. Na svoji avdejnci v Išlu je poročal vojni minister tudi o nameravanem zvišanju rekrutnega kontingenta. Cesar je odobril, kakor trdijo v poučenih krogih. Krobatinove predloge. ERLER ODLOŽI MADAT. Dunaj. 30. Za nemško Alpinsko ljudsko banko v Inomostu. ki je propadla, morajo ustanovitelji jamčiti s svojim premoženjem. Med njimi je tudi znani nemški poslanec Erler. Ta polom ga je tako zadel, da hoče odložiti mandat. POTOP LADJE »CLARA CAMUS«. Trst, 31. Poveljnik parnika »Clara Camus« kapitan Candido Gerolimič brzojavlja iz El Ferr&la: Vsled goste megle sem v pondeljek zjutraj prišel na čeri pri Camello blizu rta Brioritio. Ladja je dobila v skladišču št. I malo luknjo, toda voda se je izpumpala. Bila je nevarnost, če postane ladja slučajno prosta, da pride še na nevarnejše čeri; ker je prihajala vetrna in morska struja ob 3. popoldne od se-verozapada in se je tudi zjasnilo, sem ob 6. sklenil oprostiti ladjo in odpluti v El Ferrol. Ob 7. sem odplul; pumpe so uspešno delale. Ob 8. je zopet legla zelo gosta megla. Ob 10. je jela voda naraščati v ladji, ker so tovori ovirali cevi; ob 2. zjutraj je krmilo odpovedalo. Pol ure pozneje smo zapustili ladjo, ki ni bila več sposobna za morje, in čez nekaj minut se je pogreznila. Rešili smo se v štirih čolnih in dosegli El Ferrol brez tuje pomoči. • ŠPiONAŽA. Budimpešta, 31. Policija v Sibinju je aretirala budimpeštanskega fotografa Naša. ki je blizu vojašnice fotografiral. Našli so pri njem tudi pisma, ki ga kompromitirajo. Zmota. Budimpešta, 31. V Rumuniji so pred dvema mesecema prijeli budimpeštanskega docenta dr. Arpad Millockerja in uradnika dr. Bela Hor-vatha, ki sta potovala v Malo Azijo; osumili so ju zaradi špionaže. Zdaj je dr. Horvath naznanil, da so ga po dveh mesecih izpustili, ker se je izkazala njegova nedolžnost. STRUPENE GOBE. Devet mrtvih, trinajst bolnih. Kapošvar. 31. V vasi Felso Szent Mihaly je v štirih družinah, ki so jedle strupene gobe. umrlo devet oseb, trinajst jih ie pa še v smrtni nevarnosti. Eno dekle, ki je zavžilo le malo gob. so rešili. ŠUKRI PASA UMRL? Belgrad, 30. »Balkan« trdi. da je branitelj Odrina Šukri paša umrl za kolero. Vest ni potrjena od kakšne druge strani. albanski Statut. Dunaj, 31. O statutu za Albanijo, ki ga je odobrila londonska konferenca, poročajo: Albanija bo dedna samostojna kneževina brez turške nadvlade. Knez ima biti izvoljen tekom šestih mesecev. (To bo še težak porod.) Žan-darji bodo sami Albanci, pa bodo imeli švedske oficirje. Mednarodna upravna komisija bo vodila le kontrolo. Eksekutivmi organi bodo domače oblasti. NE UBIJAJ! Frankobrod ob Odri, 30. Davi so obglavili večkratnega morilca Sternickla. Njegovima sokrivcema 191etnemu Schliebenu in 23Ietnemu Kerstenu je smrtna kazen izpremenjena v dosmrtno ječo. POŽAR Z ŽRTVAMI. Berlin, 30. V severonanSki tovarni za led je nastal ogenj najbrže vsled tega. da so se otroci v bližini igrali z vžigalicami in zapalili slamo. Skoda znaša pol miljona mark. En otrok je mrtev in ga še niso mogli identificirati. Dva druga otroka sta močno poškodovana, enega je pa eksplozija v tovarni vrgla v jezero Pibtzensee. fen gasilec je padel z lestve in se težko pobil. Dve deklici ie pa povozil jn tudi težko poškodoval gasilski voz. 5TRA.IK v BARCELONI. Barcelona. 30. Danes je stavka splošna. Močne skupine delavcev in delavk iz predmestij so tudi v notranjem mestu prisilile podjetja da so ustavila obrat. Barcelona, 31. Od štrajka je prizadetih 64 tovarn. V mestu so bili javni govori, ki so pozivali prebivalstvo na revolucijo. Civilni guverner pravi, da ima 17.000 vojakov na razpolago. KITAJSKO. Peking, 30. Pokrajina Hunan je razglasila svojo neodvisnost, ali ne za boi proti Juanši-kaju. ampak da se zavaruje na vse strani. Odgovorni urednik Fran Bartl. Izdaja in zalaga založba »Zarie«. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. zopet ordinira. Občno konsumno društvo v Idriji išče stalnega donašalca kokošjih jajc, sirovega masla in podobnih domačih pridelkov iz okolice redno za vsak teden. Kdor želi to ponudbo sprejeti naj se oglasi v društveni pisarni v Idriji, Posestvo se proda zaradi bolezni^ pod zelo ugodnimi pogoji in sicer: Hiša št. 213 na Glincah z gostilniško koncesijo in opravo vred, krasen vrt, acetilenska luč itd. — Hiša št. 20 na Glincah z prodajnlniškimi prostori, pripravna za vsako trgovino ker leži ob Tržaški cesti. — Hiša št. 116 na Glincah iStotam z veliko delavnico. Več sc izve pri lastniku Jos. Tribuč-u na Glincah št. 37. ▼ Pošljite naročnino, w če ie še niste! 4« letni uspeh, Br'SSfS Želodčna h — tinktura lekarnarja Piccolija v Ljubljani krepi želodec, pospešuje prebavo in je odvajalna. 1 stekleničica velja 20 vin. Sf terna G. Piccoli, Ljubljana. Pravi •.Franck: dobra to sta 2 tesno se skladajoča pojma! Radi tega ravno se pravi :Franck: najde v vsakem gospodinstvu, kjer se ceni okusna kava. Kdor ga še ne pozna, pogreša najboljše. «1 cm 164/26.647 Ivan Jax in sin Ljubljana Dunajska cesta štev. 17 priporoča svojo bogato zalogo stroj =================== in stroje za pletenje (Strickmaschinen) za rodbino in obrt. Pisalni stroji Adler. r /j "Vozna, kelesa. Ceniki se dobe zastonj in Iranko. r Samo! K 410. Samo! K 410. Naj bogatejša zaloga vseli vrst ur kakor tudi največja izbera zlatnine in srebrnine po jako nizkih cenah. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Št. 410. Nikel anker Rosk. jako dobro idoča samo K 4*10. lir n4 Tovarniška TlZf\L ,IIYV/ znamka Zastopstvo tovarne urZENITH. NaroClte krasni veliki ilustrovani cenik, ki ga dobite zastonj in poštnine prosto. Moderne srajce - bele in barvaste, tenniske, lovske, hribolazke, mrežaste, in vse druge vrste z ovratnikom in brez |||0 nrmiicinm ovratnika, spalne srajce, trdi in mehki £, IV/ Q UUUUOlUIII oyratniki, zapestnice, naprsniki, dolge • ■ ■ in kratke spodnje hlače, majice, noga- j • • * • vice itd. vse v največji izbiri in naj- V ffiOulll IH SpOrtHl boljši kakovosti po zelo skromnih in x . . stalnih cenah trgOVlIll P. Magdič, Ljubljana, gCnepoL. rv&JBBrjnBSSStott- Potniki v severno in južno AMERIKO se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi AVSTRO AMERIK ANA Trst-\ewjork, Buenos Aires-Rio de Janeiro najnovejšimi brzoparnikl z dvema vrtinicama, električno razsvetljavo, brezličnlm brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, svež kruh, postelje, kopelj ttd. S z s ss £ g m s S! 0 ff-HStitt ki-iti. vr«I.‘| Odhod parnikov: -———------------------------------ r sev. Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni. Trst-New-Yorlr, vsako soboto. Trst-Južna Amerika, vsakih 14 dni. Trst-Kanada, vsak mesee. Vsakovrstna pojasnila daje drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko In Koroško: SIMON KMETETZ, Ljubljana, ---------Kdlodvorska ulica štev. 26.-----— ...4 :o.( m n- Občno konsumno društvo v Idriji naznanja s tem, da je v svoji seji dne 9. svečana 1913 sklenilo, da se hranilne vloge članom obrestujejo od 1. januarja 1913 naprej po 5 odstotkov. K r c Uit dc 30 dni je obresti prost. Cez 30 dni do 6 mesecev se imajo računati obresti po 6 odstotkov :: Od kredita nad 6 mesecev pa po 7 odstotkov in sicer že od 30 dni naprej. :::: Hranilne vloge sprejema društvo vsak dan med uradnimi urami od 8. zjutraj do 12. dopoldne ter od 2. popoldne do 6. z.večer. — Odpovedni roki so pri društvu najprimernejši in varnost vlog najboljša, kajti za varnost garantira j remoženjska in blagovna vrednost. Vsak član najlažje zaupa svoje prihranke svojemu zavodu. Načelstvo. i m m