V tržaškem kopališču Ausonia s pisateljem Pinom Roveredom obeležili svetovni dan boja proti aidsu /8 Primorski Sezona lova na poslanca je odprta Dušan Udovič Ni jih malo, ki se upravičeno sprašujejo, kaj je bilo treba poslancem teden dni »dopusta«, v času, ko se parlament običajno ukvarja z intenzivnim sprejemanjem vseh mogočih ukrepov, ki so vezani na zaključek leta. Še bolj čudno izpade takšen »time out«, ki si ga je izgovorila desnica, v trenutku, ko je vsa Italija na nogah. Sindikati, delavci, dijaki, študenti, včeraj so pred parlamentom prvič skupaj protestirali gradbeni podjetniki in delavci, oboji še prej kot krize sektorja žrtve arbitrarnega dodeljevanja gradbenih del. V torek, 14. decembra, bo za Berlusconijevo vlado trenutek resnice in lahko si je predstavljati, da dotlej nihče ne bo držal križem rok. Cavaliere bo poskušal na vsak način pregrupirati svoje vrste in se izogniti nezaupnici. Lahko je predvidevati neskončna pogajanja, najbolj intenzivno pa bo v prihodnjem tednu cvetel trg poslancev, ki je vsem pred očmi že par tednov. Treba je samo malo dobre volje in pravšnjega mazila, da se predsednik vlade obdrži v sedlu. Predvsem je treba prepričljivih argumentov. Vsaka poslanska »duša« je vredna najmanj petsto tisoč evrov. Gre skoraj za nekakšen uraden podatek, o katerem čivkajo že vrabci na strehi. A mnogi poslanci so ob tem posebno občutljivi tudi na dejstvo, da po novem za svoj mandat ne bodo prejeli pokojnine, če zakonodajna doba ne pride redno do zaključka. Marsikaj bomo videli in slišali v tem tednu, veliko dima in bolj ali manj smrdljivih bombic. A večji del »političnih pogajanj« bo opravljen pod mizo, v stilu kravjih kupčij. Sezona lova na poslanca je odprta. dnevnik ČETRTEK, 2. DECEMBRA 2010 št. 285 (19.992) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € ITALIJA - V pričakovanju glasovanja o nezaupnici vladi Poslanska zbornica do 14. decembra zaprta Sredinci UDC bodo vložili svoj predlog nezaupnice TRST - Pobuda Pokrajine Trst in Deželnega šolskega urada za FJK Informacija več o višjih šolah Predstavitev ponudbe višjih srednjih šol in raziskave o dejavnikih vpliva na izbiro šole TRST - Jaz vem kaj več o tem: tako se je glasil naslov informativnega srečanja za usmeritev pri izbiri šolanja po tretjem razredu nižje srednje šole, ki ga je včeraj popoldne na Pomorski postaji v Trstu priredila Pokrajina Trst v sode- lovanju z Deželnim šolskim uradom za Furlanijo-Julijsko krajino in deželno upravo FJK. Poleg predstavitve višješolske ponudbe na Tržaškem (pri tem so sodelovale tudi slovenske šole) je bil govor o raziskavi o dejavnikih vpliva na izbiro višje srednje šole, iz katere med drugim izhaja, da družbeno okolje še vedno močno vpliva, da so dijaki premalo informirani in da skoraj četrtina prvošolcev ni zadovoljnih z opravljeno izbiro. Na 7. strani RIM - Poslanska zbornica bo prihodnji teden praktično zaprta. Tako je sklenila konferenca načelnikov skupin na zahtevo Ljudstva svobode, Severne lige ter Prihodnosti in svobode za Italijo (FLI), po oceni katerih naj bi bilo parlamentarno delovanje nesmiselno, dokler ne bo jasno, ali bo vlada prestala glasovanje o nezaupnici. Medtem so sredinci UDC včeraj napovedali, da bodo vložili svoj predlog nezaupnice vladi. Zelo verjetno bo to stališče sprejel ves snujoči se sredinski tabor, vključno finijevci, ki se vse bolj opredeljujejo za oblikovanje prehodne vlade brez Berlusconija. Na 5. strani V Avianu spet preprečili nesrečo Na 2. strani Kriza tudi letos klesti praznično porabo Na 4. strani Fernetiči: BMW v karabinjerje Na 9. strani Rojstvo v Gorici omogoča prihranek Na 16. strani Prihodnost nekdanje I I • V • • V • I I* bolnišnice pišejo mladi Na 16. strani Disleksija in motnje pri otrokovem dojemanju Na 18. strani LJUBLJANA - Slovenski knjižni sejem Jutri predstavitev slovenskih založb v Italiji LJUBLJANA - V Cankarjevem domu je včeraj za širšo javnost vrata odprl 26. slovenski knjižni sejem. Sejem bo do 5. decembra gostil več kot 100 založb. Obiskovalci sejma se bodo lahko seznanili s številnimi knjižnimi novostmi ter se udeležili več kot 120 različnih dogodkov, ki so vsaj posredno povezani s knjigo. Sejem se je sicer uradno začel že v torek zvečer, ko so na odprtju podelili nagrade. Schwentnerjevo nagrado za življenjsko delo je prejela založnica Neda Pagon. Lado Kralj je z no-velistično zbirko Kosec koso brusi prepričal kot avtor najboljšega prvenca. Nagrado za najboljšo mlado prevajalko pa je prejela Julija Potrč za prevod izbora kratke proze Skrivališča finskega pisatelja Petrija Tamminena. Ne sejmu pa se bodo jutri v Literarnem klubu Lili Novy v Cankarjevem domu ob 11. uri predstavile tudi slovenske založbe iz Italije. Založbe Založništvo tržaškega tiska, Mladika in Novi Matajur bodo predstavile svoje knjižne novosti ob prisotnosti avtorjev izdanih del. Predstavitvi se bo pridružila tudi zadruga Dom. Na 14. strani TRST - Študija o učinku žaveljskega uplinjevalnika na morsko okolje Skupina znanstvenikov svari pred sterilizacijo Miljskega zaliva TRST - Delovanje načrtovanega uplinjevalnika družbe Gas Natural pri Žavljah, ki predvideva koriščenje morske vode, bi privedlo do dejanske popolne sterilizacije voda v Miljskem zalivu, izumrtja večine živih bitij in nastanka strupenih reakcij v tistem predelu morja, povzročilo pa bi tudi večmilijonsko gospodarsko škodo zlasti ribiškim in turističnim dejavnostim. Tako meni skupina znanstvenikov tehničnega omizja o uplinjevalnikih v okviru krajevnega sindikata gasilcev Uil VVF, ki so pripravili študijo o vplivu delovanja obrata na morsko okolje, katero so predstavili na včerajšnji tiskovni konferenci v Trstu. Na 6. strani 2 Četrtek, 2. decembra 2010 ALPE-JADRAN / SLOVENIJA - Slovenski premier poudaril, da Slovenija nima servilne politike Pahor ponovno zavrnil očitke iz depeše, ki jo je razkril WikiLeaks Njegove trditve sta potrdila tudi ameriški veleposlanik Mussomeli in zunanji minister Žbogar LJUBLJANA - Slovenski premier Borut Pahor je včeraj znova zavrnil očitke ob depeši, ki jo je razkril WikiLeaks in po kateri naj bi v zameno za srečanje s predsednikom ZDA Barackom Obamo ponujal sprejetje zapornika iz Guantana-ma. Kot je zatrdil, Slovenija nima servilne zunanje politike. Pahorju v bran so stopili tudi na veleposlaništvu ZDA in na zunanjem ministrstvu. Kot je na novinarski konferenci pojasnil Pahor, ima Slovenija zunanjo politiko, ki jo kot članica EU in zveze Nato usklajuje s partnerji in zavezniki, vendar nikoli ne deluje servilno "niti do partnerjev in zaveznikov niti do tistih, ki to niso". Kot je zatrdil, Slovenija pove svoje mnenje, tudi ko je drugačno, zaradi česar jo države cenijo. Ponovil je, da ni in nikoli ne bo povezoval morebitne odločitve Slovenije, da sprejme enega od zapornikov iz Guantanama, s srečanjem z Obamo v Beli hiši. "Bilo bi me sram, če bi komurkoli jaz ali moji sodelavci rekli, da bomo sprejeli enega od zapornikov, če nas bodo sprejeli v Belo hišo," je dejal. Da njegove trditve držijo, bodo po Pahorjevih besedah pokazale številne razprave v državnem zboru in drugod. Spomnil pa je tudi, da je že vseskozi izražal željo, da bi Slovenija sprejela enega od zapornikov iz Guantanama - pod predpostavko, da za to obstajajo pravna podlaga in ustrezna varnostna zagotovila. Nedavno razkrita depeša tudi navaja, da je Pahor v pogovoru z vršilcem dolžnosti ameriškega veleposlanika v Ljubljani Bradleyjem Fredenom konec lanskega leta podprl sodelovanje ameriškega podjetja Westinghouse pri načrtovani gradnji drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem. Premier je glede tega prepričan, da ni prekoračil pooblastil ali zakonov. Na vprašanje, zakaj je on kot premier iskal kontakt z odpravnikom poslov in hodil na ameriško veleposlaništvo, je Pahor odgovoril, da ni obiskal le veleposlaništva ZDA, temveč tudi druga veleposlaništva. Kmalu po Pahorjevi novinarski konferenci se je oglasil ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph Mussomeli in tudi on ponovil, da glede morebitnega sodelovanja Slovenije in ZDA pri sprejemanju zapornikov iz Guantanama ni bilo "nobenega povezovanja, nobenega kupčevanja in nobenega quid pro quo". V bran premieru je stopil tudi zunanji minister Samuel Zbogar, ki se ne strinja z ocenami, da je bil Pahorjev pogovor na ameriškem veleposlaništvu neprimeren. Kot je namreč poudaril, pri pogovoru ni šlo za izsiljevanje ali pogojevanje. (STA) TELEVIZIJA - V Sloveniji včeraj izklopili analognai signal Prehod v digitalno prizemno oddajanje minil brez večjih težav LJUBLJANA - Televizijske hiše v Sloveniji so včeraj ob 3. uri zjutraj izklopile analogne prizemne televizijske oddajnike in prešle na oddajanje v digitalni tehniki. Zaradi izklopa se je povečalo število klicev na temu namenjen klicni center, predvsem zaradi motenj pri sprejemu signala, a večjih težav zaenkrat ni. Brezplačni klicni center 080 22 22, ki deluje na agenciji za pošto in elektronske komunikacije, je od 9. ure do 17. ure prejel že okrog 2400 klicev. V ponedeljek so jih denimo v celem dnevu približno 1270, v torek pa 1410. Največ klicev se vrti okrog težav pri sprejemu signala, torej tistih, ki so ustrezno opremljeni, a so danes kljub temu naleteli na določene težave. Kot je za STA pojasnil direktor enote Oddajniki in zveze pri RTV Slovenija Miran Do-lenec, se v večini primerov nato izkaže, da težava tiči v antenah uporabnikov in njena odprava ni zahtevna. ŽIVILA - Pomembna obletnica Digitalni prehod zadeva le tista gospodinjstva, ki televizijske programe sprejemajo prek sobne ali strešne antene. Takšnih je okrog 200.000 oziroma tretjina vseh. Ne zadeva pa gospodinjstev, ki imajo kabelsko, satelitsko ali internetno televizijo. Če bi bilo na prehod nepripravljenih samo 10 odstotkov oziroma 20.000 gospodinjstev, bi bili v primerjavi z drugimi evropskimi državami vzorni, vendar pa je bil delež nepripravljenih večji, je pojasnil Dolenec, ki ocenjuje, da na digitalni prehod verjetno ni pripravljenih od 30.000 do 50.000 gospodinjstev. Če bodo še naprej želela sprejemati programe prek antene, bodo morala kupiti ustrezen televizor ali pretvornik. Več informacij in nasvetov v zvezi z digitalnim prehodom je na voljo med drugim na brezplačnem klicnem centru 080 22 22 ter na spletnih straneh http://dvb-t.apek.si, http://www.digitv.si/, http://www.mvzt.gov.si/ in http://www.zps.si/tehnologija/digitalnatv/. (STA) Prekinili iskanje potopljenega vozila v Dravi SLOVENJ GRADEC - Gasilci mariborske poklicne gasilske brigade, enota potapljačev, so včeraj okoli 17. ure zaradi slabe vidljivosti v vodi in močnega toka prekinili iskanje osebnega vozila, ki je z glavne ceste Maribor -Dravograd v kraju Vurmat zapeljalo v Dravo. Danes bodo z iskanjem nadaljevali, je povedal Peter Pungartnik s Policijske uprave Slovenj Gradec. Pojasnil je, da zaradi nične vidljivosti in močnega toka z iskanjem vozila, v katerem naj bi bila ena oseba, prekinjajo. "Potapljača nista bila uspešna in bosta z iskanjem nadaljevala jutri zjutraj (danes op. ur.)," je dejal Pungartnik in dodal, da policija nadaljuje z intenzivnim zbiranjem informacij. V iskalni akciji sta sodelovala dva potapljača mariborske poklicne brigade in pet gasilcev, na pomoč je prišlo še petnajst gasilcev Prostovoljnega gasilskega društva Radlje ob Dravi, dve reševalni ekipi koroške reševalne službe in policijske patrulje. Pungartnik je še dejal, da imajo nekaj podatkov oz. očividca, ki je tudi poklical številko 112. "Vozil je za njo, domnevamo, da je bila v vozilu ena oseba in to ženska. Vozilo je začelo zanašati, nato pa je preko vozišča zapeljalo v strugo Drave," je še pojasnil. (STA) Ekstra deviško oljčno olje slavi abrahama Danes se bo v Milanu sešel ves italijanski oljkarski svet - Prisoten tudi naš teritorij s koledarjem "Pod oljkami v Bregu 2011" Ekstra deviško oljčno olje iz Brega je vrhunske kakovosti arhiv TRST - Italijanski parlament je 13. novembra 1960 izglasoval zakon štev. 1407, s katerim je uvedel tržno kategorijo "olio extra vergine di oliva" - ekstra deviško oljčno olje. Novost je sprožila burne polemike in nove bitke v obrambo pristnosti olja, ki so ga italijanski kmetje pridobivali iz svojih oljk. Uvedba novega proizvoda je spremenila podobo italijanskega oljčnega olja, ki je iz leta v leto začelo obračati nase vedno več pozornosti in se ta pozornost stopnjuje še danes. Skrb za kakovostno ekstra deviško oljčno olje je pravzaprav danes v središču pozornosti in tako visoke kvalitete, s katero se to olje lahko ponaša danes, v preteklosti ni še nikoli doseglo. Ekstra deviško oljčno olje praznuje letos - oz. je praznovalo preteklega 13. novembra - 50. obletnico. Datum bi šel neopazno mimo, če ne bi nanj opozoril veliki strokovnjak na tem področju, oleolog dr. Luigi Caricato - nam dobro znani izvedenec na oljkarskem in oljčnem področju, saj je že velikokrat predaval v Dolini in v Trstu. PORDENON - Zasilni in težavni pristanek vojaškega letala F16 V Avianu spet preprečili nesrečo Pilot nepoškodovan, letalo pristalo ob ograji tik ob pokrajinski cesti - Pred dvema tednoma letalo povzročilo 300 tisoč evrov škode VIDEM- V ameriškem vojaškem oporišču v Avianu so včeraj popoldne preprečili nesrečo. Letalo F 16 je namreč zaradi okvare na nosni (pristajalni) napravi pristalo šele s pomočjo jeklenih vrvi in to tik ob ograji, ki ločuje letališče od bližnje pokrajinske ceste. Pilot med zelo zahtevnim pristankom ni utrpel poškodb, iz previdnosti pa so ga vseeno pripeljali v bolnišnico. Kot poročajo uradni viri italijanskega vojaškega letalstva je pilot F 16 med rutinskim poletom odkril napako na nosni napravi in o tem takoj obvestil kontrolni stolp, iz katerega so težave letala posredovali gasilskim službam. Pred pristankom je pilot uporabil vse gorivo, ki ga je imel v rezervoarjih, ter nato začel zahtevni pristajalni manever, ki se je srečno končal s pomočjo jeklenih vrvi ob ograji tik ob cesti pri vojaškem oporišču. Tam se je v nekaj minutah zbrala množica radovednežev in ustvarila se je tudi kolona avtomobilov. Pod večer je poveljstvo oporišča USAF sporočilo, da je bilo letalo brez raketne oborožitve. Točno pred dvema tednoma je letalo F16 zašlo v podobne težave in bilo primorano pred zasilnim pristankom izprazniti rezervoar na območju reke Dandolo in v bližini stanovanjskega naselja. Pilot jo je obnesel brez poškodb in tudi na zemlji ni bil nihče poškodovan. Okoljska škoda je takrat presegla 300 tisoč evrov. Ameriška vojaška letala vrste F16 so doma na letališču v Avianu arhivski posnetek Dr. Caricato je za danes »sklical« v Milan vse najvidnejše osebnosti, ki se v Italiji ukvarjajo z ekstra deviškim oljčnim oljem na področju proizvodnje, promocije, gostinstva, znanstveno-raziskoval-nega dela, pokušnje, publicistike in ku-linarike in še kaj. V hotelu Westin Palace se bo ves dan odvijala velika manifestacija pod geslom "1960-2010. Buon compleanno extra vergine. Tributo al re dei grassi - Vse najboljše ekstra deviškost. Poklon kralju maščob'. Namen velikega shoda v imenu ek-stra deviškega oljčnega olja je razmisliti, kaj vse se je v petih desetletjih napravilo za ta proizvod, kaj nam nudi sodobni trenutek in kakšne so možnosti razvoja za naprej. Kajti, kakor pravi dr. Luigi Caricato: "Stanje je danes nekoliko groteskno; medtem ko je v vseh teh letih kakovost olja rasla in dosegla nesluteno višino, se je cena na polici z nezadržno hitrostjo nižala. Zamisliti se moramo nad tem, kaj se lahko zgodi v prihodnje mnogim oljkarjem, ki bodo delali, ne da bi lahko bili gotovi, ali bodo prejeli za visoke stroške proizvodnje tudi zasluženo plačilo. Poraba ekstra deviškega oljčnega olja še širi kot oljni madež. Danes segajo po oljčnem olju tudi v deželah, kjer je bila še do pred kratkim kultura olja nepoznana. Poraba oljčnega olja pa presega že samo prehrambeno stopnjo; mnogi se predajajo njegovemu okusu in vonjavam že zaradi samega estetskega (hedonističnega) užitka. Obenem pa se nezadržno širi tudi spoznanje zdravilnih učinkov, ki jih ima ekstra deviško oljčno olje, in ki jih je prehrambena medicina že dokaj dobro raziskala in opredelila. To je smer v prihodnost. Višanje kulture in večplastna uporaba olja. V podporo novim potem, ki se odpirajo, deluje tudi skupina avtorjev, ki izdaja zbirko "Coltura & Cultura" (gojitve in kultura). Več kot 80 prestižnih izvedencev je že napisalo svoje prispevke za enciklopedijo L'ulivo e l'olio (Oljka in olje) - Založba Script - ki zajema že 800 strani dragocenega gradiva, ki usmerja pogled v prihodnost. To je tudi prispevek, ki ga ekonomiji nudi kultura. Kultura ima pri izgradnji ekonomije neprecenljivo vrednost, saj si je njeno nadaljnjo usodo nemogoče zamisliti brez kulture. Na velikem shodu ob praznovanju petdesetletnice ekstra deviškega oljčnega olja v Milanu bo prisoten tudi naš teritorij s koledarjem "Pod oljkami v Bregu 2011". Boris Pangerc / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 2. decembra 2010 3 VIDEM - V spomin na pokol februarja leta 1 945 Ministrstvo krajinsko zaščitilo območje Toplega vrha-Porčinja Odlok osvaja tezo, da je za tragičnim dogodkom posredno stala Jugoslavija VIDEM - Deželni zavod za kulturne in krajinske dobrine je zaščitil širše območje Toplega vrha pri Por-činju (občina Fojda), kjer so februarja leta 1945 komunistični partizani enot GAP pobili skupino partizanov katoliških edinic Osoppo. Preostale pripadnike Osoppa (žrtev je bilo skupno 16) so partizani pod vodstvom Maria Toffanina (partizansko ime Giacca) nekaj dni zatem pobili v krajih Bosco Romagno in Re-stocina v Furlaniji. Med ubitimi sta bila tudi komandant Osoppa Francesco De Gregori, stric znanega rimskega kantavtorja, in Guido Pasolini, brat pesnika, pisatelja in režiserja Pier Paola. Deželni zavod za kulturne in krajinske dobrine, ki je periferni organ kulturnega ministrstva, glede zgodovinskega okvira pokola osvaja stališča italijanskih sodišč. Gre za razsodbe, s katerimi so sodniki v Lucci in Firencah obsodili na stroge zaporne kazni storilce in politične naročnike pokola. Slednjega je po mnenju sodnikov naročila videmska federacija KPI, ki naj bi to nalogo zaupala Toffaninu. Pogojnik je obvezen, saj so tedanji komunistični voditelji iz Vidma stalno očitali Toffa-ninu, da je ravnal svojeglavo in da mu pokola ni nihče ukazal. Toffanin, ki je takoj po vojni zbežal v Jugoslavijo, kjer je živel do smrti, pa je stalno trdil, da je na Toplem vrhu izvrševal ukaze »z vrha«. Zaščitni dekret omenja, da so garibaldinske partizanske enote novembra leta 1944 prešle pod komando 9. Korpusa slovenskih partizanov. Pripadniki Osoppa so svoj glavni štab na Toplem vrhu po mnenju Zgodovinski objem partizanskih komandantov Vannija Padoana (brigada Garibaldi) in Redenta Bella (Osoppo) na Toplem vrhu-Porčinju garibaldincev postavili očitno na zgrešenem kraju in v napačnem momentu, dejansko na ozemlju, ki naj bi po končani vojni pripadalo Jugoslaviji. Pretveza za pokol, piše v odloku, naj bi bila prisotnost na komandi Osoppa Elde Turchetti, domnevne vohunke v službi nacistov. Pristojni organi so krajinsko in arhitektonsko zaščitili široko območje nekdanje planšarije, kjer so bi- le nekatere stavbe že obnovljene, druge pa čakajo na obnovo. Dekretu spomeniškega zavoda je priložena precej obširna bibliografija zgodovinskih raziskav in knjig o pokolu, tudi tistih, ki postavljajo v dvom uradno resnico o teh tragičnih dogajanjih. V tem sklopu je citirana tudi knjiga furlanske zgodovinarke Alessandre Kersevan (Porzus, Dialoghi sopra un processo da rifare). Odlok se nasla- nja na pričevanja danes že pokojnega partizanskega komandanta Gio-vannija Padoana-Vannija, ki je kritično in samokritično ocenil vlogo KPI ter slovenskih partizanov, omenja pa tudi spise Pier Paola Pasolinija, ki je v pokolu, kot rečeno, izgubil brata. V uradni bibliografiji niso omenjene raziskave slovenskih zgodovinarjev, ki za italijansko stran torej ne obstajajo. Škoda. SLOVENIJA Od včeraj v prodaji vinjete za leto 2011 LJUBLJANA - Včeraj je v Sloveniji stekla prodaja vinjet za leto 2011, ki so roza barve. Tako ni več mogoče kupiti obstoječih vinjet za letošnje leto v modri barvi, se pa njihova veljavnost izteče glede na vrsto vinjete. Opozoriti zato velja, da letne vinjete za 2010 veljajo še do 31. januarja 2011. Letna vinjeta za tekoče leto velja od 1. decembra predhodnega leta do 31. januarja prihodnjega leta, torej skupno 14 mesecev. Mesečna vinjeta velja od trenutka nakupa vinjete do preteka dneva, ki ima isto številko en mesec po dnevu njenega nakupa oz. do preteka zadnjega dneva v mesecu, če v naslednjem mesecu takšnega dneva ni. Tedenska vinjeta velja sedem zaporednih koledarskih dni od vključno dneva, ki ga določi uporabnik ob nakupu vinjete. Kot poudarjajo v Družbi za avtoceste v RS (Dars), cene vinjet, ki jih izdeluje celjski Cetis, ostajajo nespremenjene. Za letno je treba odšteti 95 evrov, za mesečno 30 in za tedensko 15 evrov. Letna vinjeta za motorna kolesa stane 47,50 evrov, polletna 25 evrov (polletne vinjete veljajo samo za motorna kolesa, za katera ni mesečnih vinjet), tedenska pa 7,50 evra. Vinjete je mogoče kupiti na približno 1400 prodajnih mestih, od tega približno 850 v Sloveniji, poleg tega pa ima Dars tudi lastna prodajna mesta vinjet, in sicer na petih vstopih v državo (Škofije, Fernetiči, Šentilj, Gruškovje in Obrežje). Na Darsu pojasnjujejo, da se barva vinjete vsako leto uskladi z barvo vinjet prejšnjih let, ker veliko voznikov starih vi-njet ne odstrani in se mora aktualna razlikovati od prejšnjih, da je izvajanje nadzora čim lažje in čim hitrejše. Obenem mora biti vinjeta dovolj svetla, da je dobro vidna tudi v temnejših delih dneva (mračno, oblačno vreme) in skozi tonirana stekla. Do 11. decembra 2010 pod ceno ......—* »rihranek brez primerjavel in veliko drugih PONUDB od 2. do 15. decembra Testenine (€/ kg 0,78) *Pod ceno označuje prodajo izdelkov po ceni, ki je nižja od nabavne, na podlagi O.P.R. z dne 6. aprila 2001 št. 218. Število navedenih kosov za vsak izdelek se nanaša na skupno količino v prodaji v 45 posameznih Famila. V vsakem prodajnem mestu so označene tam razpoložljive količine. Nabavna količina je omejena na družinsko porabo. Cene in artikli veljajo do prodaje zalog. LIKALNIK S PARNO POSTAJO TERMOZETA X 2000 Moč 2.000W, profesionalni likalnik z držajem iz plutovine, jeklen kotliček, pritisk pare 3,5 bar, pokrov z varnostno zaščito, protidrsna odlagalna površina, prikaza "prazen rezervoar" in "para pripravljena" RABOJEZ (TS) - Drž. cesta Farnei 40/b TRST (TS) - ulica Valmaura 4 GORICA (GO) - ulica Terza Armata 4 Četrtek, 2. decembra 2010 GOSPODARSTVO GIBANJA - Po podatkih stanovske organizacije Confcommercio kriza še kaže zobe Če bo praznična poraba enaka kot lanska, bo za trgovce uspeh Združenja potrošnikov napovedujejo skoraj 6-odstotno zmanšanje RIM - »Tudi letošnji božič bo v znamenju gospodarskih težav, s katerimi se otepa naša država,« je dejal predsednik stanovske organizacije italijanskih trgovcev Confcommercio Carlo Sangalli, ko je komentiral rezultate nedavne raziskave o gibanju praznične porabe državljanov. Iz raziskave študijskega centra organizacije izhaja, da prazniki sicer ne bodo nakupovalno »mrzli«, a bo gospodarska stiska potrošnike prisilila k zmernosti. V povprečju se bo poraba znižala, pri čemer bo nakup živil ostal na lanski ravni, nekaj več pa bodo odjemalci odrinili za nakup majhnih in srednjevelikih tehnoloških proizvodov. Trinajste plače bodo letos v primerjavi z lanskimi višje za 0,7 odstotka, medtem ko se bo poraba za praznike, očiščena cenovnih variacij in torej na osnovi enake kupne moči, znižala za 1,2 odstotka na 1337 evrov. Praktično to pomeni, da se poraba na osebo za nakup daril in za hrano ne bo spremenila in bo enaka kot lani, kljub temu, da se bo monetarna masa trinajstih plač (po podatkih finančnega ministrstva 35,8 milijarde evrov), predvsem upokojenskih, rahlo povečala. Vzrok je v dejstvu, da bo ta masa razdeljena na večje število družin glede kot lansko leto. Letos bodo torej Italijani porabili za praznike povprečno 1337 evrov, medtem ko so lani 1354 evrov. Znesek je bil izračunan s seštetjem trinajstih plač in dodatne porabe tistih, ki niso v odvisnem delovnem razmerju oziroma v pokoju in ki torej ne prejemajo trinajste plače. Glede vrste prazničnih nakupov so v študijskem uradu Confcommercia ugotovili, da se bodo t.i. tradicionalni nakupi zmanjšali za pet odstotkov, od lanskih 87,3 na 82,7 odstotka. Med temi tradicionalnimi bodo nakupi živil, vina in pijač, ki so značilne za praznike, ostali približno na lanski ravni, povečala pa se bo poraba za nakup daril z inovativnim pridihom, ki se bo z lanskih 12,7 povečala na 17,3 odstotka. V tem okviru bo 2,7-odstotno rast doživela poraba za nakup majhnih in srednje-velikih tehnoloških proizvodov, kot so prenosni predvajalniki, fotografski aparati ipd. Poraba za nakup bele tehnike in telefonov bo ostala na lanski ravni, prodaja računalnikov pa bo zrasla za 1,5 odstotka. Združenja potrošnikov, ki za razliko od trgovcev napovedujejo padec praznične porabe (-5,9%), ob tem opozarjajo, da bo ta omejena zato, ker bo šlo kar 75 odstotkov trinajste plače za davke in plačilo računov (elektrika, plin, telefon, televizija ipd.). Zato združenja znova opozarjajo vlado, da je edini način za oživitev osebne porabe davčna razbremenitev trinajste plače. Majhni in srednjeveliki tehnološki proizvodi bodo letos med najbolj pogostimi prazničnimi darili ansa CESTE - FVG Strade Santuz z videmskimi industrijci o operativnem programu deželne cestne družbe VIDEM - Predsednik družbe Friuli Venezia Giulia Strade Giorgio Santuz je včeraj delegaciji videmskih industrijcev predstavil program ukrepov za izboljšanje in okrepitev prevoznosti cest v deželni pristojnosti. V delegaciji so bili predsednik videmske Confindustrie Adriano Luci, predsednik skupine gradbenih podjetnikov Ugo Frata in predsednik odbora za malo industrijo Alberto Toffolutti. Kot je pojasnil Santuz, predvideva program FVG Strade 40 milijonov evrov naložb. Razpisi za oddajo del so prikrojeni na majhne in srednjeve-like posege, ne predvidevajo združevanja zakupov, tako da imajo več možnosti lokalna podjetja. Dela se oddajajo po kriteriju ekonomsko najugodnejše ponudbe, roki plačila pa so strogo spoštovani. Letno porabi FVG Strade za vzdrževanje cest v deželni pristojnosti približno 17 milijonov evrov, kar pomeni pomemben volan za gospodar- stvo ozemlja, še posebej za majhna in srednja podjetja v gradbenem sektorju. Tako usmeritev delovanja deželnega cestnega podjetja so industrijci pozitivno ocenili in ob tem poudarili pomen javnih del pri premagovanju gospodarske krize. Še posebno, ker se je v zadnjih letih obseg javnih del znatno zmanjšal. Santuz je svoje sogovornike seznanil tudi z ukrepi za izboljšanje cest, ki so vzporedne z avtocesto A4, saj bodo te služile za obvoze v času gradnje tretjega voznega pasu. Beseda je tekla tudi o problemih videmske obvoznice oziroma vkopa vzhodne obvoznice, pri čemer je Santuz obljubil popravke pri sedanjem projektu za ta dela. Delegacija videmske Confindu-strie je s posebnim zadovoljstvom vzela v vednost, da je tik pred zagonom informatski sistem izdajanja dovoljenj za izredne prevoze, ki bodo veljavna za vse ceste, razen avtocest, v Furlaniji-Julijski krajini. TRANSPORT - Slovenski prometni minister Patrick Vlačič o obračunu dela in ciljih za naprej Prednost imajo zdaj železnice V pripravi nacionalni program razvoja železniške infrastrukture - Drugi tir Divača-Koper bo končan do leta 2017, zagotavlja Vlačič LJUBLJANA - Slovensko ministrstvo za promet bo tudi v prihodnje posebno pozornost namenjalo področju železnic. Resorni minister Patrick Vla-čič je za prihodnje leto napovedal pripravo resolucije o nacionalnem programu razvoja železniške infrastrukture. V drugi polovici decembra bo tudi druga konferenca o logističnem holdingu na kateri bodo predstavili odgovore na vprašanja, ki so jih postavili na prvi konferenci. Za nacionalni program razvoja železniške infrastrukture se po Vlačičevih pojasnilih pripravlja študija blagovnih tokov. Prioriteta za leto 2011 so tudi nadaljevanje rekonstrukcije prog Divača-Koper in Pragersko-Hodoš ter nadgradnja proge Pragersko-Murska Sobota. Vlačič je zagotovil, da bo drugi tir Diva-ča-Koper končan do leta 2017 in da so razpisi za projekt že objavljeni. Za organizacijo železniškega prevoza iz pristanišča v Kopru bodo ustanovili posebno koordinacijo, ki bo skrbela za uskladitev potreb po pretočnosti te Patrick Vlačič arhiv proge, ki je trenutno v rekonstrukciji. Napovedi tovora za pristanišče so namreč velike, zato morajo poskrbeti za koordinacijo med izvajalcem del, Luko Koper in Slovenskimi železnicami. Cilj na področju železnic je tudi prenos tovora s cest na železnice, saj imajo, tako minister, z Luko Koper ambiciozne načrte. Državni prostorski načrt za pristanišče, ki bo omogočil povečanje njegove zmogljivosti, se je sicer upočasnil, vendar bo po njegovi oceni prihodnje leto sprejet. »Če z železniško infrastrukturo ne bomo sledili potrebam pristanišča, naša cestna infrastruktura teh izzivov ne bo sposobna prenesti,« je poudaril minister in dodal, da sta modernizacija železniške infrastrukture in državni prostorski načrt za pristanišče nujno povezana projekta. Avtocestni programi gredo proti koncu, medtem pa se programi na razvojnih oseh nadaljujejo. Leta 2012 naj bi uvedli cestninjenje v prostem prometnem toku za tovorna vozila, v akcijskem načrtu je v prvi fazi predvideno cestni-njenje na čas ob možnosti prehoda na cestninjenje na kilometer. »Pričakujem, da ob uvedbi elektronskega cestninskega sistema ne bomo več lepili nalepk na vetrobranska stekla,« je izpostavil. EVRO 1,311S $ +0,9 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 1. decembra 2010 valute evro (povprečni tečaj) 1.12. 30.11. MOTORNA GORIVA Dežela FJK proti državi na ustavno sodišče TRST - Deželni odbor Furlanije-Julijske krajine se je 24. novembra prijavil kot stranka v postopku razsojanja na ravni ustavnega sodišča o vladni zavrnitvi deželnega zakona o motornih gorivih št. 14/2010. Kot je znano, je za spore med osrednjo vlado in deželami pristojno ustavno sodišče. Gre za nov zakon o popustih na goriva, ki ga je rimska vlada oktobra zavrnila in ki predvideva enako stopnjo popusta na ceno goriv po vsej deželi. Zakon je tako odpravil dosedanje ozemeljske pasove glede na bližino s Slovenijo, predvidel pa je višjo stopnjo popusta na ceno goriva za odročne oziroma hribovite kraje. Deželna odbornica za finance Sandra Savino je v ta namen vključila v deželni finančni zakon dotacijo v višini 5 milijonov evrov za leto 2011 in po 32 milijonov evrov za leti 2012 in 2013. Začetek veljavnosti novega zakona o motornih gorivih, ki je bil sprva predviden v obdobju med 15. oktobrom in 15. decembrom letos, je bil tako zamaknjen v poletje 2011, točneje na 1. julij 2011. Na področju civilnega letalstva bodo po besedah državnega sekretarja na ministrstvu Igorja Jakomina ključne prioritete za prihodnje leto med drugimi začetek operativnega delovanja agencije za civilno letalstvo, dolgoročna ureditev oddaje letališke infrastrukture na Letališču Edvarda Rusjana v Mariboru, povečanje letalske varnosti in priprava državnih prostorskih izvedbenih aktov za razvoj letališč. Na področju pomorstva bodo v ospredju spremembe in dopolnitve zakona o plovbi po celinskih vodah, v pomorskem zakoniku bo treba odpreti področje preiskovanja prometnih nesreč, posebno pozornost pa bodo namenili tudi varnosti pomorskega prometa, je dodal Jakomin. Vlačič se je dotaknil tudi pristojbin, ki jih Luka Koper zaračunava avtopre-voznikom. »Pravne ugotovitve so, da ima Luka Koper pravico to zaračunavati, druga ugotovitev pa je, da mora biti nekakšna povezava med zbranimi sredstvi in vlaganji, ki se opravijo na podlagi teh zbranih sredstev,« je dejal minister. (STA) ameriški dolar japonski jen 1,3115 1,2998 110,37 109,00 Q 730fl Q kitajski juan ruski rubel mniickn niruia 41,2445 59,4664 40,9545 59,7400 ll lUlJjlVa l uuila danska krona hntan^U'! ti int" 7,4528 0,83930 7,4529 0,83765 Ul 1 LC11 O M 1 Ul 1 L švedska krona nr-ir\¿i ^ 9,1540 8,0600 9,1715 80910 1 1UI VCjKa M Ul Id češka krona 24,961 13178 24,915 1,2990 jVIUCIIjM llallK estonska krona maHTarcki T/*\nnt" 15,6466 280,45 2 15,6466 '84 18 1 1 IC1U£.Cu->K1 1U1 II 1 L poljski zlot 4,0202 1 3360 4,0692 1,3306 Kol IGUJM UUIGI avstralski dolar nAlnarcKi 1,3615 1,9558 1,3595 1,9558 UUlUol jM ICV romunski lev lit"/*\\/cki ifac 4,2973 3,4528 4,2925 3,4528 IILUVjM 11 Loj latvijski lats hr37l ICki fAal 0,7097 0,7093 Ul a ¿.lil j M l cal islandska krona ti irika lira 290,00 290,00 1 QÄin 1 Qii/iç LUI jl\cl lila hrvaška kuna 7,4243 7,4260 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 1. decembra 2010 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,25750 LIBOR (EUR) -LIBOR (CHF) 0,14333 EURIBOR (EUR) 0,808 0,29594 0,45906 0,17167 0,24333 1,027 1,260 ■ ZLATO ■ (999,99 %%) za ka 1 I ■ 33.939,51 € +17,12 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 1. decembra 2010 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 13,30 initediii idr»da 3 -0,08 KRKA 1 1 IKA KOPER 63,27 1765 -2,94 +0,35 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 159,58 -2,00 +1,77 TELEKOM SLOVENIJE 256,32 89,94 -0,50 -0,07 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 19,16 DELO PRODAJA - CTni -0,93 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ictd a bcm7 c qa ./1 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 10,18 ml imntcct -1,07 KOMPAS MTS - - NilU'A PIVOVARNA LAŠKO Drr7A\/ADn\/Ai MirA ca\/a 15,11 q ->n - PROBANKA - - caí lic i il IDI i am a -aoca-a qc SAVA ' TERME ČATEŽ TERME ČATEŽ 98,20 -9,59 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 16,53 +0,12 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 1. decembra 2010 +2,40 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,006 86,00 15 08 +1,93 +1,93 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 3,285 0 852 +0,07 +3,22 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 2,69 +3,34 +1,51 EDISON ENEL ENI 0,802 3,68 15 56 -0,93 +1,66 FIAT FINMECCANICA 13,34 8,675 +0,39 +4,63 FINMECCANICA GENERALI IFIL 13,77 -0,34 +2,00 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,06 951 +2,74 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 20,43 +0,58 +0,10 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,43 6,545 1 93 +3,93 +3,23 PIRELLI e C PRYSMIAN 6,075 1242 +0,73 +3,76 +1 39 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 32,92 3 6375 +2,68 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 6,945 09815 -0,61 +0,73 TENARIS TERNA 16,75 310 +3,42 +3,27 -1 82 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,0774 +0,52 UNICREDIT 6,645 1,588 +4,07 +6,51 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) 1 1 86,83 $ +0,09 IZBRANI BORZNI INDEKSI 1. decembra 2010 indeks zaključni tečaj prememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 844,82 +0,24 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BI RS 1.795,42 +0,46 FIRS, Banjaluka RAiAV 1 ^ RiV\nrnrl 904,06 1.372,08 -0,20 +0,12 Beiex 15, Beugiau SRX, Beograd RIFY Sarai^/n 648,04 648,04 262,32 1.430,90 -0,07 +0,68 BIFX, saiajevu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.239,96 +0,03 -0,08 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 11.254,64 2.162,83 +2,26 +2,15 S&P 500, New York 1.206,04 +1,64 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.193,55 6.866,63 5.642,50 -0,61 +2,66 +2,07 CAC 40, Pariz 3.663,75 +0,74 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.705,14 1.148,50 2.781,77 +3,74 +3,73 Nikkei, Tokio 9.988,05 +0,51 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 3.159,23 2.823,45 +0,12 Sensex, Mubaj 19.850,00 +1,68 / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 2. decembra 2010 5 POLITIKA - Poslanska zbornica bo zaprta do 14. decembra Sredinci UDC bodo vložili svoj predlog nezaupnice Casini proti predčasnim volitvam - Berlusconi skuša popraviti negativno oceno ameriške diplomacije RIM - »Mi smo vlada dejanj, drugim prepuščamo dvorne igrice in zasede, drugim prepuščamo prazno besedičenje in nekoristne polemike. Mi nadaljujemo s svojim delom in skušamo seznaniti državljane s stvarmi, ki jih uresničimo.« Tako je premier Silvio Berlusconi napisal v sporočilu za spletno stran svojih privržencev »Forzasilvio.it«. Berlusconi je izrazil prepričanje, da bo 14. decembra v parlamentu dobil zaupnico. Pristavil pa je, da če bi podpora parlamenta ne bila dovolj čvrsta, da bi lahko še naprej vladal, bi bile nujne takojšnje volitve. Tudi vodja Severne lige Umberto Bossi je izrazil optimizem glede usode vlade. »Brez nadaljnjega bo prestala to preizkušnjo,« je dejal. V resnici pa so perspektive vlade videti vse bolj črne. Sredinska demokratska unija (UDC) je včeraj opustila oklevanje in napovedala, da bo predložila svoj predlog nezaupnice vladi v poslanski zbornici, kjer sta doslej podobno zahtevo že predložili Demokratska stranka in Italija vrednot. »Če bi Berlusconi sam odstopil pred 14. decembrom, bi pokazal veliko modrost,« je dejal voditelj UDC Pier Ferdinan-do Casini. Nekateri pravijo, da bodo to zahtevo po odstopu vlade podpisali tudi privrženci predsednika poslanske zbornice Gianfranca Finija, s katerim se bo Ca-sini danes sestal. Če bo 14. decembra res padla vlada, pa nikakor ni rečeno, da bodo takoj predčasne volitve, kot bi hotel Berlusconi. Demokratska stranka je že večkrat poudarila, da se zavzema za oblikovanje prehodne vlade, ki bi omogočila spremembo volilnega zakona in sprejela nekatere nujne ukrepe zlasti gospodarske narave. Odločno nasprotovanje predčasnim volitvam je včeraj izrazil Casini, medtem ko so finijevci že večkrat pojasnili, da bi morali pred volitvami sprejeti nov volilni zakon. Medtem je v pričakovanju 14. decembra politična dejavnost v državi vse bolj ohromljena. Poslanska zbornica bo prihodnji teden praktično zaprta. Tako je namreč sklenila konferenca načelnikov skupin na zahtevo Ljudstva svobode, Severne lige ter Prihodnosti in svobode za Italijo (FLI). Opozicija z Demokratsko stranko na čelu je odločno protestirala tudi zato, ker je na tak način odložena obravnava nezaupnice ministru za kulturo Sandru Bondiju, ki so jo demokrati zahtevali po sesutju hiše gladiatorjev v Pompejih. Medtem se Berlusconi mudi na vrhu OVSE v Ka-zahstanu. Tu se je včeraj med drugim sestal z ameriško državno sekretarko Hillary Clinton tudi zato, da bi skušal popraviti negativno podobo, ki je prišla na dan z objavo zaupnih depeš ameriške diplomacije na spletni strani WikiLeaks. »Nimamo boljših prijateljev od Berlus-conija,« je časnikarjem dejala Clintonova - pač v skladu s pravili diplomacije. Silvio Berlusconi in Hillary Clinton UNIVERZA Študenti se nikakor nočejo vdati RIM - Univerzitetni študenti se nočejo vdati. Kljub temu, da je poslanska zbornica v torek odobrila sporno reformo univerze ministrice Mariestelle Glemini, se protesti niso prekinili. Veliko je še zasedenih univerz tako na severu kot na jugu države, poulični protesti pa so tudi včeraj povzročili nemalo težav na železniških postajah in v prometu. Protesti se ne bodo polegli do 9. decembra napovedujejo študenti. Rim, Milan, Bologna, Palermo, Trapani, Catania, Cagliari, Neapelj, Turin, Vi-terbo ... od vsepovsod poročajo o okupiranih dvoranah, o shodih, o »ležečih« protestnih na trgih, po ulicah in pred vladnimi palačami. Udeležujejo se jih tudi tisti, ki se lahko ponašajo z visokimi ocenami v univerzitetnem indeksu, se pravi vsi, brez izjeme, opozarjajo protestniki. Zakonski ukrep mora sedaj v senat, kjer naj bi ga dokončno odobrili v četrtek, 9. decembra. Ko do tega ne bo prišlo, ministrica Gelminijeva napoveduje (sliši se sicer kot grožnja) hude posledice za univerzitetni študijski sistem. SPLETNA ANKETA Večina prepričana v predčasne volitve Večina sodelujočih v anketi spletnega Primorskega dnevnika je prepričana, da Berlusconijeva vlada ne bo prestala parlamentarne zaupnice 14. decembra in da bodo temu sledile predčasne parlamentarne volitve. Nekoliko manjši odstotek obiskovalcev naše spletne strani meni, da se bo Silvio Berlusconi obdržal v sedlu, in le 19 odst. anketirancev pravi, da bo Italija po 14. decembru dobila drugačno vlado, očitno brez sedanjega predsednika. Kaj se bo v resnici zgodilo v senatu in v poslanski zbornici 14. decembra pa nihče ne more napovedati, niti poslanci in senatorji, niti sam Berlusconi. Berlusconijeva vlada je v krizi. Kaj se bo zgodilo? (52) Bodo volitve 37 % (48) Berlusconi se bo obdržal v sedlu (30) Izvolili bodo drugačno vlado (21) Me ne zanima 31 % 19% £ __ 13 % www.primorski.eu EVTANAZIJA - Spor glede samomora 95-letnega bolnega režiserja Monicellijeva smrt izzvala polemike v poslanski zbornici RIM - »Spoštovati moramo poslednjo izbiro režiserja Maria Monicellija,« je včeraj v Domu kina v Vili Borghe-se, kjer je pokojni ležal na parah, dejal predsednik republike Giorgio Napolitano. Poudaril je, da je bil italijanski režiser velika osebnost, in še dodal, da je bil samomor izraz njegove močne osebnosti, njegova poslednja želja, ki jo gre sprejeti. Ponedeljkov samomor 95-letnega, bolnega režiserja ni mogel mimo brez polemik, saj je v poslanski zbornici ponovno priklical v ospredje etična vprašanja o pravici do odločanja o koncu življenja. Tu so se Monicelliju poklonili z dolgim aplavzom in s prisrčnimi besedami, od Wal-terja Vertronija, po mnenju katerega je bil režiser pokončen Italijan, ki je skozi svoje filme pripovedoval zgodbo o državi, do Gianfranca Finija in Giannija Lette. Besede predstavnice radikalcev Rite Bernardini o Monicelliju, ki se je samovoljno poslovil, so izzvale zgražanje katoliške poslanke stranke UDC Paole Binetti, ki jih je ocenila kot spot za evtanazijo. Monicellijev samomor je bil po njenem mnenju poslednje dejanje obupanega moškega, ki sta ga tako družina kot prijatelji zapustili, dejanje, ki ga je narekovala izredna samota, ne pa svoboda.. Podobnega mnenja je bil tudi poslanec Ljudstva svobode Enrico La Loggia, ki je govoril o pravi elegiji smrti, minister Gianfranco Rotondi pa je namignil, da je Monicellijevo dejanje slab zgled predvsem za mlade. Občuteno slovo od velikega režiserja Monicellija ansa POMPEJI - Potem ko se je 6. novembra sesula hiša gladiatorjev V arheološkem najdišču sta V • V • I v ■ se včeraj zrušila se dva zidova NEAPELJ - Potem ko se je 6. novembra v Pompejih v prah sesedla 2.000 let stara zgradba, ki so jo nekoč uporabljali za trening gladiatorjev, se v tem svetovno znanem arheološkem najdišču kar vrstijo usadi. V torek se je zrušil zunanji zidek pri t. i. Moralistovi hiši, včeraj pa sta se sesula še dva zidova. Novico je objavil župan Pompejev Claudio Alessio, potrdila pa jo je odgovorna za arheološko najdišče Jeannette Papadopoulos. Kaže, da novi usadi ne pomenijo velike škode, saj porušeni zidovi niso imeli večjega arhitekturnega pomena in niso bili poslikani s freskami, kakršne so bile v hiši gladiatorjev. Zelo verjetno je treba vzrok za vse to iskati v močnem deževju. Gotovo pa je k temu nekaj prispevalo tudi slabo vzdrževanje. Zaradi vsega tega je opozicija v parlamentu že po prvem zruše-nju zahtevala odstop ministra za kulturne dobrine Sandra Bondija, ki pa se brani, da osebno nima nobene odgovornosti in da je žrtev demagogije. Razvaline zidov, ki sta se včeraj sesula ansa FIRENCE - Prizivni proces Obsojen policist, ki je ubil navijača FIRENCE - Prizivno sodišče je obsodilo na devet let in štiri mesece zapora policista Luigija Spaccarotello, ki je novembra leta 2007 streljal na nogometnega navijača Gabrieleja Sandrija in ga ubil. Tragični dogodek se je pripetil na bencinskem servisu avtoceste, kjer je prišlo do incidenta med nogometnimi navijači. Sandri, navijač rimskega kluba Lazio, se je znašel med neredi in nanj je iz še nepojasnjenih razlogov streljal Spaccarotella, sicer pripadnik prometne policije. Na prvostopenjskem procesu je bil policist obsojen na štiri leta zapora zaradi nenamernega umora, prizivni sodniki pa so bili mnenja, da je Spaccarotella streljal namerno na Sandrija, ko je bežal s kraja neredov. Starša ubitega navijača sta z zmernim zadovoljstvom sprejela razsodbo, obsojenec pa je napovedal pritožbo na kasacijsko sodišče. Po obsodbi zaradi namernega umora je Spaccarotella ponovil, da je streljal v zrak in da je pomotoma in torej nenamerno zadel nesrečnega navijača Lazia. Samomor diakona, ki je želel postati duhovnik ORVIETO - V bližini Orvieta v Umbriji si je vzel življenje 29-le-tni diakon Luca Seidita, ki mu je Vatikan komaj uradno odrekel maš-niško posvečenje. Škof iz Orvieta je menil, da je bil nesrečni Seidita primeren za duhovniški poklic, pristojne službe v Vatikanu pa niso bile tega mnenja z utemeljitvijo, da diakon ni zrel za mašniško pos-večenje. Seidita je bil nekaj časa osebni tajnik škofa v Orvietu. 6 Četrtek, 2. decembra 2010 APrimorski r dnevnik Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu UPLINJEVALNIKI - Študija o vplivu delovanja žaveljskega obrata na morsko okolje Skupina znanstvenikov: Terminal bi dejansko steriliziral Miljski zaliv Študija je nastala v okviru tehničnega omizja o uplinjevalnikih sindikata Uil VVF Delovanje načrtovanega uplinjeval-nika pri Žavljah, ki ga predlaga španska družba Gas Natural, bi z uporabo morske vode privedlo do dejanske popolne sterilizacije vode v Miljskem zalivu, prizadelo pa bi tudi od štiri do pet odstotkov vode v celotnem Tržaškem zalivu, zaradi česar bi nastala tudi milijonska gospodarska škoda. To izhaja iz študije skupine znanstvenikov v okviru tehničnega omizja, ki je nastalo na pobudo področnega sindikata gasilcev Uil VVF, ki so jo včeraj dopoldne predstavili na tiskovni konferenci v kavarni Caffe degli Specchi v Trstu. Če je lani ravno v tem obdobju tehnično omizje predstavilo študijo o tveganjih za ljudi in obrate v bližini načrtovanega uplinjevalnika, se je tokrat posvetilo predvsem vplivu delovanja obrata na morsko okolje. Študijo so izdelali morska biologinja Marina Cabrini z oddelka za biologijo Vsedržavnega inštituta za ocea-nografijo in eksperimentalno geofiziko (OGS), morski biolog Carlo Franzosini iz miramarskega morskega rezervata ter trije predstavniki Univerze v Trstu: morska biologinja Donatella Del Piero, kemik Ranieri Urbani in biologinja Marina Zweyer. Omenjeni avtorji (na včerajšnjem srečanju sta poleg koordinatorja tehničnega omizja Adriana Bevilacque govorila predvsem Franzosini in Zweyerjeva, na kratko pa so posegli tudi Del Pierova in Cabrinijeva ter drugi predstavnik inštituta OGS Livio Sirovich) so vzeli v poštev predvsem kombinacijo uporabe klora za čiščenje cevi, termičnega šoka in stresa, ki bi ga za morske organizme predstavljal prehod skozi črpalke. Znanstveniki so ugotovili, da bi v enem letu celotna količina vode Miljskega zaliva šla kar dvakrat ali celo trikrat skozi cevi in črpalke uplinjeval-nika, kar bi privedlo do dejanske sterilizacije celotnega zaliva, izumrtja velikega dela tamkajšnjih živih bitij in oksidacije hranilnih soli. Delovanje uplinjevalnika bi tudi povečalo količino amonijakovega dušika v vodi, ki bi s tem postal strupen, kar velja tudi v primeru stika klora z morskimi organizmi, ki bi prispeval k nastanku strupenih snovi, ki bi bile tudi težko razgradljive, utegnil pa bi tudi povzročiti genske spremembe in rakasta obolenja, obenem bi prizadel nekatere morske bakterije, ki dejansko ščitijo morje, saj razgrajujejo npr. ogljikovodike. Prizadet pa ne bi bil samo Miljski, ampak tudi ves Tržaški zaliv zaradi njegovih posebnosti in zelo trhlega ravnovesja. Tržaški zaliv namreč obsega kakih 550 kvadratnih kilometrov, v njem je 8.800 milijonov kubičnih metrov morske vode, povprečna globina morja pa znaša šestnajst metrov. Delovanje uplinjevalnika, ki bi izkoriščal morsko vodo, bi prizadelo kakih štiri do pet odstotkov celotnega Tržaškega zaliva, kar bi negativno vplivalo tudi na ribiške, turistične in druge dejavnosti: letno bi bilo namreč izgubljenih kakih 1.451 hektarjev morskega habitata, kar bi v enem letu povzročilo gospodarsko škodo v višini od 3.270.329 do 5.271.120 evrov, medtem ko je že v obdobju med letom 2003 in 2007 prišlo do hudega padca ulova: ulov belih rib se je prepolovil (od 4000 na 2000 ton), ulov modrih pa je doživel več kot 60-odstotni padec (od 3000 na manj kot tisoč ton). Vse te ugotovitve se nahajajo tudi v študij, ki jo je po posredovanju slovenske vlade pri italijanski opravil Višji inštitut za zaščito in raziskovanje okolja Ispra. Pri tem inštitutu so opozorili predvsem na neprimernost modelov simulacije učinka izpustov v morje, prav tako so opozorili na pomanjkanje točnih podatkov o trajanju učinkov burje ter na nasprotja med podatki študije družbe Gas Natural in tiste, ki jo je svojčas naročila družba Snam in na neupoštevanje dejavnika ohlajanja morske vode. Študija družbe Gas Natural prav tako ni Po mnenju avtorjev študije bi delovanje uplinjevalnika povzročilo tudi precejšnjo škodo krajevnemu ribištvu in turizmu kroma upoštevala dejstva, da bi ladijski promet povzročil dvig težkih strupenih snovi, ki ležijo na dnu Miljskega zaliva in posledično njihov vnos v prehrambno verigo, za kar bi se npr. povečala količina živega srebra v ribah. Inštitut Ispra nenazadnje ugotavlja, da je pri načrtovalcih obstajala volja, da se določeni re- zultati ne obelodanijo, na kar so opozorili tudi nekateri izmed govornikov, ki so družbo Gas Natural obtožili, da je predložila študije, katerih avtorji so neznani in ki prinašajo dobesedno ponarejene podatke, čeprav si tolmačenja slednjih, je bilo opozorjeno, lahko popolnoma nasprotujejo. Alternativo načrtu družbe Gas Natural bi predstavljal načrt obrata, ki ne bi uporabljal morske vode pri procesih uplinjeva-nja. Taka tehnologija je npr. predvidena za uplinjevalnik, ki ga neka nemška družba TGA Gas Engineering želi zgraditi pri Kopru, je bilo slišati na včerajšnjem srečanju. Ivan Žerjal OPČINE - Pri postaji ob Selivcu Openski tramvaj iztiril Preplah, a nobene poškodbe POLICIJA - Primer nasilnega nadlegovanja Tepel dekle in mu grozil, 23-letnik obsojen in preiskovan Mlad Tržačan drugič pod drobnogledom preiskovalcev Najprej je pretepal dekle, s katerim je živel, po koncu razmerja pa je nesre-čnico, ki si je medtem z drugim moškim ustvarila družino, še naprej napadal in ji grozil. 23-letnik iz Trsta si je zaradi povzročanja poškodb prislužil dokončno obsodbo, zaradi poznejšega nadlegovanja (t. i. stalkinga) pa so policisti uvedli novo preiskavo, ki je privedla do pripornega naloga. Mlad moški, ki je po navedbah tržaške policije po rodu Rom, je pred leti živel z dekletom. Kmalu po začetku njune skupne poti pod isto streho je mladenič postal nasilen. S pomočjo svoje družine in sil javnega reda je žrtvi naposled uspelo zapustiti stanovanje in se izmakniti težkemu položaju. V zvezi s temi dejanji je 23-letnika doletela zaporna kazen, ki jo je potrdilo tudi prizivno sodišče. Pred dokončno obsodbo, ko je bil postopek še v teku, pa je mladenič še naprej težil svoji nekdanji partnerki. Dekle je medtem imelo razmerje z drugim moškim in rodil se je otrok. Med nosečnostjo pa ji je njen bivši fant spet grozil in jo tepel, poskusil je tudi vdreti v njeno stanovanje. Začela se je druga preiskava in policisti z rocolskega komisariata so v zapor, kjer prestaja mladenič omenjeno zaporno kazen, prinesli nov priporni nalog. Tramvaj so z žerjavom spet postavili na tirnice kroma Včeraj okrog 8.30 je openski tramvaj iztiril. Zgodilo se je na območju Dol-čiča pri Selivcu (Campo Romano), pri tramvajski postaji med obeliskom in glavnim openskim krožiščem. Nesreča je med potniki povzročila kar nekaj preplaha, večjih posledic pa ni bilo, saj se nihče ni poškodoval. Tramvaj je nekaj metrov prevozil zunaj tirov, vse se je treslo, modri vlakec pa se je nato takoj ustavil. Potniki so stopili iz tramvaja, nakar so posegli openski gasilci, ki so prejeli klic ob 8.40. Iz Trsta pa so pripeljali velik žerjav, s katerim so dvignili tramvaj in ga postavili spet na mesto. Zaradi dogodka je bil promet upočasnjen. Na delu so bili tudi tehniki podjetja krajevnih prevozov Trieste Trasporti, tramvajska povezava je bila prekinjena do 13.20. Tiskovna predstavnica podjetja Ingrid Zorn je pozneje razložila, da je pri postaji kretnica (proga se tam namreč loči na dvoje), ki se ni pravilno zaprla. Kretnico obrača neke vrste igla, ki jo mažejo s posebnim oljem, le-to pa se je z mrazom najbrž nekoliko strdilo. (af) Jože Pirjevec jutri gost v Križu Zgodovinar Jože Pirjevec bo jutri v Sirkovem domu v Križu govoril na temo »Zmaga kapitalizma, kriza socializma?«. Pirjevec bo gost kriške sekcije Zveze partizanov VZPI- ANPI Evald Antončič in domačega kulturnega društva Vesna. Začetek ob 20.30. Prefekt sprejel študente - protestnike Prefekt Alessandro Giacc-hetti je včeraj popoldne sprejel skupino študentov, ki je v ponedeljek demonstrirala proti reformi univerzitetnega sistema in predvidenim krčenjem deželne uprave. Študentje so mu predstavili vzroke protesta in cilje, ki jih zasledujejo. Prefekt je ocenil, da je bil njihov protest umirjen in omikan, ter jim obljubil, da bo predsedstvo vlade seznanil z njihovimi zahtevami in željami. Pomoč pred mrazom Tržaška občina je včeraj z mestnimi prostovoljnimi združenji, ki pomagajo ljudem v stiski (Zdravstveno podjetje, župnijska Karitas, Skupnost San Martino al Campo, Skupnost Sant'Egidio, tržaški Rdeči križ, organizacija ICS in prostovoljci civilne zaščite) podpisala sporazum o začasni in takojšnji pomoči ljudem brez strehe na glavi, saj je zima že pokazala zobe. Od včeraj do 31. marca 2011 bodo torej na podlagi sporazuma zagotovili mrežo storitev in posegov, ki bodo osebam v stiski zagotavljali toplo in suho prenočišče, topel obrok in pa priložnost za morebitno prhanje. Sporazum sicer predvideva tudi nekaj spremljevalnih ukrepov, kot je na primer prevoz do omenjenih struktur. Na voljo je 12 mest v centru v Ul. Udine 19 in dodatnih 15-20 v strukturi Tere-siano v Istrski ulici 71. Osebam bodo delili tudi tople odeje in hrano. Večerja v temi na inštitutu Rittmeyer Deželni inštitut Rittmeyer za slepe in slabovidne prireja v petek, 10. decembra, pobudo Večerja v te-mi(Cena al buio). Inštitut, ki ima sedež na Miramarskem drevoredu št. 119, je uredil posebno zatemnjeno halo, kjer bodo, od 19. ure dalje ljudje z vizualnim hendike-pom pogostili občinstvo. Posebna večerja, ki spada v niz srečanj tržaškega inšituta, je namenjena sen-zibilaciji tovrstne invalidnosti in ovrednotenju ostalih čutov. Inštitut zbira rezervacije na tel. 0404198906 do ponedeljka, 6. decembra, udeležba pa predvideva minimalno donacijo 45 evrov. V Miljah sprememba avtobusne proge 50 Podjetje Trieste trasporti sporoča spremembo avtobusne linije 50. Zaradi del na cesti, bo avtobus, ki vozi po miljski občini peljal po sledeči progi: Stare Milje - Ul. Roma, Beneško nabrežje, naselje San Cristoforo - cesta za Stare Milje. Po Tomizzevem Trstu Združenje Altamarea prireja danes ob 16. uri voden in brezplačen sprehod po Tomizzejevem Trstu. Zbirališče na Trgu Tomiz-za (na začetku Ulice Cologna), sprehod pa naj bi trajal kaki dve uri. Ob zaključku (ob 18. uri) bo v kavarni San Marco predstavili ponatis Tomizzevega romana La citta di Miriam. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 2. decembra 2010 7 ŠOLSTVO - Informativni popoldan na tržaški Pomorski postaji o usmeritvi pri izbiri šolanja Jaz vem kaj več o tem ali srečanje za boljše poznavanje učne ponudbe Pobuda Pokrajine Trst - Sodelovale tudi slovenske šole - Raziskava o dejavnikih vpliva na izbiro šole p;. , H — t t T" * r r T J" * ä A '1 2 i H i * ■ i- ..■ ■ "fc * Dabrodošl i Por'ior-sk i pos-t^- ........r ce ® p :LH ■ MHJ 1 »L ■ aij ■ bd + V.. 1. nr« i ■ m .-_ »Digitalna« dobrodošlica zavoda Stefan ■ -.lili DH iba i mlfi j» i uL kroma Informativna točka zavoda Zois kroma Svojo ponudbo je predstavil tudi licej Prešeren Dijaki tretjega letnika nižje srednje šole, ki se pripravljajo na izbiro višješolskega študija, pogosto ne razpolagajo z vsemi potrebnimi informacijami o šolah oz. smereh in možnostih, ki jih slednje nudijo ter se v večji meri pozanimajo za ponudbo tiste šole, za katero so se že itak predhodno odločili, medtem ko bi morali biti seznanjeni s ponudbo vseh šol in ne samo nekaterih, saj gre za izbiro, ki bo trajno zaznamovala njihovo življenje. Zato je Pokrajina Trst v sodelovanju z Deželnim šolskim uradom za Furlanijo-Julijsko krajino in deželno upravo FJK včeraj na Pomorski postaji v Trstu priredila informativni popoldan z naslovom Jaz vem kaj več o tem, na katerem so posamezne šole, ki so imele na razpolago lastne stojnice oz. informativne točke, zainteresiranim obiskovalcem predstavile lastno vzgojno izobraževalno ponudbo in delile informativno gradivo. Zgornja veža Pomorske postaje je bila tako včeraj popoldne prizorišče živahnega vrveža nižje in višješolcev, njihovih profesorjev in staršev ter ravnateljev, prisotne pa so bile tudi vse štiri višje srednje šole s slovenskim učnim jezikom: Licej Franceta Prešerna, Humanistični in družbe-no-ekonomski licej Antona Martina Slomška, Tehnični zavod Žige Zoisa in Višješolski izobraževalni zavod Jožefa Stefana. Na njihovih informativnih točkah so zainteresi- kroma Informacije o študiju so nudili tudi predstavniki liceja Slomšek kroma rani lahko dobili informativne prospekte, reklamne sponke, učbenike, antologije in drugo gradivo, ogledali so si lahko predstavitvene videoposnetke, pričakala pa jih je tudi »digitalna« dobrodošlica na mikrokontrolerju zavoda Stefan. Stojnice slovenskih šol so bile deležne določenega obiska, čeprav ni bil tolikšen, kot pri italijanskih šolah: dijaki in starši se namreč po navadi pridejo pozanimat na šolo, nam je dejala profesorica liceja Slomšek, medtem ko je profesor zavoda Stefan postregel s staro teorijo: dijaki izberejo pač šolo na podlagi tega, kam gredo prijatelji. Prav o tem pa je bil govor v tistem delu popoldneva, ki je potekal v dvorani Saturnia ob duhovitem povezovanju Andra Merkuja in kjer so - poleg uradnih pozdravov predsednice Pokrajine Marie Terese Bassa Poro-pat, odbornice za šolstvo Adele Pino, koordinatorja ravnateljev Franca De Marchija in predstavnice Deželnega šolskega urada za FJK Cesire Militello - predstavili raziskavo o dejavnikih in stereotipih, ki vplivajo na izbiro višje srednje šole oz. poklica. Iz raziskave, ki so jo izpeljali na Fakulteti za psihologijo Univerze v Trstu (o njej so govorili profesorica Donatella Ferrante ter raziskovalca Frances-ca Pedron in Francesco Marcatto), izhaja, da skoraj četrtina (dobrih 23 odstotkov) dijakov prvega letnika tržaških višjih srednjih šol ni zadovoljnih z opravljeno izbiro, de- set odstotkov dijakov pa namerava menjati šolo, to pa predvsem zaradi nepotrjenih pričakovanj glede učnega uspeha in nezadovoljstva nad predmeti. Anketiranci (raziskava je v prvi fazi vzela v poštev 547 nižješolcev, v drugi 506 nižješolcev, v tretji 547 nižješolcev in 625 prvošolcev na višjih srednjih šolah, v četrti pa 296 dijakov petega letnika višje srednje šole) so med dejavnike izbire šole uvrstili predvsem možnost zaposlitve, izučitve v poklicu in univerzitetnega študija ter nagnjenje k določenim predmetom, medtem ko iz poglobljene analize izhaja, da je pomembna tudi raven izobrazbe staršev (slednji so, skupaj s profesorji in starejšimi prijatelji, tudi glavni vir informacij), dijaki pa večkrat tudi podcenjujejo težavnostno stopnjo določene šole. Na srečanju, na katerem je bilo slišati tudi o ponudbi poklicnega in glasbenega izobraževanja (v ta namen je spored obsegal posega ravnateljice zavoda Enaip Paole Stu-parich in ravnatelja konservatorija Tartini Massima Paro-vela), so predstavili tudi dvojezični videoposnetek v italijanščini in slovenščini, ki zgoščeno prikazuje ponudbo posameznih tržaških višjih šol, s tem pa pobud še ni konec, saj bodo informativna srečanja stekla po posameznih šolah tako v decembru kot v januarju. Ivan Žerjal PROSEK - Sobota Koncert Joplin Ragtime Orchestra Godbeno društvo Prosek bo v soboto, 4. decembra, ob 20.30 v prenovljenih prostorih Kulturnega doma Prosek-Kontovel gostilo glasbeno skupino Joplin Ragtime Orchestra, ki jo sestavlja 12 tržaških glasbenikov. Neobičajni sestav orkestra goji ob tipičnem stilu ragtime, ki je po mnenju glasbenih strokovnjakov pravi predhodnik jazza, tudi druge ritme ameriške glasbe iz začetkov 20. stoletja, kot so swing, fox-trot, one-step ali blues. Skupina se je zbrala pred 7 leti na pobudo tolkalista in umetniškega vodje Livia Laurentija, ki jim je ponudil vabljiv izziv - ponovno predstaviti skladbe iz preteklega stoletja v originalnih aranžmajih, in sicer v mešanem orkestrskem sestavu pihala, trobila in godala. Ansambel, ki je med drugim uspešno nastopal na raznih jazz festivalih - kot so na primer Bohem Ragtime&Jazz festival, festival v Vi-cenzi, v Centu, v kraju Pino Torine-se ter v okviru niza Nei suoni dei luoghi in Trieste loves Jazz, ter na glasbenih večerih Premio Lipizer v Gorici - se bo v soboto predstavil v klasičnem sestavu: prva violina Antonio Kozina, druga violina Enrico Canalaz, viola Ilaria Girardi, čelo Elisa Frausin, kontrabas Andrea Zullian, flavta Tamara Tretjak, klarinet Marko Štoka, trobenta Flavio Davanzo, pozavna Maurizio Cepparo, tuba Marko Rupel, klavir Monica Maio-rano, bobni Gabriele Petracco, vodil pa jih bo duša skupine Livio Laurenti. Gosta večera bosta Tom Hme-ljak, ki bo postregel z dvema skladbama kot solist na ksilofonu, ter pevka Renata Sanzin. Na sporedu bo bogat repertoar iz svetovne zakladnice zgodnjega jaz-za, saj bodo zaigrali skladbe Gerswi-na, Ellingtona, Roll-Mortona in seveda Joplina. Obeta se prijeten večer ob neobičajnih zvokih enega redkih originalnih ragtime orkestrov na svetu, ki izvaja glasbo, ki spravi vse v dobro voljo; hkrati bo to tudi edinstvena priložnost za prisostvovanje nastopu tržaških glasbenikov, saj orkester žal bolj poredkoma nastopa v naših krajih. (m.r.) SODIŠČE - Tatovi Protivlomna vrata odpirali brez težav Na tržaškem sodišču so včeraj sodili trojici gruzijskih državljanov, ki so se letos »proslavili« s tatvinami v stanovanjih na Tržaškem. Skupino, ki je bila specializirana v odpiranju protiv-lomnih vrat, so 2. marca razkrinkali kriminalisti tržaške policije. Tatovi so v februarju in začetku marca odpirali pro-tivlomna vrata točno določene znamke, pri čemer so uporabljali ključ. Kradli so nakit, telefone, fotoaparate, antične kovance ipd. Dogovorjene kazni je izrekel tržaški sodnik Paolo Vascotto. 33-letni Robert Jasulevič in 40-letni Dim-šer Pučkin sta devetmesečno kazen že prestala, saj sta bila od aretacije v priporu. Spoznali so ju za kriva samo ene tatvine, po kateri so ju policisti prijeli pri Trgu Perugino. Najtežja obsodba, dve leti in pol zapora, je doletela 32-letnega Aleksandra Izotova. Obsojen je bil zaradi sodelovanja v približno 10 tatvinah, saj so ga kmalu po prijetju prvih dveh zasačili v videmskem stanovanju, kjer je trojico gostil nič hudega sluteč domačin. V stanovanju so policisti našli številne ukradene predmete. Obsojeni bodo škodo poravnali. (af) SODIŠČE - Naproti si stojita obtoženi Walter Stanissa in obtoževalec Danilo Cunja Najprej dobiček, potem pa težave Sojenje zadeva zgolj ček, vreden 12 tisoč evrov, govor pa je o velikih kupoprodajah srbskih zemljišč, v katerih se je nekaj zapletlo Po več preložitvah se je včeraj pred sodnikom Paolom Vascottom začelo sojenje, na katerem je 42-letni Walter Stanissa, član številnih pomembnih upravnih odborov, obtožen nezakonite prilastitve denarja. Njegov obtoževalec je 61-letni Danilo Cunja, zastopnik mednarodnega logističnega podjetja Eurocar Logistics srl, ki sodi v skupino Cunja Group. Tožbo je vložil januarja 2008. V tem primeru se sodni postopek nanaša zgolj na 12.000 evrov vreden ček, o katerem ni jasno, čemu je bil namenjen. Okvir, v katerega sodi ta podrobnost, pa je precej širši in zadeva špekulacijo na kmetijskih površinah v Srbiji. Pustolovščina, v katero sta se vidna predstavnika slovenskega zamejskega gospodarstva podala skupaj, se je po zelo dobičkonosnih poslih končala s skrhanimi odnosi ter tožbami v Trstu in Beogradu, medtem ko je podjetje Eurocar Logistics v hudi stiski. Obtoženca zastopa odvetnica Maria Genovese iz odvetniške pisarne Kostoris, oškodovano stranko pa odvetniška pisarna Roberta Corba. Kot prvi je o dogodkih od leta 2003 dalje govoril Danilo Cunja. Razložil je, da mu je Stanissa predstavil inž. Bogdana Lukica, ki je podjetju predlagal niz dobičkonosnih nepremičninskih poslov blizu beograjskega letališča. Stanissa je bil med njima posrednik. Špekulacija se je začela leta 2003: »Kupovali smo kmetijske površine, za katere se je vedelo, da bodo postale zazidljive. Stanissa in Lukic sta z denarjem podjetja urejala posle.« Zemljišča so razdelili tako, da sta dve tretjini pripadali Cunji (zaradi davčnih ugodnosti je kupoval na svoje ime in ne v imenu podjetja), tretja Lukicu, ta pa je Stanissi odstopal 5%. Zemljišča so bila pod hipoteko banke, ki je Cunji posojala denar. Beograjske parcele so sestavljale velik mozaik, ki obsega 300.000 kv. metrov, z nakupi pa so se ustavili pri 200.000 kv. metrih. Zataknilo se je pri 13. zemljišču, ki so ga kupili po 16 evrov na meter, z zazidljivostjo pa prodali po 55. Novo lastništvo bi morali vpisati v zemljiško knjigo, pri čemer se plača davek. Z vpisom in prodajo zemljišč je bilo treba pohiteti, ker je bil Cunja izpostavljen pri Novi Ljubljanski Banki: »Pripravili smo ček za Stanisso, nakar smo namesto tedne čakali mesece.« Banka je pritiskala, Stanissa in Lukic sta omenjala neke težave in odlašala. Ko je prejel potrdilo o izplačanem davku, je Cunja naročil srbskemu odvetniku, naj se pozanima pri pristojnih uradih. Davek še ni bil izplačan, potrdilo je bilo lažno. Zemljišča, vrednega 880.000 evrov, ni mogel prodati, banka NLB pa je njegove dolgove začela terjati po sodni poti. »Pravo katastrsko potrdilo smo prejeli šele po 8 mesecih, zamuda pa nas je drago stala in banka je proti nam sprožila bitko, ki je še v teku,« je zatrdil Cunja, ki je v Beogradu prijavil tudi Luki-ca, češ da mu je grozil. Cunja trdi, da so se poleg čeka po Beogradu porazgubile bistveno večje vsote denarja. Ni pa razložil, čemu bi si Stanissa prilastil skromnih 12.000 evrov, o čemer je govor na tem sojenju. Če je Cunja omenil, da je denar vedno potoval preko banke, je Stanissa podčrtal, da so na sedežu podjetja dvigali večje vsote v gotovini. Odnosi s podjetjem so bili jasni, zaupanje je bilo sprva veliko. Zemljišča so kupovali med letoma 2003 in 2007, samo pri zadnjih dveh naj bi sam postal lastnik 25-odstotnega deleža (enega zemljišča še danes niso prodali). Do zasuka je prišlo, ko so stroški za vzdrževanje zemljišč narasli. Njihove kmetijske površine so bile neobdelane in domačini so bili sumničavi. Država bi lahko zane- marjeno zemljo podelila kmetom. Zaradi tega je bilo potrebno plačevati ljudi, ki bi terene upravljali: »Težava je bila v tem, da Cunja ni hotel povečati stroškov.« Stanissa in Lukic sta Cunjo prepričevala, da je napočil trenutek prodaje. Ocenila sta, da po naložbah v Tržiču Cunja ni v stanju, da bi še investiral, nanj je pritiskala banka, obstajala pa je nevarnost, da nov regulacijski načrt prekliče zazid-ljivost. Našli so kupca, Stanissa je svoj del prodal oktobra 2007, Lukic takoj zatem, Cunja pa decembra. Ček, ki je predmet spotike, je bil po obtoženčevih trditvah povračilo za stroške. Katastrski davek je namreč znašal 8.000 evrov. Sam nima pojma, kdo je 15. maja 2007 iz Beograda po faksu poslal podjetju Eurocar lažno potrdilo: »Jaz sem bil v Trstu. Lukic? Tega ne vem.« Stanissa je vračal ves denar, še več, sam je s svojimi sredstvi reševal probleme. Skrbel je, da bodo plačani kmetje vzdrževali površine, naraslih stroškov pa ni mogel kriti. Bogdan Lukic je to verzijo potrdil. Dejal je, da bi na zemljiščih nastale trgovine in druge dejavnosti, Cunja je načrtoval manjši logistični center. Lukic je potrdil, da je bil ček za Sta-nissove stroške: »S Cunjo so bile od leta 2004 velike težave z zamudami. Denar je prihajal pozno, sprenevedal se je.« Lukic ni vedel, da Stanissa plačuje iz lastnega žepa. Dogovor je bil jasen: vse stroške naj bi kril Cunja. »Dejstvo je, da je on vložil tri milijone, z najino pomočjo pa zaslužil sedem milijonov evrov. Nato pa je prijavil naju in kupce.« Ob koncu je razkril, kdo je bil dragoceni informator: »Gospod Zoran Markovic, ki je bil v vladajoči stranki, nam je obljubil, da bodo kmetijske površine namenili trgovskim dejavnostim.« Prihodnja obravnava bo 23. februarja 2011. (af) 8 Četrtek, 2. decembra 2010 TRST / OPČINE - Seznam rajonskega sveta Vzhodni Kras: cela vrsta prepotrebnih javnih del Občinska uprava pa se doslej v velikanski večini primerov ni zmenila za predloge Rajonski sveti se morajo vsako leto v tem času spoprijemati z isto obveznostjo: pripraviti morajo seznam javnih del, potrebnih na rajonskem območju, da bi lahko mestna uprava vedela, kaj gre po posameznih rajonih postoriti. Obenem pa v tem času jemljejo na znanje bridko ugotovitev: njihova priporočila ostajajo v velikanski večini primerov vsako leto neuresničena. Podobno je ugotovil tudi vzhod-nokraški rajonski svet. Pred letom dni so občinski upravitelji povabili vse rajonske predsednike na sejo komisije za javna dela in jih pozvali, naj navedejo po tri prioritetna dela, ki naj bi jih občina izvedla v vsakem rajonu. Predsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta Marko Milkovič je mestnim upraviteljem priporočil prepotrebno popravilo poslopja nižjih srednjih šol Kosovel-De Tommasini na Opčinah, ureditev krožišča na Opčinah in ureditev kanalizacije po Proseški ulici in Ulici Biancospino, vedno na Opčinah. Eno leto po tistem priporočilu je žalostno ugotovil, da ni občina vzela v po-štev nobenega od njegovih predlogov. Le občinska komisija za javna dela si je v začetku novembra ogledala prostore in ugotovila, da se nahaja poslopje v res nevzdržnem stanju in prepotre-bno korenite obnove. O kakem načrtu in možnem začetku delni bilo doslej ne duha ne sluha. Kljub tem negativnim izkušnjam je vzhodnokraški rajonski svet tudi letos izdelal dokument s seznamom javnih del, ki naj bi jih mestna uprava opravila na rajonskem območju v prihodnjem letu in v prihodnjem triletju. Dokument je razdeljen na dva dela. V prvem so izpostavljena potrebna vzdrževanja in izredna vzdrževanja že obstoječih javnih občinskih objektov, v drugem so omenjena nova dela, ki bi jih morala občina postoriti na rajonskem območju. Med vzdrževanji in izrednimi vzdrževanji so na prvem mestu omenjena šolska poslopja. Šolama Kosovel-De Tommasini je namenjeno največ pozornosti. Slačilnice telovadnice so nedostojne, prhe od aprila letos so neuporabne, voda pronica v notranjost na več mestih, zamenjati je treba številna okna. Na italijanski osnovni šoli Kugy in na oddelku srednje šole De Tommasini pri Banih je stopnja plina radona prekomerna, potreben je ustrezen ukrep za zagotovitev zdravih pogojev. Trebenski otroški vrtec potrebuje opremo za jedilnico, Na italijanski osnovni šoli Lona bi morali zamenjati še številna okna. Položaj vrat in oken na osnovni šoli Trubar v Bazovici je katastrofalen. Potreben je poseg na strehi poslopja osnovne šole Kajuh v Gropadi. Na seznamu so tudi posegi na tre-benskem in bazovskem pokopališču, ureditev pločnikov v številnih vzhod-nokraških vaseh in predvsem posegi na odtočnih kanalih, da ne bi deževnica zastajala na površju in ustvarjala luže in mlakuže. Pri Obelisku bi morali ukiniti semaforizirano križišče, saj semaforju povzročajo velike zastoje v krajevnem prometu. Treba pa bi bilo tudi popraviti Napoleonsko cesto, ki jo je pred dobrim mesecem razoralo močno deževje. Številne posege bi morali nadalje opraviti na cerkvenih poslopjih. Med novimi javnimi deli so omenjeni ureditev zadnjega odseka kanalizacije in povezavo Proseške ulice in Ul. Biancospino z obstoječim kanalizacijskim omrežjem. Drugo pomembno javno delo predstavlja gradnja novega sedeža zdravstvene enote. Na podlagi podrobnostnega načrta bi ga morali zgraditi nasproti občinske izpostave. To delo - ki ga je predvideval že triletni načrt javnih del 2005-2007 (!) - je prioritetno, zahtevajo ga občani celotnega vzhodnokraškega območja. Nadalje se je rajonski svet zav- Zgoraj predsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta Marko Milkovič, desno novembrski obisk občinske komisije za javna dela na šoli Kosovel na Opčinah zel za okrepitev sistema javnih prevozov. V tej zvezi je predlagal nadaljevanje avtobusne povezave s Sežano. Na seznamu so še pozornost za proizvodne dejavnosti in javna dela za družbene potrebe. V ta okvir sodi preureditev nekdanje kinodvorane Belvedere na Opčinah, da bi služila krajevni skupnosti. Pred leti so domačini zbrali na stotine podpisov v ta na- men, občina je predvidela 250 tisoč evrov za nakup dotrajanega poslopja, ta postavka pa je »izginila« iz zadnjega proračuna. M.K. MILJE - V soboto Koncert Light of Day v Verdiju Združenji Trieste is Rock in Etn-oblog vabita v soboto (ob 20.45) v Verdijevo gledališče v Miljah na koncert Light of day. Turneja se je začela leta 1998 v New Jerseju in velja za glasbeni dogodek, ki se ga udeležijo najboljši umetniki rock scene v ZDA. Dobrodelna turneja se od leta 2005 pomika tudi po Evropi, njen cilj pa je zbiranje finančnih sredstev za raziskovanje Parkinsonove bolezni. Rock in solidarnost bosta ustvarila enkraten glasbeni dogodek z nastopom Willija Nileja, Joeja D'Ursa in Alejandra Escoveda, na odru pa se bodo zvrstili še Massimo Priviero, Lorenzo Semprini in Alessio Raflaelli ter Rob Dye in Antonio Zirilli. Posebna gostja večera bo Dorina, ki bo prvič nastopila v Trstu po uspehu v oddaji X-Factor. Zbrane prispevke bodo namenili Fundaciji Light of Day in italijanskemu združenju obolelih za Parkinsonom. Za karto bo treba odšteti 20 evrov - pri blagajni Verdijevega gledališča v Miljah, v kavarni Knulp, lokalu Seconda Stella a Destra (Ul. Cadorna 9). Dodatne informacije so na voljo na spletnih naslovih www.trie-steisrock.it oziroma www.lightofday.org. Srečanje v Ausonii je vodil Pino Roveredo kroma SVETOVNI DAN BOJA PROTI AIDSU - Srečanje v kopališču Ausonia Bolezen je med mladimi slabo poznana Letno v Trstu deset novih primerov okužbe Problem aidsa nikakor ni zastaral. Okužba z virusom hiv je še vedno aktualna tema, ki v našem mestu povzroča preko deset novih okužb letno, povprečno dve na mesec. Ob teh zaskrbljujočih podatkih so gostje na vče-rajšnjeem srečanju v kopališču Ausonia izpostavili, da sta ozaveščanje in preventiva zelo skromni. Debato ob priložnosti svetovnega dneva boja proti aids-u je na Trajano-vem nabrežju vodil tržaški pisatelj Pino Roveredo, ki je izpostavil dejstvo, da se o virusu hiv premalo govori in razpravlja, saj v našem okolju že 10 deset let vlada velika brezbrižnost do bolezni. Da se v področje preventive in ozaveš-čanja premalo vlaga, je bil mnenja tudi direktor oddelka za nalezljive bolezni tržaške bolnišnice Roberto Luzza-ti. Skupaj z ostalimi sodelavci, je poudaril, da bolezen ni več samo stvar narkomanov in strank prostitutk. Večina primerov novih okužb prizadene mlade ljudi, ki se z virusom okužijo med nezaščitenimi spolnimi odnosi. Takih primerov je v naši pokrajini čedalje več. Zaskrbljujoči podatki izhajajo iz ankete, ki je bila opravljena med poletnim projektom Overnight. V vprašalniku je 46 % anketirancev odgovorilo, da ne uporablja kondoma, med temi jih je bilo 42 % pod osemnajstim letom. Profesorica Claudia Colli iz Centra za spolne in nalezljive bolezni pa je ob aidsu izpostavila tudi čedalje slabše ozaveščanje o ostalih spolnih boleznih, saj sama mesečno sledi vedno številčnejšim primerom sifilisa in gonoreje med mladimi pacienti. Zdravniki in strokovnjaki zdravstvene službe, krivijo predvsem šole, v katerih se informiranju o spolnih bolezni posveča premalo časa in sredstev. Italijanska država pa se mora obenem soočati s pomanjkanjem enotnega šolskega programa, ki bi šolnikom narekoval smernice za boljšo in učinkovitejšo informiranje najstniške populacije. Nove okužbe prizadenejo vse pogosteje mlade med 20. in 30. letom, vendar naraščajo tudi primeri med starejšimi ljudmi, ki podcenjujejo razširjenost bolezni. V našem mestu se zaradi okužbe zdravi preko 200 ljudi, katerim sledijo specialisti na oddelku nalezljivih bolezni, kjer vsak lahko zaprosi za anonimni in brezplačni hiv test. Andrej Marušič VREME - Včeraj na Tržaškem »zimski« jesenski dan Dež in močna burja, Na Krasu ponekod tudi žled Slabo vreme, ki je te dni značilno za ves italijanski sever in sosednjo Slovenijo, je v teku včerajšnjega dne prevladovalo tudi v tržaški pokrajini. Snežnih padavin sicer ni bilo - teh je bilo veliko v sosednji Sloveniji - a je večji del dneva močno deževalo. Dežju se je pridružila še močna burja, tako da so bili smetnjaki v kratkem času polni uničenih dežnikov. Zlasti v zgodnjih jutranjih urah se je na območju vasi kraške planote pojavil žled na vejah dreves, vendar se led ni prijemal na cestno podlago. Temperature so bile zlasti zjutraj na Krasu blizu le-dišča, v teku dneva pa se je nekoliko otoplilo in je neposredna nevarnost poledice minila. Vremenske napovedi za prihodnje ure vsekakor niso ugodne, saj naj bi se slabo vreme nadaljevalo tudi v prihodnjih dneh. Zato je na cestah priporočljiva previdnost. Ledeni kristali so marsikod po krasu odeli krošnje dreves v pravo idilo kroma / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 2. decembra 2010 9 REPENTABRSKA OBČINA - Nesreča na nevarnem odseku ob izvozu s hitre ceste Fernetiči: BMW treščil v avtomobil karabinjerjev Repentabrski občinski svet je dan prej spet opozoril na nevaren promet na Fernetičih Presneti Fernetiči! Še dobro, da se je včerajšnja prometna nesreča relativno srečno končala, s karabinjerjema, prepeljanima z rešilcem v bolnišnico zaradi udarca v tilnik, a brez hujših posledic. Prizorišče nesreče je bil odsek ob izvozu s hitre ceste, nasproti Bara G, tam, kjer navadno ka-rabinjerji in cestna policija nadzorujejo promet. Prav o nevarnosti tega odseka in sploh o neurejenem prometu na Ferneti-čih je bil dan prej govor na seji repentabr-skega občinskega sveta. Župan Marko Pisani je opozoril na brezbrižnost odgovornih, ki zavlačujejo s primerno ureditvijo promet na tej zelo prometni žili, in zaželel, da ne bi ta nedopustna neurejenost privedla do nesrečnega dogodka. Dan kasneje se je prav to zgodilo. Brata Remzi in Sefedin, makedonska Albanca, sta v zadnjih dveh desetletjih kar nekajkrat potovala skozi Ferneti-če domovini naproti. Pred dvajsetimi leti sta se preselila v Italijo, v Dolino Cem-bra v pokrajini Trento, kjer domači Cim-bri še vztrajajo s pogovarjanjem v njihovem, drugim nerazumljivem manjšinskem jeziku, in kjer v kamnolomih izkopavajo enega najboljših porfidov na svetu. Remzi in Sefedin sta se zaposlila prav v kamnolomu: od konca februarja do konca novembra izkopavata in režeta porfid, ko se decembra delo v kamnolomu zaradi nevzdržnih zimskih razmer prekine, jih podjetnik vpiše v dopolnilno blagajno, do naslednjega konca februarja. Takrat se Remzi in Sefedin vrneta v domovino. Včeraj je za njiju in za Sefedinovo ženo Fatime napočil čas vrnitve. Ob enajstih je trojica sedla v natrpan BMW in v snežnem metežu odpotovala proti rodnemu Gostivarju, mestecu kakih 65 kilometrov od Skopja. V Trentu je bila snežna odeja debela kakih 30 centimetrov, se je kakih pet ur kasneje na Fernetičih spominjal Sefedin. Snežilo je vse do Verone, potem pa dež. Ko je BMW bocenske registracije malo pred 16. uro pripeljal na Tržaško, ni več deževalo, cesta pa je bila mokra. Tudi na odseku ob izvozu s hitre ceste za Fernetiče je bilo cestišče razmočeno in tudi spolzko. Prav to naj bi botrovalo nesreči. Sefedin je takole opisal, kar se je zgodilo. Ko je BMW privozil s hitre ceste v smeri proti Sloveniji do odseka, kjer se z leve priključi cesta z Opčin, je avtomobil, nekaj metrov po tam nameščenih obcestnih cementnih blokih, nenadoma zaplesal po cestišču. Nekajkrat se je zadek vozila zazibal desno in levo, nakar je nenadzorovan avtomobil zavozil ritenski proti odcepu za Opčine. Tja, kamor se mnogokrat namestijo karabinjerji ali policija, da bi nadzorovali promet. Tudi včeraj je bil tam parkiran avtov karabinjerjev iz Nabrežine z dvema kara-binjerjema v vozilu. BMW je na vso moč z zadkom treščil v prednji del karabinjer-skega fiata brava in ga s silo potisnil kakega pol metra nazaj. Sunek je bil močan in predvsem nepričakovan. Karabinjerja sta dobila udarec v tilnik, zaradi česar so ju morali z rešilcem prepeljati v bolnišnico na pregled in prvo pomoč. Poškodbe niso hude. Če bi takrat nadzorovala promet tako, kot se pogosto dogaja, pred avtomobilom, bi bile posledice nesreče za oba gotovo mnogo hujše. Izvide o nesreči so opravili agenti cestne policije, ki so izdali Sefedinu dovoljenje za vrnitev s poškodovanim BMW-jem nazaj v Dolino Cembra. Trojica Albancev iz Makedonije bo morala na domovino -zaradi presnetih Fernetičev - še počakati. Na kraj je prispel namestnik poveljnika nabrežinskih karabinjerjev, ki je potrdil, da je pač tisti odsek res nevaren. Ob izvozu s hitre ceste je sicer nameščen znak o omejitvi hitrosti na 30 kilometrov na uro, ki pa ga malokdo upošteva. Namestitev cementnih obcestnih blokov ni najbolj posrečena, ko je na Fer-netiče legel mrak pa je ostal tisti odsek v temi, saj je javna razsvetljava na tako prometni cesti povsem nezadostna. Tudi na to velikansko pomanjkljivost že mesece, leta, neuslišano opozarja repentabrska občinska uprava. M.K. BMW je ritenski treščil v avtomobil karabinjerjev kroma ZGONIK - Nova spletna stran medobčinskega združenja Občine na spletu Zgoniški občinski svet odobril ustrezni sklep -Deželni prispevek 37.100 evrov Deželna uprava je nakazala prispevek v višini 37.100 evrov za ureditev in opremo spletne strani za tako imenovano »javno sporočanje« novic in vseh drugih institucionalnih dejavnosti medobčinskega združenja med občinami Milje, Dolina, Devin-Na-brežina, Zgonik in Repentabor. O tem je bil govor med zadnjo sejo zgoniške-ga občinskega sveta. Okoliške občine tržaške pokrajine so že leta združene v skupno medobčinsko enoto, kot to predvideva deželni zakon iz leta 2006. Občine so v ta namen podpisale konvencijo, na zadnji seji je zgoniška skupščina odobrila dopolnilo h konvenciji, da bi omogočili ustanovitev in delovanje nove spletne strani za institucionalne dejavnosti. Podrobnosti o tem dopolnilu je pojasnila odbornica Nadja Debenjak. Občine, vključene v medobčinsko združenje, so izrazile potrebo po hitrejšem in učinkovitejšem posredovanju novic in sporočil občanom o last- Nadja Debenjak kroma nem institucionalnem delovanju. Deželna uprava je v ta namen posredovala prispevek v višini 37.100 evrov, s katerim bodo uredili spletno stran združenja. Za pripravo spletne strani je predvidenih 15 tisoč evrov, komuni-kator (oseba, ki bo skrbela za stran) bo stal 18 tisoč evrov, za pripravo znaka (izbrali ga bodo z natečajem, na katerem bodo sodelovale krajevne šole) bo namenjenih tisoč evrov, nakup opreme pa bo stal 3.100 evrov. Razpis natečaja je objavljen na spletni strani miljske občine, v natečaju pa je med pogoji (2. točka) izrecno omenjeno obvezno znanje slovenskega jezika. Vodja Slovenske skupnosti Dimitrij Žbogar je ocenil, da so stroški za to dejavnost »malce pretirani«. Odbornica Debenjakova mu je odgovorila, da se bodo morali občani pač privaditi na uporabo novih medijev, kar jim bo v veliko korist in pomoč: na spletni strani bodo prejeli potrebne informacije in jim ne bo treba več zamujati časa s stikanjem po raznih uradih. Sklep je bil odobren z veliko večino, vzdržal se je le svetnik PDL-UDC Piero Geremia M.K. Razstava Erike Cunja v TK V galeriji Tržaške knjigarne bodo jutri ob 18. uri odprli razstavo mlade, uveljavljene slikarke in ilustratorke Erike Cunja. Po rodu iz Trsta, živi in deluje v Bresci, kjer med drugim poučuje ilustracijo na Akademiji lepih umetnosti. Erika Cunja očara zaradi nežnosti in rahlosti svojih ilustracij, ki nas popeljejo v svet, kjer gravitacija nima glavne besede in v katerem se naša domišljija popolnoma osvobodi. Njena likovna govorica je sanjska, njen izraz je bogat. Za osnovo uporablja akril-ne barve, ilustraciji pa potem s kola-žem dodaja razne elemente, kot na primer časopisne izrezke, detajle pa izoblikuje z barvnimi svinčniki. Že več let sodeluje z otroško revijo Galeb, ilustrirala pa je tudi več otroških publikacij in učbenikov. Povod za razstavo, ki bo v petek v Tržaški knjigarni, so dale njene ilustracije za otroško publikacijo »Trdoglavček Tomaž in njegovi prijatelji«, ki bo v kratkem izšla pri založbi Mladika v Trstu in jo je zapisala njena sestra Vesna. Emergency vabi na božično večerjo Tržaška skupina Emergency vabi v petek, 10. decembra, k Biti v Ljudski dom (Križ 401) na tradicionalno božično večerjo. Družabno srečanje bo najprej priložnost za razmislek. Ob 20. uri bo pediatrična bolničarka Rossella Vatta spregovorila o svoji mirovniški misiji v Afganistanu, saj je zaposlena v bolnišnici v Anabahu, ki jo upravlja Emergency. Uro pozneje, se pravi ob 21. uri pa bo čas za večerjo - predvidena sta mesni in vegetarijanski jedilnik (cena 20 evrov, pijača ni vključena). Svojo prisotnost je treba potrditi do 8. decembra na tel. št. 347/2963852 (Laura) oziroma po elektronski poštni na naslov emergencytrieste@yahoo.it. Ribe in kruh za revnejše družine Združenju prostovoljcev MerryGo-Round ter socialnim zadrugam AG-CI Solidarieta' in ribičev Agrital so ljudje, ki živijo v bedi, pri srcu. Tako kot na začetku novembra, ko so revnejšim tržaškim družinam delili sveže ribe, se bodo tudi jutri zbrali na Pon-terošu, kjer bodo med 10. in 11. uro brezplačno razdelili 500 kilogramov rib in 500 kilogramov kruha (pri tamkajšnji pekarni Željka Babica) 400 družinam, ki jim združenje Merry-GoRound nudi pomoč. V tržaški pokrajini je revščina prizadela 8.400 družin, dodatnih 4.000 pa je na meji revščine. Državne statistike uvrščajo med revne tiste družine, ki jih sestavljata dva člana in porabita manj kot 220 evrov mesečno za vzdrževanje. SKUPINA 85 - Obisk Muzeja piva Dreher v Ulici Torrebianca Zgodba o 100-letni zgodovini pivovarne ki je bila za uslužbence kot drugi dom Nekoč je bila v Trstu pivovarna. Nekdanja tovarna bi nato morala postati muzej. Prvo, pivovarno namreč, ki je bila znana kot Dreher, so spodnesli novi časi oz. nezadostne investicije, drugega, se pravi muzej, pa je odnesla špekulacija. Tam, kjer je stala pivovarna s priljubljeno pivnico in restavracijo, je sedaj trgovski center, nekaj »dokaznega gradiva« o stoletni zgodovini tržaške pivovarne pa je sedaj shranjenih v malem Muzeju piva Dreher (Ul. Torrebianca 41). Zbrali so ga člani Tržaškega društva prijateljev piva, veliko fotografij in drugih spominskih predmetov pa so darovali nekdanji uslužbenci. Za mali muzej, ki je uradno odprl vrata decembra lani, ve le malokdo. V svoji težnji razkrivanja tržaških značilnosti ga je svojim članom in prijateljem na novembrsko soboto izčrpno in prijetno predstavila Skupina 85. Muzejski prostori so tesni, saj gre za nekdanjo stanovanje, v katerem so člani Tržaškega društva prijateljev piva, ki jih vodi dejavni predsednik Paolo Le Ro- Muzej je za občinstvo odprt ob sredah popoldne se, razpostavili to, kar so našli oz. dobili v dar. Glede pivovarne Dreher, o kateri si lahko med obiskom ogledate tudi film, ki slavi njeno stoletnico, velja podčrtati, da so veliko gradiva prispevali biv- ši uslužbenci. Nekaj jih je bilo prisotnih tudi ob obisku članov in prijateljev Skupine 85. Iz njihovih besed je izhajalo predvsem dvoje: pivovarna Dreher, dokler je dobro poslovala, je bila veliko več kot delovno mesto, bila je drugi dom, njen zaton in zaprtje pa sta bili posledici brezobzirnih špekulacij. Nič nam ni ostalo, samo to, kar vidite tukaj, je bil žalosten osiveli možak, ki je večji del svojega življenja preživel v pivovarni. Vsekakor mali muzej v Ul. Torre-bianca ni posvečen izključno Dreherju, temveč splošneje pivu oz. tudi drugim pivovarnam. Na to temo, piva namreč in prigrizka, ki sodi zraven, prirejajo v malem muzeju tudi družabna srečanja. Sicer pa so tudi člane in prijatelje Skupine 85 pogostili z malim narezkom, hrenovkami in seveda kozarcem piva. Mahnič je zamenjal Dreherja: svetlo pivo je namreč v kozarce »priteklo« iz bližnje Slovenije. V plastične, kajti stekleni, različno oblikovani in dandanes dragi in dragoceni so samo na ogled v malem muzeju. Velja si jih ogledati, kot tudi ostale predmete, ki so jih nakupili okrog po svetu, večinoma preko spleta, kot je povedal predsednik društva. Za občinstvo je muzej odprt ob sredah popoldne, od 17. do 19.30, drugače pa seveda po dogovoru. 1 0 Četrtek, 2. decembra 2010 TRST DSI - Predstavitev knjige L'onomasticidio di Stato »Imenomor« ali zgodba o priimkih O delu sta spregovorila urednica Nadia Roncelli in avtor Miro Tasso »To je nenavaden roman, ki obravnava trpko poglavje polpretekle zgodovine: o dogajanju piše na poljuden način. Ob glavni zgodbi odlikujejo knjigo tudi življenjepisi vseh protagonistov, seznam poitalijančenih priimkov, bibliografija in izvirna pisma tržaškega funkcionarja.« Tako je o knjigi Lono-masticidio di Stato v imenu založbe Mladika dejala urednica Nadia Roncelli. Napisal jo je Miro Tasso, znanstvenik, trikratni doktor in profesor naravoslovja na znanstvenem li-ceju v Benetkah, že vrsto let tudi sodelavec na univerzi v Pa-dovi. Tasso se je tokrat posvetil tematiki poitalijančevanja priimkov in problematiki preseljevanja v videmski, goriški in tržaški občini. Uvod v knjigo je podpisal Boris Pahor. Tasso je svojo knjigo predstavil (»onomasticidio« je avtorjeva skovanka, ki pomeni »imenomor«) kot zgodbo o priimkih, v kateri nastopajo junaki z resničnimi življenjskimi zgodbami. Protagonist literarnega dela je tržaški funkcionar Aldo Pizzagalli, ki ga je prefekt Bruno Fornaciari postavil na čelo posebne komisije. Slednja naj bi na podlagi dekreta z dne 7. aprila 1927, ki predvideva brezplačno povrnitev priimkov zapisanih s tujo pisavo (slovensko ali nemško, na primer) v prvotno italijansko različico, pripravila seznam vseh priimkov, ki odgovarjajo tej postavki. Tako je Pizzagalli leta 1929 izdal knjigo Per l'italianita dei cognomi nella provincia di Trieste, ki vsebuje seznam 2.141 poitalijančenih priimkov. Dekret je predvideval dve obliki vračanja priimkov v prvotno obliko, in sicer tisto s priredbo ali adaptacijo, za UČENCI COŠ MARA SAMSA Pestro Martinovo Na Slovenskem že zdavnaj praznujemo Martinovo. Otroci si polnimo usta s sladicami in pečenim kostanjem. Odrasli pa pokušajo novo, komaj pridelano domače vino. Pri nas se Sveti Martin praznuje po osmicah na Krasu. 11. novembra smo učenci prvega, drugega in tretjega razreda COŠ Mara Samsa obiskali Martinov sejem na Proseku. Obiskali smo stojnice obložene z domačimi pridelki, sejem starin in luna park. Malicali smo v osmi-ci. Presenečeni smo bili, ko smo na Pla-cu dobili stojnico družine Komar iz Lo- Včeraj danes Nadia Roncelli in Miro Tasso v DSI kroma katero so lahko tržaški prebivalci svobodno vložili prošnjo (tako je na primer Müller postal Molinari) ali pa tisto s povrnitvijo priimka. Slednjega pa ni bilo mogoče izbirati, ker ga je določil prefektov dekret - Vodopivec je postal Bevi-lacqua, Starc pa Vecchiet. Na tak način so v sami tržaški pokrajini spremenili od 50 do 100 tisoč priimkov. Medtem ko so se za priredbo priimka odločali predvsem iz gospodarskih razlogov (če niso spremenili priimka v italijansko različico, niso na primer dobili dovoljenja za opravljanje trgovskih poslov), so jim povrnitev priimka določili kar v uradu. Po vojni je večina prebivalcev zahtevala prvotno obliko priimka, ampak prišlo je do težav, ker so ga nekaterim spremenili kar brez dekreta, kar je bilo seveda nezakonito. Zakon za povrnitev priimkov v prvotno različico so odobrili šele leta 1991. Nasilna sprememba priimkov, kot je razložil avtor knjige, ni povzročila nobene smrti, a je kljub temu vidno zaznamovala tržaške prebivalce, posebno slovensko manjšino, saj je bistveno spremenila imensko strukturo tega območja. Številnim posameznikom je namreč hotela izbrisati osebne in kulturne korenine, saj določa priimek pripadnost nekemu narodu in ima številne zgodovinske vezi. Ob koncu zanimive in izčrpne avtorjeve predstavitve zgodovinskih okvirov tega območja, se je v Peterlinovi dvorani razvnela debata, v kateri so prisotni ponudili razne anekdote in resnične dogodke povezane s poitalijančevanjem priimkov. (met) ga, ki nam je ponudila domače oljčno olje na koščku kruha. Dan pred tem smo skupaj z malčki italijanskega otroškega vrtca od Domja imeli že tradicionalni praznik kostanja. Pekli smo kostanj in ga z velikim užitkom pojedli. Učenci COŠ Mara Samsa Danes, ČETRTEK, 2. decembra 2010 BLANKA Sonce vzide ob 7.26 in zatone ob 16.22 - Dolžina dneva 8.56 - Luna vzide ob 3.36 in zatone ob 13.54. Jutri, PETEK, 3. decembra 2010 FRANC VREME VČERAJ: temperatura zraka 4,6 stopinje C, zračni tlak 991 mb pada, veter 53 km na uro vzhodnik severovzhodnik, burja, vlaga 71-odstotna, nebo oblačno, morje močno razgibano, temperatura morja 14,3 stopinje C. [I] Lekarne U Kino Do sobote, 4. decembra 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Melara - Ul. Pasteur 4/1 (040 911667), Drevored XX. septembra 6 (040 371377), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Melara - Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Ul. dell'Orologio 6, Milje -Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. dell'Orologio 6 (040 300605). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predprazni-čna od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Tržaška knjigarna in založba Mladika vabita na odprtje razstave likovne umetnice in ilustratorke ERIKE CUNJA »Trdoglavček Tomaž in njegovi prijatelji«. V petek, 3. decembra, ob 18. uri v galeriji Tržaške knjigarne SUPER - 22.15 »The social network«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 20.45 »Boyz'n the Hodd - Strade violente«; Dvorana 2: 16.45, 18.45, 20.45 »Rapunzel - L'intreccio della torre 3D«; Dvorana 3: 17.40, 20.30 »Harry Potter e i doni della morte - 1. del«; Dvorana 4: 17.45, 20.15, 22.15 »A Natale mi sposo«; Dvorana 5: 17.15, 20.00, 22.00 »La donna della mia vita«. Čestitke AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Rapunzel, l'intreccio della torre 3D«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »The killer inside me«. CINECITY - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Rapunzel - L'intreccio della torre 3D«; 16.05, 18.05, 20.05, 22.05 »A Natale mi sposo«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »La donna della mia vita«; 16.00, 16.30, 17.40, 18.45, 19.15, 20.30, 21.30, 22.00 »Harry Potter e i doni della morte - 1. del«; 16.10, 20.00, 22.00 »Saw 3D«; 18.00 »Un marito di troppo«. FELLINI - 16.15, 19.00, 21.45 »Noi cre-devamo«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Precious«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 20.20, 22.15 »Stanno tutti bene«; 18.20 »Ben-venuti al sud«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 20.00, 22.10 »Il mio nome e Khan; 18.15 »I fio-ri di Kirkuk«. KOPER - KOLOSEJ - 16.00, 18.00, 20.10 »Megaum 3D«; 19.30, 21.30 »Romance med prijatelji«; 17.10, 20.00 »Harry Potter in Svetinje smrti - 1. del«; 17.30 »Gremo mi po svoje«. KOPER - PLANET TUŠ 21.30 »Žaga VII 3D«; 15.00, 17.10, 19.20 »Gremo mi po svoje«; 21.30 »Lahka punca«; 17.50, 20.50 »Harry Potter in Svetinje smrti -1. del«; 16.50 »Tamara Drewe«; 21.25 »Lomilec src«; 16.00, 16.50, 18.10, 19.00, 20.20 »Megaum 3D - sinhro.«; 16.40 »Megaum - sinhro.; 19.10 »Tist' dan v tednu«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.10, 17.00, 18.35, 19.30, 21.00, 22.00 »Harry Potter e i doni della morte - 1. del«; Dvorana 2: 16.10, 17.45, 20.40, 22.20 »La donna della mia vita«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »A Natale mi sposo«; Dvorana 4: 19.15 »Un marito di troppo«. Danes praznuje svoj rojstni dan naša super mama in nona MIRA. Vse najboljše ji želimo vsi, ki jo imamo radi. H Šolske vesti DIZ JOŽEFA STEFANA vabi vse starše na roditeljski sestanek, ki bo v petek, 3. decembra, ob 17. uri na sedežu šole -Vrdelska cesta 13/2. S Izleti DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OPČI- NAH obvešča, da bo za izlet v Ljubljano v soboto, 4. decembra, odhod avtobusa ob 8.15. Zbirališče ob 8. uri na avtobusni postaji na Dunajski cesti. MOTORSHOW BOLOGNA: Socialna služba občin Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor, skupaj z Zadrugo La Quercia, z Mladinskim krožkom društva Igo Gruden in s Sosvetom mladih občine Devin Nabrežina, organizira enodnevni izlet na Motorshow v Bologno za mlade od 18 do 29 let, v soboto, 4. decembra, z odhodom ob 7.00 iz Sesljana. Avtobus je brezplačen. Za info, vpise, in plačilo vstopnice, kličite na mobitel 349-5037508 (Daša). ZDRUŽENJE STARŠEV srednje šole sv. Cirila in Metoda organizira silvestrsko družinsko zimovanje »Snežnika« v počitniškem domu Vila v Kranjski Gori od 31. decembra do 2. januarja. Vabljene vse družine od Milj do Trbiža. Za dodatne informacije in prijave do 8. decembra na 040-567751 ali 320-2717508 (Tanja), ali na zscirilmetod@gmail.com. SPDT priredi ob zaključku sezone v nedeljo, 12. decembra, »Izlet v neznano«. Avtobus odpelje iz Trsta, Trg. Oberdan, ob 8. uri; z Opčin, hotel Daneu, ob 8.15. Informacije in vpisovanje do četrtka, 9. decembra, tel. 040-220155 (Livio). Bil Osmice KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo odprto osmico. Tel. št. 0481-78125. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot 23. /— KD ROVTE-KOLONKOVEC Ul. Monte Sernio 27 gostuje v petek, 3. decembra ob 20. uri PAePZ f ran Veniorini od Don)ja Vodi Cinzia Sancin Vabljeni! 13 O^AR^^tila NOVA JUTRANJA VADBA ZA ZRELA IN ZLATA LETA Vabimo vas na lahkotno in terapevtsko naravnano vadbo, ki bo poteka v KRD Dom Briščiki pod strokovnim vodstvom prof. Mateje Šajna. Srečanja so po novem ob ponedeljkih in ob sredah ob 9.30 uri. Informacije tnica 040327327, 340-4835610 Mateja 0038640303578. KMEČKA ZVEZA prireja za vse člane obvezne tečaje o higieni in postopkih HtCCP. Tri urni tečaj za odgovorne na podjetju (8 ur): danes, 2., v torek, 7. in petek, 10. decembra. Podrobne informacije lahko dobite po telefonu 040-362941. MIKLAVŽEV SEJEM knjig in ročnih del bo v organizaciji SKD Vigred in Združenja staršev COŠ S. Gruden in otroškega vrtca od danes, 2., do sobote 4. decembra, od 15.30 do 18.30, v nedeljo, 5. decembra, pa od 14. do 16. ure, v Štalci v Šempolaju. OTROCI, POZOR! V petek, 3. decembra, nas v društvu SKD J. Rapotec v Prebenegu obišče sv. Miklavž. Med čakanjem nas bodo zabavale dijakinje liceja t.M. Slomšek z igrico »Čarovnica Berta« in z likovno delavnico. S seboj prinesi flomastre, škarje in lepilo. Miklavževi pomočniki bodo danes, 2. decembra, od 19. do 20. ure v društvu zbirali eno darilce za vsakega otroka. Vabljeni! SKD BARKOVLJE, UL. BONAFATA 6 - V okviru božičnega sejma bo danes, 2. decembra, »Pravljica za najmlajše« v izvedbi Daše in Vanje. Začetek ob 14.45. V petek, 3. decembra, bo po-kušnja in ponudba domačih sladic. Začetek ob 15. uri. SLOVENSKI INFORMATIVNI CENTER V NARODNEM DOMU sporoča, da zaradi pomanjkanja rednih denarnih dotacij bo od danes, 2. decembra, ponovno zaprt. Prosimo za razumevanje! TELOVADBA ZA RAZGIBAVANJE - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Bo-ljunca obvešča, da bo zaradi Miklavževega sejma društvena dvorana zasedena od petka, 3. do srede, 8. decembra. Petkove telovadke bodo imele ta teden telovadbo danes, 2. decembra. Naslednji teden pa bo telovadba potekala v četrtek, 9. in v petek, 10. decembra, po običajnem urniku za vse obiskovalke tečaja. COCKTAIL PRIGRIZKI Gostinski učni center td formanduma vabi v vpisu na kuharski tečaj, namenjen vsem ljubiteljem kuhanja, ki bo v petek, 3. decembra, ob 18. uri v Gostinskem učnem centru td formanduma na Fernetičih. Jedilni list: tunini zvitki z avokadom, zavitek iz paprike in mo-carele, žemljice s kislim zeljem in po-pečeno panceto, pečene paprike z drobnjakovo kremo, klobasice v testu, slive v slanini. Udeleženci prejmejo v dar recepte in potrdilo o obiskovanju tečaja. Za vpisovanja: tel. +39-3342825853, promo@adformandum.eu. LETNIKI 1966! Dobimo se na večerji v gostilni v Križu v petek, 3. decembra, ob 20. uri. Prijave na 340-4996575 (Sonja) ali pišite na nevi66@libero.it, dan-mal@libero.it. ODBORNIŠTVO ZA KULTURO OBČINE DOLINA sporoča, da bo »Božični sejem 2010« potekal od 3. do 8. decembra, v večnamenskem kulturnem centru F. Prešeren v Boljuncu. Odprtje sejma: 3. decembra, ob 16. uri, slavnostna otvoritev in prižig luči ob 17. uri. Urnik od 4. do 8. decembra: od 10. do 20. ure. Razstavljavci bodo ponujali ročna dela, božične okraske, tipične krajevne pridelke in izdelke, krajevno obrtništvo in veliko drugega. Vljudno vabljeni! SEKCIJA VZPIEVALD ANTONČIČ STO-JAN IN SKD VESNA vabita na predavanje »Zmaga kapitalizma - kriza socializma?«. Predava prof. Jože Pir-jevec, v petek, 3. decembra, ob 20.30 v KD tlberta Sirka v Križu. Sledi razprava, toplo vabljeni. SEKCIJSKI KONGRESI ANPI - VZPI bodo: v petek, 3. decembra, pri Sv. Ivanu ob 17.00; 7. decembra pri Sv. Jakobu; 9. decembra v Barkovljah ob 20.00; 11. decembra v Trebčah ob 15.00; 11. decembra v Dolini; 13. decembra v Miljah. TRŽAŠKA KNJIGARNA IN ZALOŽBA MLADIKA vabita v petek, 3. decembra, ob 18. uri v Galerijo Tržaške knjigarne (Ul. San Francesco 20, Trst) na odprtje likovne razstave otroških ilustracij likovne umetnice Erike Cunja na temo »Trdoglavček Tomaž in njegovi prijatelji«. Govor bo tudi o istoimenski ilustrirani pravljici, ki bo decembra izšla pri založbi Mladika. ŠKD CEROVLJE-MAVHINJE prireja Miklavževanje v nedeljo, 5. decembra, ob 16. uri v dvorani športnega središča v Vižovljah. Pred prihodom sv. Miklavža bo nastop dijakinj pedagoškega liceja tnton Martin Slomšek. tngelčki zbirajo darila v petek, 3. decembra, od 18. do 19. ure na sedežu društva v Mavhinjah. KRUT obvešča, da bo v ponedeljek, 6. decembra, ob 16. uri srečanje Bralnega krožka. Vabljeni tudi novi ljubitelji knjige. Informacije na sedežu krožka v ul. Cicerone 8/b, te. št.: 040-360072. SV. MIKLAVŽ se bo mudil v društvenih prostorih SKD Grad pri Banih v soboto, 4. decembra, od 17.30 dalje. Vsi otroci so toplo vabljeni. (Tel. 040212403, od 12. do 13. ure - Neva). SVETI MIKLAVŽ bo obiskal otroke v Finžgarjevem domu na Opčinah v soboto, 4. decembra, ob 16. uri. Pozdravila ga bo OPZ Vesela pomlad, Otroška gledališka skupina Finžgar-jevega doma pa bo uprizorila igrico »Majhen nesporazum«, ki jo je reži-rala prof. Manica Maver. tngelčki sprejemajo darila za otroke od 14.30 dalje. Vabljeni vsi otroci. MIKLAVŽEVANJE v organizaciji SKD Vigred bo v nedeljo, 5. decembra, ob 17.30 v prostorih COŠ S. Gruden v Šempolaju. Nastopili bodo pevci in glasbeniki skupine Vigred ter uprizorjena bo igrica Trije prašički. tn-gelčki sprejemajo darila samo v Štal-ci v urniku Miklavževega sejma. OPZ SLOMŠEK BAZOVICA obvešča, da bo Miklavž obiskal otroke v nedeljo, 5. decembra, ob 17. uri v kinodvora-ni v Bazovici. Pevci zbora Slomšek ga bodo pričakali z igrico Jurčkovo pričakovanje Sv. Miklavža. Vljudno vabljeni vsi otroci. RADIJSKI ODER obvešča, da bo v nedeljo, 5. decembra, na sporedu Gledališkega vrtiljaka predstava »Mala princeska« v izvedbi Slovenskega odra. Prva predstava bo ob 16. uri (red Ribica), druga ob 17.30 (red Želva). Ob koncu vsake predstave bo otroke obiskal sv. Miklavž. V dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. SKUPINA 85 sporoča, da prireja ob 25. obletnici svojega delovanja društveno večerjo v nedeljo, 12. decembra, ob 19. uri v restavraciji Suban. Ob prisotnosti nekaterih ustanoviteljev bo Skupina tudi predstavila Jubilarni Bilten. Družabnost bosta zaživela Stefano Bembi in tlessandro Simonetto. Obvezne rezervacije do nedelje, 5. decembra na tel. št. 348-5289452. TABORNIKI RMV obveščajo, da bo redni občni zbor v nedeljo, 5. decembra, ob 9.30 v prvem in ob 10. uri v drugem sklicanju v prostorih KD Rdeča Zvezda v Saležu. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV IN KNJIŽNICA DUŠANA ČERNETA vabita v ponedeljek, 6. decembra, v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 v Trstu ob 210-letnici rojstva pesnika Franceta Prešerna na razgovor o obravnavi in sprejemanju Prešernovih poezij na slovenskih šolah včeraj in danes. Govorila bosta prof. Tatjana Rojc in dr. Zoran Božič iz Nove Gorice, ki je ravno izdal študijo Slovenska literatura v šoli in Prešeren. Za uvod bo nastopil godalni kvartet Podokničarji. Knjižnica Dušana Černeta pa bo razstavila naše povojne učbenike slovenske književnosti. Začetek ob 20.30. MLADINSKI DOM BOLJUNEC IN MLADINSKI KROŽEK DOLINA prirejata skupno Miklavževanje v pone- TRST deljek, 6. decembra, ob 18. uri v dvorani MD Boljunec. Gostovali bomo študentke 3. in 4. letnika smeri razrednega pouka pedagoške fakultete Koper z glasbeno pravljico Mojca Po-krajculja, sledil bo prihod Sv. Miklavža. KRUT vabi na predavanje »Do zdravja s sadnimi sokovi: mangostin« v torek, 7. decembra, ob 18. uri. Predavatelj g. Riccardo Ramanzin. Več informacij na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8/b, el. 040-360072. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi v torek, 7. decembra, ob 16.30 v društvene prostore na stadion 1. Maj na pravljično uro in likovni kotiček »Beli medvedek, ne zapusti me!« (Hans De Beer). Pravljica je primerna za otroke iz vrtca in prvih razredov osnovne šole. KULTURNO-ŠPORTNO DRUŠTVO RO-JANSKI KRPAN organizira v četrtek, 9. decembra, ob 20. uri v kmečkem turizmu pri Cesarici, ulica dei More-ri 117, večer, posvečen domačim vinarjem z območja Lajnarjev in Piščancev. Pokušnjo vin iz kleti kmetij Bole, Ferfoglia in Ferluga bo uvedel klepet z agronomom dr. Mariom Gregoričem. BOŽIČNI JEDILNIK Gostinski učni center Ad formanduma vabi v vpisu na kuharski tečaj, namenjen vsem ljubiteljem kuhanja, ki bo v petek, 10. decembra, ob 18. uri v Gostinskem učnem centru Ad formanduma na Fernetičih. Jedilni list: pate' v listnatem testu, capesante na Mornay način, puran s prazničnimi prilogami, meringa s chantilly smetano in man-gom, izbor vin. Za vpisovanja: tel. +39-334-2825853, promo@adfor-mandum.eu. JUS-COMUNELLA »NABRESINA GEMEINDE« v sodelovanju s SKD Igo Gruden in AŠD Sokol vabi občane in zainteresirane na javno srečanje in debato o predloženih predlogih za preureditev nabrežinskega »placa« in »stare vasi«, ki se bo vršilo v petek, 10. decembra, ob 19. uri v dvorani SKD Igo Gruden, Nabrežina št. 89. Prisotni bodo tudi upravitelji Občine Devin Nabrežina in predstavniki Fakultete za arhitekturo tržaške Univerze. Toplo vabljeni. DRUŠTVO GRAD OD BANOV prireja Božični sejem okrasnih izdelkov in naravnih mil, s sledečim urnikom: sobota, 11 in 18. decembra, od 15. do 19. ure; nedelja, 12. in 19. decembra, od 10.00 do 12.30 ter od 15. do 19. ure. Toplo vabljeni. SEČNJA 2010/2011 NA OPČINAH -Jus Opčine obvešča člane in bivajoče na Opčinah, da bo sprejemanje prošenj za letošnjo sečnjo vsak torek od 18.30 do 19.30, in nato vsak naslednji torek do najkasneje 14. decembra na upravnem sedežu v Proseški ul. 71. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina bo zaključila uspešno delovno leto z večerjo, ki bo v petek, 17. decembra, v gostilni v Prečniku. Vabljeni vsi člani, njihove družine in prijatelji. Info in prijave: www.onav.it, tel. 3347786980 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). SK DEVIN prireja v novi letošnji zimski sezoni tečaje smučanja in deska-nja v kraju Forni di Sopra za malčke iz vrtca, otroke in odrasle vsako soboto in nedeljo od 15. oz. 16. januarja dalje. Predstavitev tečajev in učiteljev bo v Kamnarski hiši v Nabrežini v četrtek, 16. decembra, ob 19. uri. Informacije in vpisovanja na info@skdevin.it ali 040-2908105 ali 335-8180449. 0 Prireditve SKD BARKOVLJE (Ul. Bonafata 6) vabi na Predbožični čar - predprazni-čni sejem. Urnik sejma: danes 2., v petek 3. ter v ponedeljek 6. in torek 7. decembra, 15.00-19.00; sobota in nedelja, 4. in 5. decembra, 10.0013.00. DRUŠTVO ZA UMETNOST KONS vabi v petek, 3. decembra, ob 19. uri v galerijo Narodnega doma (ul. Filzi 14, Trst) na odprtje vsakoletne članske razstave »Kocka«. Razstavljajo: Tea Volk, Jasna Merkù, Klaudija Marušič, Andrea Verdelago, Deziderij Švara, Živa Pahor, Rado Jagodic, Andrej Furlan, Ivan Žerjal, Franko Vecchiet, Megi Uršič Calzi, Zvonimir Kalc, Jana Kalc, Matjaž Hmeljak, Janina Co- tič, Paolo Hrovatin, Robi Jakomin in Sandi Renko. S plesnim dogodkom bo prisotne obogatila Daša Grgič. KD ROVTE-KOLONKOVEC - Ul. Monte Sernio 27, gostuje v petek, 3. decembra, ob 20. uri MePZ Fran Ven-turini od Domja, ki ga vodi Cinzia Sancin. Vabljeni! SKD TABOR - DECEMBRA V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH V petek, 3. decembra, ob 16. uri odprtje Miklavževega sejma z nastopom zbora osnovne šole F. Bevka in plesalk Skd Tabor, ob 18. uri predstavitev knjige Giuliane Prelec - Pezzetta in Donatele Iseppi »Mosaico«. Sejem bo odprt še v soboto, 4. decembra, od 10. do 12. ter od 16. do 19. ure in v nedeljo, 5. decembra, od 10. do 12. ure. V nedeljo, 12. decembra, ob 18. uri Openska glasbena srečanja - Kvartet saksofonov Ensemble 4saxess. SLEDI - TRACCE: slavnostna podelitev nagrad in predstavitev antologije Mednarodnega natečaja poezije Sledi - Tracce bo potekala v petek, 3. decembra, ob 20.uri v mali dvorani Kulturnega doma (Ul. Petronio, 4). Projekt Zveze slovenskih kulturnih društev je nastal v sodelovanju s KŠD Rojanski Krpan. Vljudno vabljeni vsi nagrajenci, pesniki in ljubitelji poezije! BAMBIČEVA GALERIJA vabi v soboto, 4. decembra, ob 20.30 na odprtje likovne razstave »tldo Usberghi: ... okoli mene«. Glasbeni utrinek ob odprtju: Paolo Scabar, violina. Slikarja bo predstavila Jelka Daneu Cvelbar. Opčine, Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131. Razstava bo odprta do 22. decembra. Ponedeljek-petek: 10.0012.00 in 17.00-19.00. GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabi na koncert »Joplin Ragtime Orchestra« v soboto, 4. decembra, ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku. PESEM JESENI 2010 - Zveza cerkvenih pevskih zborov vabi na revijo odraslih zborov Pesem jeseni 2010, ki bo v soboto, 4. decembra, ob 20. uri v Športnem centru Zarja v Bazovici. SKRIVNOSTI NAŠEGA PODZEMLJA KD Kraški dom vabi na zanimiv večer s člani jamarskih društev Sežana in Grmada, ki nas bodo s sliko in besedo popeljali v podzemni kraški svet v nedeljo, 5. decembra, ob 17. uri v Kulturnem domu na Colu. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z USCIFJK vabi na niz koncertov v sklopu revije Nativitas: Dolina, 10. decembra, ob 20.30 nastopajo MePZ Fran Venturi-ni Domjo (dir. Cinzia Sancin), MoPZ Fran Venturini Domjo (dir. Ivan Tavčar), Nonet Primorsko Mačkolje (dir. tleksandra Pertot), MoPZ Valentin Vodnik Dolina (dir. tnastasia Purič), ŽePS Stu ledi Trst. Nabrežina, 18. decembra, ob 20.30 nastopata Zbor Jacobus Gallus Trst (dir. Marko Sancin) in MeMlPz Trst (dir. Tamara Stane-se). Bardo, 19. decembra, ob 15.30 nastopajo MePZ Lipa Bazovica (dir. Tamara Ražem Locatelli), OPZ in MlPS Slomšek (dramatizacija Zdenka Kavčič Križmančič). Ferlugi, 19. decembra ,ob 17.30 nastopata MoPz Tabor Opčine (dir.David Žerjal) in DZ Danica Vrh Sv. Mihaela (dir. Patricija Rotar Valič). Bazovica, 26. decembra, ob 17.00 nastopajo MePZ Lipa Bazovica (dir. Tamara Ra-žem Locatelli), OPZ in MlPS Slomšek (dramatizacija Zdenka Kavčič Križ-mančič). Milje, 8. januarja, ob 20.30 nastopata DVS Bodeča Neža Vrh Sv. Mihaela (dir. Mateja Černic) in Giro-tondo d'arpe Trst (dir. Tatiana Donis). Ronke, 9. januarja, ob 15.30 nastopata MePz Slovenec-Slavec Boršt-Za-brežec-Ricmanje (dir. Danijel Grbec) in MePz Fran Venturini Domjo (dir. Cinzia Sancin). Katinara, 15. januarja, ob 20.30 nastopata PZ Tončka Čok (dir. Manuel Purger) in Katizbor (dir. Carlo Tommasi). S Mali oglasi DAJEM V NAJEM ZEMLJIŠČE v Pod-lonjerju. Cena po dogovoru. Tel. št. 040-54668. DAJEM V NAJEM opremljeno stanovanje, 40 kv. m s teraso v centru Sežane. Tel. 335-5928584. GOSPA SREDNJIH LET išče delo. Ima izkušnje s starejšimi osebami. Tel. št.: 00386-56551450. LEPE MLADE IN VESELE KUŽKE podarimo ljubiteljem živali. Za infor- Četrtek, 2. decembra 2010 H Poslovni oglasi FIZIOTERAPEVTSKE STORITVE klasičnih in športnih poškodb z uspešnimi metodami in najsodobnejšimi aparati nudim v ordinaciji v Portorožu. Bownovo terapijo in osebno trenerstvo izvajam tudi na domu, na Obali in Tržaškem. V decembru 20% popust. Prof. Andrej Kocjan, kondicijski trener in strokovni fizioterapevt. Tel. +386 40 892 878, fizio-kinesis.com macije kličite v večernih urah na tel. št. 335-283120 ali 347-9062031. NA OPČINAH dajem v najem prostor, 85 kv. m. v tlpinski ulici 87. Za informacije pokličite na tel. št.: 3381966768 ali 340-3338082. PODARIMO TRI SIMPATIČNE MUCKE Pokličite te. št.: 328-0606251 po 16. uri. PRODAJAM kompletna zimska kolesa tip bridgeston 195 65 R15 91T primerna za volkswagen golf III za 250,00 evrov. Zainteresirani naj pokličejo tel. št.: 340-8662192. PRODAM napravo sterilizator otroških stekleničk in napravo za segrevanje stekleničk (scaldabiberon) za dom in avtomobil, znamke mebby, v odličnem stanju za 50,00 evrov. Tel. št.: 348-4643850. PRODAM NOVO GUGALNICO (viseča zibelka) fischer price - rain forest na baterijo, cena 100,00 evrov. Tel. št. 040 - 228575. PRODAM SCOOTER skyliner-mbk 125 cc., letnik 2001, prevoženih 50.500 km, z na novo vgrajenim motorjem in novimi gumami, po zelo ugodni ceni. Tel. št.: 348-3030022. UKRADENA AKTOVKA V NABREŽINI V sredo, 24. novembra zjutraj, mi je nekdo ukradel iz avta, parkiranega pred pokopališčem v Nabrežini usnjeno aktovko, v kateri sem imel papirnate dokumente izključno osebnega interesa. Poštenega najditelja prosim, da se javi na tel. št.: 3477334719. ZIMSKE GUME 185/55 r 15, prodam za 100,00 evrov. Tel. št.: 348-2693442 (po 19. uri). ZIMSKE GUME nokian M+S 205/65/15 84H v zelo dobrem stanju prodam za 100,00 evrov. Poklicati tel. št.: 335-8045700. Prispevki Ob 59. obletnici smrti očeta Romana in v spomin na nedavno preminulo sestro Nadjo daruje Sonja 100,00 evrov za KŠD Rojanski Krpan. V spomin na tdrianinega sina Doria-na Reggenteja darujejo Majda, Marta, Nataša, Sandra, Tatjana in Tina 60,00 evrov za Kd Prosek-Kontovel. Namesto cvetja na grob tne Deber-nardi vd. Grizonič darujejo Marta, Nadja in Olga 30,00 evrov za cerkveni zbor Repentabor. V spomin na gospo tno Grizonič daruje repentabrski cerkveni zbor 60,00 evrov za misijone. V spomin na dragega moža in tatka Lučiota darujejo Marta, Norma in Marino 100,00 evrov za KRD Dom Briščiki. V spomin na Lučiota Veršo darujeta tlenka in tljoša 50,00 evrov za KRD Dom Briščiki. V spomin na Giuliana Cossutto darujeta Rožica Nadlišek in Marina Mi-lič 50,00 evrov za združenje tIRC. V spomin na našega dragega Paola Do-ljaka darujejo Sandra, Petra, Nadja in Peter s svojimi 150,00 evrov za Kraški slavček, 150,00 evrov za Godbe-no društvo Nabrežina, 100,00 evrov za cerkveni pevski zbor iz Šempola-ja, 50,00 evrov za SKD Igo Gruden, 50,00 evrov za SKD Vigred, 50,00 evrov za Vaško skupnost Praprot, 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk, 50,00 evrov za KD Vesna in 50,00 evrov za ŠD Mladina. V spomin na dragega moža in tatka Lučota darujejo Marta, Norma in Marino 100,00 evrov za MoPZ RZ. V spomin na Paola Doljaka darujeta Karla in Renato Jazbec 50,00 evrov za Godbeno društvo Nabrežina. 12 Četrtek, 2. decembra 2010 KULTURA / STALNO GLEDALIŠČE FJK - Alternativna scena Delo o odnosu med materjami in sinovi Avtor je sodobni francoski dramatik Jean-Marie Besset Odnos med materjo in sinom je od vedno pogosta tema dramskih del, prav tako je v zadnjem stoletju središčna tema marsikaterega literarnega dela postal najstniški upor proti vrednotam, ki jih zagovarja družba odraslih, in ob njem spolno prebujanje: vsega tega se je veliko uprizarjani in mnogokrat nagrajeni francoski dramatik Jean-Marie Besset lotil v drami Perthus iz leta 2007. Delo je v sezoni 2009 postavil režiser Giam-piero Ciccio za fundacijo Teatro Vit-torio Emanuele iz sicilskega mesta Noto v koprodukciji z revijo Taor-mina Arte. Predstava je bila prejšnji teden na sporedu v mali Bartolijevi dvorani Rossettijevega gledališkega poslopja v okviru abonmajskega niza alternativne scene Stalnega gledališča Furlanije - Julijske krajine. Protagonisti drame so srednješolca Paul in Jean-Louis ter njuni mami Irene in Marianne, za kateri sta sinova sredstvo za lastno osebno uveljavitev in zato uravnavata njuni življenji, bodisi z nežnostjo bodisi z prisilo, po lastni volji brez upoštevanja resničnih nagnjenosti in želja obeh najstnikov, medtem ko sta očeta povsem odstotna, bodisi po svoji lastni izbiri, saj sta oba povsem zatopljena v svoj poklic in tudi ljubezensko toplino sta si našla zunaj družine, bodisi zato, ker sta ju materi po rojstvu Vlogi najstnika Paula in Jean-Louisa sta odigrala Andrea Luini in Matteo Romoli otroka nekako izrinili iz svojega življenja. Zahtevni in v bistvu nerazumevajoči materi svojima otrokoma nista v oporo, ko oba zaideta v krizo, ker se Paul zaljubi v Jean-Louisa, slednji pa se odzove z nasilnim dvorjenjem dekleta. Bessetovo spretno napisano besedilo, polno učinkovitih dialogov, z vseh strani označuje značaje nastopajočih oseb, še posebej obeh mater, čeprav se gledalcem in še zlasti gledalkam vsiljuje misel, da sta ženska lika, ki ju prikazuje avtor nekako pre- živeta. Vsekakor režiserju Giampie-ru Ciccioju ni šlo za realistično uprizoritev stvarnosti, saj tudi ženski vlogi igrata moška, v moški dvodelni obleki s kravato, tako da ženskost ponazarjajo samo čevlji z visokimi petami; zaradi tega prijema je mani-pulatorstvo mater še bolj poudarjeno. Giampiero Ciccio in Annibale Pavone sta kot navidezno nežni, a v resnici oblastni Irene in Marianne nekoliko bolj prepričljiva kot najstnika Paul in Jean-Louis, ki ju igrata Andrea Luini in Matteo Romoli. (bov) ODPRTO NON-STOP 8.30 - 19.00 OD PONEDELJKA DO SOBOTE mj.wuhiñvmm od 2. do 11. decembra 2010 tedesco DOLINA 538 - TRST (v bližini športnega igrišča) TEL. - FAX 0039-040-8325039 MEHKI MANDOLAT Z LEŠNIKI 200 c TRIESTE PRIMA - Sodobna glasba Ansambel Klangforum Wien upravičil sloves in navdušil občinstvo Ansambel Klangforum Wien je 1.1985 ustanovil švicarski skladatelj Beat Furrer z željo, da bi sodobna glasba zazvenela v najpopolnejši obliki: odlični instrumentalisti, ki so pristopili k ansamblu, so Furrerjevo željo povsem izpolnili ter postali zgled vsem poustvarjalcem; ne samo razvozlati kompleksne, včasih kratko malo her-metične partiture, temveč izvedbi vtisniti tudi smisel ter pritegniti poslušal-čevo pozornost, izzvati razmišljanje, odnos do glasbe, ki ne teži zgolj k la-godju trenutnega užitka, to je poslanstvo, ki ga Klangforum Wien opravlja v najvišji obliki in v tem duhu se je ansambel odzval vabilu združenja Chromas, ki prireja Mednarodna srečanja s sodobno glasbo Trieste Prima. Tržaški koncert je nastal iz solidarnostnega nagiba, kajti društvo je letos imelo na razpolago mnogo bolj skromna finančna sredstva, s katerimi bi si ne mogel privoščiti imenitnega gostovanja. V dvorani Victor De Sabata se je zbralo lepo število poslušalcev, ki so pozorno sledili zahtevnemu programu: najprej finski skladatelj Magnus Lindberg s Kvartetom s klarinetom, skladbo, v kateri je pihalo poustvarilo svetlo zvočno sliko, ki so jo godala nasiči-la z gostim dialogom. Prepletanje je privedlo do dramatične napetosti, ki se je nekoliko razvodenila v skoraj igrivem finalu in sklenila z melodijo, ki sta jo čelist Andreas Lindenbaum in klarinetist Olivier Vivares vodila ob spremljavi ostalih članov. Violinistki Annette Bik in Sophie Schafleitner, violist Dimitrios Polisoi-dis ter čelist Andreas Lindenbaum so se nato posvetili zagonetnemu Gran Torso Helmuta Lachenmanna: nemški skladatelj se je odpovedal vsakršnemu blagozvočju ter iz godal izzvabil šepetanje, hropenje, pritajeno dihanje, loki so se dotikali instrumentov tako z žimo kot s kovinskim zvenom žabic, zvočna slika je lebdela na skrajni meji med slišnim in neslišnim, se le občasno ojačila v dinamičnih viških, ki so razgibali razmišljujoči potek glasbene ideje. Mnogo bolj lahkotno vzdušje nam je podaril Beat Furrer v kvintetu za klavir in godala z naslovom Spur (Sled): sled je začrtal klavir, na katerega je igrala Nora Skuta, nekako igrivo parodijo minimalističnega sloga, začinjeno z domiselnim kontrapunktom med klavirjem in godali, ki so se živahno prepletali z variacijami osnovne zamisli. Zanimiv prerez sodobnih evropskih tokov je dunajski ansambel oplemenitil z interpretacijo, ki je bila tehnično izredno dovršena, obenem pa prepričljiva in sporočilna. Občinstvo je odlični sestav nagradilo z dolgimi, navdušenimi aplavzi. Katja Kralj oziroma do razprodaje zalog! Synrise Goose Electro - rock !K7 Records, 2010 Današnjo glasbeno rubriko posvečamo elektronskim ritmom belgijskega electro - rock benda Goose in njegovemu novemu glasbenemu izdelku Synrise. Skupina se je v zadnjih petih letih uveljavila v izredno pestrem svetu elektronske glasbe, ker na originalen način spaja elektronske ritme z rock glasbo. Fantje, so svojo ljubezen do rock glasbe začeli gojit že v najstniških letih, kmalu pa jih je radovednost »zavedla« k uporabi elektronskih efektov in sintetizatorjev zvoka. Poleti leta 2000 so pevec Mickael Karkous-se, kitarist Dave Martijn, basist Tom Coghe in bobnar Bert Libe-ert ustanovili bend Goose, s katerim so preigravali komade znane avstralske zasedbe AC/DC. Kmalu nato so mladi fantje začeli s pisanjem lastnih komadov in bese- dil ter se hkrati ukvarjali s sinteti-zatorji zvoka. V teku nekaj let se je skupina kar nekaj krat lepo odrezala na številnih državnih glasbenih natečajih in seveda veliko koncertirala v Belgiji in bližnji Holandski. Leta 2006 je angleška glasbena založba Skint Records ponudila bendu glasbeno pogodbo in že istega leta je prišel na dan prvenec Bring It On. Na ploščo je belgijski kvartet posnel enajst komadov, izmed katerih so predvsem izstopale uspešnice Bring It On in izredna Black Gloves. Z novim albumom Synrise, ki ga je oktobra letos izdala nemška neodvisna glasbena založba !K7 Records, se je bend odločil za glasbeno atmosfero iz osemdesetih, seveda s primernimi electro ritmi. Rezultat te odločitve je plošča z desetimi komadi, ki bo v ambientu elektronske glasbe žela veliko uspehov! Otvoritveni, tipično electro komad Synrise poslušalca uvede v svet elektronike, naslednji Can't Stop Me Now pa ga kar spravi na noge ... After in Like You spominjata na uspešnice skupine Depeche Mode, medtem ko bo electro - pop komad As Good As It Gets prav gotovo kraljeval v marsikaterem evropskem disku! Na vrsti je še umirjeni intermezzo Hunt, dobra Words, ki sicer nekoliko preveč spominja na Chemical Brotherse in še minimali-stična In Cars. Rajko Dolhar / ALPE-JADRAN Četrtek, 2. decembra 2010 13 KOBILARNA LIPICA - Obračun jubilejnega leta pozitiven Se Lipica vendarle postavlja na noge? Število obiskovalcev se povečuje - Na pomlad bodo odprli Muzej lipicanca LIPICA - V Kobilarni Lipica (KL) zaključujejo jubilejno leto, v katerem so praznovali 430-o obletnico ustanovitve. Po besedah vodstva so v tem letu uspeli kobilarno ponovno postaviti na zemljevid najbolj atraktivnih turističnih destinacij v državi in jo približati mestu osrednje kobilarne lipicancev v svetu. Kljub svetovni krizi so povečali število obiskovalcev in v Mednarodni zvezi lipicancev uveljavili svoj registrski sistem, v katerem bodo vodili podatke o vseh registriranih živalih, vpisanih v rodovniške knjige lipicanskih rejskih organizacij 21 držav, članic mednarodne zveze. Jubilejno leto, ki ga je (in ga še) spremljalo deževno vreme, so v KL zaključili s posebno polnitvijo 430 steklenic kraškega terana. Steklenice so oštevilčene, saj vodijo seznam prejemnikov. Po besedah direktorja Tomija Rump-fa bodo leto v Kobilarni zaključili pozitivno, v družbi Lipica Turizem pa so bili poslovni izkazi po desetih mesecih sicer pozitivni, vendar je bil novembra zaslužek tako pičel, da do konca leta veliko rezerve ne bo ostalo. Več prihodkov pričakujejo v decembru, ko je na programu vrsta prireditev. Pričeli bodo že jutri z Dnevom odprtih vrat slovenske kulture, v katerega bo vključen tudi strokovni ogled (ob 13. in 15. uri) galerije slikarja, grafika in konstrukti-vista Avgusta Černigoja, ki je zadnjih pet let svojega življenja živel v Lipici. V novembru je minilo 25 let od njegove smrti. Obenem pa bodo odprli tudi pokrito drsališče, ki bo obratovalo do 28. februarja. Leto 2010 se je v KL pričelo s slabimi obeti, saj so se soočili s 700.000 evri izgube v družbi Lipica Turizem in zato napovedali odpuščanje zaposlenih. Po koncu sezone pa Rumpf pravi, da bodo število zaposlenih zmanjšali na »mehak« način. »Nekaj predlogov je za predčasno upokojitev z odhodom na Zavod za zaposlovanje, z nekaterimi pa smo se sporazumno dogovorili. Tako da s tem nimamo nobenih težav.« Po drugi strani pa bodo s pričetkom nove sezone potrebovali ljudi v strežbi, v prodajni službi, stalno iščejo tudi jahače. Med pomembnimi dogodki v prihodnjem letu bo odprtje Muzeja lipicanca, za katerega so iz Norveškega finančnega mehanizma prejeli 750.000 evrov. Pretekli teden so na spletnih straneh objavili razpis za izbiro izvajalca gradbenih del in za postavitev razstave. Po besedah Rumpfa je dokumentacijo do zdaj dvignilo deset podjetij. V jeseni pa bodo po sedmih letih znova gostili generalno skupščino Mednarodne zveze lipicancev, ki bo obenem praznovala 25. obletnico ustanovitve. »Takrat bomo tudi preverili uspešnost delovanja skupnega registra, ki smo ga aktivirali na letošnji skupščini pred mesecem dni.« V jubilejnem letu so v KL kljub recesiji uspeli povečati število obiskovalcev. Število naj bi se ob koncu leta ustavilo na 100.000, je povedal pomočnik direktorja za marketing in prodajo Bogdan Capuder, ki so ga v KL zaposlili pred dvema mesecema. Tako so ustavili trend padanja števila gostov, čeprav ostaja še vedno nedosegljiva številka 320.000 obiskovalcev leta 1988, zato v prihodnjem letu računajo na 20 odstotno rast. »V januarju bomo z našo jahalno šolo nastopili v Avignonu v Franciji, 11. marca pa v ljubljanskih Sto-žicah. Sledile bodo štiri mednarodne tekme, med 21. in 25. septembrom pa bomo organizirali svetovno prvenstvo v vožnji vpreg. To bo prvo konjeniško tekmovanje na taki ravni pri nas.« Med pomembnimi dokumenti, ki so jih sprejeli v iztekajočem se letu, je bil tudi štiriletni načrt upravljanja. Njegove vsebine na posameznih področjih bodo uresničevali skozi letne programe dela. Izdelava prvega, za leto 2011, je v zaključni fazi. Dokončujejo tudi pripustni plan za naslednje petletno obdobje, ki bo temelj za oblikovanje posameznih rodov kobil in linij žrebcev, pričeli bodo z aktivnostmi za registracijo osemenjevalnega središča in nadaljevali z izvajanjem testa delovnih sposobnosti mladih konj. Letos so prvič preizkusili 12 kobil in 11 žreb- Čreda lipicancev šteje 335 živali, od tega 40 plemenskih žrebcev in 85 kobil, letos pa se je rodilo 29 žrebet in žrebičkov arhiv Tomi Rumpf arhiv cev letnika 2006. Dodajmo k povedanemu še to, da je v novembru posebna štiričlanska komisija, imenovana na podlagi odločbe Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, opravila redni letni vzrejni pregled. Komisija je pregledala čredo lipicancev, ki šteje 335 živali, od tega 40 plemenskih žrebcev in 85 kobil, ocenila kvaliteto reje, oskrbe in nege konj, pregledala hlevske zmogljivosti in kvaliteto pašnih površin. Poročilo bo zaključila do konca leta. V KL se je sicer letos rodilo 29 žrebet in žrebičkov. Irena Cunja ROCK GLASBA - V soboto na Gorjanskem Duo Hoosh s svojim elektronskim rockom GORJANSKO - Skupino Snif-ferson Family poznamo kot zelo delavni bend. Tokrat se bo predstavila kot pobudnik koncerta na Gorjanskem, kjer bo v soboto v vaški dvorani zaigral čisti elektronski rock dua Hoosh. Duo bo izvajal popevke iz svojega novopečenega albuma Faces, kot druge še neizdane. Sestavljata ga dobro znana avtorica in pevka Eryx ter kitarist in programer The Jab. V dveh letih sodelovanja sta glasbenika predstavila svoje komade na raznih radijskih in TV programih, kot npr. RadioRai Demo in prav preko te odskočne deske je dvojica dobila možnost za nastop na več festivalih po Italiji in obenem si je pridobila dober odziv kritike. Glasba dua Hoosh se giba med smermi elektronike, hip hopa, eksperimentalnega in alternativnega rocka, ki pa ga dvojica spretno meša še z drugimi glasbenimi izzivi. Pri izdelavi diskografskega prvenca je sodelovalo več nadarjenih glasbenikov, kot sta npr. tržaški soul pevec Al Castellana in Tržičanka Nicole Pellicani (ki med drugimi sodeluje tudi z Eliso), ploščo je skupina posnela v Italiji, zmiksala v Angliji ter tiskala v Sloveniji. V celotnem projektu je sodeloval še Gropajc Aleš Brce, ki je grafično obdelal proizvod. Na predstavitvenem koncertu v glavni vaški dvorani na Gorjan-skem bodo s pričetkom ob 21.30 uri zaigrali tudi nekateri člani Snifferson Family, ki so si za to priložnost nadeli ime Dizzy Grips. V tej igrajo kitarist in pevec Edvard Žerjal (Snif-ferson Family), na bas kitaro Inko Brus (Šank Rock, Hard Time) in bobnar Dario Vatovac (Boomerang). Prisoten bo še DJ The Jab ki bo gibalno pozno v noč usmerjal vse obiskovalce. Poskrbljeno bo tudi za prigrizek in praznovali se bodo tudi rojstni dnevi nekaterih, ki so rojeni novembra in tesno sodelujejo s Snifferson Family. (Pan) Jutri v Sežani zaključna prireditev Primorci beremo SEŽANA - V Kosovelovi knjižnici v Sežani prirejajo ob Tem veselem dnevu slovenske kulture jutri zaključno prireditev s podelitvijo pohval in knjižnih nagrad bralcem v akciji Primorci beremo dela slovenskih avtorjev. Prireditev, ki jo bo spremljal še pogovor in odprtje razstave, se bo pričela ob 18. uri. Na njej pa bodo sodelovali novinar in publicist Ervin Milharčič Hladnik, sežanski slikar Radko Oketič, umetnostna zgodovinarka in kritičarka Polona Škodič in glasbenik Marko Čepak-Maki. Ob Javni agenciji za knjigo in vseh štirih kraško-brkinskih občinah je prireditev omogočila sežanska Kosovelova knjižnica s podružničnimi knjižnicami v Divači, Komnu in na Kozini. Letos je v akciji Primorci beremo sodelovalo deset primorskih knjižnic, prvič sta se v akcijo vključili tudi knjižnici Damir Feigel iz Gorice in knjižnica iz Trsta. V sežanski knjižnici, kjer je aktivnih članov 8.846, je sodelovalo kar 110 bralcev, od teh bodo v petek nagradili 86 bralcev, ki so prebrali po najmanj šest knjig. Vseh prebranih knjig v letošnji akciji pa je bilo 878. V letih od 2007 do letos so v branje ponudili kar 169 naslovov proznih in 29 naslovov pesniških del. Samo v letošnjem letu je bilo na voljo kar 65 del slovenskih avtorjev, kar je skoraj dvakrat več kot leta 2007 (37 knjig). (O.K.) Razstava Unicefovih punčk iz cunj SEŽANA - V Kosovelovi knjižnici bodo v ponedeljek, 6. decembra, ob 10. uri odprli razstavo Unicefovih punčk iz cunj, imenovanih Mojce. Prireditev pripravljajo v sodelovanju z dutovskim Socialno varstvenim zavodom. Pod mentorstvom delovne inštruktorice Ivanke Večko so ustvarjali stanovalci dutovskega SVZ v okviru delovne terapije, katere cilj je bil, da skladno s svojimi zmožnostmi sodelujejo pri Unicefovem projektu in s tem po svojih močeh pripomorejo k zmanjšanju bolezni otrok v manj razvitem svetu. Ob delu so uporabljali in razvijali svoje spretnosti in sposobnosti ter domišljijo. Družina, ki so jo ustvarjali ob letošnje pomladi dalje, ima deset punčk in enega fantka. Njihovo sporočilo in vrednost sta veliko večja od prispevka 20 evrov za posamezni izdelek. Prireditev bo obogatil nastop sak-sofonskega tria. (o.K.) LOKEV - V gosteh KD Kraški šopek iz Sežane in SKD France Prešeren iz Boljunca Jesenski sprehod po Krasu Obiskovalci polno zasedene dvorane vaškega kulturnega doma so si z navdušenjem ogledali zanimivo folklorno prireditev LOKEV - Lokev na Krasu je vas, ki je znana po tem, da vsako leto nudi gostoljubje mednarodnemu festivalu Vilenica. Pred kratkim pa je v dvorani Kulturnega doma gostila Kulturno društvo Kraški šopek iz Sežane in Tamburaški ansambel SKD France Prešeren iz Boljunca. Obiskovalci polno zasedene dvorane so si z navdušenjem ogledali folklorno prireditev z naslovom Jesenski sprehod po Krasu. Uživali so ob kratki dramatizaciji na temo kulturnega pitja vina, kot tudi v pesmi in plesu, ki je poudarjal slovenski temperament in ljubezen do slovenske besede v pesmi in plesu. Večer se je zaključil s pesmijo Naša mati kuha kafe, ki je povezala tako gostitelje, kot tudi obiskovalce. KD Kraški šopek je te dni tudi sicer zelo dejavno. V soboto je gostovalo na folklorni prireditvi v Šempasu, v včeraj pa je s pesmijo in plesom popestrilo večer stanovalcem Doma starejših občanov v Sežani. Magdalena Svetina Terčon KD Kraški šopek iz Sežane in Tamburaški ansambel SKD France Prešeren iz Boljunca sta pripravila zanimivo folklorno prireditev 1 4 Četrtek, 2. decembra 2010 KULTURA / LJUBLJANA - V okviru 26. slovenskega knjižnega sejma jutri ob 11. uri v Literarnem klubu Lili Novy v Cankarjevem d Predstavitev slover V Literarnem klubu Lili Novy v Cankarjevem domu v Ljubljani se bodo jutri ob 11. uri v okviru 26. slovenskega knjižnega sejma predstavile tudi slovenske založbe v Italiji. Založništvo tržaškega tiska, Mladika in Novi Matajur bodo predstavili svoje knjižne novosti ob prisotnosti avtorjev. Srečanja se bodo tako po napovedih ob predstavnikih založb udeležili še Evelina Umek, Marij Čuk, Lida Turk, Liliana Visintin, Milan Gregorič, Zlata Obed Lokatos, Vera Vetrih, Miran Košuta. Pridružila se jim bo zadruga Dom z vpogledom v literarno dogajanje v Benečiji. Založništvo tržaškega tiska nika. Sedaj bodo njegovo knjigo spoznali tudi v Ljubljani. Krstno predstavitev pa bodo na knjižnem sejmu v Ljubljani doživele kar tri knjige. Pesniška zbirka Preden luna izpuhti pesnice Liliane Visintin razkriva njeno celotno ustvarjalno pot z izborom poezij iz njenih treh predhodnih pesniških zbirk in z neobjavljenimi pesmimi. Liliana Visintin, ki živi v Laškem, se pri pisanju izraža v različnih jezikih, v italijanščini, slovenščini, celo v španščini. Njene italijanske poezije je za to knjigo v slovenščino prevedla Maja Gal Štromar. Tik pred koncem leta se bo med bralci po dolgem času ponovno pojavila Zlatka Obed Lokatos, ki je svoji novi zbirki poezij dala naslov Ob vodi in kruhu 2. Po več kot dvajsetletnem premoru od izida prve knjige, Ob vodi in kruhu, Zlatka Obed tokrat nadgrajuje svoje delo in še naprej obdeluje besedo v iskanju vedno novih razsežnosti. Pri ZTT-ju bo v teh dneh Založništvo tržaškega tiska je letos sodelovalo pri projektu Prehajanja, ki je bil posvečen sedemdesetletnici slikarja Klavdija Palčiča. Razstave, ki so prikazale različne plati Palčičevega ustvarjanja so spremljali trije katalogi. Knjižni program 2010, s katerim se bo Založništvo tržaškega tiska predstavilo na letošnjem sejmu v Ljubljani, je bogat in raznolik. Vse knjige so podpisali domači avtorji in nudijo, vsaka po svoje, izviren pogled na naš prostor. Tržaškim in goriškim bralcem je že znana knjižna novost Marija Čuka, Nikar se ne hudujte nad vremenom, da je zmešano. Vsak naj najprej pomete pred svojim pragom, izbor kolumn iz športne priloge Primorskega dnevnika in aforizmov, s katerimi Čuk običajno zaključuje branje televizijskega dnev- izšla tudi nova knjiga Mirana Košute, Mikro-fonije, izbrani govori in pogovori. Delo, v katerem so objavljeni avtorjevi govori ob različnih priložnostih, zaobjema dolg časovni razpon (od leta 1980 do leta 2010) v Košutovem razmišljanju na teme: Prešeren in slovenska kultura, slovenski pisci in ustvarjalci, jezik in narodna istovetnost, kulturna žarišča, slovenski narodnoosvobodilni boji, pisanje in manjšinstvo, Trst in meja. Katalog Likovna prehajanja (avtorja Daniele Angerame in Tatjana Pregl Kobe) prikazuje umetnikovo delo na po- dročju slikarstva in kiparstva, Odrska prehajanja (avtorji Miroslav Košuta, Marko Sosič in Giulio Montenero) je posvečen njegovemu delu v gledališču na področju kostu-mografije in scenografije, Pripovedna prehajanja (avtorja Marko Kravos, Jasna Merku) pa razkriva bogato produkcijo Klavdi-ja Palčiča na področju ilustracije. Tudi letos je ZTT nekaj naslovov namenilo italijanskim bralcem, tokrat s pomembno knjigo, ki je zapolnila dolgoletno vrzel, slovničnim priročnikom Fondamenti della lingua slovena mag. Rade Lečič. In kaj je lepšega kot pravljica za spoznavanje slovenske kulture: prevod Kovičevega Mačka Murija. Il gatto Muri je izšel v prevodu Jolke Milič. Kot običajno bo ZTT v Ljubljani predstavil tudi Jadranski koledar za leto 2011, ki je zaradi svojih vsebin in uporabnosti čedalje bolj privlačen tudi za osrednje slovensko publiko. Letošnji avtorji besedil so Vesna Guštin, Majda Colja, Mitja Tretjak, Olga Knez, Davorin Devetak in Miranda Novak. Na policah stojnice Slovenska knjiga v Italiji bodo seveda na voljo tudi uspešnice iz prejšnjih let, med katerimi sveža ponatisa Klemšetovega romana V zakrpanih gojzerjih in zimzelene Je več dnevou ku klobas Vesne Guštin. Mirt Tuliti lin onom-urkidio ld i Stato InlroduiioLi:' di Flori i Puhar otožnost, bolečina in trpljenje, v zadnjem sklopu so zbrane religiozne pesmi. Založba Mladika Trst Na 26. knjižnem sejmu bo tržaška založba Mladika predstavila svoje knjižne izdaje z letnico 2010 in revijo Mladika. Kljub težavam, s katerimi se je morala založba spopadati v tem letu, knjižni program odlikujejo pestrost naslovov, raznolikost tematik in visoka kvaliteta publikacij. Pa začnimo pri najmlajših! Njim založba namenjena pravljico Vesne Cunja »Trdoglavček Tomaž in njegovi prijatelji«, ki jo je spretno in bogato ilustrirala uveljavljena ilustratorka Erika Cunja. Njene ilustracije bodo tudi na ogled v galeriji Tržaške knjigarne od 3. decembra dalje. Prav na začetku leta 2010, ob 100-letnici rojstva pesnice Ljubke Šorli (Tolmin, 19. februar 1910 - Gorica, 30. april 1993) je založba Mladika skupaj z Goriško Mohorjevo družbo pripravila miniaturno izdajo njenih izbranih pesmi v izboru, ki ga je leta 1973 pripravil Martin Brecelj. Pesmi so tematsko razdeljene v štiri sklope: v prvem sklopu prevladuje ljubezenska tematika, v drugem razdelku so pesmi, posvečene domači Tolminski, sledijo pesmi, v katerih se izražata pesničina Posthumni roman Bojana Pav-letiča »Zvoki barv« s spremno besedo Marija Maverja je subtilna pripoved razmerja med starejšim slikarjem / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 2. decembra 2010 15 lomu iskih založb v Italiji in mlado pianistko Anno. Umetniška senzibilnost ju povezuje, narodnostna pripadnost - on je Slovenec, ona bogato s fotografskim gradivom. O naši preteklosti pripoveduje tudi knjiga Lide Turk »Nenavadne zgodbe Lipeta Kosca«, v kateri v pogovorni obliki pride do izraza življenjska zgodba vandrovca, tigrovca in orjunaša Li-peta Kosca. »Zlata poroka ali Tržaški blues« je naslov zadnjega romana tržaške pisateljice Eveline Umek, ki v tem delu s socialnega vidika obravnava slovensko-italijan-ske odnose v našem mestu in kritično opazuje življenje slovenske manjšine v Trstu. V italijanskem jeziku je izšlo romansirano delo Mira Tassa o poita-lijančevanju priimkov z naslovom »Un onoma-sticidio di Stato« (Državni onomasticid), ki na poljuden način pripoveduje o fašističnem zakonu iz leta 1927, ki je samo v tržaški pokrajini 50.000 ljudem nasilno spremenil priimek. pa Italijanka - in starostna razlika ju ločuje in ustvarja razdore. Njuna srečanja v njegovem tržaškem ateljeju, sprehodi po Krasu ter prefinjeno doživljanje likovne in glasbene umetnosti so za oba povod za poglabljanje v globine duše, misli in čutenj. Mladika je v tem letu prvič izdala delo v angleškem jeziku. Gre namreč za vojne spomine priznanega, v Trstu živečega angleškega časnikarja Johna Earla, ki je v knjigi z naslovom »From Nile to Danube. A Wartime memoir« (Od Nila do Donave. Vojni spomini), obudil spomin na čas, ki ga je avtor prebil kot angleški vojak prej v severni Afriki -kjer se je namreč v okviru 8. armade boril v Libiji in Egiptu in bil v bitki pri El Alameinu tudi ranjen -, potem pa v južni Jugoslaviji. Sredi leta je pri Mladiki izšlo zahtevno strokovno delo, in sicer obsežni Slovensko-italijanski in itali-jansko-slovenski slovar elektronike, elektrotehnike in telekomunikacij / Dizionario sloveno-italiano e italia-no-sloveno di elettronica, elettrote-cnica e telecomunicazioni. Publikacija je sad sodelovanja profesorja Carla Muccija in jezikoslovke na SA-ZU-ju Marjete Humar. Publikacija je izšla v sozaložbi s SAZU-jem. Na koncu poletja sta zagledala luč že tradicionalni zbornik študijskih dnevov Draga z naslovom »Slovenci v obdobju globalizacije« in publicistično delo istrskega javnega delavca Milana Gregoriča z naslovom »Moj dom«. V tej knjigi se pisec odziva na pomembnejša notranjepolitična in druga družbena dogajanja, tudi širša mednarodna, v času od slovenske politične pomladi naprej, s posebnim poudarkom na tem, kako so ta dogajanja sprejemali ljudje v Slovenski Istri. V jesenskem času so zagledale luč še knjiga »Pisma bratu v zapor in drugi dopisi«, v kateri so zbrana pisma, ki jih je Danica Tomažič napisala bratu Pinu v zapor, prijateljici Evelini Pahor in še nekatera druga pisma; gre za pomembno delo, ki razkriva izredno močno in lepo podobo Danice Tomažič, drugačno od tiste, ki izhaja iz Tomizzovega romana Mladoporočenca iz Ulice Rossetti. »Po domovih kraških vasi so zagorele svečke« pa je naslov publikacije, posvečene Ferdu Bidovcu, ki jo je uredila Vera Vetrih. Glavno poglavje v knjigi je pogovor z nečakinjo Fer-da Bidovca Majdo Kompan. Delo je Novi Matajur TA PRAVE OD PET DO GLAVE Trinajst pravljičnih zgodb o organih, udih in pritiklinah človeškega II 1 tfdtf ^a^K. iirnavadnp zfzci'be Lipeta Kosca telesa je Marko Kravos razdelil v dva sklopa: Križem kražem med prsti in Od pet do glave. Domiselna besedila, polna humorja, besednih iger in novih metafor, kažejo na to, kako je pisatelj v svojem pripovedovanju vselej inovativen. In če kdo išče besedni zaklad, ga bo zagotovo našel v tej knjigi! S humorjem prežete so tudi ilustracije; naslikal jih je Zvonko Čoh, ki je bil na letošnjem bienalu ilustracije nagrajen s plaketo Hinka Smrekarja. MEDVED IN MIŠKA1 Medved in miška sta Galebovim bralcem že znana simpatična junaka, zdaj jih bosta presenetila še v knjigi. Njune dogodivščine skrbno zapisuje Majda Koren, z odlično risbo pa jih oživlja Bojan Jurc. Izviren slovenski strip v sličicah in z besedilom v verzalkah je knjiga tudi za najmlajše, ki so pravkar usvojili abecedo! Prva knjiga prinaša osem zabavno -poučnih zgodb; v pripravi pa sta že Medved in miška 2 in 3. GALEBOV ŠOLSKI DNEVNIK se letos posveča zanimivi ekološki temi: obnovljivi viri energije in zmanjševanje onesnaževanja našega planeta. Sonce, veter, voda, biomasa, sončna hiša in kako v njej vse deluje ... so vsebine, ki nas poučijo, kako živeti zdravo in boljše v prijaznem okolju. Besedilo je napisal Daniele Della Toffola, Ilustracije je naslikala Chiara Sepin. Poleg stalnih rubrik za zapisovanja v šoli in doma je letošnji GŠD še koristen priročnik za vso družino. GALEB - letnik 57 Literarna revija za učence od 6. do 12. leta starosti se je z novim šolskim letom prenovila. Format je večji in priročnejši, izbor pravljic, zgodb in poezij je skrbno porazdeljen za ši- rok starostni razpon bralcev. Tudi rubrike, ki so uporabnega značaja, so v zasnovi literarne. Avtorji v reviji so ugledni ustvarjalci otroške in mladinske literature, vsebine pa objavljene prvič. Poseben čar v Galebu so likovne upodobitve vrhunskih ilustratorjev. 1 6 Četrtek, 2. decembra 2010 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Postavka v proračunu za prihodnje leto Z ugodnostmi za družine želijo spodbuditi rojstva Zaenkrat na razpolago 60.000 evrov - V dveh letih z dežele dva milijona evrov manj za občino Mamice, ki se bodo odločile za porod v Gorici, bodo imele tudi možnost prihranka. Novost je predvidena v proračunu občine Gorica za leto 2011, o katerem bo občinski svet razpravljal 20. decembra. Vsebino finančnega dokumenta je goriški župan Ettore Romoli včeraj predstavil novinarjem, občina pa je proračun naslovila tudi na predstavnike rajonskih svetov. Proračun občine Gorica za prihodnje leto je vreden 140 milijonov evrov. Gorici bo dežela Furlanija-Julijska krajina dodelila isto vsoto kot za leto 2010, ko je v primerjavi z letom 2009 krčila prispevke za približno dva milijona evrov. »To pomeni, da smo v dveh letih izgubili štiri milijone evrov. Vsota je zelo velika, če upoštevamo rigidnost finančnega dokumenta,« je povedal Romoli. Okrog 37 odstotkov vseh sredstev je treba namreč odšteti za osebje, 13 odstotkov za plačevanje dolgov, približno 40 odstotkov pa za energijo, zavarovalnine, dom za ostarele in razne pogodbe. »Ostane nam torej le deset odstotkov deželnega prispevka,« je povedal župan in podčrtal, da se uprava vsekakor zavzema za omejevanje stroškov: »Okrog 500.000 evrov bomo na primer prihranili na osebju. V proračunu za leto 2010 je bilo za to postavko predvidenih 16.089.000 evrov, za leto 2011 pa 15.565.000 evrov.« Župan je tudi poudaril, da občina tudi letos ne namerava višati tarif za storitve, ki jih ponuja občanom. Med novostmi, ki jih predvideva proračun za leto 2011, je denar za spodbujanje porodov v goriški porodnišnici. Uprava je postavki namenila 60.000 evrov, k dodelitvi dodatnih sredstev pa bo spodbudila podjetje za upravljanje občinskih lekarn. »Starši, ki se bodo odločili za porod v goriški porodnišnici, bodo imeli pravico do ugodnosti v obliki pleničk, mleka ali drugih nujnih potrebščin za dojenčka. Pravilnik in razpis bomo pripravili do januarja ali najkasneje fe- Kitajska mamica, ki je otroka povila v goriškem porodniškem oddelku bumbaca bruarja, pri določanju kriterijev in potrebščin, ki bodo vključene v pobudo, pa se bomo posvetovali z zdravniki,« je povedal Romoli, ki upa, da bodo od lekarn dobili dodatnih 60.000 evrov. »Pobuda ima dva cilja, in sicer povišanje števila rojstev v goriški porodnišnici in nudenje opore družinam,« je podčrtal župan. GORICA - Na pobudo Karitas »Emporij solidarnosti« bo pomagal družinam Za upravičence brezplačna hrana in potrebščine Nadškofijska Karitas iz Gorice, Fundacija Goriške hranilnice, občina Gorica in goriška pokrajina bodo jutri podpisale dogovor o odprtju t.i. »em-porija solidarnosti«, namen katerega je priskočiti na pomoč družinam v hudi stiski. Znano je, da je zaradi splošne gospodarske in družbene slike potreb med ljudmi vedno več, pod udarom pa so zlasti socialno ogroženi posamezniki in seveda družine s starši brez zaposlitve. Zato so zgoraj imenovani dali pobudo za odprtje »emporija solidarnosti«, saj gre za obliko pomoči, ki se je drugod po Italiji - v Rimu, Pratu in Parmi - že obrestovala, Gorica pa bo orala ledino na italijanskem severo-vzhodu. Gre za kakovostni preskok v otipljivih oblikah solidarnosti, pravijo pri goriški Karitas, ki je prevzela organizacijsko plat pobude. »Emporij solidarnosti« bo imel v Gorici svoj sedež, predvidoma v Ulici Faiti, kjer bodo osebe, ki doživljajo hudo stisko, brezplačno nabavile celo vrsto prehrambenih izdelkov in potrebščin. Razdeljevanje le-teh bo potekalo pod strogim nadzorom, da ne bi kdo neupravičeno izkoristil te možnosti; upravičenci bodo v ta namen dobili posebno izkaznico na točke. Do odprtja naj bi prišlo januarja, več pa bo o tem znano po jutrišnjem podpisu dogovora. Kar nekaj sredstev bo občina tudi v letu 2011 namenila sociali. Družinam, v katerih je vzdrževalec izgubil službo, bodo namenili 65.000 evrov, 30.000 evrov pa je predvidenih za vzdrževanje kurilnih naprav v stanovanjih starejših občanov. 12.000 evrov bodo vložili v staže za mladino, 260.000 evrov pa pobudam za ovrednotenje mestnega središča, odprtje muzeja goriške nadškofije in obeleženje 150-letnice zedinjenja Italije. 264.000 evrov bodo namenili razvoju univerze, okrog 850.000 evrov (večji del le-teh naj bi sicer krila dežela) pa projektom za družbeno koristna dela in projektom javne koristi. V okviru 19 projektov bodo lahko začasno zaposlili 45 oseb. (Ale) POKRAJINA Odločno proti nuklearki Goriški pokrajinski svet odločno zavrača možnost, da bi v Tržiču prišlo do gradnje jedrske centrale. Resolucijo, v kateri izraža svoje nasprotovanje nuklearki v Laškem in uporabi jedrske energije nasploh, je pokrajinski svet na torkovem zasedanju sprejel z glasovi večine. Proti so bili štirje predstavniki desne sredine Giorgio Pa-cor, Leonardo Zappala, Dario Ba-resi in Gino Maniacco, njihov somišljenik Marino De Grassi pa se je pri glasovanju vzdržal. Resolucija opozarja, da je v občini Tržič že veliko proizvodnih dejavnosti, med katerimi je največja termoelektrarna v deželi FJK. »Število industrij in gostota prebivalstva onemogočata gradnjo velike jedrske centrale, kar bi bilo tudi v nasprotju z načrtom za razvoj tržiškega pristanišča, z razvojem športne navtike ter drugih malih in srednjih podjetij, ovrednotenjem rimskih ter in celo vrsto turističnih in rekreativnih dejavnosti,« piše v resoluciji, v kateri je podčrtano, da je Tržič v Italiji poznan tudi po problematiki azbesta, ki je kriva za visoko število smrti in bolezni. »Alternative obstajajo,« še navaja resolucija, ki predlaga naložbe v »zeleno ekonomijo« in vabi oziroma zahteva od deželne vlade Furlanije-Julijske krajine, da se jasno izreče proti gradnji jedrske centrale na Tržiškem. Pokrajinski svet je z dvanajstimi glasovi za, enim proti in šestimi vzdržanimi odobril tudi resolucijo o ovrednotenju gradeške-ga in bezjaškega narečja, ki jo je pripravil in utemeljil svetnik Fabio Del Bello, obravnaval in sprejel pa je tudi rebalans proračuna za leto 2010. GORICA 32 načrtov za območje nekdanje bolnišnice Pred koncem leta bodo razglasili zmagovalca projekta »Spazio giovani alla frontiera / Mladinski prostor ob meji«, ki je namenjen preureditvi in ovrednotenju območja nekdanje bolnišnice v Ulici Vit-torio Veneto v Gorici. Na razpis idejnega natečaja se je prijavilo 32 arhitektov in inženirjev s celega sveta, v prihodnjih dneh pa bo mednarodna žirija začela s pregledovanjem predstavljenih projektov. Nosilec projekta je dežela FJK, koordinator pa goriška občina v sodelovanju z agencijo Informest, občinama Nova Gorica in Šempeter-Vrtojba, lokalnimi ustanovami z obeh strani meje in goriškim zdravstvenim podjetjem. Cilj pobude je projektiranje večnamenskega in večkul-turnega mladinskega centra, v katerem bi imeli sedež podjetja in institucije, ki se ukvarjajo z raziskovanjem na področju dizajna in drugih disciplin, športne strukture, prostori za koncerte in prireditve, hostel, gledališče, vrtec, menza za študente in zdravniško osebje, dvorane za glasbene vaje in še marsikaj. Zmagovalec natečaja bo prejel 15.000 evrov, drugouvrščeni 8.000 evrov, tretjeuvrščeni pa 6.000 evrov; trem projektom bodo dodelili posebno nagrado v višini 2.000 evrov. Po izbiri projekta se bo začel postopek za pridobitev finančnih sredstev (tudi zasebnih), s katerimi naj bi mladinski prostor ob meji uresničili. Projekt Mladinski prostor ob meji je namenjen ovrednotenju območja, kjer se stikajo tri občine. Pri pripravi načrta je ključno vlogo odigrala agencija Informest, že od vsega začetka pa sta k pobudi pristopili tudi občini Nova Gorica in Šempeter Vrtojba. Prijave na natečaj za načrtovanje prekvalifikacije šestnajst hektarov obsežnega območja nekdanje bolnišnice so zbirali do 26. novembra, zdaj pa so na vrsti sestanki komisije, ki jo sestavljajo predstavniki tržaške in ljubljanske arhitekturne fakultete, občine Gorica, goriške zbornice arhitektov in goriške zbornice inženirjev, zdravstvenega podjetja, občin Nova Gorica in Šempeter-Vrtojba in državne uprave FJK za okolje ter arhitektonske, kulturne in zgodovinske dobrine. »Prvi sestanek je bil napovedan za torek, prišlo pa je do težave tehničnega značaja. Prvi od štirih sestankov žirije bo vsekakor potekal v prihodnjih dneh,« je včeraj povedal občinski odbornik za mladino Stefano Ceretta. (Ale) GORICA - Zasedal občinski svet Namesto glasovanja o Irisu v dvorani kregarija in polemike tt Otroško presenečenje iT Malčke in njihove starše vljudno vabimo na »animacijsko« predstavitev izvirne slovenske slikanice STEN VTLAR. »Kdo si, dedek Mraz?« Danes, 2. decembra 2010 ob 17. uri Kulturni dom Gorica (Ul. I. Brass 20) Vstop prost Torkovo zasedanje občinskega sveta je zaznamovalo kreganje. Na dnevnem redu je bila tudi odobritev sklepa za ustanovitev podjetja Newco Ambiente, ki bo upravljalo okolj-ski sektor družbe Iris po prodaji energetskega sektorja, a do glasovanja ni prišlo. Na seji je namreč prevladala sprtost med večino in opozicijo, pa tudi med predstavniki desne sredine. Uvodoma so nekateri svetniki Ljudstva svobode napadli koalicijskega kolega, načelnika Severne Lige Andreo Albertija, ki je pred dvema dnevoma objavil na Facebooku fotografijo s ponedeljkove seje občinskega sveta in kritiziral dejstvo, da je bil v tistem trenutku (ob 22.40) v dvorani občinskega sveta prisoten en sam član desnosredinskega odbora. Pod »prijateljskim ognjem« je Alberti zapustil dvorano, polemik pa ni bilo konec. Svetnik SSk Božidar Tabaj je skupaj z drugimi predstavniki leve sredine ostro kritiziral okoliščino, da je svetnik Ljudstva svobode Davide Comolli vprašal kolego Roberta Sartorija, naj glasuje namesto njega, kar je ta tudi storil. Comolli je sicer bil tedaj v dvorani, glasovanje pa seveda ni bilo v skladu s pravili, zato je Tabaj dose- gel od predsednika občinskega sveta Ro-nalda Rolda, da je glas razveljavil. Sledila je razprava o sklepu, povezanim z družbo Iris, na račun katerega je Federico Portelli iz Demokratske stranke vložil vrsto amandmajev z osnovno zahtevo, da bi občinski svet nakazal smernice za izvajanje industrijskega načrta družbe Ambiente New-co oz. za izbiro zasebnika, ki bo v novi družbi za okoljske storitve imel 40 odstotni delež. »Pred nami je velika priložnost. Obstajajo namreč sistemi upravljanja okoljskih storitev, ki so jih že eksperimentirali v pokrajini Treviso, s katerimi je mogoče doseči znižanje računov za občane in dobro poslovanje podjetij,« je zatrdil Portelli, ki so ga podpirali opozicijski kolegi. »Večina pa je amandmaje zavrnila,« se je zgražal svetnik Foruma Marko Marinčič in opozoril, da se je odbornik Francesco Del Sordi pri enem glasovanju vzdržal, »češ da se sicer strinja, a kot član odbora ne more glasovati zanj«. Med razpravo je do najbolj ostrega spora prišlo med Portellijem in podžupanom Fabiom Gentilejem, pri čemer je Roldo zapustil dvorano, kar je tudi sprožilo val kritik. (Ale) VOLITVE V TRZICU Silvio Altran podpira tudi Italija vrednot Župansko kandidatinjo v Tržiču, Silvio Altran, podpira tudi stranka Italija vrednot. »Prekinili smo z zavlačevanjem, ker gledamo na konkretno delo in stavimo na enotnost,« je izbiro pojasnila pokrajinska tajnica stranke Donatella Gironcoli, ki opozarja na razdor v desni sredini: Severna liga je predlagala Micheleja Luiseja, ki je že bil odbornik župana Gianfranca Piz-zolitta, Ljudstvo svobode pa Giusep-peja Nicolija. »Tudi mi bi lahko iskali močnega kandidata in v ta namen ubrali nevarne poti primarnih volitev, a smo raje podprli Silvio Altran, ker nas zanima njen projekt,« pravi Gironco-lijeva, ki ceni, da gre za kandidatinjo, »ki bo kot ženska znala biti konkretna in bo vodila Tržič kot svoj dom«. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 2. decembra 2010 17 NOVA GORICA - GORICA - Sprejem pri dveh županih Esimit povezuje Evropo z Rusijo Sodelovanje med mestoma naj se poglobi, a brez skupnega cilja ne bo rezultatov Igor Simčič z županoma (med rezanjem torte) in ekipo foto k.m. SOOČANJE Z dijaki za in proti okupaciji Slovenski izobraževalni konzorcij (Slovik) in Slovenska kulturno gospodarska zveza (SKGZ) prirejata okroglo mizo na temo »Okupacija: da / ne, in kaj potem?«. Potekala bo jutri, 3. decembra, z začetkom ob 20.30 v Tumovi predavalnici KB centra na Verdijevem korzu v Gorici in bo priložnost za soočanje med dijaki slovenskega višješolskega centra, ki so se odločili za okupacijo, in dijaki, ki so okupaciji nasprotovali. Mladi bodo torej protagonisti razprave, ki jo bo vodil univerzitetni študent in publicist Albert Voncina. Predvsem naj bi na jutrišnjem srečanju prišla do izraza vloga dijakov v italijanskem šolskem sistemu, ki doživlja pretrese zaradi reform, ugotavljali pa bodo tudi, kolikšen je lahko njihov doprinos pri izboljšanju trenutnega položaja šolstva v Italiji. Poseben poudarek bo seveda namenjen temu, ali so protestna dejanja - okupacija, stavke itd. - sploh lahko učinkovito sredstvo za doseganje zastavljenih ciljev. Prireditelji vabijo široko javnost k udeležbi na de-batnem večeru, predvsem pa profesorje, saj bo to obenem priložnost, da se z dijaki soočajo na nekoliko bolj neformalen način. (av) »V vajine roke simbolično predajamo odgovornost, da to, kar smo mi dosegli na simbolni ravni, uresničita v praksi,« je županoma Nove Gorice in Gorice, Mateju Ar-čonu in Ettoreju Romoliju, položil na srce Igor Simčič, generalni direktor projekta Esi-mit Europe ob včerajšnji slovesnosti v no-vogoriški mestni hiši, na kateri sta župana njemu in ekipi izročila priznanje »za izjemen prispevek k mednarodnemu povezovanju in krepitvi sodelovanja med evropskimi narodi«. »Ta teritorij, ki je vedno živel skupaj, razen zadnjih 65 let, mora imeti skupno vizijo, strategijo. Samo tak pristop lahko prinese prebivalcem Nove Gorice in Gorice boljšo prihodnost. Prepričan sem, da ima ta teritorij velik potencial. Zato apeliramo na vaju, župana, da se sodelovanje med Novo Gorico in Gorico poglobi, a brez skupnega cilja ne bo pravih rezultatov. Pomembno je postaviti ekipo, ki bo zmagovalna, kot sem jo jaz postavil na jadrnici,« je Simčič slikovito nagovoril oba župana in se jima obenem zahvalil za izkazano pozornost s podelitvijo priznanj ekipi Esimita Europe in njemu osebno. »Ravno pred 15 leti smo v tej isti sobi sedeli s tedanjima županoma Gorice in Nove Gorice, Gaetanom Valentijem in Črto-mirjem Špacapanom. Tedaj se je ideja o projektu Esimit Europa, ki bi simbolično brisal meje med obema mestoma, komaj rojevala. Njuna podpora me je zavezala k temu, da sem stvar vzel zelo resno,« se svojih vizio-narskih idej o vključitvi Slovenije v evropske integracije izpred poldrugega desetletja spominja Simčič. Jadrnica Esimit Europa, ki je že takrat na bokih nosila imeni obeh mest, povezani z rumenimi evropskimi zvezdicami, je napovedovala brisanje meja med mestoma in njenimi prebivalci in plula proti prihodnosti, v kateri se je to res zgodilo. Vmes pa je nizala zmage in zbudila pozornost domače in evropske javnosti. Projekt je tako prodrl tudi do politične podpore v najvišjih krogih EU: pravo prelomnico je pomenilo pokroviteljstvo tedanjega predsednika Evropskega parlamenta Pata Coxa. Od takrat je jadrnica uradno plula pod evropsko zastavo, pojavila pa se je tudi potreba po novi jadrnici, Esimit Europe 2 z močnejšo ekipo, ki je v svoji kategoriji maksi dosegla nov niz zmag. Z njo se je projekt začel širiti na krepitev sodelovanja med EU in Rusko federacijo, jadrnica pa je dobila pokroviteljstvo ruske naftne družbe Gazprom in podporo ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova, ki je v okviru aprilskega obiska Slovenije že napovedal tudi obisk Primorske. »Poleg dosedanjih uspehov na regatah si želimo tudi doseči uspeh in povezovanje v politični in ekonomski sferi,« razkriva Simčič cilje v prihodnjem letu, med katere spada tudi udeležba jadrnice na prestižnih regatah v ZDA in Avstraliji. Do prihodnjega leta nameravajo utrditi tehnično plat jadrnice, ekipo 24 mož, med Italijani je en Slovenec, pa dopolniti še s članoma iz Francije in Nemčije, v tej luči načrtujejo sponzorstvo treh multinacio-nalk iz Nemčije, Italije in Francije. (km) GORICA - Nagrada Darko Bratina Nagrajeni Janek prinaša filme in fotografije Miroslav Janek (spodaj), kader iz njegovega filma »Nespatrene« (desno) in reklamni pano pri novogoriškem Kulturnem domu (zgoraj); enak pano stoji tudi sredi goriškega Travnika Goriška skupina na pohodu foto zskd GORICA - Tečaj preživetja Na območju medveda Drugi izhod v okviru tečaja preživetja v naravi je bil predviden pred mesecem dni, a zaradi izredno slabih vremenskih razmer sta ga prireditelja Zveza slovenskih kulturnih društev (ZSKD) in Slovensko planinsko društvo Gorica (SPDG) prenašala iz tedna v teden. Na vrsto je prišel v nedeljo, a že v zimskih razmerah, se pravi, da je potekal v snegu. Dobesedno in v smislu, da ni snežna odeja le prekrivala pokrajine, temveč se je v obliki padavinske fronte spustila tudi z neba. Devet najstnikov in najstnic ter trije odrasli so se s Travnika v Gorici prepeljali na Lokve v dokaj prijaznih vremenskih razmerah, ki so se nadaljevale še uro časa, nato pa je začelo mesti in pihati. Ogledovanje okolice in učenje številnih gozdnih, temperaturnih in na splošno krajinskih značilnosti je nadomestila pozornost do tehnike hoje v visokem snegu, uravnovešanje energije in pozornost do ohranjanja telesne toplote. Seveda je v takšnih okoliščinah bistvena sposobnost orientiranja: tudi če je območje bilo že večkrat pregledano in doživeto, se pod debelo snežno odejo in v metežu marsikaj spremeni: cesta postane kolovoz, kolovoz steza, steza brezpotje in ... znajdi se! Skupina se je v peturnem krožnem pohodu podala na območje medveda za Ojsternico, vzhodno od Lokev, dosegla Turški klanec in se vrnila med naleti burje po lokvarski čistini do vozil. Naslednji izhod v okviru tečaja preživetja bo potekal ponoči. (ar) Češki filmski avtor Miroslav Janek je včeraj zjutraj pristal na brniškem letališču, sinoči pa je v ljubljanskem Kinodvoru kot osrednji gost sodeloval na prvem dogodku v okviru festivala Nagrada Darko Bratina - Po-klon viziji 2010. Letošnji nagrajenec je ravno Janek. Včeraj se je torej začelo štiridnevno festivalsko dogajanje, s katerim bo goriški Ki-noatelje povezal različne filmske institucije in druge podpornike iz prostora med Slovenijo in deželo FJK. Program se bo do 4. decembra odvrtel na filmskih platnih petih mest: sinoči v Ljubljani, danes v Vidmu, jutri v Trstu in Gorici, v soboto v Novi Gorici. V vsakem mestu potekajo avtorski večeri, na katerih Hanka Kastelicova, Francesco Pitassio in Nicole Leghissa, vsak v svojem mestu, po projekciji vodijo pogovore z nagrajencem. V goriški Hiši filma bo jutri celodnevna brezplačna delavnica z Janekom (možnost prijave še samo danes na elektronski naslov mate-ja@kinoatelje.it.), v soboto ob svečani podelitvi nagrade v novogoriškem Kulturnem domu (ob 18. uri) pa bo na ogled tudi razstava Janekovih fotografij, nastalih ob njegovem postanku na Postaji Topolove, v Benečiji. Nagrada Darko Bratina ima za seboj že deset uspešnih edicij, ki so se poklonile slovenskim in mednarodnim režiserjem, njihovim opusom, kot tudi posameznim filmom. V motivaciji letošnje nagrade je zapisano: »Prepričljivost opusa Miroslava Janeka, je pozornost do družbenega obrobja. Vedno znova ga obravnava z globokim spoštovanjem in spontanim pripovednim čutom.« Češki režiser, montažer, scenarist in direktor fotografije je ustvaril več kot 40 del različnih zvrsti, dokumentarni film pa je njegova najljubša forma. Za zadnji film Občan Havel (2008) je prejel nagrado češki lev za najboljši dokumentarni film in nominacijo za nagrado Evropske filmske akademije. Njegova raznolika profesionalna pot se je začela na Češkoslovaškem in nadaljevala v ZDA, kamor je emigriral leta 1980. Leta 1995 se je na povabilo češke televizije vrnil v Prago. Od leta 1998 je profesor na praški filmski akademiji. Danes ga bo v novogoriški mestni hiši sprejel podžupan Mitja Trtnik, gosta bodo spremljali Mateja Zorn in Aleš Doktorič iz Ki-noateljeja ter Pavla Jarc, direktorica Kulturnega doma Nova Gorica. 18 Četrtek, 2. decembra 2010 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - O specifičnih motnjah pri dojemanju V jezikovno mešanem prostoru se pojavlja navidezna disleksija Diagnoza o disleksiji zlahka dokazljiva, drugače pa je z njeno obravnavo - Dislektični otroci zelo inteligentni ROMANS Aleksandrinke tudi med Furlankami Na povabilo krajevne sekcije ACLI so pred kratkim v Romansu predstavili knjigo Blišč in beda alek-sandrink, ki je izšla maja letos. Za njen izid sta poskrbeli Zveza slovenskih kulturnih društev (ZSKD) iz Gorice in goriška pokrajinska uprava ter velja za knjižno posebnost. Vsi zapisi in podnapisi k številnim fotografijam so trijezični - slovenski, italijanski in furlanski. Odločitev za vključitev furlanščine je padla ravno zaradi Romansa, furlanskega kraja, ki ga je poleg slovenskih vasi ob Vipavi močno zaznamoval pojav alek-sandrink. Na podlagi raziskave, ki jo je pripravila mlada furlanska zgodovinarka Nadia Boz, je v prvi polovici prejšnjega stoletja iz Romansa odšlo v Egipt najmanj enaindvajset domačink. Izsledki raziskave so objavljeni v omenjeni knjigi, ki prinaša mnogo fotografij deklet in žena, ki jih je revščina pregnala v Egipt. Raziskava pa še zdaleč ni zaključena, saj domala vsak dan prinaša nova odkritja ne le v Romansu, temveč tudi v drugih vaseh južne Furlanije. Predstavitev v Romansu je bila dobro obiskana, prišli pa so predvsem taki ljudje, ki so aleksandrin-ke imeli v družinskem krogu. Večer je potekal v sejni dvorani tamkajšnjega županstva, kjer je tudi na ogled nadvse zanimiva stalna razstava o Langobardih, ki so na tem koncu pustili številne sledi. V večer je uvedel predstavnik krajevnega ACLI-ja, Renato Valentinuz, predavatelje in publiko pa je v imenu občine pozdravil odbornik za kulturo Michele Calligaris. O številnih pobudah, ki so bile posvečene aleksandrinkam, je spregovorila Vesna Tomsič, predsednica goriške ZSKD, nakar je zgodovinarka Nadia Boz s pomočjo projekcije dokumentarnega gradiva in fotografij povzela izsledke svoje raziskave. Za njo je Vili Prin-čič predstavil omenjeno trijezično knjigo in prikazal posnetke, ki so nastali letos marca med obiskom Egipta, zlasti seveda v krajih, ki so povezani z usodo aleksandrink. Sledila je živahna debata, saj so, kot rečeno, med občinstvom sedeli domačini, ki so v Egiptu imeli mame, tete ... Prireditelji so se ob koncu zahvalili ZSKD in izrazili željo, da bi večer v Romansu pomenil začetek plodnega sodelovanja. (vip) Na srečanju o specifičnih motnjah v razvoju, posebno o disleksiji, je bilo vse živo. Konferenčno dvorano klasičnega lice-ja Dante Alighieri v Gorici je včeraj napolnilo več kot 200 učiteljic, logopedinj, psihologov in ravnateljic. Povsem so prevladovali ženski liki, kar potrjuje, da je vzgoja do nižje srednje šole povsem »feminili-zirana«. Po protokolarnih začetkih s pozdravi predstavnikov raznih oblasti so se ves dan nizala predavanja. Giacomo Stella, predavatelj klinične psihologije na univerzah v Modeni in Reggio Emiliji, je obravnaval povezave med zdravstvenimi službami in šolo v duhu pedagoških posledic, ki jih imajo izsledki Konference za sprejetje seznama posebnih motenj pri dojemanju. Drugo poročilo je podal Mario Carrozzi, pri-marij tržaške bolnišnice Burlo Garofolo; govoril je o živčno bioloških izhodiščih di-slektičnih motenj. Najbolj zanimivo in koristno je bilo tretje predavanje. Podal ga je Cristiano Termine, vodja oddelka za otroško psihiatrijo in raziskovalec na Univerzi v Insubrii (Varese). Navedel je, kako je dia- Konferenčno dvorano liceja Dante Alighieri v Gorici je včeraj napolnilo več kot 200 učiteljic, logopedinj, psihologov in ravnateljic bumbaca gnoza o disleksiji zlahka dokazljiva, drugače pa je z njeno obravnavo. Šele ko pride do soglasja med raznimi strokami in izkušnjami, smemo postaviti in svetovati poenotene pristope. Otroci imajo lahko težave pri razbiranju besed ali pri upravljanju s številkami, včasih pa sta težavi povezani. Pogosto delamo napako, da otroka opredelimo kot dislektičnega, v resnici pa gre za splošno nižjo stopnjo inteligence. V tem primeru moramo pač ustrezno ukrepati na celotni izobraževalni črti. Ko je inteligenčni kvocient sicer okrog vrednosti 100, z možnim odstopanjem za petnajst točk navzdol, otrok pa bere s težavo, in sicer po zaključku prvih dveh razredov osnovne šole, šele tedaj ga je mogoče opredeliti kot di-slektičnega in posredovati z ustreznimi pristopi. Še prej je nujno, da poiščemo vzrok za težave v branju. Te so lahko anatomske in fiziološke narave, na primer opešan vid, ali pa izvirajo iz težkih družinskih ali širše družbenih okoliščin. Velja tudi, da so otroci z dislektičnimi težavami zelo inteligentni. Nezaupljivi moramo biti do vrste testov, ki se osnujejo na besedah in stavkih. Dislektičen otrok bo na osnovi takšnih testov izpadel kot umsko omejen, če pa bi mu postavljali vprašanja v obliki risb, bi rezultat bil povsem drugačen. Še na eno protislovje je opozoril predavatelj: otrok gladko prebere neko besedilo, če pa ga vprašamo kaj o vsebini, ne bomo prejeli pravega odgovora. In obratno: nekdo prebira z veliko težavo, na deset postavljenih vprašanj, povezanih s tekstom pa odgovori stoodstotno. Nas, ki živimo na jezikovno mešanem področju, še posebej zanima opozorilo, da gre pogosto za navidezno disleksi-jo. Otrok bere in piše s težavo, ker ni vajen na črkovna zaporedja jezika, ki ga ni usvojil pred vpisom v šolo. To velja na primer za dijaka, ki preide iz šol s slovenskim učnim jezikom na italijanske šole, ali za otroka iz mešanega zakona, kjer je doma pogovorni jezik italijanščina, v šoli pa se mora naučiti brati zaporedja soglasnikov, ki so značilna za slovenski jezik. Ta pojav je povezan z okoljskimi vzroki, ne gre pa za klinično stanje disleksije. Skratka, znajdemo se sredi zelo zapletenih vzrokov in posledic, zato je potrebno biti pri opredeljevanju težav pazljivi, sicer so še tako strokovni posegi neučinkoviti, saj ne zadenejo bistva vprašanja. Popoldne je šolski nadzornik Pietro Biasiol seznanil udeležence z zakonodajo, ki ureja pristope in ocenjevanja med šolskim letom in ob zaključku obveznega šolanja. Zadnjega izmed zakonov na tem področju je italijanski parlament izglasoval v oktobru. V njem se poudarja potrebo individualnega pristopa med obravnavo učne snovi in zahtevo po ocenjevanju ob upoštevanju vseh sposobnosti dijakov, ki morda izstopajo le v nekaterih dejavnostih. Na maturi ob zaključku višje srednje šole pa mora komisija upoštevati poročilo razrednega sveta, ki je dijaka učil in ga spoznal v daljšem časovnem obdobju. Iz prakse za prakso sta posredovala svoje izkušnje logopedinja Magda Grego-rat in psiholog Boris Černic, ki sta zaposlena pri goriškem zdravstvenem podjetju, medtem ko se je delovni dan zaključil s predavanjema pravnega značaja in o dopolnilnih vzvodih pri rehabilitaciji dislektičnih motenj. (ar) Reševalna akcija na morju Osebje luške kapetanije iz Tržiča je v torek v bližini tržiškega pristanišča rešilo tri osebe. Trojica se je kljub slabemu vremenu odpravila na plovbo, ob povratku pa je barka zaradi plitvega morja nasedla. Osebje kapetanije se je ob 12.25 odpravilo na reševalno akcijo, ki je trajala približno tri ure. Nadzor nad centrom CIE Deželni svetnik Levice ekologije in svobode Stefano Pustetto bo danes v Trstu nagovoril novinarje na temo centra za priseljence v Gradišču. Pred nedavnim je namreč vprašal, da bi obiskal center, a ni dobil dovoljenja. »Nujno potrebno je, da pride do ustanovitve observatorija za nadzor delovanja centra CIE,« pravi Pustet-to, ob katerem bo spregovorila novinarka Giuliana Sgrena. Novice z vzhodne meje Danes ob 10. uri bo v dvorani Tržaške univerze v Ulici Alviano v Gorici javnosti odprta okrogla miza z naslovom »Novice z vzhodne meje«. Novinarji Roberto Covaz (Il Piccolo), Igor Devetak (Primorski dnevnik), Nicola Comelli (Il Piccolo) in Annalisa Turel (Bora.La) bodo iz različnih gledišč govorili o Gorici, čez-mejnosti in medijih. Knjižni festival v Krminu Danes se bo začel festival knjig Cor-monslibri, ki bo v Krminu potekal do 14. decembra. Ob 17.30 bo v dvorani Italia prerez traku, po odprtju razstave pa bo pisateljica Erika Barbiani predavala o Indiji. Koledar zasluži pozornost V dvorani Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju v Gorici bodo danes ob 18. uri predstavili tretjo izdajo zgodovinskega koledarja »Agenda storica di Gorizia 2011«, ki je deloma dvojezičen in zasluži pozornost, saj Goriško opredeljuje skozi statistične podatke, zgodovinsko kronologijo, gospodarstvo, zanimivosti, pripoved o tu živečih narodih, seznam po-italijančenih priimkov in še marsikaj. Njegov urednik je Stelio Raida, ki ga je izdelal s pomočjo sodelavcev in izdal s podporo sponzorjev iz Italije in Slovenije. Brez meja in z oljem Novogoriška kavarna Caffe Dom prireja drevi ob 19. uri druženje brez meja z degustacijo oljčnega olja družine Kom-janc, ki neguje večstoletno tradicijo pridelave oljčnega olja Oče Aš. (km) OLJKARSTVO - Na širšem Goriškem štiri oljkarska društva s tisoč člani V Brdih stisnili 200 ton oljk Med člani briškega društva precej Slovencev iz Italije, medtem ko v oljarno prihajajo tudi Italijani in Furlani Oljkarstvo se na Primorskem v zadnjih letih intenzivno širi, še zlasti doživlja razcvet na zgornjem koncu, v Brdih, na G oriškem in v Vipavski dolini. Zato so temu primerno aktivna tudi štiri oljkarska društva, ki združujejo tisoč članov in skrbijo za njihovo izobraževanje o tej ponovno obujeni panogi v omenjenem prostoru. Tudi letos je Zveza društev oljkarjev Slovenije izdala ličen koledar, ki je opremljen z dragocenimi nasveti za oljkarje. Iz meseca v mesec jih vodi po opravilih v oljčnikih, obenem pa predstavlja dvanajst različnih sort oljk in značilnosti olja, ki nastane iz njih. Briška oljarna bo sicer delovala še do konca tedna, po dosedanjih podatkih so v njej stisnili 200 ton oljk in iz njih pridobili 10 ton olja, med njimi je tudi precejšnja količina iz Italije. »Natančnejše podatke o količini pričakujem v prihodnjih dneh. Imamo pa v našem briškem društvu oljkarjev precej članov iz zamejstva: iz Števerjana, Mo-ša in drugih okoliških krajev, gre predvsem za naše Slovence v Italiji, medtem ko so v oljarno prihajali tudi Italijani, Furlani ...,« našteva Elizej Prinčič, predsednik Zveze društev oljkarjev Slovenije, kjer opozarjajo na težave, ki jih imajo oljkarji z dvojno obdavčitvijo, ter na slabo kakovost cenenega olja, ki se vse prevečkrat znajde na prodajnih policah, med njimi so celo ponaredki. »Potrošniki naj se naučijo predvsem brati etikete. Najboljše je ekstra deviško oljčno olje. Sledi deviško oljčno olje, oljčno olje in olje iz oljčnih tropin. To so štiri kategorije oljčnega olja. Potrošniki so večkrat zavedeni, ko na etiketi preberejo "oljčno olje" kar pomeni, da gre za mešanico rafini-ranega in deviškega oljčnega olja. Ko kupujemo oljčno olje, moramo paziti, da ni staro. Včasih na policah zasledimo tudi dve leti staro olje. Ekstra deviško oljčno olje mora dišati po svežini, po pokošeni travi. Okus je rahlo grenak in pikanten. Obstajajo sicer tudi sorte z blažjim okusom,« navaja Milena Miklavčič Bučar, predsednica sveta za oljkarstvo pri ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kjer so v zad- Pokuševalci oljčnega olja foto k.m. njih letih še posebej okrepili inšpekcijski nadzor nad tem, kakšna oljčna olja se prodajajo na policah slovenskih trgovin. »V kratkem bodo rezultati na voljo javnosti,« napoveduje sogovornica, ki dodaja, da se je od leta 2004 stanje na tem področju nekoliko izboljšalo, saj trgovci bolj pazijo, na to, kakšna olja prodajajo. Vseeno pa se je primerilo tudi, da je bilo oljčno olje, ki so ga analizirali, v resnici sojino olje, ki sta mu je bila dodana klorofil za barvilo in aroma mandlja. Na Goriškem je po nekaterih ocenah z oljkami zasajenih več kot 200 hektarjev površin, ki se vsako leto povečujejo za približno dodatnih 10 hektarjev. Številka lahko va- PRI COTOVIH NA VRHU Vinarji in hkrati oljkarji Lokanda Devetak na Vrhu ponuja nocoj zanimivo večerjo s proizvajalci ekstra deviških oljčnih olj iz dežele Furlanije-Julijske krajine. Čotovi so tokrat v sodelovanju z medregijskim združenjem oljkarjev in združenjema Coldiretti iz Gorice in Trsta pripravili poseben gurmanski dogodek, na katerem se bodo njihovi običajni hodi prelivali v slastne okuse z ektra deviškimi olji in vini istih proizvajalcev. Vinarji-oljkarji torej v dokaj neobičajni kombinaciji. Posestva Russiz Superiore, Robert Prinčič in Valchiaro se bodo torej predstavili kot vinarji, za kar so nam že dobro znani, in obenem kot oljkarji, kar bo za večino prava novost. Gojenje oljk se je dobro prijelo v Brdih in na vzhodnih furlanskih gričih, kjer so pred velikimi poledicami in okužbami dvajsetih let minulega stoletja bile oljke še kako doma. Nocojšnji gurmanski večer na Vrhu se bo začel ob 20. uri, rezervacija je obvezna. (aw) riira, saj je samo 60 odstotkov oljčnikov ravno zaradi visoke obdavčitve neprijavljenih. »Povprečen Slovenec uživa liter olivnega olja letno, Italijan več kot deset litrov, Grk pa kar dvajset. S promocijo uživanja oljčnega olja, ki je zdrava maščoba, bi radi dosegli, da oljčno olje in s tem oljkarstvo dobi svojo pravo vrednost v Sloveniji, še zlasti, ker je naše olje zares vrhunsko,« dodaja Prinčič. Da je to res, priča tudi dosežek slovenskega oljkarja: prejšnji teden je Vanja Dujc iz Male Seve nad Lucijo pri Portorožu za svoje oljčno olje na svetovni razstavi Expo 2010 v kitajskem Šanghaju prejel naziv svetovnega prvaka. (km) / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 2. decembra 2010 19 GORICA - Sezona Verdijevega gledališča Pet govornikov ob 150-letnici LUCIO VlLLARI Ernesto Galli della Loggia, Lucio Vil-lari, Marcello Veneziani, Arrigo Petacco in Lucio Caracciolo bodo gostje srečanj z avtorji, ki jih Verdijevo gledališče pod okriljem občine prireja v okviru letošnje sezone. Rdeča nit petih dogodkov, ki bodo potekali v deželnem avditoriju v Ulici Roma, bo 150-le-tnica zedinjenja Italije, o kateri bodo iz raznih zornih kotov - predvsem iz vidika aktualnosti - predavali zgoraj omenjeni ko-lumnisti in zgodovinarji. »Srečanja z avtorji na temo združitve Italije so nekakšno darilo abonentom teatra Verdi, ki bodo imeli 200 rezerviranih mest, odprta pa so tudi vsem ostalim. Upamo, da se bodo občani v velikem številu udeležili petih večerov, ki bodo potekali v mestu, ki je postalo del Italije kar nekaj let pozneje,« je povedal odbornik za kulturo občine Gorica Antonio De- Ernesto Galli DELLA LOGGIA vetag, župan Ettore Romoli pa je poudaril, da bodo v ospredju predavanj predvsem učinki zgodovinskih dogodkov na današnjo stvarnost. Prvi na vrsti bo univerzitetni docent Galli della Loggia, ki bo 10. decembra govoril na temo »150 let: problemi in dediščina težavnega združevanja«. 5. februarja bo v Gorico prišel zgodovinar Lucio Villari, ki bo spregovoril o združitvi Italije in svobodi kot vprašanjih sedanjosti, pisec in kolumnist dnevnika Il Gior-nale Marcello Veneziani pa bo 26. februarja podal svoja razmišljanja o odnosih med severom in jugom Italije ter nacionalni identiteti. Novinar Arrigo Petacco bo Goričane nagovoril 5. marca, ko bo v ospredju Cavourjev federalizem, zadnji pa bo na vprašanje, »Ali je 150 let dovolj?«, odgovarjal direktor revije Limes Lucio Caracciolo 19. marca. Vsa srečanja se bodo začela ob 18. uri. CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, Ul. Manzoni 159, tel. 048169019. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALLANGELO, Ul. Roma 18, tel. 0481777019. Gledališče »Harry Potter e i doni della morte: parte 1«. Dvorana 2: 17.00 - 18.50 - 20.45 »Rapunzel - L'intreccio della torre« (digital 3D). Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Pre-cious«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: »Cinema & Rock« 20.45 »Boyz n the Hodd - Stra-de violente« (prepovedan mladim pod 14. letom starosti). Dvorana 2: 16.45 - 18.45 - 20.45 »Rapunzel - L'intreccio della torre« (digital 3D). Dvorana 3: 17.40 - 20.30 »Harry Potter e i doni della morte: parte 1«. Dvorana 4: 17.45 - 20.15 - 22.15 »A Natale mi sposo«. Dvorana 5: 17.15 - 20.00 - 22.00 »La donna della mia vita«. ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v organizaciji PD Štan-drež v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu: 12. decembra ob 17. uri »Črna komedija«, nastopa gledališka skupina KUD Dolomiti - Dobrova; 9. januarja 2011 ob 16. uri »Dan oddiha«, nastopa GD Kontrada - Kanal; 29. januarja 2011 ob 20. uri premiera; 30. januarja ob 17. uri »Zbeži od žene«, nastopa dramski odsek PD Štandrež; informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU bo v nedeljo, 5. decembra, ob 21. uri »La vedova allegra«, v izvedbi gledališke skupine inScena-Compagnia Corrado Abbati; informacije blagajni v Ul. Ciotti 1 v Gradišču (tel. 0481969753). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: 2. decembra ob 20.45 »Il vecchio e il cie-lo« Cesareja Lievija, igrajo Gigi Ange-lillo, Ludovica Modugno, Paolo Fagio-lo, Giuseppina Turra; informacije po tel. 0481-790470. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA na Trgu Edvarda Kardelja 5 v Novi Gorici bo bo danes, 2. decembra, ob 20. uri premiera »Sovražnik ljudstva« Henrika Ibsena; predprodaja in informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: v soboto, 11. decembra »Cenerentola all'opera«, CTA (od 5. leta starosti); informacije v uradih CTA, Ul. Cappucci-ni 19/1 v Gorici od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter med 15. in 16.30, ob petkih med 10. in 14. uro (tel. 0481-537280, info@ctagorizia.it, www.ctagorizia.it/blog). Koncerti Q Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.30 V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo danes, 2. decembra, ob 20.15 nastopila ameriška blues skupina Mississippi; v ponedeljek, 6. decembra, bo ob 20.15 nastopil kvartet Minetti iz Avstrije; v petek, 17. decembra, ob 20.15 bo koncert Slovenskega okteta; informacije po tel. 003865-3354013, www.kulturnidom-ng.si. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z USCI FJK vabi na niz koncertov v sklopu revije Nativitas: Dolina, 10. decembra ob 20.30, nastopajo MePZ Fran Venturini Domjo (dir. Cinzia Sancin), MoPZ Fran Venturini Domjo (dir. Ivan Tavčar), Nonet Primorsko Mačkolje (dir. Aleksandra Pertot), MoPZ Valentin Vodnik Dolina (dir. Anastasia Purič), ZePS Stu ledi Trst; Nabrežina, 18. decembra ob 20.30, nastopata Zbor Jacobus Gallus Trst (dir. Marko Sancin) in MeMlPz Trst (dir. Tamara Stanese); Bardo, 19. decembra ob 15.30, nastopajo MePZ Lipa Bazovica (dir. Tamara Ražem Loca-telli), OPZ in MlPS Slomšek (dramatizacija Zdenka Kavčič Križmančič); Fer-lugi, 19. decembra ob 17.30, nastopata MoPz Tabor Opčine (dir.David Zerjal) in DZ Danica Vrh Sv. Mihaela (dir. Pa-tricija Rotar Valič); Bazovica, 26. decembra ob 17.00, nastopajo MePZ Lipa Bazovica (dir. Tamara Ražem Loca-telli), OPZ in MlPS Slomšek (dramatizacija Zdenka Kavčič Križmančič); Milje, 8. januarja ob 20.30, nastopata DVS Bodeča Neža Vrh Sv. Mihaela (dir. Mateja Černic) in Girotondo d'arpe Trst (dir. Tatiana Donis); Ronke, 9. januarja ob 15.30, nastopata MePz Slovenec-Sla-vec Boršt-Zabrežec-Ricmanje (dir. Danijel Grbec) in MePz Fran Venturini Domjo (dir. Cinzia Sancin); Katinara, 15. januarja ob 20.30, nastopata PZ Tončka Čok (dir. Manuel Purger) in Katizbor (dir. Carlo Tommasi). POSOŠKI FOTOGRAFSKI KROŽEK Skozi izbrane posnetke spomin na Gorico Izšla jubilejna publikacija, z jutrišnjim dnem v centru Bratuž tudi razstava Posoški fotografski krožek (Cir-colo fotografico isontino, BFI) se bo ob svojem 40. rojstnem dnevu poklonil Gorici. Jutri, 3. decembra, ob 17.30 bodo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici predstavili zanimivo publikacijo, hkrati pa bodo odprli tudi razstavo, na kateri bo do 22. decembra na ogled 89 črno-belih in barvnih fotografij nekdanjih in današnjih članov fotokluba. V publikaciji s trijezičnim naslovom »Ricordo di Gorizia - Spomin na Gorico - Ricuart di Guriza« je ob izboru 22 fotografij, ki bodo vključene v razstavo, objavljenih tudi deset zgodovinskih posnetkov znamenitih kotičkov Gorice. Avtorji objavljenih in razstavljenih fotografij so Giglio-la Colausig, Agostino Colla, Antonio Fabris, Angelo Damiano, Tullio Ma-rega, Maurizio Scandroglio, Tarcisio Scappin, Stefano Sentieri, Carlo Ta-vagnutti in Giovanni Viola, izbrali pa so jih tako, da je na dan prišla nekoliko nevsakdanja podoba Gorice. Po-soški fotografski klub se je pri pripravi knjižice priročnega formata, v kateri so posnetki zloženi kot harmonika, zgledoval pri podobni publikaciji iz petdesetih let minulega stoletja, Jubilejna knjižica s fotografijami kot je razvidno tudi s platnic. Jubilejno obletnico svoje ustanovitve bo posoški fotografski krožek praznoval tudi s samostojnima razstavama dveh svojih članov: v kavarni Cicchetteria v Ulici Petrarca bo od 3. do 31. decembra razstavljal Carlo Tavagnutti, v gostilni Ai tre amici pa bodo v istem času na ogled še fotografije Gaetana Lazzara. H Šolske vesti BOŽIČNI JEDILNIK: Gostinski učni center Ad formanduma vabi v vpisu na kuharski tečaj, namenjen vsem ljubiteljem kuhanja, ki bo v sredo, 15. decembra, ob 18. uri v Dijaškem domu Simona Gregorčiča v Gorici. Jedilni list: pate' v listnatem testu, capesante na Mornay način, puran s prazničnimi prilogami, meringa s chantilly smetano in mangom, izbor vin vpisovanje po tel. 334-2825853, promo@adfor-mandum.eu. M Izleti REVIJA »STRADE«, ki jo izdaja zadruga Arcobaleno, je pobudnik niza izletov, med katerimi bodo spoznali nekatere slovenske reke in kraje, skozi katere tečejo. Prvi izlet bo 4. decembra z zbirališčem bo ob 10. uri na Trgu Virgilio, nato pa bodo izletniki obiskali izvira Hublja in Vipave, arheološko najdišče in muzej v Ajdovščini, rimske ostaline v Hrušici in Vipavski križ. Poleg krajevnih vodičev bodo izletnike spremljali direktor revije Stra-de Andrea Bellavite, predsednik društva Jadro Karlo Mucci in Alessandro Astone. Izlet stane 50 evrov, cena pa vključuje prevoz, kosilo in vstopnino za muzeje. Vpise zbirajo v turističnem uradu CTS v Ulici Diaz v Gorici (tel. 0481-82273). [H Osmice V DOBERDOBU pri Dolincah (Ul. Bratuž) je odprl osmico Marko Ferfolja »Belota«; tel. 329-6483970. □ Obvestila AŠKD KREMENJAK IZ JAMELJ prireja tekmovanje v briškoli vsaki petek v večnamenskem centru v Jamljah; vpisovanje od 20. ure naprej. AŠKD KREMENJAK prireja Silvestrovanje in novoletni ples v večnamenskem centru v Jamljah. Bogat meni, nagradne igre in ples; informacije in vpisovanja po tel. 334-5370094 (Bruno) ali tel. 338-6495722 (Martina). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v torek, 28. decembra, tradicionalno silvestrovanje v Pineti pri Gradežu v hotelu »Ai pini«. Odhod iz Doberdoba in Gorice ob 16. uri. Srečanje v pine-ti ob 17. uri. Vpisujejo do zasedbe razpoložljivih mest na avtobusu Saverij R. (tel.0481-390688), Marija Č. (tel. 0481-390697), Ivo T. (tel. 0481882024), Dragica V. (tel. 0481882183), Rozina F. (tel. 347-1042156), Ema B. (tel. 0481-21361); na račun 20 evrov. KRUT obvešča, da je goriški urad odprt ob torkih od 9. do 13. ure (tel. 0481530927). ZDRUŽENJE LOČENIH STARŠEV FJK AMPS nudi pomoč pri reševanju problematik, povezanih z ločitvijo parov z otroki. Na svojem sedežu v večnamenskem centru v Ulici Baiamonti v Gorici prireja vsak torek med 20.30 in 22.30 srečanja, na katerih zagotavlja staršem strokovno psihološko in pravno pomoč; informacije po tel. 04811995591 in na www.mammepapase-parati.org ali info@mammepapasepa-rati.org. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH bo do 10. decembra zaprta. MLADINSKI DOM vabi na filmski forum, ki bo potekal v prostorih Mladinskega doma ob petkih (praviloma vsak drugi petek v mesecu) od 17. ure do 19.30. Oglede filmov bosta spremljala uvod in kratek zaključni pogovor o filmu samem ter o njegovem sporočilu. Vpisnine ni, sta pa nujni prijava do četrtka ob 17. uri in poravnava letne članarine; srečanja bodo predvidoma 3. decembra, 14. januarja 2011, 11. februrja, 11. marca, 8. aprila in 13. maja. TABORNIKI RMV obveščajo, da bo redni občni zbor v nedeljo, 5. decembra, ob 9.30 v prvem in ob 10. uri v drugem sklicanju v prostorih KD Rdeča Zvezda v Saležu. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-531733) bo v ponedeljek, 6., v torek, 7., in v sredo, 8. decembra, zaprta. Od četrtka bo spet odprta med 10. in 18. uro. UPOKOJENCI CISL za goriški center, Moš in Števerjan prireja v soboto, 11. decembra, božični srečanje v restavraciji Tre Soldi Goriziani v Gorici; informacije in rezervacije na sedežu v Ul. Manzoni 5 v Gorici ali po tel. 0481533321 od ponedeljka do petka. SS Prireditve V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo danes, 2. decembra, ob 18. uri Mario Poggi-ni predstavil svojo knjigo »Tre sorelle« in v petek, 3. decembra, ob 18. uri bo Michele Zizza govoril o svoji knjigi »Il clone di Dio«. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV GORICA vabi v torek, 7. decembra, ob 20.45 v avditorij v Ul. Roma v Gorici na ogled komedije »Ma il flautisa chi e?« v izvedbi gledališke skupine Attori sen-za confini iz Gorice; v sredo, 15. decembra, ob 20.30 v avditoriju v Ul. Roma v Gorici prireja združenje božični koncert s skupino FVG Gospel Choir in v soboto, 18. decembra, ob DOBERDOB Z igro bodo pričakali sv. Miklavža Pričakovanje svetega Miklavža bo v Doberdobu doseglo vrhunec v nedeljo, 5. decembra, ob 19. uri v župnijski dvorani. Na predvečer svojega godu bo dobri svetnik obiskal doberdobske otroke in najmlajše ter obdaril vse, ki si to zaslužijo. Pričakovanje na sv. Miklavža bo hkrati tudi priložnost, da se bodo številni otroci lahko izkazali pred sorodniki in ostalimi malčki. Ze kakih štirideset let namreč doberdob-ski otroci sprejmejo sv. Miklavža s prisrčno gledališko igro, ki uprizarja otroški svet in sanje. Na pripravah in vajah za miklavževanje se tako leto za letom zbira lepa skupina osnovnošolcev in srednješolcev, ki na odrskih deskah urijo svoje igralske sposobnosti. Letos se bo podviga na odru lotilo kar 42 najmlajših. Pod okriljem društva Hrast je skrb za njihovo pripravo in režijo otroške igrice prevzela Jasmin Podveršič. Otroci bodo predstavili zgodbo »O čarovnici, ki ni mogla biti zlobna.« Gre za igro o drugačni plati dobrosrčne čarovnice, ki skuša spremeniti svoje »hudobne sestre«. Miklavžev urad bo v župnijski dvorani odprt od 18. ure dalje. (ač) 18.30 srečanje s krvodajalci Rdečega križa iz Nove Gorice na Trgu Evropa na Transalpini za nazdravitev brez meja. V DVORANI POKRAJINSKIH MUZEJEV v grajskem naselju v Gorici bodo danes, 2. decembra, ob 18. uri predstavili zgodovinski koledar »Agenda storica di Gorizia 2011«, ki je skoraj v celoti dvojezičen. Njegov urednik je Stelio Raida. »SLEDI - TRACCE«: slavnostna podelitev nagrad in predstavitev antologije Mednarodnega natečaja poezije »Sledi - Tracce« bo potekala v petek, 3. decembra, ob 20. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu (Ul. Petronio, 4); vabljeni vsi nagrajenci, pesniki in ljubitelji poezije! PIXXELPOINT 2010 - 11. mednarodni festival novomedijske umetnosti bo potekal med 3. in 10. decembrom v Novi Gorici in Gorici: 3. decembra bo ob 20. uri odprtje festivala v Mestni galeriji Nova Gorica; ob 22. uri bo odprtje razstave v galeriji Metropolitana v Ul. Dei Leoni 7 v Gorici; ob 23. uri bo Pix-xelnite v organizaciji društva Lucide v lokalu Pieffe Factory, Ul. Marega 14 v Ločniku; informacije na www.pixxel-point.org, www.pixxelmusic.com, www.mgng.net. KD SOVODNJE vabi otroke iz vrtca, osnovne šole in njihove sovodenjske prijatelje na miklavževanje, ki bo potekalo v nedeljo, 5. decembra, ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. KULTURNO DRUŠTVO KRAS DOL-POLJANE prireja miklavževanje v nedeljo, 5. decembra, ob 17.30 v spodnjih prostorih zadruge na Palkišču. Otroci bodo nastopili z igrico »Otruoci ča-keju Sv. Miklauža«. Mali oglasi LJUBITELJU ŽIVALI podarim dvomesečno psičko mešanko z dolgo dlako, majhne rasti; tel. 347-1243400. Pogrebi DANES V LOČNIKU: 10.10, Maria Lus-nich vd. Ferrari (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. DANES V KRMINU: 11.00, Lucia Pulvi-renti por. Cucut (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Leopolda in na pokopališču; 14.00, Bruno Brandolin (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Leopolda in na pokopališču. DANES V MORARU: 14.00, Giorgio Rossi v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 9.50, Nerina Butti-gnon vd. Malaroda iz bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja, sledila bo upepelitev; 11.30, Norma Cocolo vd. Soldati v kapeli pokopališča, sledila bo upepelitev. 20 Četrtek, 2. decembra 2010 SVET / KAZAHSTAN - Dvodnevni vrh Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) Prvi dan vrha Ovseja pozivi k v« • •• večjemu vplivu organizacije Organizacija Novinarji brez meja opozorila, da Kazahstan ni primerna lokacija za takšno srečanje ASTANA - V kazahstanski Astani se je včeraj začel prvi vrh Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) po enajstih letih. Voditelji so na srečanju večinoma pozivali k okrepitvi vpliva organizacije, še posebej pri reševanju konfliktov. Kazahstanski predsednik Nursultan Nazarbajev je v uvodnem nagovoru ob odprtju vrha menil, da bi se morala organizacija prenoviti ter v prihodnje več pozornosti posvečati preprečevanju konfliktov in gospodarskim vprašanjem. Pozval je tudi k sprejetju deklaracije o svetu brez jedrskega orožja ter verski strpnosti ter k vzpostavitvi forumov, ki bi obravnavali okoljska in čezmejna vprašanja. ""Ovse potrebuje šok,"" pa je prepričan ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Pojasnil je, da je Rusija skupaj z nekaterimi drugimi državami predlagala uvedbo strožjih pravil v posameznih institucijah v okviru Ovseja, vključno z uradom Ovseja za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR), misijami organizacije in proračunskimi postopki. Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je Ovse pozvala, naj igra večjo vlogo pri stabilizaciji Afganistana ter krepitvi vpliva organizacij za človekove pravice po svetu. V Afganistanu, s katerim imajo države Ovseja skupno 2000 kilometrov meje, bi organizacija po mnenju ameriške državne sekretarke lahko igrala pomembno vlogo pri izboljšanju varnosti na mejah, boju proti nezakoniti in spodbujanju zakonite trgovine, spodbujanju gospodarskega razvoja in razvoju državnih institucij. Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy se je zavzel za krepitev Ovse-ja kot posrednika v konfliktih in opozoril na neuspeh organizacije pri reševanju zamrznjenih konfliktov. Tudi nemška kanclerka Angela Merkel je opozorila, da ima Ovse še vedno precej pomanjkljivosti kot instrument reševanja konfliktov. Vrha se udeležujeta tudi slovenski predsednik Danilo Türk in italijanski premier Silvio Berlusconi, ki sta ob rubu zasedanja imela vrsto bilateralnih srečanj. Kazahstan je prva srednjeazijska in prva nekdanja sovjetska država, ki je prevzela predsedovanje Ovseju. Kljub slabim ocenam, ki jih dobiva režim predsednika Nursultana Nazarbajeva na področju demokratizacije družbe in človekovih pravic, pa je Kazahstan dobil presenetljivo dobre ocene predsedovanja. Organizacija Novinarji brez meja pa je opozorila, da Kazahstan, kjer prihaja do obširnih kršitev svobode medijev in mišljenja, ni primerna lokacija za vrh Ovseja. Po mnenju organizacije je Ovse z vrhom v Kazahstanu postavil pod vprašaj svojo vlogo zaščitnika temeljnih pravic v Evropi. (STA) Kazahstanski predsednik Nursultan Nazarbajev sprejema generalnega sekretarja ZN Ban Ki Moona na zasedanje OVSE ansa WIKILEAKS - Uradno zato, ker je osumljen posilstva Interpol izdal nalog za aretacijo ustanovitelja spletne strani Assangea LONDON - Interpol je včeraj sporočil, da je na podlagi švedskega naloga vse svoje članice pozval k aretaciji ustanovitelja spletne strani Wi-kiLeaks Juliana Assangea, ki je osumljen posilstva. Švedsko tožilstvo je 18. novembra izdalo nalog za aretacijo Assangea, ki ga sumijo poskusa posilstva in spolnega nadlegovanja. Assange, ki se skriva neznano kje, se je na odločitev tožilstva pritožil, vendar ga lahko države, dokler ne bo sprejeta odločitev o pritožbi, aretirajo in izročijo Švedski. Britanski odvetnik Assangea, Mark Stephens, je dejal, da bi lahko bil Inter-polov nalog za aretacijo Assangea povezan z jezno ameriško reakcijo ob razkritju tisočev dokumentov State Departmenta. Interpol je izdal t.i. rdeče obvestilo za aretacijo Assangea. Z rdečim opozorilom Interpol zgolj obvesti 188 svojih članic o osumljeni osebi, za katero je razpisana tiralica. Vsaka drža- va potem sama odloči, kako se bo odzvala. Po Stephensovih besedah gre za "preganjanje" in ne "kazenski pregon" Assangea. V tem trenutku ni dokazov, ki bi nakazovali na povezavo med sumi posilstva in zadevo, zaradi katere je Interpol izdal tiralico. Kljub temu, da švedsko tožilstvo doslej ni vložilo formalne obtožnice proti Assangeu, pa zatrjuje, da želi Assangea prijeti, ker ga doslej ni moglo zaslišati. Stephens je ob tem opozoril, da Assange doslej ni prejel formalnega obvestila o obtožbah, ki mu jih očitajo. Julian Assange je sicer Avstralec, vendar je večinoma živel v Evropi, nazadnje pa so ga videli v Veliki Britaniji. V torek je po skypu z neznanega kraja dal intervju za revijo Time. WikiLeaks je ta teden začel objavljati novo serijo dokumentov, okrog četrt milijona ameriških diplomatskih depeš. Številne države na čelu z ZDA so razkritje zaupnih informacij in vsebine diplomatskih pogovorov ostro obsodile, češ da ogroža stabilnost v svetu. Ekvador pa je medtem umaknil svojo ponudbo ustanovitelju Wiki-Leaksa za bivanje v državi. Ekvadorski predsednik Rafael Correa je namreč včeraj umaknil ponudbo, ki jo je pred dvema dnevoma dal namestnik zunanjega ministra Kintto Lucas. Ta je v ponedeljek na spletni strani Ecuadorinmediato sporočil, da so Assangeu pripravljeni "brez težav in brez postavljanja pogojev" izdati dovoljenje za bivanje v državi. Kot je pojasnil ekvadorski predsednik, je šlo zgolj za Lucasovo "osebno izjavo". Da je povabilo Assangeu podprl tudi zunanji minister Ricardo Patino, Correa ni omenil. "Nikdar ne bomo podprli kršenja pravne države," je še poudaril Correa. Ekvador si sicer že dlje časa prizadeva za izboljšanje odnosov z ZDA. (STA) Kitajska blokirala dostop do spletne strani WikiLeaksa PEKING - Medtem ko se številne države po svetu soočajo z neprijetnostmi zaradi objave ameriških diplomatskih depeš na spletni strani WikiLeaks in v medijih, so kitajske oblasti dostop do spletne strani WikiLeaks kar blokirale. Nekateri ameriški dokumenti, ki jih objavlja WikiLeaks, vsebujejo tudi informacije v zvezi s Kitajsko. Tako naj bi eden od dokumentov dokazoval, da zavezništvo med Pekingom in Severno Korejo ni zelo trdno, pa tudi, da bi bila Kitajska pripravljena sprejeti združitev Korej pod Seulom. Vendar pa ni znano, zaradi česa natančno so se kitajske oblasti odločile za blokado spletne strani. V Pekingu se sicer pogosto odločijo za takšen korak. Onemogočajo tudi dostop do spletnih socialnih omrežij, kot je Facebook. Putin zavrača Gatesove navedbe iz ameriških depeš WASHINGTON - Ruski premier Vladimir Putin je včeraj zavrnil navedbe ameriškega obrambnega ministra Roberta Gatesa o demokraciji v Rusiji, objavljene v ameriških diplomatskih depešah, ki jih je razkrila spletna stran WikiLeaks. Gates naj bi med drugim dejal, da ruska demokracija nazaduje. Putin je v odzivu na Gatesove navedbe dejal, da se ameriški obrambni minister "globoko moti", ameriške oblasti pa pozval, naj se ne vmešavajo v notranje zadeve Rusije. Putin je to dejal v pogovoru z voditeljem Larryjem Kingom na ameriški televizijski mreži CNN. Višje povpraševanje po portugalskih menicah LIZBONA - Portugalska je včeraj na trgu državnega dolga izdala za 500 milijonov evrov zakladnih menic z enoletno dospelostjo. Čeprav se je zahtevana donosnost zvišala, pa je vlagatelje razveselilo dejstvo, da se je povpraševanje po menicah občutno okrepilo. Malenkost se je medtem zmanjšala zahtevana donosnost na španske obveznice. V tokratni izdaji portugalskih za-kladnih menic je bilo povpraševanje za 2,5-krat večje od ponudbe, medtem ko je bilo ob zadnjem nastopu na trgu višje le za 1,8-krat. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP, ki se sklicuje na portugalski poslovni tisk, se je povpraševanja po portugalskih dolžniških instrumentih povečalo prvič v dveh mesecih. (STA) EGIPT - Opozicija zatrjuje, da volitve niso bile poštene Volilni izidi potrdili premočno zmago vladajoče stranke KAIRO - Egiptovski vladajoči Narodni demokratski stranki (NDP) so pripadli praktično vsi poslanski sedeži, ki so bili razdeljeni že v nedeljskem prvem krogu parlamentarnih volitev. To so pokazali včeraj objavljeni uradni izidi volitev, ki pa jih je največje opozicijsko gibanje v Egiptu, prepovedana Muslimanska bratovščina, že zavrnilo. V prvem krogu je bilo razdeljenih 43 odstotkov od 508 poslanskih sedežev, o katerih na tokratnih volitvah odloča več kot 40 milijonov volilnih upravičencev. Egiptovski parlament bo imel sicer 518 poslancev, a deset jih bo imenoval predsednik države Ho-sni Mubarak. Od tega je 64 sedežev rezerviranih za ženske. NDP si je zaenkrat zagotovila 209 mandatov, opozicijske stranke pet, neodvisni kandidati pa sedem. Med slednjimi ni nobenega kandidata Muslimanske bratovščine, ki sicer nastopajo kot neodvisni, saj je bratovščina prepovedana. Od kandidatov bratovščine se jih je v drugi krog, ki bo to nedeljo, prebilo 27, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Na volitvah leta 2005 je bratovščina do- Hosni Mubarak segla velik uspeh in zasedla približno petino poslanskih sedežev, kar je šokiralo NDP in predsednika Mubaraka, tokrat pa se zdi, da utegne izgubiti vse poslanske sedeže. Volilne rezultate sicer bratovščina zavrača, saj naj bi celotne volitve zaznamovali represija nad opozicijo, kupovanje glasov in številne druge kršitve. Po besedah vodje bratovščine Mohameda Badieja je Mubarakova vlada prelomila obljubo, da bo zagotovila čiste volitve, a njegovo gibanje se, kot je zatrdil, ne bo zateklo k nasilju. «Ne bomo dovolili, da bi nas kdorkoli zavedel v kršitev zakona,» je poudaril na včerajšnji novinarski konferenci. Kot je še ocenil, dejanja vladajočega režima jasno odražajo njegovo šibkost in zmedo, a «kar-koli je zgrajeno na laži, je lažno». Poleg Muslimanske bratovščine je tudi sekularna stranka Wafd napovedala, da bo v luči obsežne volilne prevare bojkotirala drugi krog volitev. Kot je dejal tiskovni predstavnik stranke Moataz Salah Eddin, se je stranka odločila, da se umakne iz volitev zaradi "prevar in nasilja" v prvem krogu volitev. Dva člana stranke Wafd, ki sta se uspela v prvem krogu volitev uvrstiti v parlament, bosta delovala kot neodvisna poslanca, je še dejal Eddin. Egiptovska volilna komisija je priznala, da je v nedeljo prišlo do posameznih primerov prevar in nasilja, a zanikala je, da bi ti primeri vplivali na veljavnost celotnih volitev. Zaradi kršitev je izločila 1,4 odstotka od skoraj 90.000 volilnih skrinjic. Volilna udeležba je bila v nedeljo po navedbah komisije 35-odstotna, a večina opazovalcev in skupin za človekove pravice trdi, da je bila dejansko vsaj za 15 odstotnih točk nižja. (STA) VARNOSTNI SVET ZN - Po napadu Kitajska preprečuje obsodbo Severne Koreje NEW YORK/SEUL/PEKING -Kitajska je v Varnostnem svetu ZN preprečila obsodbo Severne Koreje zaradi njenega nedavnega napada na južnokorejski otok, ki je terjal štiri smrtne žrtve, poroča francoska tiskovna agencija AFP, ki se sklicuje na diplomatske vire v ZN. Stalne članice Varnostnega sveta ZN Velika Britanija, Francija in ZDA so ob podpori Južne Koreje in Japonske želele, da bi Varnostni svet sprejel izjavo, s katero bi obsodil Severno Korejo zaradi kršenja resolucij ZN. Kitajska pa je zavrnila kakršno koli besedilo, ki bi zvračalo krivdo za napad na Severno Korejo oziroma bi govorilo o tem, da Pjongjang krši resolucije ZN. Peking poleg tega ne pristaja na ukrepanje proti Severni Koreji v zvezi z bogatenjem urana, potem ko je ta nedavno sporočila, da ima nove zmogljivosti za to, še navajajo diplomatski viri v New Yorku. Je pa kitajski zunanji minister Yang Jiechi včeraj v Pekingu vse strani, vpletene v korejsko krizo, pozval, naj "se vzdržijo dejanj, ki bi še dodatno razplamtela razmere". "Strani bi morale biti zadržane ter si prizadevati za vrnitev k dialogu in pogajanjem", je dejal Yang. Kitajska je bila po severnokorejskem napadu deležna številnih pritiskov, naj vpliva na režim v Pjongjan-gu, katerega edina zaveznica je. Medtem so Južna Koreja in ZDA zaključile vojaške vaje v Rumenem morju, ki so jih začele v nedeljo kot odgovor na severnokorejski napad. Na vajah je sodelovalo prek 7000 vojakov in deset vojaških ladij. Severna Koreja je sicer že pred začetkom vaj opozorila, da bodo te Korejski polotok privedle na rob vojne, medtem ko v Seulu ne izključujejo možnosti novega napada s severa. Po zaključku vaj so v Seulu sporočili, da bodo podobne vaje izvajali tudi v prihodnje, vendar datumov niso navedli. (STA) / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 2. decembra 2010 21 GLOSA Majhno maščevanje Jo2e Pirjevec Ker že tri desetletja hodim v ameriške arhive, sem videl številne dokumente iz State Departmenta, kakor v ZDA pravijo svojemu zunanjemu ministrstvu, iz Bele hiše in iz raznih agencij, zadolženih za obveščanje. Ti dokumenti so vedno opremljeni z oznako, ki določa njihovo tajnost oziroma stopnjo zaupnosti. Nekateri so označeni z oznako »For your eyes only« (Samo za vaše oči), pri čemer so slednje lahko oči predsednika, državnega tajnika ali veleposlanika. Drugi so preprosteje opremljeni s »Top secret«, »Secret«, »Restricted«, »Confidential«, medtem ko so le redki »en clair«. Pred dobrim mesecem, ko sem bil zadnjič v Washingtonu in sem delal v tamkajšnjem Nacionalnem arhivu, sem naletel na poseben sklop dokumentov, ki jih raziskovalcem daje na razpolago »Central Intelligence Agency«, bolje poznana kot CIA. Ti dokumenti so v elektronski obliki, tako da jih je mogoče brati samo v določenem prostoru in z računalnikov, ki so last omenjene tajne službe. Slednja je tako radodarna, da postreže zgodovinarju celo s papirjem, ki ga potrebuje zato, da si natisne dokumente, ki ga zanimajo. Moram reči, da sem to možnost krepko izrabil, saj sem prinesel domov najmanj 10.000 posnetkov, tako da sem moral kupiti novo torbo za prenos vsega tega »zaklada«. Zaklad pa je seveda krepko cenzuriran. Mene so zanimala poročila, ki jih je CIA zbrala o Jugoslaviji med leti 1950 -1980, in sem zato naročil vse dokumente, v katerih je bilo vključeno Titovo ime. Branja je bilo veliko, čeprav, kot pravim, skoraj ni zapisa, ki bi bil povsem integralen. CIA mora imeti na razpolago celo armado izvedencev, ki preverijo vsak dokument, namenjen javnosti, ga ovrednotijo in iz njega iztrgajo vse podatke, vezane na »nacio- nalno varnost ZDA«. Kako to naredijo? Preprosto tako, da dele tajnega teksta zbrišejo iz poročila, ki ga bralec dobi v roke. Vzemimo na primer dokument, naslovljen »Jugoslavija: Napetosti na vrhu«, v katerem je govor predvsem o Stanetu Do-lancu, o katerem so bili vsi prepričani, da ga je Tito izbral za svojega naslednika. V »Memorandumu«, ki nosi datum 10. decembra 1976, piše: »Spopadi v hierarhiji zaobjemajo predvsem ljudi, ki jim je Tito zaupal določene dolžnosti, in Staneta Do-lanca, človeka, ki je prevzel odgovornost, da poveže njihovo delovanje v koherentno državno politiko. Dolanc je tajnik Izvršnega komiteja partije in v bistvu drugi po Titu«. Sledi besedilo, dolgo najmanj petindvajset vrstic, ki ga je cenzor črtal, nato pa nov odstavek, naslovljen »Dolančevi tekmeci in načrti reorganizacije.« Tu sta od vsega ostala samo dva uvodna stavka: »Kakor je bilo pričakovati, je Dolančevo agresivno širjenje lastnega vpliva naletelo na nasprotovanje. Njegov najostrejši kritik je Jure Bilic, član Izvršnega komiteja partije.« Sledi belina. Bolj radodaren je bil cenzor pri odstavku, posvečenem »Sovjetom«. Izbrisal je samo sklepni del besedila. Na koncu pa je bil celo tako velikodušen, da je odstavek, naslovljen »Perspektive in razno«, ostal nedotaknjen. Pač pa je poskrbel za to, da raziskovalec ne izve, za katere oči je bil »Memorandum« napisan. O tem priča pod naslovom »distribucija« ličen pravo-kotnik, znotraj katerega je še eden, manjši. Obsega vrstico in pol. Vse skupaj izgleda kot abstraktna slika, ki bi jo bilo mogoče nasloviti: »Praznina v praznini«. Glede na to, kar sem povedal, lahko razumete, da me je razveselila integralna objava dokumentov iz State Departmenta, za katero je pred dnevi poskrbel Wikileaks. Občutim jo kot majhno maščevanje. VREME OB KONCU TEDNA S polarnim zrakom bo še razgibano ^^^^ Darko Bradassi_ V teh dneh je vremenska slika kompleksna in dinamična kot malokdaj. V ozračju se dogaja vse možno, in to na razmeroma majhnih razdaljah, zato so tudi pričakovanja za prihodnje dni v marsičem negotova in bo slika lahko tudi precej različna iz kraja v kraj. Dejstvo je, da je zelo obsežno območje polarnega zraka, ki se je pred nedavnim spustilo nad osrednjo in zahodno Evropo, občutno destabili-ziralo vremenske razmere v našem širšem okolju in je od njegovega premikanja odvisno, kaj se bo zgodilo in kje. V bližini najhladnejšega jedra so seveda razmere najbolj neugodne in najbolj zimske. Če se od njega oddaljujemo pa se pojavljajo najrazličnejša vremenska stanja, ki bolj ali manj spominjajo na zimo, ponekod le na jesen. Vpliv polarnega zraka na naše kraje je bil doslej občuten in se bo v prihodnjih dneh prehodno morda še nekoliko povečal. Kaže namreč da bodo naši kraji najbližji najhladnejšemu zraku v soboto, ko ne gre izključiti sneženja tudi ob morju. Toda pojdimo po vrsti. Včerajšnje dogajanje je bilo zelo pestro in nenavadno. Na Krasu je prehodno marsikje snežilo, nato se je povečini sneg spremenil v dež in je nastal žled, ponekod tudi poledica. O žledu so v dopoldanskih urah poročali predvsem iz najvišjih predelov vzhodnega Krasa, iz repentabrske občine ter ponekod v osrednjem in vzhodnem Krasu. Meja ledu, če jo lahko tako imenujemo, je bila nad okrog 300 do 350 metrov nad morjem. Nekateri so povedali, da je bila zjutraj poledica tudi pri Obelisku in glavnem krožišču na Op-činah, nato pa so o poledici poročali iz Gročane. Do tega pri nas ne ravno običajnega pojava je prišlo, ker so se višji sloji ozračja otoplili, medtem ko se je v pri-zemlju še zadrževal zelo mrzel zrak. Radiosonda iz Campoformida je včeraj opoldne na višini 1270 metrov v prostem ozračju namerila +0,2 stopinje Celzija in je bila ničla tedaj na višini 1330 metrov. Tekoče padavine so se ob dotiku mrzlih tal, predvsem pa mrzlih dreves in rastlin spremenile v led. Nastal je žled. Tla so bila, kot kaže, povečini za kakšno desetinko stopinje toplejša, tako da ni prišlo do obsežnejše poledice. Včerajšnja vremenska fronta je že zapustila naše kraje, proti nam pa še priteka mrzel in vlažen zrak. Ozračje bo zato pri nas danes še precej nestanovitno. Prevladovala bo oblačnost, možne pa bodo tudi občasne padavine, predvsem v obliki ploh, ki bodo predvsem na Krasu lahko tudi v obliki snega. Večjih količin padavin vsekakor danes ne pričakujemo. Jutri bo predvsem dopoldne in v prvih popoldanskih urah še prevladovalo oblačno vreme s padavinami, meja sneženja bo sprva za kakih sto metrov višja, nato naj bi se nekoliko spustila. V poznih dopoldanskih urah bo meja sneženja predvidoma nad okrog 300 metrov, morda pa tudi nižje. Pozno popoldne se bo vreme postopno izboljšalo. V soboto bo nov ciklon od jugozahoda zajel naše kraje, predvidoma s še nekoliko hladnejšim zrakom. Prevladovalo bo oblačno vreme z občasnimi padavinami, snežilo pa bo lahko do morja. V nedeljo kaže na stanovitno in suho ter nekoliko toplejše vreme. Na sliki: ciklon je sinoči počasi zapuščal naše kraje PISMA UREDNIŠTVU Seje paritetnega odbora bi morale biti odprte za predstavnike tiska Zelo mi je žal, da seje paritetnega odbora niso odprte predstavnikom tiska, ki so zato osiromašeni za kroniko in bogastvo razprave. Na srečanju z županom iz Rezije je bilo povsem jasno, da je zaščita rezijanščine zanj in za njegovo sodelavko le pretveza, da se dolina izloči iz seznama občin, kjer velja za- kon o pravicah Slovencev. Vse ostalo so puhlice in pesek v oči. Tudi poskusi, da se rezijansko narečje loči od slovenskih korenin. Lepo je povedal prof. Serena, da je namreč sistem jezikovnega izražanja kakor drevo, ki ima svoje globoke korenine in se potem v vejah in listju košato nastavlja zraku in soncu. Zato je potrebno gojiti narečje, kakor tudi spoznavati jezik, ki omogoča -po papežu Janezu Pavlu II - odpiranje v širšem okolju. Zato je nesprejemljiv tudi poskus, da se poudari samo rezijansko govorico in obravnava slovenščino le kot »sosedov jezik«. Posebno še, ker se šola v Reziji zapira in le desetina otrok obvlada svojo govorico. Skratka, govorijo o zaščiti govorice, v resnici pa le čakajo na njeno izginotje in popolno italijanizaci-jo prebivalcev te nesrečne doline. Naj še povem, da me je neprijetno presenetilo darilo rezijanskega župana predsedniku Brezigarju: nekaj knjig v »novi rezijanščini«, se pravi s pisavo, ki jo je samovoljno določil občinski svet in je v bistvu italijanska, saj se Rezija po »novem« piše Resia. Predsednik odbora je, ob podpori večine, zagotovil pripravljenost na dialog z rezijanskimi občinskimi upravitelji, ki pripadajo desnici. Upam, da bomo pred tem prisluhnili tudi mnenju »manjšine«, se pravi levosredinskih svetovalcev in pa predstavnikov slovenskih kulturnih društev in ustanov iz te doline. Kajti srž problema je v tem, da želi desnica postaviti na glavo ustavno načelo in zakone, ki dajejo pravice manjšinam, tudi proti volji večine. Leta mora zakone in pravice spoštovati, ne pa jih izničevati s sklicevanjem na svojo premoč. Če bi tako načelo prevladalo, bi bil konec vseh pravic, ki jih določata zakona št.482 in 38, a ne samo v Reziji, temveč povsod, od Milj do Trbiža. Stojan Spetič TURIZEM - Letos v Podkorenu že šestič tradicionalna prireditev Prišli parkeljni iz treh dežel Tradicija parkeljnov sega v daljno zgodovino, še v predkrščanske čase, ko so ljudje verjeli, da se pozimi na ta svet vračajo umrle duše Pod lipo v Podkorenu so včeraj otroke in odrasle ponovno strašili in navduševali peklenščki iz Slovenije, Avstrije in Italije. Tradicionalni pohod parkeljnov treh dežel, ki se je začel ob 18. uri, bil pa je rekorden, saj se je na njem predstavilo kar okrog 150 par-keljnov iz 11 skupin. Tradicionalna prireditev, ki ima kulturno etnološki pridih, je bila letos posebna. Število sodelujočih se je namreč kar podvojilo in Podkoren je zasedlo okrog 150 peklenščkov iz Pod-kloštra, Šmohorja, Brnce, Vrbe, Ko-kove, Tablje, Ukev, Podkorena, Rut pri Gozd Martuljku in Jesenic. Glede na kraje, od koder prihajajo, se razlikuje tudi oprava rogatih in sajastih par-keljnov, ki so divjali po vasi, tulili in ro-žljali z verigami ter pripravili pravi ognjeni spektakel. Tradicija parkeljnov na področju Tromeje sega v daljno zgodovino, še v predkrščanske čase, ko so ljudje verjeli, da se pozimi na ta svet vračajo umrle duše. Že več kot stoletje pa so par- keljni spremljevalci Miklavža in od hiše do hiše strašijo tiste, ki med letom niso bili pridni. »Tradicijo želimo ohraniti in prek prireditve tudi pomagati okoliškim kulturnim društvom, ki se s temi maskami še ukvarjajo,« je pojasnila direktorica Lokalne turistične organizacije Kranjska Gora Mirjam Žerjav. S prireditvijo želijo tudi privabiti obiskovalce v Kranjsko Goro. Zlasti so to prebivalci okoliških krajev iz vseh strani tromeje. »Poleg tega s promocijo prireditve predstavljamo našo desti-nacijo širšemu krogu ljudi v Sloveniji, Italiji in Avstriji,« je dodala Žerjavova in pojasnila, da si peklenščke prihaja vsako leto ogledati vse več ljudi. Pohod parkeljnov treh dežel, ki je na Kranjskogorskem tokrat že šesti zapored, je prva v vrsti večjih prireditev v času zimske smučarske sezone v Kranjski Gori, kjer se danes po oblici zapadlega snega že obeta prva smuka. Uradno odprtje smučarske sezone, ki ga spremlja vrsta dogodkov, pa bo 18. decembra. (STA) ZDRAVJE Laibach v hrvaški kampanji proti hivu in aidsu Slovenska skupina Laibach bo v nedeljo nastopila na "Pozitivnem koncertu" v zagrebški Ciboni v okviru izobraževalno-informativne akcije o virusu hiv in aidsu. Ob gostih iz Slovenije bo nastopil tudi Hugh Cornwell iz angleških The Stranglers ter hrvaške skupine Let 3, TBF, Loll-obrigida in Kinoklub. Hrvaško društvo za boj proti hivu in virusnemu hepatitisu je prejšnji teden začelo akcijo "Ne di-skriminiraj - poizvedi več", namenjeno ozaveščanju in izobraževanju javnosti o okužbah z virusom hiv, aidsu ter ostalih spolno prenosljivih bolezni. Akcijo bodo končali v nedeljo z že tradicionalnim koncertom, ki ga organizirajo šesto leto zapored. Od srede 80. let prejšnjega stoletja do oktobra letos so na Hrvaškem zabeležili 846 primerov okužbe z virusom hiv, 319 obolelih z aidsom, 158 pa je za posledicami bolezni umrlo. 22 Četrtek, 2. decembra 2010 PRIREDITVE / V NARODNEM DOMU V TRSTU - Na ogled dela 19 avtorjev Razstava društva Kons Od jutri do 23. decembra - Na jutrišnjem odprtju ob 19. uri plesni performans Daše Grgič Devetnajst članov društva za umetnost KONS bo od začetka decembra razstavljalo svoja dela v razstavnem prostoru tržaškega Narodnega doma. Raznovrstnost del in spodbujanje raznolikosti ter njihove kvalitete predstavlja iziv za DU KONS, saj je običajni predznak društva ta, da išče skupni jezik, predvsem v ustvarjanju skupnega prostora in utemeljevanju pravice do različnosti. Različnost in raznolikost ustvarjenih del je rdeča nit razstave KOCKA, na kateri si bo mogoče ogledati slike, skulpture in fotografije. Skratka, gre za krepitev dialoga na področju umetnosti na skupinski razstavi, ki bo v galeriji Narodnega doma, v ul. Filzi 14 na ogled do 23. decembra, in sicer od ponedeljka do petka od 17. do 19. ure. Razstavljajo Deziderij Švara, Franko Vecchiet, Viljam Lavrenčič in Andrej Furlan, Živa Pahor, Rado Jagodic, Matjaž Hmeljak, Pavel Hro-vatin, Megi Uršič Calzi, Jasna Merku, Klavdija Marušič, Andrea Verdelago, Robi Jakomin, Janina Cotič, Tea Volk, Jana Kalc, Ivan Žer-jal, Zvonimir Kalc in Sandi Renko. Daša Grgič pa se bo predstavila s plesnim performansom. Razstavo bodo odprli jutri ob 19. uri v galeriji Narodnega doma v Trstu. GLEDALIŠČE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK Il Rossetti Dvorana Bartoli Danes, 2. decembra, ob 21.00 / Lars No-ren: »20 novembre«. Nastopa: Fausto Russo Alesi. / Ponovitve: do sobote, 4. ob 21.00 ter v nedeljo, 5. decembra ob 17.00. Gledališče Verdi V soboto, 4. decembra, ob 20.30 / Boris Pahor: »Necropolis«. Gledališče Orazio Bobbio - La Contrada Jutri, 3. dembra, ob 21.00 / Francesca Reggiani: »Quello che le donne non di-cono«. V petek, 10. decembra, ob 20.30 / Carlo Goldoni: »La locandiera«. Nastopata: Elena Bucci in Mario Sgrosso. / Ponovitve: v soboto, 11. ob 20.30, v nedeljo, 12., ob 11.00, v torek, 14. ob 16.30,od srede, 15. do sobote, 18. ob 20.30 ter v nedeljo, 19. decembra, ob 16.00. Gledališče Ragazzi V ponedeljek, 6. decembra, ob 11.00 / V sklopu: »Ti racconto una fiaba: Il bruto anatroccolo«. / Ponovitve: v torek, 7. in v sredo, 8. decembra ob 11.00. V nedeljo, 12. decembra, ob 11.00 / V sklopu: »Ti racconto una fiaba: Il mio piccolo principe«. V nedeljo, 19. decembra ob 11.00 / sklopu: »Ti racconto una fiaba: Il caldo soffio del natale«. TRŽIČ Občinsko gledališče Danes, 2. decembra, ob 20.45 / Cesare Lievi: »Il vecchio e il cielo«. Režija: Cesare Lievi. Nastopajo: Gigi Angelil-lo, Ludovica Modugno, Paolo Fagiolo in Giuseppina Turra. V ponedeljek, 13. decembra, ob 20.45 / Will Eno: »Thom Pain (Basato sul niente)«. Prevod: Noemi Abe. Nastopa: Elio Germano. / Ponovitev: v torek, 14. decembra, ob 20.45. GORICA Kulturni dom (Ul. Brass 20) Danes, 2. decembra, ob 17.00 / Slovenski Dijaški dom Simon Gregorčič, ZSKD in AŠZ Dom vabijo na gledališko predstavo Stena Vilarja: »Kdo si, dedek Mraz?«. _SLOVENIJA_ KOPER Gledališče Koper V torek, 7. decembra, ob 20.30 / Tamara Matevc in Boris Kobal: »Poslednji termina(l)tor«. Režiser: Samo M. Strelec. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder Danes, 2. decembra, ob 19.00 / Georges Feydeau: »Bumbar«. / Ponovitve: v petek, 3. ob 11.00 in ob 19.30, v soboto, 4., v četrtek, 9. in v petek, 10. decembra, ob 19.30 V ponedeljek, 6. decembra, ib 18.00 / Boštjan Tadel: » Ponudba in povpraševanje«. Mala dvorana Jutri, 2. decembra, ob 20.00 / Sam She-pard: »Lunine Mene«. V petek, 3. decembra, ob 20.00 / Ul- ryke Syha: »Zasebno Življenje«. MGL Veliki oder Danes, 2. decembra, ob 10.00 in 12.00 / Jasen Boko: »Gledališka ura«. / ob 19.00 / Sater Sheik: »Pomladno prebujenje«. Jutri, 3. decembra, ob 19.30 / Tennessee Williams: »Mačka na vroči pločevinasti strehi«. / Ponovitve: v torek, 7. ob 15.30 in ob 19.30, v četrtek, 9. ob 19.30 in v soboto, 11. ob 19.30. V soboto, 4. decembra, ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merill: »Su-gar - Nekateri so za vroče«. V sredo, 8. decembra, ob 19.30 / Ing-mar Bergman: »Jesenska sonata«. V ponedeljek, 6. decembra, ob 10.00 in ob 13.00 / Molière: »Skopuh«. Ponovitev: v nedeljo, 12. decembra, ob 19.30 Mala scena Jutri, 3. decembra, ob 18.00 / Avtorki projekt Gregorja Čušina: »Hagada«. V ponedeljek, 6. decembra, ob 20.00 / Gregor Fon: »Pes, pizda in peder«. V torek, 7. decembra, ob 20.00 / Edvard Albee: »Običajno ravnovesje«. V soboto, 11. decembra, ob 21.00 / Tom Dalton Bidwell: »Družba po poti«. Studio Jutri, 3. decembra, ob 20.00 / Peter Rezman: »Skok iz kože«. V četrtek, 9. decembra, ob 20.00 / Gregor Čušin: »Hagada«. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi V soboto, 11. decembra, ob 20.30 / P. I. Čajkovski: »Romeo e Giulietta«. / Ponovitve: v nedeljo, 12. ob 16.00, od torka, 14. dočetrteka, 16. ob 20.30, v petek, 17. ob 18.00 ter v soboto, 18. decembra, ob 17.00. Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana Assicurazioni Generali Danes, 2. decembra, ob 20.30 / Matthew Bourne's swan lake«. Glasbe: P. I. Čajkovski. Koreografija in režija: Matthew Bourne. / Ponovitve: v petek, 3. ob 20.30 ter v soboto,4. in v nedeljo,5. decembra, ob 16.00 in ob 20.30. OPČINE Prosvetni dom V nedeljo, 12. decembra, ob 18.00 / Openska glasbena strečanja - kvartet saksofonov »Ensamble 4saxess«. TRŽIČ Občinsko gledališče V četrtek, 9. decembra, ob 20.45 / »I Balletti russi, Daghilev e i suoi musici-sti«. Solista: Liza Ferschtman - violina in Inon Barnatan - klavir. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom V ponedeljek, 6. decembra, ob 20.15 Linhartova dvorana / Nastopa: Niyaz iz Irana. V soboto, 4. decembra, ob 19.30 / »Tradicionalni decembrski koncert«. Nastopajo: Vlado Kreslin, Mali bogovi, Beltinška banda, istrski rocker Livio Morosin in vokalni trio Insingizi iz Zimbabveja. / Ponovitve: v nedeljo, 5. in v ponedeljek, 6. decembra ob 19.30. V torek, 7. decembra, ob 21.00 Klub CD / Nastopa Vesna Zornik - Tango apasionada (Slovenija). Kino Šiška V četrtek, 9. decembra, ob 21.00 Katedrala / Edo Maajka & band (BiH) Do-ša & band (LJ). V ponedeljek, 13. decembra, ob 21:00 Katedrala / Borbetomagus (USA) in Thomas Ankersmit (NL). RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Gio-vannija Tallerija: »Orizzonti limpidi di libertà«. Muzej Revoltella (Ul. Diaz 27): do 13. decembra, v tretjem nadstropju, sta na ogled rastavi: »Scultura triestina del '900« ter »Ruggero Radovan (1877 -1965) l'atelier di uno scultore«. Muzej Revoltella (Ul. Diaz 27): do 12. decembra je na ogled razstava Roberte di Camerino »La rivoluzione del co-lore«. Galerija Narodnega doma (ul. Fizi 14): v petek, 3. decembra, ob 19.00 bo odprtje razstave društva za umetnost KONS pod naslovom: »Kocka«. Raz-stavlajajo: Deziderij Švara, Franko Vecchiet, Viljam Lavrenčič, Andrej Furlan, Živa Pahor, Rado Jagodic, Matjaž Hmeljak, Pavel Hrovatin, Megi Uršič Calzi, Jasna Merkù, Klavdija Maru-šič, Andrea Verdelago, Robi Jakomin, Janina Cotič, tea Volk, Jana Kalc, Ivan Žerjal, Zvonimir Kalc in Sandi Renko. Daša Grgič pa se bo predstavila s plesno performans. Razstava bo na ogled do 23. decembra, med sledečim urniku: od ponedeljka, do petka ob 17.00 do 19.00. V soboto in nedeljo zaprto. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. / je na ogled, do konca decembra, dokumentarna razstava, ki jo je uredila Branka Sulčič Sulli: »Porečanka včeraj: ozkotirna proga; danes: pot zdravja in prijateljstva«. Urnik: v sredo, v soboto in v nedeljo od 9.00 do 13.00 (brezplačni ogled samo razstave). Narodna študijska knjižnica (ul. S. Francesco 20): je na ogled razstava Sare Conestabo, pod naslovom: »Kralj Petrolej«. Razstava bo na ogled do konec decembra, po urniku knjižnice. Vhod parka Miramarskega grada: danes, 2. decembra, bo otvoritev razstave: »Giorgio De Chirico. Un maestro silenzioso«. Razstava bo na ogled do 27. februarja 2011. OPČINE Bambičeva galerija: v soboto, 4. decembra, ob 20.30 bo odprtje razstave Alda Usberghija » ... okoli mene«. Glasbeni utrinek ob odprtju: Paolo Ska-bar - violina. Slikarja bo predstavila Jelka Cvelbar. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GRADIŠČE GalerijaSpazzapan (ul. Battisti 1): do 15. januarja 2011 je na ogled razstave »Spazzapan a Torino. Le collezioni Ac-cati e Villa«. Urnik: od torka do nedelje med 10.30 in 12.30 ter med 16. in 20. uro. Info: tel. 0481-960816 GORICA Goriški muzej - Grad Dobrovo: na ogled je arheološka razstava Pivsko po-sodje iz slovenskih muzejev in fotografska razstava Kamnita Istra in cvetoča Brda Dinka - Dominika Bizjaka. Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. V razstavnih prostorih Fundacije Goriške Hranilnice (Ul. Carducci 2): ob stoletnici smrti Carla Michelstaedter-ja na ogled razstava »Far di se stesso fiamma«; do 27. februarja 2011 od torka do petka med 10. in 13. uro in med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 19. uro. Galerija Dora Bassi (deželni avditorij v Ul. Roma): do 8. decembra razstavlja Davide Garbuggio in od 28. decembra do 12. januarja 2011 Alessandra Bernardis. Urnik: od ponedeljka do sobote med 10.00 in 12.00 ter med 16.00 in 19.00, informacije po tel. 0481-383287-383297, www.co-mune.gorizia.it, urp@comune.gori-zia.it. V galeriji Maria di Ioria v državni knjižnici: na ogled je razstava z naslovom »Stefano d'Ungheria, fondato-re dello Stato e Apostolo della nazio-ne«; ogled bo z brezplačnim vstopom do 28. januarja 2011 od ponedeljka do petka med 10.30 in 18.30, ob sobotah med 10.30 in 13.30. Kulturni center Lojze Bratuž: na ogled likovna dela Gustava Januša do konca meseca novembra. Ogled je možen ob prireditvah ali po domeni. V Pokrajinskih Muzejih v goriškem grajskem naselju: je na ogled razstava fotografij zvezdnikov med 30. in 50 leti Artura Gherga; na ogled bo do 31. januarja 2011. Kulturni dom:ob 70. letnici Klavdija Palčiča je v Kulturnem domu v Gorici na ogled razstava »Pripovedna pre-hajanja«.Urnik: do 12. decembra od ponedeljka do petka med 10.00 in 13.00 ter med 16.00 in 18.00 in med prireditvami. Društvo Ars (Travnik 25): do 8. decembra je na ogled razstava Dezideri-ja Švare z naslovom »Nenapisana pisma...«; Urnik: od torka do sobote med 8.30 in 12.30 ter med 15.00 in 19.00. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). Krajevna skupnost: je na ogled razstava: »V osrčju dežele terana«. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. Štorževa galerija (Štanjel 29): je na ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«. Razstava je na razpolago do aprila. Urnik: odprta v sobotah, nedeljah in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve. Stolp na vratih: razstavljajo avtorice likovne sekcije Kulturnega društva »Jože Pahor« iz Sežane, pod naslovom: »Videnja«. Avtorice so: Almira Benassi, Nada Bric, Marinka Grohar Gatnik, Ana Hanzel, Mirjam Kocjan, Sonja Pe-roci in Ivica Žerjal. Urnik: od torka do nedelje, od 10.00 do 18.00. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora - zaprta do nadaljne-ga zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). Kulturni dom: je na ogled razstava Danila Jejčiča. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Svetovni slovenski kongres (Cankarjeva cesta 1/IV): je na ogled razstava Roberta Faganela. Slovenski Etnografski muzej (Metelkova 2): do 21. decembra je na ogled »Folimage - od začetkov«; razstava francoskega studia animiranega filma Folimage. Krakovski nasip ob Ljubljanici: do 3. januarja je na ogled fotografska razstava Boruta Likarja »Ples prazničnih luči«. w Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu Slovenska vlada dosegla dogovor s Fibo Ni več razloga, da v nedeljo ne bi organizacije prvenstva dodelili Sloveniji LJUBLJANA- Včeraj sta se predsednik slovenske vlade Borut Pahor in minister za šolstvo in šport Igor Luk-šič sestala z generalnim sekretarjem evropskega dela Fiba Europe Narom Zanolinom. Dosegla sta dogovor, ki Sloveniji omogoča, da bo v nedeljo dobila organizacijo evropskega košarkarskega prvenstva 2013, so za STA povedali na uradu RS za komuniciranje. Direktor urada vlade za komuniciranje Darijan Košir je povedal, da sta strani dosegli dogovor, ki sta ga zapisali na papir in večernih urah parafirali. Ta dokument bo podlaga za sklep vlade na današnji seji. »Predsednik vlade Borut Pahor in generalni sekretar Fiba Europe Nar Za-nolin sta dosegla okvirni dogovor, ki gre v smeri, da sta obe strani zadovoljni in da Slovenija na tej podlagi lahko v nedeljo dobi organizacijo evropskega prvenstva v košarki. Ta dogovor morata potrditi še v četrtek (danes, op. ur) slovenska vlada in v nedeljo glavni odbor Fiba Europe,« je dejal Košir. Kot je za radio Slovenija povedal minister za šolstvo in šport Igor Luk-šič, sta se strani dogovorili, da se pristopnina iz štirih milijonov evrov zniža na tri milijone, obvezni zakup oglasnega prostora pa je vreden 3,5 milijonov evrov in bo šel tudi na pleča pokroviteljev. Z dogovorom je bil zadovoljen tudi Nar Zanolin, ki je prav tako za radio Slovenija dejal: »Pogovori so bili Premier Pahor se je skupaj z ministrom za šolstvo in šport Lukšičem direktno pogovarjal z generalnim direktorjem Fiba Europe Zanolinom ansa zelo konstruktivni. Vlada je pripravila ponudbo, ki jo bo v nedeljo preučil 'board' Fiba Europe. Mislim, da smo na dobri poti, vendar jaz nisem tisti, ki odloča o tem. Osebno bi rad videl, da bi bilo evropsko prvenstvo v Sloveniji.« Slovenska vlada bo svojo odločitev oziroma ponudbo predstavila javnosti danes na novinarski konferenci po seji, izvršni odbor Fiba Europe pa bo v nedeljo, 5. decembra, na zasedanju v Munchnu prireditelja EP 2013 sporočil okoli 14. ure. KOŠARKA Danes Armani v Ljubljani LJUBLJANA - Košarkarji Uniona Olimpije bodo imeli danes novo priložnost, da si zagotovijo nastop v drugem delu evrolige, kar jim ni uspelo že šest sezon. V tekmi kroga, kar pomeni, da bo šla televizijska slika iz Stožic v 195 držav, bodo gostili zasedbo Armani Jeansa, ki so jo na prvi tekmi v Milanu premagali za štiri točke. »To je tekma, ki jo moramo dobiti. Že na začetku sezone smo jo obkrožili kot eno od potencialnih zmag, zdaj ko smo prišli v položaj, da se lahko z njo uvrstimo v Top 16, pa sploh ne smemo zatajiti,« pravi trener Jure Zdovc,« poudarja Zdovc. Na prvi tekmi v Milanu je Union Olimpija zmagala s 76:72, za razliko od tedaj pa bodo Milančani brez poškodovanih Jonasa Mačiuli-sa ter Alekseja Pečerova, ekipo pa je okrepil visok belgijski center Tomas van den Spiegel. Sinoči: Montepaschi Siena -Lietuvos Vilnius 90:72, Khimki - Partizan 92:65, CSKA Moskva - Panat-hinaikos 68:72, Fenerbahče - Cibona 100:70, Caja - Asseco 75:81. Četrtek, 2. decembra 2010 APrimorski ~ dnevnik 23 NOGOMET Juventus in Sampdoria izpadla GENOVA - Poraz proti nizozemskemu PSV Eindhovnu z 2:1 je bil usoden za nogometaše Sampdorie, ki so tako izpadli iz evropske lige. Krog pred koncem faze skupin ekipa iz Genove ne more več nadoknaditi petih točk razlike, ki jih ločijo od ukrajinskega Metalista. Sampdoria ima namreč le pet točk. Sampdoria je sicer včeraj povedla v sodnikovem dodatku prvega polčasa. Nizozemsko mrežo je z glavo zatresel Pazzini. V začetku drugega dela (51. minuta) so gostje izenačili s Toivonenen. Isti igralec je v 90. minuti dosegel zmagoviti zadetek. V ledeno-mrzlem Poznanu na Poljskem je Juventus igral kljub -12 stopinjam Celzija. Del Nerijevo moštvo je igralo neodločeno 1:1. Potem ko je domači Lech povedel z Rudvensom, je Iaquinta izenačil v 82. minuti. Tudi točka ni bila dovolj za črno-bele (Manchester City je Salzburg premagal s 3:0, Balotel-li 2 gola), ki so tako kot Sampdoria izpadli iz evropske lige. Danes: Utrecht - Napoli, Palermo - Sparta Praga. DRŽAVNI POKAL - Sinoči: Bari - Livorno 4:1. ODBOJKA - A1-liga Manía in Kosmina OK Maniajeva Modena je v 7. krogu odbojkarske moške A1-lige s 3:0 (23, 19, 22) v gosteh premagala Forli. Verona Damirja Kosmine pa je presenetljivo s 3:1 (-21, 24, 18, 23) odpravila Sisley iz Trevisa. Ostali izidi: Latina - Macerata 2:3, Roma Volley - Tren-tino 0:3, Vibo Valentia - Cuneo 0:3, Castellana Grotte - Monza 1:3. UMETNOSTNO KOTALKANJE - SP v obveznih likih Nezadovoljna Tanja Romano S 6. zdrknila na 11. mesto, Debora Sbei pa je 8. - M. Kokorovec: »Tista, ki bo osvojila zlato medaljo v prostem programu, bo prvakinja tudi v kombinaciji« NOGOMET - Po napovedi o stavki »Rdeči« Lucarelli zagovarja sindikat RIM - Napadalec Napolija in dolgoletni steber Livorna Cristiano Lucarelli je eden redkih nogometašev, ki ne skriva svojih naprednih idej. Kljub temu pa ga zelo moti nasprotovanje javnosti odločitvi poklicnih igralcev v Italiji, da 11. in 12. decembra stavkajo. »Moralistov in demagogov v Italiji res ne manjka,« pravi Lucarelli, sicer član izvršnega odbora sindikata Aic. »Ne gre za stavko, ker bomo tekme nadoknadili in nihče ne bo oškodovan. Borimo se za pravice, ne za denar. Nasprotujemo prisilnim zamenjavam kluba in getiziranja igralcev, ki ne pridejo v poštev za ekipo, čeprav imajo veljavno pogodbo. Kar zadeva ekonomskega dela pogodbe, smo sprejeli vse predloge klubov. Naš sindikat predstavlja 2.800 nogometašev, ne le 100 milijonarjev,« je zatrdil Lucarelli in dodal: »Sem sin pristaniščnih delavcev iz Livorna in igral sem v vseh ligah, od amaterskih do najvišjih. Poznam težave delavcev in tudi nogometašev iz nižjih lig, ki zaslužijo 1.100 evrov na mesec in pogostokrat več mesecev zapored niso plačani. Vem, da imamo nogometaši srečo, toda tudi mi smo delavci s svojimi pravicami in svobodo. Pravice in svoboda pa morajo biti za vse enake,« trdi Luca-relli. V pogodbi ki so jo klubi predlagali sindikatu Aic je tudi določilo o tem, da lahko klub kaznuje igralca, če njegovo zasebno življenje ni v skladu s športnim. Trapattoni pristal na znižanje plače DUBLIN - Selektor nogometne reprezentance Irske Giovanni Trapattoni je pristal na znižanje plače, ker je irska zveza kot tudi vsa država zašla v težaven finančni položaj. A sprememba ni velika, znaša le 100.000 evrov, tako da strokovnjak letno ne bo dobil 1,8 milijona evrov, kot je zapisano v pogodbi, ampak 1,7 milijona evrov. Danes bosta znana prireditelja SP 2018 in 2022 ZÜRICH - Mednarodna nogometna zveza (Fifa) bo danes v večernih urah v Zürichu izbrala prireditelja svetovnih prvenstev leta 2018 in 2022. Včeraj so se predstavili kandidati za SP 2022 (Južna Koreja, Katar, ZDA in Japonska), danes pa še kandidati za SP 2018 (Belgija/Nizozemska, Španija/Portugalska, Anglija, Avstralija in Rusija). A-LIGA - Zaostalo tekmo 14. kroga med Bologno in Chievom, ki so jo preložili zaradi zasneženega igrišča, bodo nadoknadili 8. decembra ob 15. uri. Na svetovnem prvenstvu v umetnostnem kotalkanju v portugalskem kraju Portimao je Poletova kotalkarica Tanja Romano v obveznih likih osvojila končno 11. mesto. Uvrstitev je v skladu s Tanjimi preteklimi »svetovnimi« nastopi v tej zvrsti, kljub temu pa naša ko-talkarica tokrat z uvrstitvijo ni bila najbolj zadovoljna. Prva dva lika je Romanova odvozila zelo dobro in prejela ocene med 8,2 in 8,7 točke, kar ji je navrglo visoko začasno 6. mesto, pred njo so bile same specialistke obveznih likov. Negotovost je pokazala le v prvem liku, ko ji je na startu rahlo zdrsnilo, tako da je začetek ponovila. Najnevarnejša tekmica v boju za kombinacijsko zlato, Italijanka Debora Sbei, se je po prvih dveh likih uvrstila tik za Tanjo. Drugače je bilo v popoldanskih urah, ko sta bila na vrsti še dva obvezna lika. Tanji so se zanke v 3. liku ponesrečile, tako da je zdrknila na končno 11. mesto, Sbeijeva pa se je poslabšala le za eno mesto in je tekmovanje končala na 8. mestu. Med njo in Tanjo je šest točk razlike, kar je zanemarljivo malo, psihološko pa je »prvi krog« vendarle pripadel tekmovalki iz Pescare. Naslov svetovne prvakinje v obveznih likih je osvojila Nemka Julia Woyciechowski pred Italijanko Eliso Giunti in svojo sestro Sandro Woyciec-howski. Slovenske reprezentantke se niso odrezale dobro: Nika Arčon je bila 15. Tea Arčon 16. Lucija Mlinarič pa 21., kar je za tekmovalko, ki goji ambicije tudi v kombinaciji slab dosežek. Skupno je nastopilo 35 tekmovalk. Že danes popoldne se bo začelo tekmovanje v prostem programu. Na vrsti bo kratki program. »Tanja bo od boljših tekmovalk stopila na ploščo kot prva, zato nima kaj tak- Tanja Romano med včerajšnjim nastopom v obveznih likih corbelletti tizirati. Dati mora vse od sebe in z vrhunskim nastopom onesposobiti tekmice,« je jasen njen trener Mojmir Kokorovec. Po njegovem mnenju gre izključno za dvoboj med Tanjo in Sbeijevo, druge tekmovalke lahko kvečjemu upajo na 3. mesto. »Tista, ki bo osvojila zlato medaljo v prostem programu, bo prvakinja tudi v kombinaciji,« je prepričan Kokorovec. Današnje tekmovanje v »shortu« se bo pričelo ob 18. uri po našem času, končalo pa ob 20.30. Nastop tekmovalk si je mogoče ogledati tudi na spletni strani http://portimao2010.rollersports.tv/. Dolgi program bo jutri zvečer. A. Koren / 2 4 Četrtek, 2. decembra 2010 ŠPORT AKTUALNO - Vključevanje Neslovencev v slovenska društva v Italiji Slovenščino razumejo ^ v • • v« • težje pa se je naučijo Izkušnje vaditeljev Silve Meulja, Nicole Starc in Davida Ambrosija Da je razprava o vključevanju Neslovencev v slovenska društva aktualna tema, je pokazal že posvet, ki ga je ŠD Sokol organiziral pred tednom dni. Ob razmišljanjih športnih delavcev in politikov nas je še zanimalo, kako se s temi temami soočajo trenerji, torej tisti, ki vzpostavljajo z otroci prvi in neposredni stik na vsakem treningu in tekmi. Pogovorili smo se s Silvo Meuljo, ki deluje pri Boru, največjem slovenskem športnem društvu v središču mesta, Nicole Starc, ki vodi najmanjše odbojkarice pri Kon-tovelu, in z Davidom Ambrosijem od goriškega Doma. Namenoma smo izbrali tri trenerje, ki delujejo v drugačnih okoljih: pri Boru je italijansko govorečih otrok vse več, včasih so v ekipah v večini, pri Kon-tovelu je manjšina Neslovencev, vključujejo pa se predvsem zato, ker v bližini nimajo italijanskih športnih društev, v Gorici pa je vključevanje Italijanov zavestno predvsem pri mladinskih košarkarskih ekipah, saj je število slovensko govorečih otrok nezadostno, da bi lahko nastopali v uradnem prvenstvu. Vsi trije sogovorniki so pred opisom lastnih izkušenj poudarili glavno predpostavko: vsem staršem je treba razložiti, kam so prišli - torej, da je klub slovenski in da trening poteka v slovenščini. Silva Meulja utemeljuje, da je njena prva dolžnost, da vodi trening v slovenščini, in je na to zelo ponosna. Pristavila je, da je trener odločilni faktor pri izbiri jezika: »Nujno je, da se trenerji izražajo izključno v slovenščini. Če trener dosledno vse prevaja, se italijansko govoreči otrok ne bo naučil ničesar. Prvi del v slovenščini bo največkrat preslišal, tako da bo dobil informacijo samo v italijanščini. Če pa vztrajaš z razlagami v slovenščini, se otroci jezika počasi naučijo. Vemo, da je slovenski jezik zelo kompleksen, kljub temu pa ga otroci po več mesecih razumejo, da bi slovenščino tudi govorili je težje.« Meulja poudarja, da vseskozi vztraja pri slovenščini, tudi pri slovenskih pozdravih, ko otrok vstopi v telovadnico: »Seveda sem na prvih treningih bolj tolerantna, potem pa povem dvojezično samo, če je nekaj zelo kompleksno ali pa moram opozoriti na nevarnost, ki jo morajo otroci točno razumeti. Sicer pa puščam, da si kvečjemu otroci prevajajo med sabo.« Otroci včasih ne razumejo cele razlage, vendar jim že ena beseda pove, kaj se bodo igrali ali kaj od njih zahteva trenerka. »Po nekaj mesecih tudi preverjam, Silva Meulja kroma ali razumejo kaj govorim. Po slovenski razlagi jih vprašam, naj mi vajo obrazložijo še v italijanščini.« Nicole Starc ugotavlja, da je odnos Neslovencev v slovenskih društvih odvisen od posameznika, družine in morebitnih prijateljskih vezi, ki jih otroci spletejo na treningih: »Nekateri sprejemajo slovenščino z navdušenjem, saj te tudi sprašujejo, kako se kaj reče ali pa kaj pomeni.« Trenerka Kontovela pravi, da ob številih in osnovnih izrazih, uči otroke postopoma tudi čisto enostavne krajše stavke, ki jih potem deklice tudi uporabljajo. Nekaterim je seveda lažje, ker se slovenščino učijo tudi v šolah (na osnovnih šolah v Križu in na Proseku): nazadnje so ji italijansko govoreče igralke zapele tudi Sveto noč - seveda v slovenščini! Kot Meulja treninge vodi izključno v slovenščini - večina je vsekakor slovenskih deklic, pri poligonih razlaga v slovenskem jeziku in demonstrira, kar italijanskim otrokom dovoljuje, da dojamejo naloge, le tehnične stvari včasih pove v obeh jezikih. »Na razpoloženje deklic nedvomno vplivajo starši. Če otrok pride po treningu domov in staršem pove, da se je naučil novo besedo in mu starši prisluhejo, bo otrok občutil naklonjenost in še napredoval. Če pa starši ne pokažejo zanimanja, otrok ne bo vztrajal; če starši na glas izjavijo, da slovenščine ne razumejo, bo otrok čutil odklonilen odnos do jezika. Zdi se mi, da je nenaklonjenost nekaterih v prvi vrsti strah pred tem, da ne razumejo in ne vedo, kaj se dogaja okrog njih.« Nicole Starc kroma Da je slačilnica zelo pomembna, poudarjata obe trenerki. »Če je večina Neslovencev, je pogovorni jezik italijanščina. Slovensko govoreči otroci se v teh primerih kar prilagodijo. Težko je, da bi prevladala slovenščina, če so v manjšini,« pravi Meulja. Če se igralke družijo tudi po treningih pa je seveda osvajanje jezika lažje: »Italijansko govoreče igralke, ki so spletle prijateljstva v ekipi, včasih že spregovorijo v slovenščini. Nasprotno pa, če slovenski jezik poslušajo samo na treningih, ga bodo po nekaj mesecih razumele, govorile pa težko,« pojasnjuje Starčeva. Pogovorni jezik igralk, ki obiskujejo slovensko šolo, pa je odvisen od tega, ali izhajajo iz mešanega zakona ali pa ne. Če izhajajo iz mešanega zakona, kjer so igralke že vajene, da z enim izmed staršev govorijo italijansko, se bodo s soigralkami pogovarjale v italijanskem jeziku. Tiste, ki se tudi doma pogovarjajo v slovenščini, pa bodo v italijanščini spregovorile le, če bo nujno. Pri goriškem Domu je slovenščina glavni občevalni jezik: »Samo če navodil ne razumejo, jih ponovimo v italijanščini,« pravi David Ambrosi. Letos so bili pri Domu primorani, da so v mladinsko košarkarsko ekipo vključili nekaj italijansko govorečih igralcev, saj sicer ne bi uspeli sestaviti ekipe - Dom je namreč edini slovenski košarkarski klub v Gorici, zato kakih sodelovanj ali združevanj ni mogoče skleniti. Pri aktivnostih za najmlajše pa je veliko otrok iz italijanskih družin, ki pa obiskujejo slovenski vrtec. »Najmanjši jezik razumejo, saj ostajajo v slovenskem David Ambrosi kroma okolju tudi po učnih urah v vrtcu. Predvsem otroci iz 3. letnika vrtca že spregovorijo v slovenščini, ki je sicer kontaminirana z italijanskimi izrazi. V mladinskih košarkarskih ekipah pa italijansko govoreči košarkarji slovenščino po nekaj mesecih razumejo, spregovorijo pa ne.« Ambrosi se še sprašuje, zakaj se veliko slovenskih otrok odloča za italijanske klube, čeprav obstaja tudi ponudba v slovenskih. Kako pa sogovorniki sprejemajo vključevanje Neslovencev v slovenske ekipe? Nicole Starc meni, da se moramo prilagoditi spremembam: »Postopati moramo tako, da vključevanje postane pozitivno. Mogoče bi lahko uvedli še tečaje jezika za starše in otroke. Tudi slovenski starši morajo razumeti, da se je okolje, v katerem živimo, spremenilo; skratka, integracija mora biti vse večja.« Prihod italijansko govorečih otrok je za Meuljo pokazatelj kvalitetne ponudbe, zato moramo biti zadovoljni, da Neslovenci priha-hajo k nam: »Bolj me boli, ko na primer izvem, da slovenski trener ni naučil slovenščine svojih otrok ali pa ko nekdanji obiskovalci stadiona vpišejo otroke v italijanska društva.« Članek potrjuje ugotovitev, da imajo trenerji bistveno vlogo v slovenskih klubih. Pogovorili pa smo se (naključno) s tistimi, ki namenjajo veliko pozornost tudi jeziku in jim tako tudi uspe, da Neslovence naučijo jezika. Upati je, da tako razmišljajo vsi trenerji, povsem nemogoče pa je karkoli doseči, če trener ne govori slovensko. Veronika Sossa NAMIZNI TENIS Kras ZKB že jutri po točke v Molfetto Jutri bo Krasova prvoligaška ekipa (Yuan, Carli in Crismancich - Martina Mi-lič bo tokrat odsotna zaradi delovnih obveznosti) odpotovala v Molfetto v Apuli-jo, kjer jih čaka pepelka prvenstva, to je TT Respa Inottica. Ekipa se nahaja na koncu lestvice, brez osvojene točke, saj je njen sestav prešibak za igranje na ravni A1-lige. Nevarnost bi za krasovke lahko predstavljala le levoroka Rossella Scardi-gno , številka 19 na državnih lestvicah. Njene soigralke (Viviana Racanati in Daniela Francabandiera) pa ne bi smele biti problem, saj zasedata komaj 121. ozior-ma 201.mesto na lestvicah. Imperativ za zgoniška dekleta je torej le zmaga, če si želijo mirnejšo pot do obstanka oziroma doseči še višje uvrstitve. (R) POKRAJINSKI CONI Nagrajen tudi TPK Sirena Pokrajinski odbor olimpijskega komiteja CONI bo v ponedeljek, 6. decembra podelil v palači Ferdinandeo zvezde (Stelle del CONI) in častne kolajne za leto 2008. Obenem bodo podelili tudi priznanja najbolj zaslužnim športnikom do 15. leta starosti, ki so bili uspešni tudi na šolskem področju, ter odbornikom za dolgoletno delo pri društvih in trenerjem. Bronasto zvezdo CONI-ja bo prejel tržaški pomorski klub Sirena za večletno delo. Ostali nagrajenci: ZLATA ZVEZDA: Giorgio Hlavaty (FISI); SREBRNA ZVEZDA: Francesco Finocchiaro (FIC), Libero Fontanot (FITAV), Fabio Furlani (FVI), Laura Musco (FICr), Biagio Ter-rano (FIC); BRONASTA ZVEZDA: Gaio Palmiro, Giuseppe Zorzi, ASD Pugilisti-ca Triestna P. Culot, TPK Sirena , Poli-sportiva Libertas Judo Club. ČASTNE BRONASTE KOLAJNE: Stefano Baticci (FISO), Svava Carraro (FIV), Pietro Cerni (FIV), Stafano Crotta (FIp), Andrea Ne-vierov (FIV), Aron Nider (CIP), SImone Veronese (FIC); UNDER 15: Estilla Mo-sena (FIN); ODBORNIKI: Giorgio Marc-hetto (FISE), Salvatore Mileto (Libertas-FIJKAM), Alessandro Prizzon (UITS), Franco Damiani di Vergada (FMI), Rita Bruno (FIP), Roberto Stendardi (FIGH); TRENERJI: Segio Polh (FIBS), Fulvio Zet-to (FIN), Giuseppet Catania (FIGC). BALINANJE Odličen odziv za nastope v zimski sezoni Danes in jutri bo balinarska komisija pri ZSŠDI pripravila prvo letošnje tekmovanje zimske sezone. V domu pristaniških delavcev bomo videli na delu trojke v društvenih dresih. Doslej smo vedno karali zamejske balinarje, kar zadeva njihove udeležbe, tokrat pa so nas res prijetno presenetili, saj se je na omenjene tekmovanje prijavilo kar 16 ekip s kar 48 ba-linarji. V ožji krog favoritov nedvomno spadajo ekipe, ki so zasedle vidnejša mesta na zamejskem prvenstvu to je Gaja, Sokol, Kras in Mak. Tu pa tam pa se včasih tekmovanje razplete na čuden način, kjer se lahko uspeha veselijo tudi na papirju šibkejše ekipe. Današnji izločilni del bo potekal od 18.00 do 23.00 zmagovalca pa bomo dobili jutri približno dve uri prej. Na nedeljskem turnirju na balinišču pri Briščikih, ki je bil namenjen tudi B kategornikom, sta med 16 nastopajoči premočno osvojila prvo mesto Kraševca Srečko Živec in Zdravko Skupek. V najkvalitetnejšem srečanju dneva sta v če-trtfinalu premagala stara znanca Taddea in Diva, v finalu pa bila z neoporečnim 11:1 boljša od Negrinija in Kovaca. PLANINSKI SVET Izlet v neznano 2010 SPDT priredi v nedeljo, 12.decem-bra Izlet v neznano. Pohod je primeren za vsakogar in traja približno tri ure in pol, sledita kosilo in družabnost. Odhod avtobusa iz trga Oberdan ob 8.00, iz Opčin pred hotelom Danev ob 8.15. Informacije in prijave do četrtka 9. decembra, tel. 040220155 (Livio). ŠOLSKI ŠPORT - V Kulturnem centru Lojze Bratuž Tradicionalni Praznik športa Med dijaki in dijakinjami, ki so v lanskem letu dosegli vidne športne uspehe, je tudi več slovenskih - Tudi čezmejni orientacijski tek Goriški šolski urad za šport je včeraj priredil v Kulturnem centru Lojze Bratuž tradicionalni Praznik športa. Protagonisti jutra so bili dijaki, ki so na šolskem športnem področju dosegli vidne rezultate. Urad za šport je letos nagradil vse dijake, ki so nastopili na državnih šolskih prvenstvih in dosegli visoke uvrstitve na deželni ravni, v tistih športnih panogah, v katerih ni bila predvidena državna faza. Nagrado je med drugimi dijaki goriških nižjih in višjih srednjih šol prejelo 22 dijakov nižje srednje šole Trinka, in si- cer odbojkarji, ki so nastopili na državni fazi Davide Co-bello, Matija Corsi, Štefan in Andrej Čaudek, Samuel Princi, Manuel Manfreda, Simon in Kristjan Komjanc, Jernej Terpin, Manuel Lupoli, Andrea Winkler in Samuel Muc-ci. Nagrajene so bile namiznoteniške igralke Jasmin Lut-man, Mila Boschi, Veronica Winkler in Petra Marassi, ter tekmovalke v aerobiki Martina Dellisanti, Anna Niseri, Katja Pahor, Ivana Nanut, Mojca Pintar in Sara Accidia. Vsi so tekmovali pod vodstvom profesor Aleksander Kodrič. Sledilo je nagrajevanje šolskega pokrajinskega orientacijskega teka, ki je steklo v sklopu čezmejnega tekmovanja, ki se ga je letos udeležilo okrog 550 tekmovalcev z obeh strani meje. Med goriškimi dijaki so se izkazale kadetinje nižje srednje šole Doberdob, ki so bile druge, kadeti Trinka pa so bili tretji. V konkurenci višjih srednjih šol pa so nagrajevali samo prvouvrš-čene ekipe. Tu so bili najuspešnejši mladinci licejske-ga pola Trubar Gregorčič. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 2. decembra 2010 25 NOGOMET - V zaostalem, 12. krogu D-lige Teniški poraz Krasa v Montecchiu Maggiore Montecchio Maggiore - Kras Repen Koim-pex 6:2 (2:1) Strelci: Sarrapochiello v 3., Kneževič v 4., Dissegna v 34.; v 54. Rovereto, v 83., 86. in 90. Onieniaco, v 85. Grujic. Montecchio Maggiore: Polo, Bevilac-qua, Nicoletti, Munaretto, Ghirlanda, Gai-zanin, Rovereto, Camerra, Sarrapochiello, De Cao, Dissegna (od 68. Onieniaco). Kras Repen: Dovier, Bucovaz, Tom-izza, Giacomi, Carli, Božič (od 60. Grujic), Bertocchi, Cipracca, Kneževič, Venturini (od 76. Orlando), DAliesio. Okrog 230 kilometrov dolga povratna vožnja proti Trstu zagotovo ni bila prijetna. V Montecchiu Maggiore ni šlo nič po načrtih. Kras Repen je moral v zaostali tekmi 12. kroga D-lige priznati premoč domače ekipe, ki je sicer še do včeraj zasedala zadnje mesto na lestvici. Igrišče v Montecchiu je bilo težko in blatno (včeraj je še deževalo), kar je negativno vplivala na tehnično solidnejše Kraso-ve nogometaše. Gostitelji so vodili že po prvem polčasu z 2:1. Montecchio je pove-del že v 3. minuti, ko je Krasovega vratarja premagal Sarrapochiello. Nato je Kneževi-ču hitro uspelo izenačiti minuto kasneje. Pred odmorom je ekipa iz pokrajine Vicenza povedla z Dissegno. V prvem delu je Kras skušal igrati, gostitelji pa so se v glavnem branili in žoge nabijali na Krasovo polovico. Drugi polčas je bil za Kras katastrofalen. V 54. minuti so gostje dosegli tretji zadetek po napaki Krasove obrambe. V nadaljevanju bi lahko Tomizza zmanjšal zaostanek. Njegov protinapad pa ni končal, kot si je želel Kra-sov nogometaš. V zadnjih desetih minutah so padli štirje goli. Za Montecchio jih je vse tri dosegel čvrsti temnopolti igralec Onie-niaco. Med Krasove strelce pa se je zgolj za statistiko vpisal Milan Grujic. Kaj ni šlo pri rdeče-belih? Mogoče so jih izdala prevelika pričakovanja. Bržkone pa so plačali davek nedeljski tekmi, ko so na domačem težkem in zasneženem igrišču v Repnu iztrgali pomembno točko proti KOŠARKA - Do 21 let Servolana dotolkla borovce Servolana - Bor Nova Ljubljanska banka 86:56 (25:7, 50:15, 70:41) BOR: Pertot (-, 0:3, 0:3), Filipac 5 (-, 1:2, 1:2), Mase 4 (-, 2:6, -), Liccari 2 (0:2, 1:3, 0:1), Pallini (-, 0:1, -), Peretti 5 (2:4, -, 1:2), Gallocchio 18 (1:1, 4:4, 3:7), Pipan 6 (-, 3:5, 0:1), Devčič 3 (1:4, 1:3, 0:2), Medizza (0:4, 0:4, -), Bocciai 6 (-, 3:7, -), Celin 7 (3:4, 2:3, 0:2), trener Lucio Martini. Po treh gladkih zmagah so v der-biju kroga Borovi mladinci klavrno klonili pred močno Servolano, katere nosilci so že protagonisti tudi v članskem moštvu. »Po naših visokih zmagah in neprepričljivih dosedanjih nastopih nasprotnikov smo se očitno slepili, predvsem pa nismo stopili na igrišče s pristopom, ki bi bil primeren za finale v malem, kar je ta tekma v bistvu bila,« je povzel razočarani trener Lucio Martini. V prvih dveh četrtinah so Škedenjci z izjemno agresivno obrambo in prispevkom standardne peterke povsem dotolkli goste, ki so bili v igri neprepoznavni in so najbrž tekmeca podcenjevali. Servolana je z Dagnellom (doslej najboljši strelec deželne C-lige) in Cu-perlom dosegla veliko točk v protinapadu, pod košema pa sta proti neraz-položenim Borovim visokim igralcem zagospodarila Medizza in Totis. Delna izida prvih dveh četrtin (25:7 in 25:8) sta menda dovolj zgovorna. Po glavnem odmoru so borovci z Gallocchiom na čelu le reagirali in vsaj zmagali tretjo četrtino (20:26), za sanje o preobratu pa je bilo že zdavnaj prepozno. Nepopolni vrstni red po 4. krogu: Bor NLB in Servolana 6, Don Bosco 4, Ronchi in UBC 2, Barcolana 0. Srbski napadalec Milan Grujic je dosegel drugi Krasov, sicer le častni zadetek kroma Chioggi. Za Kras so bile v Montecchiu pri Vicenzi usodne številne napake na sredini igrišča in v obrambi. V drugem polčasu pa so delovali utrujeno. Pri Krasu ne smejo obupati. Čimprej se morajo pobrati na noge in že v nedeljo v Bellunu osvojiti nove točke. IZJAVI PO TEKMI: Krasov trener, Marino Kragelj: »Nimamo se kaj opravičevati. V drugem polčasu smo enostavno padli. Bili smo utrujeni od nedeljske tekme proti Chioggii, ko je bilo igrišče prav tako zelo težko. Mi smo pač tehnično dobra ekipa, ki se na takem blatnem igrišču težko znajde.« Krasov igralec Gabriele Giacomi: »Tokrat nam ni šlo nič od rok, čeprav smo v prvem polčasu celo igrali bolje kot Montecchio. Končni izid je prehuda kazen. Gostitelji nam niso zadali nogometne lekcije, kot Barcelona Realu.« (jng) Vrstni red: Treviso 28, Venezia 27, Rovigo 24, Sandonajesolo, Pordenone, Ta-mai in San Paolo 22, Chioggia 21, Sanvite- se 20, Union Quinto 18, Este* 14, Kras Repen in Opitergina 12, Concordia 11, Mon-tebelluna in Montecchio Maggiore* 10, Belluno in Torviscosa 9 (* s tekmo manj). Prihodnji krog: Belluno - Kras (5.12.). V živo po našem spletu nad 900 stikov Krasova tekma je na našem spletu www.primorski.eu požela velik uspeh. V živo smo v poldrugi uri imeli okrog 800 spletnih stikov, do večera pa se jih je nabralo nad 900. Kras najel napadalca Krasov predsednik Goran Kocman je sporočil, da je repenski klub najel mladega napadalca Triestine Simoneja Saina (letnik 1992), ki je igral v mladinskem prvenstvu primavera. Sain bo s Krasom treniral že danes. 3. AL »Poker« doberdobske Mladosti Mladost - Chiarbola 4:1 (3:0) Strelci za Mladost: Ruggiero v 10. in 15., Bagon v 32. in Calabrese v 75. min. Mladost: Bernardi, Bagon, Bressan, Bensa, Virgilio (Iorio), Vi-turelli, Ruggiero, Ferletič, Calabrese, Černe, Peric. Trener: Cristofaro. Doberdobska Mladost je v zaostalem srečanju 3. amaterske lige pred domačim občinstvom zanesljivo premagala tržaške goste. Že po prvem delu je bil rezultat 3:0 za rdeče-modre, pri katerih je izstopal prvi strelec Sabato Ruggiero. Slednji je dosegel prva dva Mladostina zadetka. Pred odmorom je v polno zadel še nogometaš iz Jamelj Martin Bagon. V drugem polčasu so nogometaši Chiarbole zmanjšali zaostanek. Mladost pa je igrala še naprej zbrano in pred trikratnim sodnikovim žvižgom še četrtič premagala tržaškega vratarja. Predsednik Mladosti Ivan Pahor je bil po tekmi zelo zadovoljen: »Igrali smo dobro. Če smo v popolni postavi, se lahko borimo za prvo mesto na lestvici. Naš cilj je 2. AL.« Vrstni red: Torre 27, Pro Farra 25, Aiello 24, Aurisina 23, Mladost 21, Begliano 20, Lucinico 18, Romana 16, Cgs 15, Chiarbola 14, Au-dax 12, Campanelle 11, Villa 9, Sagrado 8, Poggio 7, Union 3. Prihodnji krog: Campanelle - Mladost. ODBOJKA - Under 18 na Tržaškem Borbene borovke ugnale doslej vodilne igralke Alture Altura - Bor Kinemax 2:3 (18:25, 25:16, 20:25, 25:22, 13:15) Bor Kinemax: K. Pučnik 30, Cel-la 3, Kneipp 8, Costantini 8, Zonch 7, Visintini 4, Rabak (L), V. Pučnik 0, Mi-loševic 0. Trener: Saša Smotlak Mlade borovke so poskrbele za podvig in v gosteh premagale Alturo, ki velja za glavnega favorita za naslov pokrajinskega prvaka. Borovke so v prejšnjih letih proti tej generaciji igralk Alture vedno izgubile, tokrat pa so jih z dobro in borbeno igro presenetile, čeprav so nastopile okrnjene. Že v prvem setu so jih spravile v težave z odličnim servisom, na mreži pa se je razigrala Katerina Pučnik, ki je bila večji del srečanja za nasprotnice nerešljiva uganka. V drugem nizu so plave popustile v sprejemu in precej grešile, v tretjem pa spet zaigrale bolj zbrano in odločno ter zasluženo slavile. Zelo izenačen je bil četrti set, v katerem si je gleženj poškodovala Ste-fania Visintini. Borova ekipa bi lahko kljub temu zmagala, a je na žalost proti koncu seta naredila nekaj napak in ni bila dovolj dinamična v obrambi, tako da so domačinke izsilile tie-break. Altura je v njem vodila do menjave igrišča, nato pa so jo plave prehitele in do konca ohranile mirno kri ter se tako veselile nenadejanega uspeha. Borovke so zdaj same na prvem mestu na lestvici in na dobri poti, da se uvrstijo v finalni četveroboj, v katerem pa bo Altura, če hoče, lahko računala tudi na svojo igralko Letizio Strekelj, ki igra v Vidmu v B1-ligi. Dan pred podvigom proti Altu-ri so s 3:1 (24:26, 25:20, 25:16, 25:21) odpravile tudi Volley 3000. Tokrat so zaigrale pod svojimi sposobnostmi, saj so svoje nasprotnice nekoliko podcenjevale in zato niso bile dovolj zbrane. Kljub temu, da so bile okrnjene in da so preizkusile različne postave, bi lahko pokazale več. Na srečo so na koncu izredno borbene nasprotnice vendarle premagale. 13 Obvestila ŠD KONTOVEL vabi člane na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 13.decembra ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v Kulturnem domu na Proseku. Dnevni red: 1. izvolitev predsednika občnega zbora; 2. predsedniško poročilo, poročila posameznih sekcij; 3. blagajniško poročilo - odobritev obračuna in predračuna; 4. razno. Vabljeni! AŠD SK BRDINA Obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije lahko dobite na sedežu društva, Repentaborska ul. 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20.00 do 21.00 ure. Tel. SK Brdina 3475292058, Valentina Suber 347-4421131, www.skbrdina.org,info@skbrdina.org. ZAMEJSKO PRVENSTVO V ŠAHU bo letos v soboto, 4. decembra, v Gregorčičevi dvorani v Trstu. Pričetek bo ob 15.30. Kdor bi se ga želel udeležiti, se mora prijaviti, ker je število mest omejeno. Prijavite se lahko na naslov moblak@libero.it. SK DEVIN prireja tedensko zimovanje za novoletne praznike od 26. decembra 2010 do 2. januarja 2011 na Prelazu Jochgrimm z možnostjo tečajev smučanja in s Silvestrsko večerjo. Informacije na info@skdevin.it ali na 348 1334086 (Erika). SK DEVIN začenja letošnjo zimsko sezono in prireja trodnevni OPENDAY od 10. do 12. decembra 2010 v Toblachu. Informacije na info@skdevin.it ali na 340 2232538. S. BUKAVEC Pohodništvo, tek in tudi triatlon Sandor Bukavec na miljski štafeti Za 32-letnega Prosečana Sandorja Bukavca je šport oziroma rekreacija predvsem sprostitev. »Po napornem službenem dnevu prav prija tek ali vožnja s kolesom. Povrh tega si še v stiku z naravo,« je uvodoma dejal Bu-kavec, ki je zaposlen kot redar v dolinski občini. Sandor občasno tudi tekmuje. »Pred leti sem tekmoval bolj redno. Predvsem na nedeljskih tekih in polmaratonih. Včlanjen sem bil tudi v nekatere tekaške tržaške klube. Nato sem moral nehati zaradi kolenske poškodbe, ki me včasih še muči,« pravi Bukavec. Kolikokrat na teden treniraš? Odvisno od časa in tudi od vremena. Pozimi manj kot poleti. S katerimi športi pa se ukvarjaš? V glavnem s tekom in po-hodništvom. Včasih pa tudi kolesarim in pozimi smučam. Letos si nastopil na triatlonu za vsakogar na Bledu? Bila je zelo lepa in pozitivna izkušnja. Želel sem se preizkusiti tudi v tej športni disciplini, v kateri so vključene tri panoge. Po tekmovanju so bili občutki res lepi. Prihodnje leto se bom znova vrnil na Bled in seveda poskusil izboljšati čas ter uvrstitev. Najtežji del triatlona je ... Nedvomno plavanje v blejskem jezeru. Žal ne plavam s pravo tehniko in to me je precej oškodovalo. Ali ti pri treningih kdo svetuje? Ne. Veliko berem, predvsem na internetu. Kateri je tvoj naslednji »podvig«? Upam, da mi bo letos uspelo iti na nočni zimski pohod v Dražgoše, ki bo januarja. Nato me čaka sežanski polmaraton. (jng) RekreAkcijski kažipot Sobota, 4. decembra 2010 Štanjel - 11. Štanjelski tek, start pri lovskem domu ob 11. uri. Dolžina 8,2 km. Nedelja, 5. decembra 2010 Gaberjepri Ajdovščini - 3. Tek na Tabor, dolžina 5 kilometrov. Start ob 10.00. Informacije: www.td-burja.com. Sreda, 8. decembra 2010 Buja - Polmaraton v Buji v Furlaniji. Start ob 10.00. Informacije: www.atleticabuja.it. Organizatorje športno-re-kreativnih dogodkov prosimo, da nas o tekmovanjih pravočasno obvestijo. Podatke pošljite na elektronski naslov sport@pri-morski.eu. 26 Četrtek, 2. decembra 2010 AVTOMOBILI / VOLVO - Čeprav ne gre več za čistokrvnega Šveda Karavanski V60 zagotavlja poleg zmogljivosti tudi fleksibilnost Varčna 1600-kubična motorja - Prelomni sistem za zaznavanje pešcev Novi Volvo V60 povsem ustreza željam tistih, ki bi hoteli poleg prikupne oblike in razburljivih zmogljivosti tudi čim večjo fleksibilnost svojega jeklenega konjička. O fleksibilnosti zgovorno priča dejstvo, da se zadnji sedeži lahko razdelijo v razmerju 40/20/40, da je prtljažnik zelo enostavno dosegljiv in da ima za otroke že vgrajene blazine. Čeprav Volvo ni več čistokrvni Šved, sta skandinavska preprostost in funkcionalnost jasno razvidni v njegovi notranjosti. Poleg delitve zadnjih sedežev naj omenimo, da je zložljiv tudi prednji sopotnikov sedež, kar omogoča kar se da veliko fleksibilnost pri kombiniranju števila potnikov in namestitve prtljage. Ko zložimo naslonjala zadnjih sedežev, kar je zelo enostavno, dobimo popolnoma ravno ploskev, na katero lahko natovorimo vse, kar se nam zdi. Prtljažnik ni ravno brezno brez dna, vendar s svojimi 430 litri sodi v normalo. Že omenjene blazine za otroke so vgrajene na oba zunanja sedeža zadnje klopi. Ko smo že pri udobju, naj povemo, da elektronski sistem za nadzor klime omogoča avtomatični nadzor nad temperaturo in prezračevanjem. Na voljo je tudi oprema za nadzor kakovosti zraka, ki preprečuje delcem in neprijetnim vonjavam vdor v kabino. Tudi infotainment sistem je popolnoma nov, pet ali sedem pal-čni ekran na armaturni plošči pa je postavljen dovolj visoko, da ne moti voznika med vožnjo. Vse funkcije je možno nadzirati z mehanizmi na volanu ali s tipkami pod samim ekranom, kot opcija pa je na voljo tudi daljinski upravljalnik. Volvo torej ni več pravi Šved, njegova kakovost pa se je, resnici na ljubo še izboljšala, predvsem kar zadeva izdelavo notranjosti, ki pa ohranja skandinavske kontraste in skandinavsko preprost in funkcionalnost. Anders Sachs, ki je odgovoren za barve in materiale novega V60 pravi, da je njihov cilj narediti vsako vidno površino, pa naj gre za usnje, kovino, les ali plastiko ekskluzivno, tako na otip kot na pogled. Športna notranjost novega volva V60 je tudi najbolj napredno visoko tehnološko okolje, ki je bilo kadarkoli na razpolago voznikom Volva. Prelomne tehnologije, kot recimo sistem za zaznavanje pešcev (ki je sicer, med nami rečeno, imel več kot kakšen problem, dokler ga niso dodelali), približujejo Volvovo predanost varnosti še korak bliže viziji izdelovanja avtomobilov, ki niso udeleženi v nesrečah. Volvo V60 je na voljo predvsem z dvema 1600-kubičnima motorjema, dizelskim in bencinskim. Dizelski ima dvojno odmično gred v glavi in zmore 180 KM pri 5500 obratih ter 240 Nm navora med 1600 in 5000 obrati, s krajšim »overboostom« pa se navor dvigne na 2470 Nm. Ustreza evropskemu normativu Euro 5. Bencinski 4-valjnik zmore 150 KM in prav tako 240 Nm navora. Tudi slednji je Euro 5. Za prihodnje leto so predvideni zmogljivejši, tako bencinski, kot dizelski agregati, pa tudi bencinska različica s štirikolesnim pogonom. Stran pripravil Ivan Fischer ZIMSKA OPREMA - Že več kot dva tedna obvezna v Sloveniji Zimske gume dobre, a verige so zakon Koenig ima verige za vse modele avtomobilov, dostavnikov in tovornjakov Že dobra dva tedna je v Sloveniji obvezna zimska oprema za vsa vozila, kljub temu pa je ob prvem sneženju, še zlasti na primorski avtocesti, prišlo do hude zmešnjave, čemur sta botrovala dva dejavnika: klasična nepripravljenost cestarjev, kljub napovedi, da obstaja velika nevarnost sneženja in pa neodgovornost voznikov tovornjakov, ki so se podali na pot, čeprav niso imeli zimske opreme. Da so v primeru zasneženega cestišča najboljša rešitev homologirane zimske gume, so v nekaterih primerih, še zlasti ob visokem snegu, nujno potrebne tudi snežne verige, ki jih lahko nataknemo tudi na zimske gume. Seveda jih je treba montirati na pogonska kolesa, v primeru vozil s štirikolesnim pogonom pa na tista kolesa, ki jih predvideva proizvajalec vozila. Snežnih verig je nič koliko, niso pa vse na višini, tako glede materialov, iz katerih so izdelane, kot tudi zaradi kompliciranosti pri montiranju. Kar zadeva alternativne sisteme, kot so tako imenovane »nogavice«, v katere ob sneženju lahko obujemo naše gume, pa slednjih, mimo dejstva, da jih obstoječa zakonodaja ne predvideva, ne priporočamo. Med najboljše izdelke, ki jih najdemo na našem trgu, sodijo verige znamke Koenig, ki jih izdelujejo v Italiji po licenci švedske tovarne Thule. Gre za verige, ki so izdelane iz visoko- kakovostnega jekla, ki zagotavljajo odličen prijem na snegu in ledu, ob tem pa tudi trajanje. Poleg vsega pa se pri na-tikanju ne bomo spotili, saj jih je v večini primerov zelo lahko montirati. Koenig ima kar nekaj modelov verig, ki so primerne tako za osebne avtomobile kot za dostavnike, tovornjake in industrijske vozila vseh tipov. Preden se odločimo za nakup verig je treba vsekakor preveriti, kakšne verige so primerne za naš avto. Koenig proizvaja verige s členi od 7 do 12 mm premera. Vedeti, kakšen je premer člena, je zelo pomembno, saj bomo v primeru, da izberemo predebele verige, močno poškodovali avto. Verig je več tipov in vse so še kar enostavne pri montiranju. Najenostavnejše so tiste s kablom, ki ga moramo zapeti najprej na notranji strani kolesa in potem še verigo na zunanji, prevoziti nekaj metrov, potem verigo spet napeti, da se lepo prileže kolesu. Potem so tiste, ki jih gre montirati po istem sistemu, le da se nam ne bo treba več ustavljati, saj se veriga sama napne in prileže na kolo (slika zgoraj). Najbolj popolne in sveda najbolj drage so tiste iz serije »summit« (slika spodaj), primerne za terence, ki jih pritrdimo na enega od vijakov, s katerim je platišče pritrjeno na kolo, nato pa samo položimo verigo na gumo, odpeljemo in veriga se bo sama prilagodila kolesu. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 2. decembra 2010 27 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Kamorkoli naokoli... po svetu! 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Mikser, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Dok.: Quark Atlante - Immagini dal pianeta 6.30 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 20.00 Dnevnik 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 14.00 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Bonta loro 14.40 Variete: Se... a casa di Paola (v. P. Perego) 16.10 Variete: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.30 Kviz: Soliti ignoti (v. F. Frizzi) 21.10 Nan.: Don Matteo 7 23.25 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) 1.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved Rai Due 6.00 Nan.: Love boat 6.45 Risanke: Cartoon flakes 8.00 Variete: LAlbero azzurro 9.20 Nan.: Zorro 9.45 Aktualno: Cult Book 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 18.15, 20.30 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa, sledi Zdravje 14.00 Variete: Pomeriggio sul 2 16.10 Nan.: La signora in giallo 17.00 Nan.: Numb3rs 17.45 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 18.45 Nan.: Law & Order 19.30 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 21.05 Aktualno: Spazio Santoro - Anno- zero (v. M. Santoro) 23.20 Dnevnik, sledi Punti di vista 23.35 Dok. odd.: La storia siamo noi Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Ita- lia/Regione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Dieci minuti di... pro- grammi dell'accesso 9.10 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.15 Aktualno: Agora 11.00 Aktualno: Apprescindere 11.10 Dnevnik - kratke vesti 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Dnevnik - Tg3 Fuori TG 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Julia 14.00 19.00, 0.10 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 18.10 Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Nan.: La strada per Avonlea 15.50 Variete: Tg3 GT Ragazzi 16.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & geo 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Seconda chance 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: Million dollar baby (dram, ZDA, '04, r.-i. C. Eastwod, i. H. Swank) 23.25 Variete: Parla con me 0.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.10 Aktualno: Rai educational - Ma-gazzini Einstein 6.55 Nan.: Charlie's Angels 7.55 Nan.: Starsky & Hutch 8.50 Nan.: Hunter 10.15 Nan.: Carabinieri 7 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan: Wolff - Un poliziotto a Berli-no 12.55 Nan.: Un detective in corsia 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.15 Film: Detective's story (triler, ZDA, '66, r. J. Smight, i. P. Newman) 17.10 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Il primo cavaliere (dram., ZDA '95, r. J. Zucker, i. S. Conne-ry) Film: Dopo mezzanotte (kom., It., '03, r. D. Ferrario, i. G. Pasotti) Nočni dnevnik in Pregled tiska Canale 5 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino Cinque (v. F. Pa-nicucci) 9.55 14.05 Resničnostni show: Grande fratello pillole 10.00 Dnevnik - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Resničnostni show: Uomini e donne 16.15 Talent show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque (v. B. D'Urso) 18.05 0.25 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 18.50 Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scotti) 20.30 2.00 Variete: Striscia la notizia 21.10 Variete: Chi ha incastrato Peter Pan? (v. P. Bonolis) 23.30 Glasb.: Eros - Ali e radici O Italia 1 6.15 Nan.: Willy, il principe di Bel Air 6.40 Risanke 8.40 Nan.: Smallville 10.30 Nan.: Terminator 11.25 Nan.: Heroes 12.25 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Aktualno: Cotto e mangiato (v. B. Parodi) 13.50 20.05 Risanka: Simpsonovi 14.20 Nan.: My name is Earl 14.50 Nan.: Camera Café, sledi Camera Café ristretto 15.40 Risanka: One Piece - Tutti all'ar- rembaggio! 16.10 Risanka: Sailor moon 16.40 Nan.: Il mondo di Patty 17.35 Nan.: Ugly Betty 19.30 Nan.: Big Bang theory 20.30 Kviz: Trasformat 21.10 Nan.: CSI: Miami 23.00 Šport: Uefa Europa League 23.45 Nan.: The mentalist ^ Tele 4 9.00 Variete: Domani si vedra 9.30 Nad.: Betty La Fea 10.20 Dok.: Splendori d'Italia 11.20 Dok. odd.: Borgo Italia 12.25 Rotocalco ADNKronos 12.50 Aktualno: La provincia ti informa 13.15 Aktualno: Qui Cortina 14.05 Variete: ... Copertina da Udine 15.50 Aktualno: Provincia di Trieste - Sportello del lavoro 16.55 Risanke 19.00 Aktualno: Italia economia 19.10 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 20.00 Športne vesti 20.10 Šport: Anteprima Triestina 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Film: Sherlock Holmes 22.00 Dok.: Italia magica 22.50 Aktualno: Dai nostri archivi 23.35 Dnevnik Montecitorio 23.40 Nan.: Schimansky - La scomparsa di Laura LA 6.00 7.00 7.30 9.55 10.55 11.35 12.35 13.55 16.00 18.00 19.00 20.30 21.10 23.55 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus 13.30, 20.00, 23.45 Dnevnik Aktualno: Omnibus (ah)iPiroso 20.30 Aktualno: Otto e mezzo Nan.: Ultime dal cielo Nan.: Jag - Avvocati in divisa Film: I tre della croce del sud (pust., ZDA, '63, r. J. Ford, i. J. Wayne) Dok.: Atlantide - Storia di uomini e di mondi Nan.: Adventure Inc Nan.: The District Aktualno: Otto e mezzo Film: Turbulence - La paura e nell'aria Variete: Victor Victoria (t Slovenija 1 6.10 Kultura 6.15 Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05, 9.05 Dobro jutro 10.10 Nan.: Talebajski 10.35 Male sive celice (pon.) 11.15 Sprehodi v naravo (pon.) 11.35 Omizje (pon.) 13.00 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.25 Nan.: Vedrana (pon.) 13.50 Parada (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nan.: Vipo, pustolovščine letečega psa 15.55 Ris. nan.: Fifi in cvetličniki 16.05 Kratki igr. film: Telesni skener 16.20 Enajsta šola 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.20 Gledamo naprej 17.30 Nan.: Sinje nebo (pon.) 18.15 Odpeti pesniki 18.20 Minute za jezik (pon.) 18.30 Žrebanje deteljice 18.40 Risanke 19.55 Pogledi Slovenije 21.25 Na lepše 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.05 Umetni raj 23.35 Globus (pon.), sledi Na zdravje 1.20 Dnevnik (pon.) (t Slovenija 2 9.00, 0.10 Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Nad.: Strasti, 38. del Globus (pon.) Dok. odd.: Šakali med nami (pon.) Slovenska jazz scena Evropski magazin Lynx Magazin Mostovi - Hidak (pon.) To bo moj poklic Prava ideja! Z glavo na zabavo Družinska nan.: Peta hiša na levi Rad igram nogomet (pon.) Film: Vprašaj prah Nad.: Ljubice Nogomet: Tekme evropske lige 6.30 7.00 8.00 12.55 13.30 14.15 15.05 16.00 16.30 17.00 17.30 18.00 18.25 18.50 19.25 20.00 21.50 22.45 Koper 15.50 Dok. odd.: City Folk 16.20 Glasb. odd.: In orbita 16.50 Alpe Jadran 17.20 Globus 18.00 Lynx magazin 18.35 23.55 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.15 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Športna oddaja 20.00 Zgodovina ZDA 20.30 Avtomobilizem 20.45 Film: Zvezda Ria 22.50 Izostritev 23.20 Minute za... Tv Primorka 8.00 9.00 9.05 10.05 11.00 18.00 20.00 20.30 21.30 23.30 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 10.00 Novice 19.00, 22.00 Mozaik 17.20 Hrana in vino 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice in videostrani Otroški program 23.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved, kultura in videostrani Znanstveni večeri Univerze v Novi Gorici Objektiv Videostrani 7.00 8.30, 13.30, 16.25, 19.30, 23.02 Dnevnik 7.35 Variete: Dopo il Tg... Attualita (pon.) 8.05 Aktualno: Videomotori 13.45 Dnevni program 14.00 0.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Iz arhiva po vaših željah 15.20 Nautilus radio trst a 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: pravljica, koledar, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Glasbena skrinjica; 9.00 Radio Paprika; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Bruno Volpi Lisjak - Vonj po morju, 8. nad; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Klasični magazin; 18.00 Kulturne diagonale: Dvignjena zavesa; 19.35 Zaključek oddaj. radio koper (slovenski program) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik, 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 9.10 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje: ekologija; 10.45 Time out - in pol!; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualno; 14.45 Poslovne informacije Primorske; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev, tedenski kino-spored, Planinski vodnik;17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Večerni dnevnik; 20.0022.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Od glave do rapa, hiphop in Valterap. radio koper (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.13, 12.28, 15.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40 Pesem tedna; 9.00 Sulla via delle Indie; 9.33, 20.00 Luoghi e sapori; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 11.00-11.30, 20.30 Cultura e societa; 11.45-12.15, 21.00 Punto e a capo; 13.00 Parole e musica; 13.3314.45, 21.30-22.40 Sogni di vacanza; 15.05 Pesem tedna; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00 Dr. Music Lounge cafe; 20.00-0.00 Večerni RK; 20.00 23.00 In orbita show; 0.00 RSI slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kaj odmeva po Sloveniji; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.05 Kratek stik; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Reportaža; 10.30 Novice; 11.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.30, 16.15, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.50 Četrtkov klicaj; 17.10 Frekvenca X; 18.00 Slo top 30 - lestvica; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 Galerija; 21.35 Minute za country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Proti etru. slovenija 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturni globus; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva simfonikov RTVS; 21.00 Glasba 20. stoletja; 22.05 Igra; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. radio koroška 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 28 Četrtek, 2. decembra 2010 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno rN zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■Óa mocan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg mocan sneg fjlAJUUi.l topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče a sredisče ' ciklona ^anticiklona V višinah se zadržuje zelo obsežen ciklon z mrzlim zrakom. Nad celotno Evropo bo vreme nestanovitno in nad Italijo bodo dotekali jugozahodni tokovi. Jutri nas bo oplazila vremenska fronta. Nad Evropo je obsežno ciklonsko območje. V višinah priteka k nam od jugozahoda razmeroma hladen in vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.26 in zatone ob 16.22 -Dolžina dneva 8.56 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 33.36 in zatone ob 13.54 A BIOPROGNOZA Danes se bodo pri občutljivih ljudeh pojavljale z vremenom povezane težave, nekateri bolezenski znaki bodo okrepljeni. Proti večeru se bo obremenitev krepila in spanje v noči bo moteno. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 14,7 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 1.22 najnižje -28 cm, ob 7.37 najvišje 58 cm, ob 14.27 najnižje -60 cm, ob 20.43 najvišje 29 cm. Jutri: ob 2.01 najnižje -25 cm, ob 8.10 najvišje 59 cm, ob 15.02 najnižje -65 cm, ob 21.26 najvišje 32 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............3 2000 m...........-5 1000 m............3 2500 m...........-8 1500 m...........-2 2864 m .........-10 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 4 in v gorah 4,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER O GRADEC -5/3 CELOVEC O -3/2 O -5/1 KRANJSKA G. O-5/3 S. GRADEC O TRŽIČ -3/2 O ^KRANJ 0 ^ LJUBLJANA O N. GORICA -1/3 2/7 POSTOJNA CELJE -4/5 MARIBOR O-4/5 PTUJ O M. SOBOTA O-4/6 KOČEVJE V c O J ČRNOMELJ N. MESTO -2/3 O ¿L* ZAGREB -2/6 O REKA 6/11 ^NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo prevladovalo spremenljivo do pretežno oblačno vreme. Tu pa tam bodo možne plohe, lahko tudi snežne do sorazmerno nizke nadmorske višine; te bodo verjetnejše na vzhodnem pasu. Ponoči in zjutraj bo možna megla v pasovih in ponekod bo nevarnost poledenelih tal ^tudi po nižinah in na Kraški planoti. V vzhodni Sloveniji bo delno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno. V zahodni in deloma v osrednji Sloveniji bodo še padavine, deloma plohe in tudi posamezne nevihte. Meja sneženja bo večinoma na nadmorski višini okoli 700 m. Ponekod bo pihal jugozahodni veter. TOLMEČ O -2/4 o -3/-1 KRANJSKA G. VIDEM O 0/6 O PORDENON 1/5 r, fji-5 ^ ČEDAD Ö"" 1/5 GORICA O 3/6 TRBIŽ O -5/0 > ( CA O 3/6 ^^2/6 CELOVEC O -3/1 O TRŽIČ -2/0 O N. GORICA 2/6 PORTOROŽ O 3/9 f kranj /~y\ O fei LJUBLJANA -1/1 POSTOJNA O -1/1 KOČEVJE N° o GRADEC -5/0 ¿3M3q -2/0 S. GRADEC CELJE -2/1 O MARIBOR O-2/0 M. SOBOTA O-4/0 PTUJ O jK N. MESTO -2/0 O ZAGREB 0/2 O REKA 5/8 f NAPOVED ZAJUTRI V hribih bo snežilo do dna dolin. V nižinskem pasu bo deževalo, možna bo kakšna nevihta ob kateri bo lahko tudi snežilo precej nizko nad morjem. Padavine bodo šibke v hribih in na zahodu; v Julijski Benečiji pa zmerne do močne s sneženjem na Kraški planoti. Zvečer se bo stanje izboljšalo. Možna bo megla v pasovih in ponekod po nižinah in na Krasu bo nevarnost poledenelih tal. V noči na petek bodo padavine spet zajele vso državo. Na Primorskem bo deževalo, drugod povečini snežilo. Popoldne bodo padavine slabele in zvečer prehodno ponehale. POREČ FRANCIJA - Tako je napovedal na srečanju s poslanci svoje stranke Sarkozy naj bi leta 2012 vnovič kandidiral za predsedniški položaj PARIZ - Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je v torek napovedal, da se bo na predsedniških volitvah leta 2012 potegoval za nov mandat. Sarkozy je kandidaturo napovedal na srečanju s poslanci svoje stranke Unija za ljudsko gibanje v Elizejski palači. "Kot veste, sem tukaj za dva mandata in ne več. Potem pa bo dolce vita," je po navedbah več poslancev dejal Sarkozy. Iz predsednikovega urada so sicer kasneje sporočili, da je želel predsednik le povedati, da ustava število zaporednih predsedovanj omejuje na dve. Vendar pa je več sodelujočih na srečanju dejalo, da so njegovo izjavo razumeli kot nedvoumno napoved kandidature. Čeprav naj bi Sar-kozy v zasebnih pogovorih že dal vedeti, da se bo leta 2012 potegoval za nov mandat, pa tega uradno še ni potrdil, temveč vztraja, da bo odločitev sprejel jeseni prihodnje leto. Priljubljenost francoskega predsednika je sicer v zadnjem času zaradi škandalov, v katere je vpleten, in nepriljubljene pokojninske reforme zelo padla. Na volitvah leta 2007 je v drugem krogu prepričljivo premagal socialistično protikandidatko Segolene Royal, ki je ta teden napovedala, da se bo vnovič potegovala za nominacijo svoje stranke. Kot verjetna socialistična kandidata na predsedniških volitvah se omenjata še vodja stranke Martine Aubry in direktor Mednarodnega denarnega sklada Dominique Strauss-Kahn. V zvezi s francoskim predsednikom je v zadnjih dneh mogoče precej prebrati v diplomatskih depešah, objavljenih na spletni strani WikiLeaks oziroma v svetovnih medijih, ki objavljajo depeše. Tako naj bi Sarkozy po oceni ameriških diplomatov po ločitvi od žene Cecilie leta 2007 postal "razdražljiv in nepredvidljiv", njegova sposobnost koncentracije pa je bila pod vprašajem. Sarkozy se je sicer kmalu po ločitvi vnovič poročil z nekdanjo manekenko Carlo Bruni. Še preden je bil izvoljen za predsednika, pa je Sarkozy po mnenju ameriških diplomatov kazal veliko naklonjenost do ZDA. Ocenili so ga za najbolj proameriškega francoskega voditelja po koncu druge svetovne vojne, z njim pa naj bi govorili celo o napotitvi francoskih vojakov v Irak, do česar sicer nikoli ni prišlo. Zaradi francoskega nasprotovanja ameriškemu posredovanju v Iraku so se močno ohladili odnosi med Washingtonom in Parizom v času Sarkozyjevega predhodnika Jaquesa Chiraca. "Njegov vzdevek je Sarkozy Američan, njegova naklonjenost Ameriki pa je pristna in prihaja z dna srca," so leta 2006 ocenili ameriški diplomati. (STA) Francoski predsednik Nicolas Sarkozy arhivski posnetek Raziskava kaže, da se Nemci v kinu radi smejijo BERLIN - Nemci se v kinu radi smejijo: osem od desetih najbolj gledanih kinematografskih filmov po letu 1991 so bile namreč komedije. Komedije si je, gledano v celoti, ogledalo skoraj 60 milijonov obiskovalcev kino dvoran. Te podatke je ponudila raziskava, ki so jo opravili pred začetkom predvajanja filmske komedije "Ottos Eleven" Otta Waalkesa. Na vrhu lestvice najbolje obiskanih nemških filmov v zadnjih 20 letih je "Der Schuh des Manitu" (2001). Za ta film Michaela "Bully" Herbiga so prodali slabih 11,66 milijona vstopnic. Tudi drugo mesto si je zaslužil isti avtor: 9,17 milijona prodanih vstopnic za film "(T)Raumschiff Surprise - Periode 1" iz leta 2004 na temo potovanja po vesolju. Komedijska legenda Otto Waalkes je na tej lestvici pristal na tretjem mestu: film, ki ga je sam tudi produciral, posnel pa Sven Unterwaldt, "7 Zwerge - Männer allein im Wald" je leta 2004 v kinematografe pritegnil 6,74 milijona gledalcev. Šele na sedmem mestu je prvi "resni" film, to je s 5,5 milijona obiskovalcev film iz leta 2006 "Das Parfum" (Parfum). Bruna Ganza v vlogi Adol-fa Hitlerja je v filmu "Der Untergang" (Propad) iz leta 2004 videlo 4,59 milijona obiskovalcev kino dvoran, poroča nemška tiskovna agencija dpa. S tem obiskom se je uvrstil na deseto mesto najbolj gledanih filmov zadnjih dveh desetletij. Režiser David Lynch išče potrdila še kot pop pevec LONDON - Ekscentrični režiser David Lynch se želi potrditi tudi kot pop pevec. Objavil je prva dva posnetka, je v torkovi številki poročal britanski dnevnik Guardian. Filmu se režiser po lastnih zagotovilih ne bo odrekel. Lynch se je na samostojnih razstavah doslej izkazal tudi kot slikar. Prva pesem nosi naslov "Good Day Today" in sodi v pop, druga pesem "I Know" pa je bolj mračna. Lynch v počasnem ritmu poje o slovesu. Pesmi je izdala majhna britanska glasbena založba "Sunday Best". Pesmi sta zaenkrat dosegljivi samo prek spleta. Na zgoščenki bosta izšli konec januarja, skupaj z re-miksi pesmi izvajalcev Underworld, Boys Noize, Skream, Basement Jaxx in Jon Hopkins. Da se Lynch posveča glasbi, pa vseeno ni popolna novost, saj je delno napisal glasbo že za mnoge svoje filme. (STA) VELIKA BRITANIJA - Na posestvu univerze v Nottinghamu Ovca Dolly s štirimi kloni živi naprej, vsi štirje pa so za razliko od nje zdravi LONDON - Znanstveniki, ki so leta 1996 klonirali ovco Dolly, so poleg originalnega poskusa opravili kloniranje še štirih ovc, ki so po genetskem materialu povsem enake Dolly, poroča britanski časnik Daily Mail, ki pa ne navaja, kdaj točno naj bi do kloniranja prišlo. Štiri ovce, poimenovane The Dollies, so za razliko od Dolly popolnoma zdrave. Dolly so namreč pred sedmimi leti zaradi zdravstvenih težav morali uspavati. "Dolly je živa in zdrava. Štiri ovce so genetsko namreč Dolly," je povedal Keith Campbell, ki za ovce skrbi na posestvu univerze v Nottinghamu. Campbell je pojasnil še, da na ovcah ne izvajajo nobenih poskusov in da živijo normalno življenje povprečnih ovc; posto- pajo naokoli in se hranijo. Ovce nimajo nobenih zdravstvenih težav, nobena izmed njih ne kaže znakov razvoja artritisa, ki ga je imela Dolly. Campbell dodaja, da klone skrbno spremljajo in da bodo podrobnosti o novih dosežkih objavili v znanstveni publikaciji. Najnovejši poskusi naj bi tako pokazali, ali so uspeli doseči pomemben napredek na področju kloniranja. (STA) Kloniranje Dolly leta 1996 je bil mejnik na področju genetske tehnologije, njeno rojstvo pa je sprožilo številne razprave o etičnosti tovrstnega početja. Etični pomisleki so se še okrepili, ko so Dolly leta 2003 zaradi zdravstvenih težav morali uspavati. Ovca Dolly arhivsKi posnetek