Edini slovenski list v državi Wisconsin Posvečen kulturnemu In gospodarskemu napredku Jugo-slovenov v Ameriki. Neodvisen tednik. — Izhaja vsak četrtek. Uredništvo in uprava: C80 West .National Avenue Telefon: Mitchell 4373 I JUGOSLOVENSKI Tli« Only Jugoslav Newspaper in State of Wisconsin Jugoslav Population in State: Over 40,000. An independent paper. — Issued every Thursday. Office of Publication: GiiO West National Avenue Telephone: Mitchell 4373 OFFICIAL ORGAN OF SOUTH SLAVIC BENEVOLENT UNION “SLOGA” AND “ALLIANCE LILY OF WISCONSIN”, MILWAUKEE, WISCONSIN ST. — NO. 383. Entered aa second-class matter January 21, 1026 ot tlie post office of MII nauke«, Wisconsin, under the Act of March ft, 1878 MILWAUKEE - WEST ALLIS, WIS., MAY 7. MAJA 1936. Iz rodnih krajev * Aretirani poslanci so izročeni sodišču. V zvezi z atentatom v narodni skupščini 6. marca aretirani poslanci so bili izročeni sodišču. Beograjska policijska uprava je o tem izdala obvestilo, ki pravi, da je zaključila preiskavo in osumljene narodne poslance izročila sodišču za zaščito države. Izročeni so bili sodišču nastopni poslanci: Damjan Amautovič, Dragiša Stojadinovič, Vasilije Trbič, Radivoje Nanovič, Dragiša Milanovič, Jovan Nenado-vic, Mirko Uroševič, dr. Srpko Vukanovic, inž. Nikola Kaba-lin, Dragoljub Ivanovič in Mili a jlo D j uro vic. * Norvežani pri nas kupujejo jesen za smuči. Norvežanom naš jesenov les ni neznan in ga kupujejo pri nas že dalje Časa. Te dni se je mudil v Ljubljani Sigmund Ruud, ki je zastopnik ene največjih norveških tvor-nic za smučarske potrebščine. Kot zastopnik te tvrdke izbira pri nas les za izdelavo smuči. Ugotovil je, da rase pri nas izvrsten gorski jesen, ki se da sijajno uporabiti za izdelavo smuči in je mnogo boljši kakor lirvatski močvirnati ;jesen. * Napad na sodnega ekseku-torja. Pred malim senatom v Celju so se zagovarjali 24-letni delavec Ivan Vedečnik od Sv. Kunigunde pri Oplotnici, 32-letni posestnikov sin Alojz Janžovnik iz Ž labor ja pri Mozirju in njegov 2tjietni brat Jože Janžovnik, 221etni delavec Jernej Vreš z Dobrovelj pri Braslovčah in 511etna posestnica Elizabeta Matkova z Dobrovelj. Matkova in Vreš sta letos februarja meseca nagovarjala ostale tri obtožence, naj ovirajo sodnemu izvršnemu organu posel, ko bo prišel k Matkovi rubit živino. Dne 19. februarja je prišel 36-letni sodni izvršni organ Avgust Sedej zi Vranskega v spremstvu dveh skupcev k Matkovim, da zarubi štiri glave živine zaradi dolga v znesku 360 Din, in stroškov. Matkova in Vreš sta stopila pred hišo. Matkova je rekla Sedeju, da ne more plačati, Vreš pa je trdil, da živine ne da, češ, da je njegova. Blizu hiše so bili Vedečnik in oba brata Janžovnika, ki so žagali drva, da bi Sedej ne postal nanje pozoren. Ko sta se začela Matkova in Vreš prerekati z eksekutorjem, so stopili Vedečnik in oba brata Janžovnika v hlev. Sedej je hotel v hlev, da zarubi živino, omenjeni trije pa so ga začeli v hevu psovati. Sedej je opozoril oba kupca, da zdaj ne bo mogoče izvršiti uradnega posla. V tem so prihiteli iz hleva Vedečnik in oba brata Janžovnika in začeli o-grožati Sedeja s koli. Sedej je izvlekel samokres in oddal dva strela v zrak. Napadalci pa se niso ustrašili. Oba Janžovnika sta hitela za bežečima kupcema, Vedečnik pa je skočil za Sedejem ter ga dohitel in zamahnil s kolom proti njegovi glavi. Sedej je v silobranu u-strelil in zadel Vedečnika v vrat. To je Vedečnika še bolj razkačilo in je spet pohitel za Sedejem. Ko ga je dohitel, je zopet zamahnil s kolom in zadel Sedeja po rokavu. Sedej je še enkrat sprožil in zadel Vedečnika v prsi, da se je ta zgrudil. Pri razpravi so vsi priznali svoje dejanje. Alojz in Jože Janžovnik in Jernej Vreš so bili obsojeni vsak na osem mesecev, Ivan Vedečnik na šest mesecev, Elizabeta Matkova na pet mesecev strogega zapora. Vsi, razen Vedečnika, ki je brez premoženja, so tudi obso- jeni na plačilo povprečnine v skupnem znesku 1000 Din. • Sleparstvo s hranilno knjižico. Nedavno je prišel k Ignacu Purgu, posestnikovemu sinu v Zg. Pristavi pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju ' neki prekupčevalec hranilnih knjižic iz Ptuja in se' z njim pogajal zaradi nakupa njegove hranilne knjižice Ptujske posojilnice, pri kateri je Purg imel naloženih 19,700 Din. Nista pa se mogla zediniti, ker je prekupčevalec ponujal Purgu le polovico vrednosti. Kmalu nato se je pojavil pri Purgu šofer Ivan Erlač iz Budine pri Ptuju z isto namero. Ker je Erlač ponujal za knjigo 80 odstotkov vrednosti, sta se takoj pogodila in Purg je izročil knjižico Erlaču. Zmenila sta se še, da pride Purg po denar čez nekaj dni. Erlač je dospevši v Ptuj knjižico takoj izročil omenjenemu prekupčevalcu, da jo proda za 59 odstotkov vrednosti. Prekupčevalec je res knjižico prodal v Mariboru nekemu trgovcu za 59odstotkov vrednosti in pri tem zaslužil tudi izdatno provizijo, denar (nekaj nad 12.000 Din) 1 pa je izročil šoferju Erlaču. Mariborski trgovec, ki je kupil knjižico, se je brž odpeljal v Ptuj, da dvigne pri ptujskem zavodu naloženi denar. Ker pa mu tam seveda niso hoteli izplačati denarja, je zadevo prijavil orožnikom v Ptuju? ki so ne le najprej zaplenili knjižico, temveč so pozvali prekupčevalca iz Ptuja, da zadevo pojasni. Istočasno pa se je pojavil v Ptuju tudi Purg, da dvigne kakor dogovorjeno denar pri Erlaču. Ker pa tega ni našel, je tudi Purg prijavil zadevo orožnikom. Glavnega udeleženca šoferja Erlača še niso dobili, ker je bil med tem izginil z denarjem vred neznanokam. * Podivjanost mladine. Nedavno zvečer se je zbrala večja družba fantov v Debenakovi gostilni v Cirkovcah. Fantje so se zabavali do 1. ponoči, nato pa so zapustili gostilno. Tedaj sta se pred gostilno nenadno zgrabila Vuk Martin, posestnikov sin iz Dragonje vasi, in Gažper Murko, sedlar iz Sp. Jablan. Vuk je Murka obdelal z zaušnicami, a se je že v naslednjem trenutku zgrudil, med tem ko je Murko pobegnil. Vuku sta priskočila na pomoč dva fanta, ki sta opazila, da je ves krvav. Zato sta ga odnesla v bližnjo hišo, kjer je kmalu izdihnil. Orožniki so ugotovili, da je bil Vuk zaboden s šilom v levo stran prsi naravnost v srce. Murko trdi, da ga ni zabodel, marveč da mu je le vrnil zaušnico. Še žalostnejši dogodek se je pripetil istega večera v Gruškovju v Halozah. Tam se je zbralo več fantov in deklet pri posestniku Gregorju Podgoršku, kjer so se zabavali do 11. zvečer. Vino je fantom stopilo v glavo in nastal je prepir med katerim je nekdo udaril 231etnega Jožefa Kozla iz Gruškovja, da se je takoj zgrudil. Komaj pa se je pobral, že je pristopil k njemu 261etni posestnikov sin Gabrovec Janez iz Brezove gore ter ga z nožem sunil v levo stran vratu ter mu prerezal žilo odvodnico. Kozel je živel še dve uri in nato izdihnil. Še pred smrtjo pa je izpovedal, da ga je sunil Gabrovec. Gabrovec je po dejanju pobegnil, vendar so ga orožniki izsledili in aretirali. * Čuden družabnik. Pustolovcem v naših krajih še zmerom cvete pšenica. Prav te dni je policija spet razkrila pusto- Italija podjarmila Abesinijo. - Veliki politični preobrat v Franciji. - Kampanja za dobavo državljanstva. “Abesinija je italijanska!’ je kričal v torek Mussolini \ Rimu pred množico 400,000 ljudi, zbranimi pred Beneško palačo (sedežem italijanske vlade) in kakih 20 milijonov Italijanov je ta krik po radiu poslušalo. “Vojne je konec,” je nada ljeval, “in mir bo diktirala a!” V ponedeljek so italijansk čete v Afriki vkorakale v Adi s Ababo, glavno mesto Abesini-je in tako podjarmile deželo. Cesar Haile Selasie je z družino tri dni poprej zapustil pre-stolico, ki je po njegovem odhodu postala pozorišče splošne anarhije, ropanja, požigov in ubojstev, ter se podal v varstvo francoskih oblasti v obmorsko mesto Džibuti. “Kralj vseh kraljev” je tako izgubil svoje kraljestvo, in postal ena številka več v krogu “upokojenih” veličanstev Evrope. Na njegovo mesto misli Mussolini postaviti malega Viktorja Emanuela italijanskega, to se pravi, če mu koncem koncev Liga narodov in Anglija vendarle ne bosta zmešali štrene. Kajti ta izid Mussolinijevega roparskega pohoda v Afriko, o katerem je 51 držav sanjalo, da ga ne bo uspešno zaključil, če nalože proti njegovi deželi “sankcije”, je zopet močno razburil duhove, in je zlasti Anglija v dno duše u-žaljena. Ranjen je njen ponos. Sedem mesecev je njeno bro-dovje, ta “strah in trepet vsega sveta” stalo ob vhodu v A-besdnijo, čakajoč povelja iz Londona, da stopi v akcijo, in sedem mesecev dolgo so mimo njega neovirano pluli italijanski parniki, polni vojaštva in kanonov, da zaključijo to, kar je Anglija rekla da ne smejo. Svet se je začel rogati Angliji in Ligi in 'to roganje oboje draži. Eden, angleški zunanji minister, se je že moral zagovarjati pred nižjo zbornico, zakaj je Ang lija mirno pustila, da se je vojna nadaljevala. “Groza pred vojno, ne strah pred Italijani, nas je zadrževal, da nismo zavzeli na-pram Italiji strožjih korakov,” je izjavil Eden. Mussolini kriči “Abesinija je italijanska!”, a ta krik Angliji in Ligi ni prav nič všeč. Italijani so v Abesiniji. Kaj, če Angliji in Ligi končno pade v glavo, da bi' jih tja — zaprli. Kaže, da jim ta misel že roji po glavi. V Franciji, kjer so se prejšnji teden vršile splošne vo-litve, je prišlo do velikega in nepričakovanega političnega preobrata. Zmagala je v teh volitvah, in sicer z absolutno večino, federacija takozvanih levičarskih strank, združenih v enotni “Ljudski fronti”. V njej so bili združeni vsi liberalni elementi z obema marksistično orijentiranima strankama, komunisti in socijalisti. Zmagovita levica bo izmed približno 620 poslancev imela v bodočem parlamentu, ki se snide 1. junija, okrog 380 sedežev, kar pomeni blizu 70 glasov absolutne večine. Po še nepopolnih poročilih bo med novimi poslanci 67 komunistov, 18 neodvisnih komunistov, 136 socijalistov, 30 neodvisnih socijalistov, 113 radikalnih socijalistov, 30 neodvisnih radikalcev, 78 levičarskih republikancev, 67 desničarskih republikancev, 21 ljudskih demokratov in 11 konservativcev. (Francija se pač ne more pritoževati, da i-ma premalo raznih “odvisnih” in “neodvisnih” strank. Ur.) Novi predsednik > francoske vlade bo po stari tradiciji član najmočnejše skupine v parlamentu, v tem slučaju socijalist Leon Blum. A ker Blum, ki je bil pred nekaj meseci napaden in močno pretepen od fašistov, še ni docela okreval, bo naj-brže odstopil to mesto kakemu drugemu socij&lističnemu voditelju. Ta radikalni preobrat v francoski politiki, bo brez dvoma imel tudi radikalni vpliv na zunanjo politično smer Francije v zamotani evropski situaciji, kar by bližnja bodočnost kmalu pokazala. * * Dostikrat smo že povdarjali, kako silne važnosti je za vsakega v tej deželi naseljenega inozemca, da si preskrbi državljanski papir, in da kdor ne stori tega, škoduje s tenu v prvi vrsti samemu sebi, v drugi s tem kot enota prikrajšana ob času volitev za toliko glasov, kolikor ima nedržavljanov v svoji sredi. Računa se, da je v Ameriki kakih pet milijonov ljudi, ki niso državljani. Foreign Language Information Service v New Yorku, organizacija z nalogo, da nastopa v obrambo pravic inozemcev in jih potom njihovega časopisja podučuje in informira o njihovih problemih, nam je poslala serijo člankov, v, katerih razpravlja velevažno vprašanje: “Zakaj naj postanem ameriški državljan?” Danes prinašamo na tem mestu enega od teli člankov, katerega priporočamo čitateljem, da ga pazno preČitajo. Naslednji bodo sledili, kakor nam bo prostor v listu dopuščal. * Ali naj postanem državljan? Tekom zasedanja sedanjega Kongresa je bilo postavljenih več načrtov, da se deportirajo vsi inozemci iz Združenih držav. V časopisih in po radiu napadali so inozemca, češ da je on deloma kriv nezaposlenosti. Obdolževali so ga odgovornosti za zločinstvo v tej deželi. Skratka, znašajo se nad njim za vsa naša socijalna in gospodarska zla. Ti napadi se nadaljujejo. Pa vzbujajo splošen nemir in strah, ne le med inozemci, mar- več tudi med njihovimi sorodniki in prijatelji. Mar je mogoče, da Združene države, ta dežela, ki so jo izgradili priseljenci in generacije od njih rojene, zares nameravajo izgnati teh mnogih tisoč ljudi obeh •spolov, ki niso še postali ameriški državljani, odvzeti jim njihov zaslužek in razpustiti njihove domove? Morda ni niti nenaravno, da sredi težkih časov nekateri ljudje zamerjajo prisotnost toliko inozemcev. “Naj gredo nazaj,” čuje se z raznih strani. “Imamo sami preveč težav. Da smo pripustili manj priseljencev, bi bilo več dela za državljane.” Ta občutek napram “tujcu” ni omejen le na Združene države. Širom sveta najde) inoze-mec dandanes, da ga ne marajo, da je zapostavljen. Zaporedoma dobivamo vesti iz raznih dežel o najstrožjih omejitvah napram inozemcem. Isti vzroki, nezaposlenost spojena z nezaupanjem napram' inozemcu, so temeljni razlog te agitacije proti inozemcu. Dočim v Združenih državah je ta agitacija vzbudila mnogo nemira in strahu in je imela za posledico nekoliko predlogov za deportacijo vseh inozemcev iz Združenih držav, vendarle ne pričakuje se, da bodo taki predlogi kedaj našli odobrenje s strani velikega dela ameriškega ljudstva. Vsesplošna deportacija se protivi vsakemu narekovanju zdrave pameti in pravičnosti. Tako počenjanje bi bilo toliko bedasto, kolikor bi bilo kruto. Izgnati iz dežele milijone konsumentovi in natovoriti njihove v Ameriki rojene žene in otroke na breme javnega dobrodelstva ne bi prav nič pomagalo, da se za-okrene ali vzdržuje obrat koles gospodarske obnove. Pa dasi je to deportacijsko gibanje povzročilo mnogo nepotrebnih skrbi, ustreglo je vendarle eni dobri svrhi. Osredotočilo je, kot nikdar poprej, pozornost na vprašanje državljanstva. Privedlo je pet milijonov inozemcev v Združenih državah do tega, da so se zavedli nujnosti vprašanja: “Ali naj postanem ameriški državljan?” Mnogo tisoč nedržavljanov danes pretresuje razloge za in proti naturalizaciji. Temeljito razpravljanje vseh razlogov in protirazlogov pa utegne pomagati čitatelju, da najde sam zase pravi odgovor na vprašanje: Ali naj postanem državljan? Članki, ki sledijo v tej seriji, bodo poskušali tako razpravljanje. V njih se bomo bavili s takimi problemi, kot je odno-šaj državljanstva napram za-poslenju, relifu, javni službi, socijalni varnosti, problem o-hranjevanja kulturnega dedin-stva, volilna pravica, deportacija, učinek naturalizacije na ostalo družino in slična vprašanja. lovščino nekega Arturja Hirta, ki je izraelskega rodu, sicer pa poljski državljan. Možak se je izdajal za trgovca in živel na lahek način. Mož iz daljne. Poljske se je dolgo razgledoval po Sloveniji, toda ni ga toliko mamila lepota naših krajev kakor ljudstvo, med katerim je iskal žrtve. Na Uncu pri Rakeku je slednjič našel posestnika, pri katerem je zavohal denar. Zagotavljal ga je, da je družabnik velike in lepe tvornice na Gorenjskem in je obljubljal posestniku zlate gradove, če prispeva kakih 100.-000 Din obratne glavnice. No-tranjec je sicer nekaj primaknil, toda toliko je bil prebrisan, da je hotel 1 tvornico videti. “Prosim, zakaj pa ne!” je de- jal. Artur Hirtin je Notranjca povedel s seboj na Gorenjsko, kjer mu je tako dolgo razkazoval tvornico, da je Notranjec že skoro verjel. Toda na lepem se je vendarle izkazalo, da Artur ni nikak družabnik. Notranjec ga je prijavil policiji, ki je prebrisanega Hirta takoj a-retirala in ga tudi že izročila sodišču v preiskavo. K sreči LETO VIII. - VOL. VIII. - ESTABLISHED 1913. Po naših naselbinah Naselniška kvota Sedanja naselniška kvota za vse narodnosti znaša letno 153,774 oseb, ki lahko pridejo v Združene države. Iz Wash-ingtona pa prihaja poročilo, da se dela na načrtih za znižanje te kvote in sicer, kar za 90 odstotkov. Nova kvota bi dovoljevala le kakih 15,000 novih priseljencev na leto. Iz Jugoslavije bi po tej novi kvoti — ako bo v kongresu prodrla — smelo priti semkaj le kakih 90 oseb na leto. — Glasilo KSKJ. prinaša poročilo glede solventnosti K. S. K. Jednote. Omenjena bratska podporna organizacija ima glasom aktuarjevega poročila visoko solventnost 117.64 odstotkov. Posmrtninski sklad oddelka za odrasle je znašal koncem leta 1935 $3,235,332.05 ali za $485,083.72 več kot pa postava zahteva rezerve. Faktična solventnost mladinskega oddelka pa znaša celo 273.51 odstotkov. — V Gilbertu, Minn., je u-mrl John Bradač, samec, star okrog 50 let, doma iz Kompo-Ija pri Dobrem polju na Dolenjskem. Pokojni zapušča v Clevelandu enega brata, dva pa v Chisholmu. — V Cliff Mine, Pa., je šel prostovoljno v smrt rojak Ferdinand Pregelj, star 57 let in doma iz Št. Lamperta pri Liti ji. Trpel je 12 let in je končno obupal nad življenjem. Zapušča soprogo, dva sinova, dve hčeri in dve sestri, v starem kraju pa sina in brata. — V Bear Creeku, Mont, je umrl Edvard Babič, star okoli 60 let in doma iz Radoviče pri Metliki. Par dni pozneje pa je umrla tudi njegova žena, rodom Čehinja, stara 65 let. O-trok nista imela, tudi sorodnikov ne, razen da se nahaja nekje v državi Ohio brat pokojnega. — V Waukeganu, Ul., sta se zadnjo nedeljo poročila Josip J. Zorca in Miss Ane G. Slana. Ženin je znani agilni delavec na društvenem polju, nevesta pa je hči pionirske družine Mr. in Mrs. Math Slana v North Chicagu. Oče neveste je že več let mestni odbornik. — V Universal, Ind., je umrl Anton Fink, star 57 let, rojen v Prižali na Spodnjem Štajerskem. Zapušča družino. Isto-tam je umrl, rojak Josip Cigale, star 61 let in doma iz Za-dretja pri Celju. Zadel ga je mrtvoud. Zapušča eno hčer. — V Pueblo, Colo., je po tridnevni bolezni pljučnici umrl rojak Adolf Lovšin, doma iz Ribnice. — V Cannonsburgu, Pa., je preminul rojak Jos. Sedmak, star 45 let, doma iz Knežaka pri Št. Petru na Krasu. V Ameriki je bival 26 let in zapušča tu ženo in dva otroka, tri pastorke in v Coloradi nekje brata. — V Little Falls, N. Y., je umrl rojak Matevž Cigale, star 85 let in doma iz Rečice v Savinjski dolini. V Ameriko je prišel 1. 1920. Zapušča v Little Falls ženo, sina in hčer, tu v Milwaukee drugega sina in hčer, dalje v Sheboyganu sina in hčer, ter v Texasu dva sina. V starem kraju pa sta še dve hčeri. — V Massilonu, O., je po dolgi bolezni umrl rojak' John Mane, star 41 let. Notranjec še ni izročil Hirtu mnogo denarja, zato bo škoda manjša. — V Davis, W. Va., se je v rudniku smrtno ponesrečil rojak Joe Sluga. Delal je skupaj s svojini sinom Frankom in še z nekim drugim rojakom, ko je Sluga naenkrat zakričal: “Fanta bežita, nekaj bo padlo!’ Komaj je te besede izrekel, se je že vsula plast premogli in pokopala Slugo. Njegov sin Frank je dobil težje poškodbe. Pokojni Sluga je bil doma iz vasi Kozjane na Primorskem. V Ameriki je bival 31 let. od teh jih je 25 preživel v Davisu. Zapušča ženo in 11 otrok. V prvih treh mesecih tega leta je vstopilo v Jugoslovansko Katoliško Jednoto 327 novih članov in sicer 97 v mladinski in 230 v odrasli oddelek. — V Gowandi, N. Y. je 11. aprila na posledicah operacije preminul rojak Mike Primožič, star 47 let in doma iz Radgono na Štajerskem. V Ameriki je bil 23 let, od teh v Gowandi zadnjih 8 let. Tu zapušča ženo in brata, v starem kraju pa sestro. Bil je aktiven v društvenem življenju. — V Towerju, Minn., je u-mrla na posledicah avtne nesreče, ki se je pripetila 18. a-prila, rojakinja Mary Mihelčič. Stara je bila 42 let in rojena v Sudanu. Zapušča moža, sina, tri hčere in stariše (Anton Štefančič), štiri brate in tri sestre. — V Ely, M Uta., se je {/uročila Angela Lenič z Lawren-com Anselmentom iz Minnea-polisa. — V Frontier ju, Wyo., je v starosti 79 let umrl Andrej Florjančič, doma iz Podbrda na Tolminskem, odkoder je prišel v Ameriko 1. 1891. Tu zapušča vdovo, dva odrasla! sina in omoženo hčer ter več vnukov. — Za pljučnico je zbolel v Barbertonu, O., župnik tam-kajšne slov. župnije Rev. Jos. Meden. Vendar je krizo srečno prestal. — V istem mestu sta se morala podvreči operaciji na slepiču Jos. Gradišar in hčerka družine Brtoncelj. — V Pittsburghu, Pa., je bila pred zvezno sodnijo obtožena, da je hotela podkupiti izpraševalca za državljanski papir, Mrs. Antonija Bizjak. Bala se je, da bo njena prošnja za državljanski papir zopet odklonjena, ker ni znala dobro odgovarjati na stavljena vprašanja, in se je zato hotela po-služiti podkupnine. Sodnik je odredil, da uboga žena, kateri je bilo državljanstvo že trikrat odklonjeno, ne more nikoli dobiti državljanskih pravic. — V South Chicagu, 111., je umrl Jakob Smrekar, organist v tamkajšnji slov. cerkvi. Odkod je bil doma poročilo ne pove. — Družina Martin in Jenny Zelene v New Yorku je te dni obhajala dvojno poroko: stari-ši so obhajali srebrno poroko, hčerka Agnes pa se je poročila z Joe Hughesom. — V Oleanu, blizu New Yor-ka, je avto ubil rojaka Leopolda Vesela, ki je bil 53 let star in doma iz Laza pri Dragi. Zapušča ženo, šest sinov in tri hčere. — Uradno poslopje SNPJ. v Chicagu so začeli pred kratkem predelavati. Zgradili bodo še eno nadstropje. — V Chicagu, Ul. je dne 1. maja umrl rojak Tomaž Škrbi-nek, star 69 let in doma iz Jesenovca pri Celju. Bil je star naseljenec. Zapušča dva sinova in štiri hčere. V Chicago se je priselil iz Kansasa, kamor so poslali njegovo truplo. JUGOSLOVENSKI OBZOR THK JUGOSLAV OBSKKVKU The only Jugoslav Newspaper in Wisconsin. — Published weekly by the O H L O IS I’ U IS I, 1 S H I N G CO. Frank It. Staut, Editor & Publisher «30 IV. National Avenue — Tel.: .Mitchell I It 7 It — Milvvaiikee, Wisconsin SUBSCRIPTION RATES: One year ................................................................ $2.50 Six months ............................................................. $1.50 Europe and other foreign countries: one year .......................... $3.50 Six months ............................................................. $2.00 Dopisi brez podpisov se ne priobčujejo. — Za vse ostale dopise odgovarjajo dopisniki sami in ne uredništvo. — Rokopisi se ne vračajo, — Pri spremembi naslova naj naročniki navedejo poleg novega tudi stari naslov. Lokalne novice — V počast našim materam. Druga nedelja v mesecu maju je posvečena spominu matere, tega najdražjega bitja v človeški družbi. Civilizirani svet je čutil potrebo, da vsaj en dan v letu posveti njej, ki mu je v bolečinah dala življenje, ga v bolečinah vzgaja in se žrtvu je zanj z neprimernim samo-zatajevanjem in brezmejno ljubeznijo. Po vsem civiliziranem svetu prirejajo na ta dan proslave v njeno počast. Pri nas v Milwaukee že nekaj let vrše to nalogo društva K. S. K. .J., ki bodo tudi letos dala na primeren način izraza spoštovanju, ki smo ga dolžni svojim materam. Prireditev se vrši prihodnjo nedeljo v S. S. Turn dvorani. Nastopili, bodo razni govorniki, kot posebna točka pa bo del popoldanskega programa tvorila krasna nova pesem “Materi”, ki jo je za slovenščino priredil poznani slovenski pevovodja Mr. Frank Mikelc, pod čigar vodstvom jo bo skupina pevcev na tej prireditvi prvikrat izvajala. Vstop je vsem materam prost, za o-stale pa je vstopnina 35c. Proslava se prične ob 3. popoldne, ob 5:30 zvečer pa se bo servirala skupna večerja. Privedite tudi Vi Vašo mater! — E. E. Heim, znani pevovodja in organist — umrl. V torek, 5. maja zjutraj, je na svojem domu, 2627 N. 16th St., po petdnevni bolezni-pljučnici preminul znani pevovodja in organist cerkve Sv. Janeza Ev., Ernest E. Heim, rodom koroški Nemec, čigar soproga pa je Slovenka, istotako rodom Korošica. Dosegel je za ameriške razmere visoko starost 75 let, katerih pa mu človek spričo njegove mladeniške prožnosti in gibčnosti, ki ju je ohranil do zadnjega, ne bi prisodil. Pokojni ileim je bil znana osebnost med mihvauškimi Slovenci, saj pa je bil dolgo vrsto let pevovodja skoro vseh naših pevskih zborov in klubov, kadarkoli se je kje kakšen ustanovil. Ker je naselbina bila takrat brez slovenskega učitelja petja (Frank Mikek je takrat živel v Sheboyganu, Ciril Mu-škatevc pa je šele pozneje izdal svoje zmožnosti), je bil Heim takorekoč edini, ki mu je po njegovi soprogi Slovenki bila slovenska pesem najbližja, in zato so si Slovenci izbrali njega. Postal je tako prvi pevovodja nekdanjega zbora “Zvon”, in ko se je razšel ta ter stopil na njegovo mesto “Naprej”, je bil zopet Heim njegov prvi učitelj in ostal ž njim do nekaj let nazaj, ko je bil k zboru kot učitelj poklican Frank Mikek. Medtem se je u- stanovila tudi “Planinska Roža”, in zopet je bil Heim, ki ji je dal prvi pouk. Iz pietete do starega učitelja, ga je “Planinska Roža” obdržala prav do zadnjega. Ko se je pred dve-mi leti ustanavljal novi klub “Zvon” je tudi tu zopet Heim bil poklican kot njegov učitelj, pri katerem je ostal do pred nekaj meseci. Staremu učitelju je vsled visoke starosti začel pešati sluh in pevci so čutili potrebo, da ga nadomestijo z mlajšo močjo. Na njegovo mesto so poklicali nekega Čeha. Poleg slovenskih zborov, pa je Heim poučeval tudi celo vrsto nemških zborov in imel je organiziran svoj lastni orkester, s katerim je nastopal tudi na slovenskih prireditvah. Kljub temu, da njegov glasbeni sloves ni segal samo v slovenske vrste in med nemška društva, mu njegov naravni poklic vendar ni donašal toliko, da bi se mogel povsem posvetiti samo njemu. Čez dan je delal kot preddelavec pri Harnischfeger korporaciji. Tudi tu celo vrsto let in prav do zadnjega. Prešnji teden se je nevarno prehladil in v četrtek so ga iz tovarne morali prepeljati na dom. Lotila se ga je pljučnica, kateri je v torek podlegel. Predzadnjo nedeljo je s soprogo posetil še prireditev društva “Napredna Slovenka”, kjer je dirigiral “Planinsko Rožo”, ki je nastopila ob tej priliki. To je bil njegov zadnji javni nastop. Prihodnjo nedeljo je že ležal težko bolan v postelji. Poleg soproge Agnes zapušča še dva sina, Williama in Johna. Pogreb se bo vršil jutri (v petek) ob 9. uri dopoldne iz nemške cerkve Sv. Bonifacija na N. 11 tli in W. Clark Sts., na Holy Cross pokopališče. Milwauški Slovenci, med katerimi je deloval tako dolgo vrsto let, ga bodo gotovo ohranili v častnem spominu. Lahka mu tuja zemlja, njegovi rodbini pa tudi naše iskreno sožalje! — Naši bolniki. Rojak Joe Čertalič, o katerem smo svoj čas poročali, da leži težko bolan na svojem domu, se nahaja že pet tednov v Columbia bolnišnici. Podvreči se je moral o-peraciji in se mu stanje le polagoma boljša. Columbia bolnišnica se nahaja na 3321 N. Maryland Ave. — V okrajno bolnišnico v Wauwatosi je bila tudi prepeljana Mrs. Josephine Erchull, 1005 So. 4th St. Nahaja se sedaj tam skupno s svojo triletno hčerko, ki je v imenovani bolnišnici pod zdravniško oskrbo že dalje časa. — Na svojem domu pa leži bolna Mrs. M. Primožič, 424 W. Mineral St., katero je vrgel 7” JUGOSLAVIJE RR7.I VLAK OB BREMEN IN EUROPA V BREMER-HAVEN ZAJAMČI UDOBNO POTOVANJE DO LJUBLJANE •ir Ali potujte s priljubljenimi ekspresnimi purniki: C O LUMBu S HANSA -> DEUTSCHLAND HAMBURG ~ NEW YORK Izborne železniške zveze od Clierbourga, Bremenu uli Uamburgn. Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali HAMBURG - AMERICAN LINE NORTH GERMAN LL0YD 1110 IV. Randolph Street. Chicago, 111. cM* Za pravilno temperaturo, kontrolo in boljšo kuho, rabite moderni štedilnik na plin. ROPER 14 Samo $59.50 (Po odbitku za Vaš stari štedilnik.) SAMO$ 1.00NAPLAČILA Vaš stari štedilnik bo inštaliral ta ultra moderni ROPER štedilnik na plin v Vašo kuhinjo. Ostanek lahko plačate v 18 majhnih mesečnih obrokih. Oglejte si nuše razstavne prostore in to nenavudn* ugodnost. ODPRTO ZVEČER GAS LIGHT COMPANY Phone DAly 6720 MILWAUKEE 626 E. Wisconsin Avenue na bolniško posteljo hud prehlad. — Bolnikom bodo prijateljski obiski dobrodošli! — Nov grob. V nedeljo je na svojem domu po daljši bolezni umrla Mrs. Mary Krivez, 809 W. Mineral St., stara 45 let in rodom Hrvatica. Vdova po svojem prvem možu, je poročila Slovenca Tony Kriveča. Poleg njega zapušča še eno hčerko in enega sina iz prvega zakona. Hčerka se je pred nekaj meseci poročila z rojakom Limonijem. Pogreb se je vršil v sredo na Holy Cross pokopališče. — Blag ji spomin! — Zopet smrt bivšega, Mil-waučana v starem kraju. Iz starega kraja je došla vest, da je 13. aprila v Solčavi v Savinjski dolini umrl bivši Mil-waučan Sebastijan Osep, v starosti 69 let. Pokojni je prišel v Ameriko 1. 1908 in se vrnil v stari kraj 1. 1934, potem, ko mu je tukaj malo prej umrla žena. Tu žalujeta za njim še dva sinova, Simon in Frank, v starem kraju pa sin Janez. — Poroka. Zadnjo soboto sta se v cerkvi Sv. Lovrenca na So. Layton Blvd., poročila Miss Amelia Sagadin, hčerka poznane slovenske družine na 3742 W. Burnham Street, in znani slovenski pogrebnik iz Chica-ge, Mr. Joseph R. Zefran. Svatba, na kateri se je zbralo veliko število prijateljev in znancev družine, se je vršila na domu nevestinih starišev. Ženin je po svatbi odvedel svojo mlado nevesto s seboj v Chicago, kjer si bosta uredila bodoči dom. — Pravtako so te dni vzeli poročna dovoljenja: Thomas Mesarich, 1630 S. 66tli St., in Miss Justine Troger, 1228-A W. National Ave.; dalje Richard Willette, 1023 So. 25th St., in Miss Katherine Kuglitsch, 4412 W. Scott St.; Roland Hornik, 3833 N. Pt. Wash. Rd., in Renata Turk, 5000 N. Berkeley St., ter John Brodhagen, Jr., So. 97th St, in Mary Murn, Eagle, Wis. — Mladim parom obilo sreče! — S policijskim avtom je kolidiral. 261etni Slovenec Ciril Cerar v West Allisu, je imel te dni smolo, da si je izbral nepravi avto, v katerega se je v PROŠNJE ZA GOSTILNIŠKE LICENCE (Tavern License Applications* se prično vlagati s 1. majem. Prošnje imam v zalogi in jih izpolnim brezplačno vsakomur, kdor kupi “bond” pri meni. Pokličite ORchard 3871-J. F. X. Veranich, 708 W. Mineral Street. ARTHUR K. HELLERMANN naznanja otvoritev lastnega ODVETNIŠKEGA URADA 828 Empire Bhlg. 740 North 1’laUkinton Ave. (pri Wisconsin Ave.) Tel.: MArquette 0668 ZVEZA LILIJA Ustauovljeuu letu 1912, Sedež: Kllnauk««, WU. WISCONSIN UPRAVNI ODBOKi Predsednik: Mihael Geiser, 822 West Bruce Street, Milwaukee, Wis. Podpredsednik: Frank Schneider, 712 South 9th St., Milwaukee, Wis. Tajnik: Joe Matoh, 704 South 9th Street, Milwaukee, Wis. Blagajnik: John Selich, 838 South 6th Street, Milwaukee, Wis. Zapisnikar: Frank Britz, 708 South 7th Street, Milwaukee, Wis. KAUZOllNI ODBOR: Steve Salamon, 914 South 7th Street, Milwaukee, Wis. Frank Starich, 500 South 5th Street, Milwaukee, Wis. Frank Kaytna, 641 W. National Avenue, Milwaukee, Wis. URADNO GLASILO: “OBZOR”, 630 West National Avenue, Milwaukee. Wl». ZDRAVNIK: Dr. John S. Stefanez, 602 So. 6th Street, Milwaukee, Wis. Seje se vršijo vsaki tretji petek v mesecu ob 8. url ivefier na tit W. National Ave. — Pri Zvezi Lilija se lahko zavarujete za fSSO.O« ali $500.00 posmrtnine in za $1.00 dnevne bolniške podpore. — Zveea Lilija sprejema kandidate od 16. do 46. leta starosU, obojega spola. Pri Zvezi Lilija se tudi lahko zavarujete za samo posmrtnino. Najugodnješa Prilika svoji okajenosti zaletel. Pri tem k sreči hi bilo druge nesreče kot da je policajem zvil blatnik (fender) na avtomobilu. Sodnik Samuel D. Stern ga je obsodil na $50 kazni in stroške. Cerar stanuje na 2037 So. 73rd St. — So. 6th St. viadukt poškodovan. Na enem izmed podstavkov viadukta na So. 6th St., ki veže severno in južno stran mesta, so te dni odkrili poškodbo, katero je povzročil zob časa in ki tvori' opasno nevarnost za težki promet na njem. Po odkritju so viadukt takoj zaprli zflf promet z vozili in komisar za javna dela Roland E. Stoelting je takoj zaprosil mestni koncil za nakazilo potrebnega fonda, da se škoda popravi. Računa se, da bo popravilo stalo od $25.000 do $40.000. — Proti novim gostilniškim licencam na W. National Ave. West National Avenue Advancement Association, organizacija za napredek W. National ulice, je vložila te dni na mestni koncil prošnjo, da se ne izda nobenih novih gostilniških licenc več za ta okoliš. Prošnjo utemeljuje organizacija s tem, da je že sedaj preveč gostiln na tej ulici, kar je v kvar ne samo že obstoječim gostilničarjem, ki se morajo boriti s preveliko konkurenco, pač pa tudi razvitku druge trgovine V zvezi s tem, je tudi “Milwaukee Journal” prinesel poseben članek, v katerem se strinja z akcijo za zmanjšanje števila gostiln. Kakšno stališče bo kan cil zavzel, še ni znano, a običajno se pritožbe sosedov upoštevajo, dasi slični protesti niso obvezni za aldermane za kakšno akcijo. — Lahka epidemija oslovskega kašlja. Mestni zdravstveni komisar sporoča, da se je v mestu pojavila lahka epidemija oslovskega kašlja med o troci. Prijavljenih je dosedaj 252 slučajev. Komisar svari stariše, da svoje otroke s sumljivim kašljem takoj pošljejo k zdravniku. Vsem rojakom, ki so namenjeni letošnje poletje v stari kraj, bodisi na obisk ali za stalno, se nudi najugodnejša prilika 16. JUNIJA t. 1. na novem orjaškem brzoparniku NORMANDIE * Ob tej priliki spremlja potnike od New Yorka do Ljubljane dobro znani organizator skupnih potovanj g. Leo Zaikrujšek iz New Yorka. On bo skrbel za udobno in brezskrbno potovanje svojih sopotnikov. V interesu vsakega slovenskega potnika je torej, da se pridruži tej skupiini. Ker je čas do odhoda že kratek, je potrebno, da se vsak potnik takoj priglasi in sicer na sjedeči naslov: LEO ZAKRAJŠEK General Travel Service, Inc. 302 E. 72nid Street New York, N. Y. Pojasnila o tem potovanju, kakor tudi o drugih potniških zadevah dajeta tudi: FRANK S. ERMENS 6227 W. Greenfield Ave., West Allis, in STEVE MOHORKO 704 South 2nd Street, Milwaukee, Wis. ALI STE SI ŽE KDAJ SKUHALI PREDOČITI, KAJ POMENI LOKALNI SLOVENSKI LIST ZA NASELBINO? SLIKA PREDMESTNEGA DOMA m#'* $4,950 — $950 NAPLAČILA 8 sob — Garaža za dva avtomobila Zdaj lahko preskrbite svoji družini njen lastni dom — proč od mestnega hrupa, vendar priročno blizu do trgovin! in zabavišč. Veliko zemljišče, 101x248, pokrito s sadnim drevjem in grmovjem, vrt za zelenjad. Hiša je solidno zidana, na konkretnem temelju, ima fornez. Ta 8-sobni dom s kompletno napeljavo plina, elektrike in kanalskih odvodnih cevi, z garažo za dva avtomobila, je baš kar iščete. Le dva bloka od poulične železnice z navadno ceno voznine. Oglejte si ga: še danes! Sprejmemo Building & Loan Stock, prazno zemljišče, farmo ali avto kot del naplačila. — Kaj imate? To posestvo se nahaja na zapadni strani pri So. Nicholson Ave., druga hiša severno od E. Whitaker Ave., v Town of Lake, kjer so davki nizki. Da pridete tja, vzemitel St. Francis, Qudahy ali South Milwaukee karo do Waterford St., potem hodite 2 bloka južno po So. Nicholson Ave. do posestva. Z avtom vozite po So. Kinnickinnic Ave., do Waterford St., potem južno po So. Nicholson Ave. do posestva. Odprte za pregled v soboto in nedeljo popoldne od 2 do. 5. CHAS. R. DAVIS 207 E. MICHIGAN ST,=DALY 1403 8L. 4J3f r- p*'‘ rpose C POSEBNA PONUDBA Ta “Duplex Cream Whipper” visoke kvalitete, ln en pint Gridleyeve “Medium AU-Purpos,e” smetane za samo $1.25. — Pomnite, Gridley garantira, da se ta nova smetana zgosti perfektno. Vprašajte Vašega Gridley razvažalca — ali telefonirajte Marquette 7370 za hitrd postrežbo. AGITIRAJTE ZA OBZOR! Edini Brook Hill Razvažalec Kakor že objavljeno, neprekinjeno dostavljanje “Brook Hill Certified” mleka in drugih Brook Hill produktov — sedaj na razpolago samo potom Gridleya. A KO že samo omenite “strawberry shortcake s smetano”, se Vam vzbudi poželjenje po njem. Nekateri ljubijo “shortcake” z gosto smetano — drugi politega s sladko. Brez ozira, ali ljubite gosto smetano ali tekočo — idealna smetana v to svrho je Gridleyeva “ALLPURPOSE” smetana. Je slajša, gostejša, okusnejša — in obstane taka dalj časa — kot vsaka ,druga te vrste. Je vedno sveža — vedno čista — in je GARANTIRANA, da se zgosti — hitro in perfektno. MEDIUM ALL-PURPOSE SMETANA SVEŽA - SLADKA - POLNA TEL.: MARQUETTE 7370 L1. J".N ‘SLOGA’ JUGOSLOVANSKA PODPORNA ZVEZA lakMpMinM Ista 1815. Sedeži Milwaukee, Wisconsin UPHAYNI O D H O lt i Predsednik: Viktor Petek, 3812 W. Greenfield Ave., Milwaukee, Wis. Podpredsednik: Anton Demšar, 2U40 So. 92nd St., West Allis, Wis. Tajnik: John Lenko, 929 So. 6th Street, Milwaukee, Wis. Zapisnikar: John Arnič, Road 4, West Allis, Wis. Blagajnik: Anthony Yeray, 835 W. National Ave., Milwaukee, Wis, KiDZOBNI 0 9 II 0 it i Predsednik: Frank S. Ermens, 6227 W. Greenfield Ave., West Allis, Wis. Nadzornik: Frank Zajec, 725 W. National Ave., Milwaukee, Wis. Nadzornica: Terezija Kaytna, 641 W. National Ave., Milwaukee, Wis. POUO TNI 0 I) It 0 It i Predsednik: Joe Vidmar,, 2027 W. Garfield Ave., Milwaukee, W]is. Porotnica: Mary Bačun, 1344 So. 58th Street, West Allis, Wis. Porotnik: Anton Debevec, 1803 So. 15th Street, Sheboygan, Wis. TISKOVNI ODUOlt: John Lenko 929 So. 6th Street, Milwaukee, Wis. Frances Skrube, 727 N. 11th Street, Sheboygan, Wis. John A. Obluck, 1130 W. Walker Street, Milwaukee, Wis. UBADNO GLASILOi “ O B Z O R ” 630 WeBt National Avenue, Milwaukee, Wisconsin. VIIHOYNI ZDUAVNIKi Dr. H. T. Kristjanson, 324 E. Wisconsin Ave., Milwaukee, Wis. Seja glavnega odbora se vrši vsak tretji ponedeljek v mesecu, ob 7:30 ivefier na 725 W. National Ave. — Pri J. P. Z. Sloga bb lahko zavarujete za $1000, $600 ali $250 posmrtnine in za $1 ali $2 dnevne bolniške podpore. Zavarujete se tudi lahko za samo posmrtnino. Pozor- Vse pošiljatve in stvari, ki se tičejo gl. upravnega odbora in Zveze se naj pošiljajo na gl. tajnika. — Vse zadeve v zvezi z blagajniškimi posli, se naj pošiljajo na gl. blagajnika. — Vse pritožbe namenjene gl. porotnemu odboru, se naj pošljejo na predsednika porotnega odbora. — Vsi dopisi glede Zveze se naj pošiljajo na predsednika uskovnega odbora, društvene objave in naznanila pa na naslov uredništva. Note: All remittances of business concerning lodges and members should be addressed to the secretary's office. — All financial matters should be addressed to the treasurer’s office. DOPISI V nedeljo na proslavo Materinega dne društev KSKJ.! Milwaukee, Wis. — Prihodnjo nedeljo priredijo društva Sv. Janeza Ev. št. 65, Sv. Ane št. 173 in Knights and Ladies of Baraga št. 237 v S. S. Turn dvorani proslavo Materinega dne s skupnim banketom. Program se začne ob 3. uri popoldne, banket pa zvečer ob 5:30. Po banketu bo prosta zabava in ples. Vabimo na to prireditev v počast našim materam, vsa sosedna društva, organizacije in posameznike, da se obilnoi udeležite. Za vse matere je vstopnina prosta in vsaka mati bo dobila svežo vrtnico. Petje, govori in otroški programi, vse bo v počast našim požrtvovalnim materam. Vstopnina za spremljevalce mater je 35c. Sodelovala bo izvrstna godba in preskrbljeno bo za najboljšo postrežbo za stare in mlade. Ne zamudite torej te 1 pomembne proslave. Kličemo Vam na svidenje! Pripravljalni odbor. V soboto* na “Bratoljubovo” domačo zabavo! Milwaukee, Wis. — V imenu društva Bratoljuh št. 134 S. N. P. J. vabim vse prijatelje društva, posebno pa vse naše članstvo, kakor tudi vsa sosedna društva, da nas posetite v soboto 9. maja zvečer v spodnjih prostorih S. S. Turn dvorane Zabavali se bomo prav po domače stari “loncmani”, in tudi zapeli bomo katero v e-nem ali drugem kotu po polj-čansko ali po prleško, ali pa po flosarsko, kakršen ‘kvartet’ bomo pač spravili skupaj. Torej le pridite vsi! Za pri-vezanje duše na tem ali onem koncu je v obilni meri preskrbljeno. Tudi plesali bomo, in imamo v ta namen izvrstno muziko. Plačali boste pa samo 50c za vse te dobrote. Torej na svidenje! Anton Novak, predsednik. Konvenčne prireditve Slov, žen. Zveze Milwaukee, Wis. — Cenjeno občinstvo še enkrat opozai’jam na konvencijo Slov. Žen. Zveze in na prireditve v zvezi ž njo) ki se vršijo v ponedeljek 25. maja (Zvezin večer) in v sredo 27. maja (banket). Opozarjam posebno na krasen prizor v počast in spomin umrlim članicam Zveze, katerega bo vodila Mrs. Albina Novak, urednica “Zarje”, in v katerem bodo nastopile članice podružnice št. 50 iz Clevelanda, in pa članice podružnice št. 60 iz Milwaukee. To bo nekaj krasnega in ganljivega, česar še niste videli, in bo na programu v ponedeljek zvečer. Konvencija se začne 25. maja zjutraj. Zvečer bo v S. Turn dvorani “Zvezin večer”, v torek bo del dneva posvečen raz- gledu mesta Milwaukee in West Allisa delegatinjam, v sredo zvečer pa bo banket. Dalje prosim vse dotične trgovce in obrtnike, in ostale družine, ki še niso poslali svojih oglasov za konvenčno knjižico, da to storijo takoj, ker gre knjižica v tisk. Zadnji dan za sprejemanje oglasov je še jutri, 9. t. m. Obenem se najlepše zahvalim vsem našim prijateljem, ki so nam šli tako zelo na roko z oglasi. Prav res smo zelo Vesele, da ne bodo naše konvenčne knjižice prazne. Še enkrat prav prisrčna hvala vsem! če bomo v taki složnosti delovali vedno naprej, potem bomo gotovo tudi vsi napredovali. Želim, da bi vse žene in dekleta spadale v našo organizacijo! Pozdrav vsem! Marica Kopač, predsednica Konv. odbora. Vabilo na banket in veselico S. S. P. Z. Milwaukee, Wis. — S tem vabimo vse rojake v Milwaukee in okolici na banket in veselico, katero priredi društvo Balkan št. 24 SSPZ., v počast in pozdrav delegatom in glavnim odbornikom ob priliki konvencije SSPZ., katera se prične v ponedeljek 18. maja v S. S. Turn dvorani. Banket se priredi v sredo, 20. maja zvečer. Kot govorniki nastopijo poleg več gl. odbornikov SSPZ., tudi župan Dan. W. ILoan, sodnik John C. Karel, Mr. Viktor Petek, gl. predsednik JPZS. in drugi. Pripravljena bo okusna večerja in raznovrstne pijače. Sviral bo prvovrsten orkester, obstoječ iz 25 agilnih muzikantov. Vstopnina na banket je $1.00. Veselica se pa vrši v soboto zvečer istotako v S. S. Turn dvorani, z nastopom pevskih in dramskih zborov, z lepo donečimi slovenskimi pesmami in s kratko igro, katera bo o-stala v lepem spominu vsem navzočim. Za poskočnice bo pa igrala godba šest mož. Vstopnina na veselica je 25c. Vabimo Vas torej da pridete in se prepričate, da Vas čaka dobra in neprisiljena zabava! za Ivan Zorec: Mati, ki čaka in plaka Vrhovi gora se v daljavi dotikajo neba; solnce teče po višinah in peče, v dolinah se igraje vrtinči ujeto vetrje. Sredi doline, dolge in široke, se med sadovnjaki skriva tiha domačija in posluša pesem solnčnih dobrav in senčnih tokav. Nd pragu bele hiše stoji postarna mati; desnica ji leži na srcu, z levico si senči pogled, ki tipa do sinjih gora in še čez ... # # # Vrh klanca, ki se boči v polnočno stran, se je v nebo zabol človek in se napotil v dolino; senca mu je padala do srede klanca in se požirala bolj in bolj, a ko je več bilo ni, je pred materjo stal zaprašen, truden popotnik. “Pozdravljena, o mati!” ji je po*božal velo roko. “Sin, ki se za ljubi kruhek pekli tam notri na koncu sveta, mi (je naročil, naj te obiščem in pozdravim.” “Pridi v sobo, spočij se, o mili poslanec ljubega mi sinu!” gahje posajala za mizo in stregla s kruhom in vinom. Glas se ji je tresel od veselja in ginjenosti, oči iso ji gorele od ljubezni do sinu, ki se je spominja. ‘‘Kako mu je?” je drhtela ... “Kako živi!’’ “Trda tujina mu ožema moči, za tuje dobro se poti — težko, težko živi j o mati, vse dni, vse |noči le po ;tebi hrepeni, vse sanje so mu pisane od lepote iz domače doline ...” “Venomeii ga čakam — zakaj ga ni?” “Kruh ga drži,” je potnik vzdihnil in se zleknil po ležišču. “Amerika je polna zlata in gorja ...” Mati je molče spet šla na prag in se,^ sloneča ob podboju, tiho jokala in z motnim pogledom iskala v daljavo. Vrh klanca, ki se vzpenja v večerno stran, se je prikazal potnik in se spustil navzdol; senca mu je šla do podnožja hriba in ko se je v dolini utrnila, je tuji sel pozdravil ihtečo mater: “Mir s teboj, o mati!” je sočutno dejal in ji obrisal solze. “Tvoj sin, ki tam daleč plodi bogastvo belih mest, se te v bridkosti spominja in po meni sinovsko pozdravlja.” Mati od pomnožene bolečine ni mogla govoriti; molče ga je vodila v sobo in stregla, kakor je vedela in znala. “Kako se mu godi?” je naposled jeknila, ko se je sel o-krepčal. “Ali kaj misli name?” “Povedal sem ti, o mati, vse sem ti povedal ... Vestfalija in Holandija in Francija mu pijo moči in ga glodajo do belih kosti...” “A jazj ga čakam, čakam — zakaj ga še ni?” “Kruh — kruh ga drži,” je sel potrdil in legel na pripravljeno posteljo. Oh, iil; na pragu bele hiše je spet stala mati z veliko bolečino in ljubeznijo v srcu. 7j rojaškim pozdravom, pripravljalni odbor, Lovrenc Zaverl Popravek. Milwaukee, Wis. — V zahvali, ki sem jo v imenu društva Napredna Slovenka št. 6 napisala za prejšnjo številko Obzo-ra, se je vrinila pomota ozir. je bil en odstavek nejasno podan. Darila, ki so jih prispevali Mr. in Mrs. Anton Novak in druge požrtvovalne članice našega društva, niso bila namenjena in porabljena za imenovano prireditev, pač pa za majhno skupno zabavo članic po predzadnji seji. Toliko v pojasnilo, Ker je Mr. Novak Očetov trgovski instinkt že zopet prihaja na dan. On ve, da so električne naprave narejene zato, da se uporab- J ljajo in da je njih uporaba v Milwaukee zelo poceni. ^ On tudi ve, da “10 za 1” načrt dovoljuje prosto uporabo teh naprav z zelo, zelo majhnimi stroški. t če še niste poskusili, otresite se strahu pred visokimi stroški in pustite “10 za 1” načrt iti na delo ... Ni boljše prilike zato kot sedaj. {j Alexander Dumas GROF MONTE CRISTO Roman čudne usode mladega mornarja, ki je postal nedolžna žrtev zahrbtnih intrig, a pozneje lastnik največjega bogastva na svetu. =8=ji (76) DRUGI DEL (Nadaljevanje.) XV. P36-14 pred kratkim slavil 50-letnico, in ker je vedno velik prijatelj in podpornik našega društva, mu želim ob tej priliki tudi jaz čestitati in mu! kličem še mnogo let! Josephine Tramte, predsednica št. 6 JPZS. Javni shod gostilničarjev Milwaukee, Wis. —. V torek, 12. maja t. 1. se vrši v Eagles dvorani na W. Wisconsin Ave. takozvana odprta seja ali javni shod vseh gostilničarjev. Na to sejo bodo prišli tudi mestni aldennani, da se javno skupno pogovorimo ž njimi o naših problemih. Vabljeni ste tudi vsi slovenski gostilničarji, da pridete in poveste, kaj bi bilo koristno za našo obrt. Na svidenje! Matt Udovč, direktor WTKA. zahvalo za njih mnogobrojne obiske. Nikakor pa ne smem pozabiti našega zdravnika dr. Ste-faneza, ki me je s svojo spretno zdravniško znanostjo zopet postavil na noge, ko so že vsi drugi zdravniki nad menoj o-bupali in križ nad menoj naredili. Še enkrat najtoplejša zahvala vsem skupaj! Na Bratoljubovo veselico dne 9. maja pa nika? ne pozabite! John Gallun, član društva št. 134 SNPJ. FORWARD’S LODGE NEWS Zahvala. Milwaukee, Wis. — Kolike vrednosti so za posameznika bolniško-podporna društva človek spozna najbolje, ko ga bolezen priveže za cele 4 mesece na bolniško posteljo, kar se je meni zgodilo. V tej dolgotrajni bolezni mi je bilo društvo Bratoljub št. 134 SNPJ. v največjo tolažbo in podporo. Običajno so me po vsaki društveni seji korporativno obiskali vsi člani. Toda ne samo moji društveni sobratje, tudi vsi drugi moji prijatelji in znanci so se v enaki meri z obiski odzivali. Za vse to izkazano mi sočutje v moji dolgotrajni bolezni, me veže dolžnost, da izrečem svojim sobratom, prijateljem in znancem svojo najtoplejšo The Forwards will be holding a dance on May 23rd at National Club House, on So. 8th and W. National. It is the duty of every member of the lodge to attend this dance so as to make it a big success. Bring your friends, as well as the folks. We would also be pleased to have the Brothers and Sisters of the Cardinals, Liberty Lodge, as well as the older branches of J. P. Z. Sloga, not forgetting the Badgers, Lily, Jolly Allis, Baragas. The Committee. V NAJEM* ALI NAPRODAJ trgovsko poslopje s stanovanjem. Spodaj trgovski lokal, v katerem se sedaj nahaja gostilna, zgoraj stanovanje 6 sob s kopalnico. Proda se iz razloga,’ ker ima lastnik sedaj dve obrti, oz. gostilni. — Za naslov in ostale podrobnosti vprašajte Louis Rozmana, 1314 W. National Ave., tel.: ORchard 9150. MAX RASKIN PREJŠNJI ODVETNIK MESTA MILWAUKEE naznanja otvoritev lastnega ODVETNIŠKEGA URADA 1801 Mariner Tower 606 W. WISCONSIN AVENUE — Tel.: DAly 4557 — ( Katakombe svetega Sebastijana. Vojvoda se ni motil. Ko sluga zagleda Franca, se mu približa in pravi: “Ekscelenca, lastnik hotela Londres vam javlja, da vas čaka pri njem mož, ki vam ima izročiti pismo grofa Morcerfa.” “Pismo grofa Morcerfa?” vsklikne Franc. “Da.” “In kakšen je ta mož?” “Ne vem.” “Zakaj mi ni prinesel pisma semkaj?” “Tega mi ni povedal.” Franc je vzel svoj klobuk in odšel molče brzih korakov. Ko se približa hotelu, zagleda sredi ceste moža in zasluti takoj, da je to Albertov sel. Bil je ogrnjen z dolgim in širokim plaščem. Franc krene proti njemu, toda v veliko njegovo začudenje ga mož nagovori prvi. “Kaj želite od mene, ekscelenca?” mu pravi in stopi korak nazaj kakor mož, ki hoče biti oprezen. “Ali mi ne prinašate vi pisma od grofa Alberta Morcerfa?” “Da, kako se imenuje Vaša ekscelenca?” “Baron Franc d’Epinay.” “Torej je to pismo naslovljeno na vas, ekscelenca.” Franc vzame pismo in odide v hotel, potem ko mu je mož izjavil, da bo počakal na odgovor raje zunaj hotela. Ko pride v svojo sobo, odpre pismo in ga prečita. Glasilo se je: “Ljubi prijatelj! Takoj ko dobiš v roke te vrste, vzemi iz moje listnice, katero najdeš v pisalni mizi, moje kreditno pismo, in če ne bq zadostovalo moje, mu prideni še svoje. Nato odhiti k Torloniu in si daj takoj izplačati štiri tisoč piastrov, katere izroči selu, ki ti prinese to pismo. Silne važnosti; je, da dobim to svoto nemudoma. “Več mi ni treba govoriti, ker se zanašam na te, kakor se ti lahko zaneseš name. Tvoj prijatelj Albert de Morcerf.” Spodaj, ob robu pisma, je bil pripis v angleščini: “P. S. — I believe now in'Italian bandetti!” Druga roka pa je k temu pripisala: “Se alle! sei della mattina le quattro mile piastre non sono nelle mie mani, alle sette il conte Alberto avra cessato di vi-vere. Luigi Vampa.” — (Če ob šestih zjutraj ni v mojih rokah štiri tisoč piastrov, preneha grof Albert ob sedmih živeti.) Te besede in podpis pojasnijo Francu vse, in',zdaj tudi razume, zakaj je sel izjavil, da počaka na odgovor raje zdolaj; cesta se mu je zdela varnejša kako« Francova soba. Albert je prišel v pest proslulemu poglavarju banditov, o katerem ni hotel verjeti, da živi. Franc ni smel izgubljati časa. Takoj pohiti k pisalni mizi, jo odpre ter najde listnico in v nji kreditno pismo. Glasilo se je v celem na šest tisoč piastrov, toda od teh si jih je dal Albert že tritisoč izplačati. Franc sploh ni imel kreditnega pisma pri roki. Ker je prebival v Florenci in je prišel y Rim samo za osem do štirinajst dni, je vzel s seboj samo sto louisdorov, od katerih jih je imel še petdeset. Do zahtevane vsote jel/manjkalo torej še sedem do osemsto piastrov. V tem slučaju je Franc lahko računal na uslužnost tvrdke Torlonia. Baš hoče oditi v palačo Bracciano, ko se mu porodi v glavi krasna misel. Spomni se grofa Monte Cristo. Takoj da poklicati krčmarja in ga vpraša, če meni, da je grof doma. ’ ’ “Da, ekscelenca, pravkar je prišel domov.” “Torej vas prosim, da ga vprašate, če mi dovoli, da pridem za trenotek k njemu.” Mojster Pastrini odide brzih korakov; čez pet minut se vrne. | “Grof vas pričakuje, ekscelenca,” pravi. Franc odhiti čez hodnik ter najde grofa v majhnem kabinetu, ki ga še ni poznal in v katerem so ob vseh stenah stali divani. Grof mu pride naproti. “Ej, kakšen dober veter pa vas je prignal k meni ob tej uri?” vpraša. “Ali hočete biti morda tako prijazni in večerjati z menoj? Za Boga, to bi bilo od vas zelo ljubeznivo.” “Ne, govoriti mi je z vami v zelo važni zadevi.” “V važni zadevi!” pravi grof in pogleda Franca z zvedavim pogledom, ki mu je bil lasten. “In kakšna je ta zadeva?” “Ali sva sama?” “Čisto sama,” pravi. Franc mu pokaže Albertovo pismo. “Čitajte!” pravi. Grof prečita pismo. “Ah, ah!” pravi. “Ali ste čitali pripisek?” “Da,” pravi grof. “Kaj pravite k temu?” vpraša Franc. “Ali imate zahtevano vsoto?” “Da, razun osemsto piastrov.” Grof gre k svoji pisalni mizi, in odpre predal, napolnjen z zlatom, rekoč: “Upam, da mi ne izkažete nezaupanja s tem, da bi se obrnili na koga drugega kakor na me. ’ ’ “Baš nasprotno, vidite da prihajam naravnost k vam,” odvrne Franc. “In hvala vam za to. Vzemite!” Pri tem pokaže na predal z zlatom. “Ali je sploh treba poslati Luigiju Vampi to svoto,” vpraša mladi mož in se zvedavo ozre v grofa. “Vraga,” pravi ta, “prepričajte se sami. “Pripisek je jasen in odločen.0 “Mislil bi, da vi lahko najdete sredstvo, ki napravi celo stvar zelo priprosto,” odvrne Franc. “In katero?” vpraša grof začudeno. “Midva bi šla na primer lahko k Luigiju Vampi, in prepričan sem, da bi dosegla Albertovo osvobojenje.’ “In kakšen vpliv naj bi imel jaz na tega bandita?’ “ Ali mu niste izkazali neke usluge, katere ne more tako hitro pozabiti?” “In kakšna je ta usluga?” “Ali niste( rešili Peppina smrti?” “O, o, kdo vam je povedal to?” J U G O S L O V E N S K I OBZOK 7. MAJA 193(1 “Kaj je ležeče na tem? Znano mi je.” Grof ostane trenotek nem' z namrdnenimi obrvmi. “In ali bi me spremljali, če bi šel jaz k Vampi!” “Da, če vam moja družba ni neprijetna.” “Naj torej bode! Vreme je lepo, in izprehod v rimsko cam-pagno nama more samo koristiti.” “Ali morava vzeti s seboj orožje?” “Zakaj?” “Denar?” “Ni treba. Kje je sel?” “Na cesti.” “Ali pričakuje odgovora.” “Da.” “Vedeti morava vendar, kam imava iti. Pokličem ga.” “S tem nama ne bode pomagano. V mojo sobo ni hotel iti.” “V vašo morda ne, a v mojo pride brez posebnega obotavljanja.” Grof stopi k oknu, ki se je odpiralo na cesto, ter zažvižga na poseben način. Mož v plašču se približa. “Šalite!” pravi grof, kakor da daje povelje svojemu slugi. Sel uboga takoj in sicer še zelo brzo. Plane v hotel in v petih minutah obstoji na pragu kabineta. “O, to si ti, Peppino!” pravi grof. Mesto da bi odgovoril, se vrže Peppino grofu pred noge in poljublja njegove roke. “O, o,” pravi grof, “ti še nisi pozabil, da si korakal na šafot! To je mnogo, kajti danes je izza tega že osem dni.” “Ne, ekscelenca, in tega ne pozabim nikdar,” odvrne Peppino z izrazom globoke hvaležnosti. “Nikdar! To je dolga doba. Vendar je mnogo, da misliš tako. Vstani in odgovori.” Peppino se boječe ozre na Franca. “O, pred ekscelenco govoriš lahko čisto prosto,” pravi grof; “to je eden mojih prijateljev.” “Potem je prav,” meni Peppino in se obrne h grofu. “Samo vprašajte me, ekscelenca, in na vse vam odgovorim. ’ ’ “Kako je prišel grof Albert v pest Luigiju?” “Ekscelenca, Francozov voz se je večkrat srečal z vozom, v katerem je sedela Teresa.” “Poglavarjeva ljubica?” “Da; Francoz se je oziral v njo z ljubeznjivimi pogledi, in Teresa si je privoščila veselje ter te poglede vračala. Francoz ji je metal šopke cvetlic, ona njemu tudi, seveda z dovoljenjem poglavarjevim, ki je bil tudi na vozu.” “Kako?” vsklikne Franc. “Luigi Vampa je bil na vozu med rimskimi kmeticami?” “Bil je voznik,” odvrne Peppino. “Naprej!” pravi grof. “Torej nato se je Francoz razkrinkal; Teresa je storila isto, še vedno s poglavarjevim privoljenjem. Francoz jo je prosil sestanka, Teresa mu* ga je obljubila. Toda na stopnice cerkve San Giacomo je prišel mesto Terese Beppo.” “Kako?’rga prekine Franc. “Ona kmetica, ki mu je iztrgala moccoletto? . .” “To je bil petnajstletni dečko,” odvrne Peppino, “a vašemu prijatelju se ni treba sramovati, da ga je Beppo očaral. Ta je prevaral žd marsikoga.” “In Beppo ga je odpeljal iz mesta? pravi grof. “Da, Na koncu ulice Marcello je čakal voz, Beppo je vstopil ter prosil Francoza, naj vstopi ž njim, kar si ta ni dal dvakrat reči. Galantno je prepustil Beppu častno mesto ter sedel poleg njega, in Beppo mu je povedal, da se peljeta v vilo, oddaljeno od Rima eno miljo. Francoz je zagotovil Beppu, da mu je pripravljen slediti do konca sveta. Voz je krenil takoj po ulici Ripetta in skozi vrata San-Paolo. In ko sta se peljala kakih dvesto korakov po campagni ter je postal Francoz vsiljiv, mu je nastavil Beppo dve pištoli na prsi. Takoj je voznik pridržal konje, se obrnil na kozlu in napravil prav tako. Štirje naši možje, ki so bili skriti na obrežju Alma, so planili na voz. Francozai je obšla misel, da bi se branil, in kakor sem slišal, je celo nekoliko davil Beppa, toda kaj je mogel opraviti proti pe-torici oboroženih mož? Hočeš ali nočeš, moral se je udati, prisilili so ga, da je izstopil iz voza, odpeljali ga ob bregu male reke ter ga privedli k Teresi in Luigiju, ki sta ga pričakovala v katakombah svetega Sebastijana.” “Prav,” pravi grof. “Povest,” nadaljuje, obrnivši se k Francu, “se mi z‘di čisto lepa. Kaj pravite k nji vi kot poznavalec?” “Menim,” pravi Franc, “da bi se mi zdela zelo lepa in zabavna, če bi se ne bila pripetila enemu izmed mojih prijateljev.” “Če bi me ne bili našli,” odvrne grof, “bi bila stvar za vašega prijatelja precej draga. Tako mu bo pretrpeti samo nekaj strahu.” “Torej greva ponj?” vpraša Franc. “Za Boga, tem bolj gotovo, ker ga imava iskati na zelo slikovitem kraju. Ali poznate katakombe svetega Sebastijana?” “Še ne, a trdno sem sklenil, da si jih o priliki ogledam.” “Torej prav. Boljše prilike ne morete najti in porabiva jo. Ali imate svoj voz pri rokah ? ” “Ne.” “Vzameva torej mojega.” Grof pozvoni in prikaže se komornik. “Ukažite, naj bo voz pripravljen in vzemite iz njega vse pištole. Voznika ni treba buditi, ker lahko pelje Ali.”' Kmalu nato se začuje drdranje voza, ki obstoji pred vrati hotela. Grof pogleda na uro. “Pol ene zjutraj je,” pravi. “Peljala bi st( lahko ob petih in prišla bi vendar še o pravem času. Toda ta zakasnitev bi lahko povzročila vašemu prijatelju neprijetno noč, zato ga hočeva takoj iztrgati rokam' banditov. Ali še vedno vstrajate pri svojem sklepu, da me spremite?” “Ta sklep je postal še trdnejši.” “Torej prav; pojdiva!” Franc in grof odideta s Peppinom po stopnicah. Pred vrati je čakal voz. Ali je sedel na kozlu. Franc ppozna v' njem nemega sužnja iz jame na otoku Monte-Cristo. Franc in grof sta imela ravno dovolj prostora v vozu. Peppino sede poleg Alija, in konji zdirjajo. Ali je dobil potrebna navodila že doma, kajti voz krene po Korzu, po Čampo Vacci-no, po ulici San Gregorio in skozi vrata San Sebastiano. Tu jim hoče delati čuvaj neke neprilike, toda grof mu pokaže listino rimskega guvernerja, po kateri mu' je bilo dovoljeno, peljati se iz mesta ali v mesto ob katerikoli uri po dnevi ali ponoči. Vrata se odpro in vratar dobi za svoj trud louisdor, na kar se odpeljejo naprej. Njihovo pot tvori starodavna via Appia, obdana na obeh straneh od grobov. V mesečnem svitu se Francu zdajpazdaj zazdi, da vidi, kako je stopila izza razvaline straža, ki pa se na znamenje, dano ji od Peppina, umakne zopet v senco. Nekoliko pred Karakalovim cirkusom voz obstoji, Peppino odpre vrata in grof in Frane izstopita. “V desetih minutah sva na mestu,” pravi grof svojemu spremljevalcu. Nato vzame Peppina na stran, mu da čisto tiho neko povelje, in Peppino vzame s seboj bakljo ter odide naprej. Pet minut gleda Franc za pastirjem, idočim po ozki stezi, nakar izgine ta v visoki rdečkasti travi, ki je bila videti kot namršena griva velikanskega leva. “Zdaj pojdiva za njim,” pravi grof, Franc in grof se napotita po isti stezi, ki ju pripelje po sto korakih čez neko pobočje v majhno dolino. Kmalu zagledata dva moža, pogovarjajoča se v senci. “Ali greva lahko naprej,” vpraša' Franc grofa, “ali morava počakati?” “Pojdiva naprej, Peppino jih obvesti o najinem prihodu.” Res je bil eden pogovarjajočih se mož Peppino, drugi bandit, stoječ na straži. Franc in grof se približata; bandit pozdravi. “Ekscelenca,” pravi Peppino in se obrne h grofu, “če hočete iti z menoj, vhod v katakombe je dva koraka od tod.” “Prav,” odvrne grof, “pojdi naprej.” Res najdejo med skalami in gostim grmovjem odprtino, skozi katero se je komaj splazil človek. Peppino se splazi prvi v njo. Toda komaj napravi nekaj korakov, se prostor razširi. Zdaj prižge Peppino bakljo ter se obrne, čakaje, da prideta za njim. V odprtino se splazi prvi grof in za njim Franc. Grof položi Francu roko na ramo. “Ali hočete videti banditski tabor?” ga vpraša. “Gotovo,” odvrne Franc. “Torej pojdite z menoj . . . Peppino ugasi bakljo.” Peppino uboga, in obda jih najneprodirnejša tema. Toda ko gredo kakih petnajst korakov, vidijo migljati na stenah rdečkaste luči, ki so postale vidne šele, odkar je ugasil Peppino bakljo. (Nadaljevanje sledi.) IZ RODNIH KRAJEV * Novorojenček brez rok in nog. V Starem Majdanu v Bosni je koča siromašnega kmeta Ser ha lica že dva meseca o~ biskovana od ljudi od blizu in daleč. Serlialičeva žena Kada je namreč rodila dete brez rok in nog. Kada ima že štiri otroke, ki so čisto pravilno razviti. Čudovito dete brez rok in nog je povzročilo veliko vznemirjenje v zapuščenem kraju. Praznoverni ljudje smatrajo nesrečnega novorojenčka seveda tudi za napoved kake velike nesreče. Sprva so bili vsi prepričani, da bo spačen novorojenček vsak čas umrl. Zdaj pa je videti, da se glava in trup v redu razvijata. * Dragocena monštranca u-kradena. V Ptujski gori je bil izvršen te dni drzen rop v ta-mošnjo znano romarsko cerkev in so roparji odnesli izredno dragoceno monštranco. Vrednost monštrance se ceni na 50. 000 Din. Sumijo, da so prišli roparji iz Hrvatske čez Haloze. PRIHRANILI SI BOSTE DENAR, AKO KUPITE TA ZEMLJIŠČA! NASVETI za dom, kuhinjo in gospodinjstvo Urejuje Mrs. S. Telečja klobasa. Stolči tanko lep kos telečjega mesa, kak funt in pol. Posebej pa sesekaj še nekaj mesa, prekajene slanine, malo šalotke ali čebule in zelenega peteršilja; s tem namaži potolčeno meso, ga trdo zavij in ovij s prekajeno slanino, poveži z motvozom ter peci v kozici. Prideni par, koleščkov čebule, košček korenja, koreninico peteršilja in par žlic juhe. Ko je dovolj pečeno, odlij maščobo, prilij zopet par žlic juhe in žlico kisa; ko zavre, vzemi klobase, odstrani motvoz in slanino, zreži jo na koleščke in jih zloži na krožnik, precedi sok po njih ter daj s , krompirjevim pirejem na mizo. Rožički s kremom. Naredi kvas iz 5 žlic mleka, pol unče kvasu in koščka sladkorja ter vmešaj 5 unč presnega masla. Ko dobro naraste, primešaj posamezno 5 rumenjakov, 2 unči sladkorja z limonovo lupino in prilij med mešanjem % cup mlačne smetane. Zamesi to in dobro vzhajani kvas med 10 unč malo osoljene moke. Testo vtepi in pusti, da vzhaja. Medtem naredi krem: Mešaj v lončku 3 rumenjake, 3 žlice sladkorja z vanilijo in žlico riževe moke. Ko je gladko, prilij l3/> cup mleka ter mešaj na ognju, da se zgosti. Potem zvaljaj dobro vzhajano testo za pol prsta nadebelo in ga razreži v dlan velike, štirioglate ploščice; na vsako deni kavno žlico krema, zavij jih v rožičke, te pa zloži na pločevino in pusti, da vzhajajo. Potem jih pomaži z jajcem, potrosi z debelo stolčenim sladkorjem ter speci o------------ Imenitno naključje Oče: Mojo hčer bi radi v zakon? Moj odgovor je odvisen od vaših premoženjskih razmer. Snubec: Imenitno naključje! Moje premoženje je namreč odvisno od vašega odgovora! Krasna stavbna zemljišča 47x120; kanali, voda in že napravljene ceste. Cena od $150 do $300, $15.00 naplačila, ostalo po $3.00 na mesec. Blizu šole, cerkve. Prometni in trgovski distrikt 18th Ave. in Michigan Ave., South Milwaukee. — Lastnik navzoč ob ne-deljah. — P. J. Matt, Brookfield, Wis. AGITIRAJTE ZA OBZOR! BODOČE PRIREDITVE NAŠIH DRUŠTEV IN KLUBOV Ke.00. — Each additional line Cc. Milwaukee — West Allis MARN JOSEPH, 1101 So. Ind St — Tel.: ORchard 1818. MAYER FRANK, 801 So. Barolayllt — Tel.: ORchard 3858. MIKEK FRANK, 20*1 N. S5th St. — Tel.: Kllboum 4042. MORN JOHN, 1217 So. 62nd Stroet. ' Tel.: GReenfield 6308. AvtO £araže in gas°lin PERKO'S GARAGE, 426 South 6th St. Tel.: BRoadway 3660. Bab Babice (Midwife) in masaža MRS. THERESIA M. ICRAPSHE, 1653 N. 30th St. — Tel.: WEst 1476 Ban Bauke AMERICAN STATE BANIC, So. 2nd & W. National Ave. — Tel.: DAly 6513 MARSHALL & ILSLEY BANK (South Side Office) 414 W. National Ave., tel.: Mitchell 0937. — Main Office: 721 N. Water 9t — Tel.: DAly 2740 Briv Brivci WODVARKA JOS., 713 So. 6th St. — Tel.: ORchard 1084. Cig Cigare, cigarete, tobak NATIONAL AVE TOBACCO CO. (A. Poulos), 640 W. Nat’l av. — MI. 5025 SAFFRAN TONY, 504 W. National Ave. — Tel.: Mitchell 3070. TAMPANOLA CIGAR CO., 625 W. National Ave. — Tel.: Mitchell 5233. Cve Cvetličarji DOBNICK JOHN, 935 W. National Ave. — Tel.: ORchard 3546. StJBAN’S FLOWER SHOP, 1104 S. 11th Street. — Tel.: Mitchell 5537. ŠTIGLIC FRED, 200 E. Washington Street. — Tel.: ORchard 7627. STARIHA' JACOB, 1339 South 7th St. Tel.: ORohard 9135. UDOVO MATT, 3300 W. NaUonal Ave. Tel.: ORchard 0445. VOLOVŠEK MARTIN, 1617 So. 2nd 8t. Tel.: ORchard T937. ZA1NER MIKE, 3300 W. Cameron Av* Tel.: Hilltop 8060. ZRIMŠEK FRANK, 6615 W. National Ave. — Tel,: GReenfield 1794. ZUREY FRANK, 3201 W. Hampton Ave. — Tel.: Hlltop 9961. mesnice in 'J* zelenjava Cev Čevljarji (čevlji po meri in popravila) MURARIK Shoe Store & Shoe Repairing, 7325 W. Greenfield av. GR. 2617 RIPPLE’S SHOE STORE, 629 West National ave. - Tel.: Mitchell 4762 Cist" čistilnice oblek VIADUCT Hat Shop, 3504 W. Nat’l. av. Tel.: OR. 6630 (also Shoe Shine). Den" Dentiatd DR. FRANTZ E. C„ 626 W. NaUonal Ave. — Tel.: ORchard 1870. DR. KLEE C. G., 602 South 6th St. Tel.: DAly 3577 Dvor Dvorane ERMENC FRANK J., 807 So. 6th St. — Tel.: ORchard 9666. HARMONY HALL (iv! Crnkovič), 939 South 6th St. — Tel.: OR. 3561. KRALJ FRANK, 6001 W. Madison St. Tel.: GReenfield 4670. TAMšE DVORANA, 739 West National Ave. — Tel.: ORchard 0917. Ele Električarji FUNCK Electric Service, 1243 N. 10th St., tel.: MA. 4623 — Night: HO. 7786 RASHETA ELI, 627 So. 9th Street. Tel.: Mitchell 8222. Foto" Fotografi NATIONAL PHOTO STUDIO, 724 W. NaUonal ave. — Tel.: ORchard 0405 Foto-graverji (kliiejrza siike) NATIONAL ENGRAVING CO., 704*So! 11th Street. — Tel.: Mitchell 7710. C* 1 o Glasba. (P°uk v instru-VJld. mentih.) LIPOGLAVŠEK FLORENCE, 360l’~W Burnham Street. Tel.: ORchard 5351 IjQ Gostilne in restavracije ANDROJNA JOHN 1008 So. 44th St Tel.: ORohard 6044. BANKO FRANK, 6100 W. NaUonal Ave. Tel.: GReenfield 3761. BEVŠEK FRANK, 183 South 2nd St. Tel.: MArquette 1873. CHOKEL JOSEPH, 750 So. WATER Street — Tel.: ORchard T149. FRANGESH ANTON, 2012 So. KlnUe-kinnic Ave. — Trl.: SHeridan 4?04. GEZA GERGA, 1034 W. NaUonal Ave. — Tel.: ORchard 9328. GREGORCICH FRANK, 601 So. 6th Street. — Tel.: BRoadway 4178. HUDAJ MIHAEL, 161 So. 1st Street Tel.: BRoadway 4812. JAKLIC JOHN, 1749 W. Bruce St. — Tel.: ORchard 6776; res. MI. 7338. JERAY TONY, 1104 So. 60th Straet. — Tel.: GReenfield 2176. JUG MARTIN, 120 W. NaUonal Ave. Tel.: BRoadway 3661. KAMBIC JOE, 2023 So. Kinniekixinic Avenue, ICOLENZ ANTON, 631 So. 6th St Tel.: BRoadway 1421. KOMAR’S TAVERN, 6330 W. Greenfield Ave. — Tel.: GReenfield 9838. ICOVAČIC MATH in ANTONIA, 1436 So. 44th St. — Tel.: ORchard 5454 KOSTANJEVEC ANTON, 1217 So. 61st Street — Tel.: GReenfield 0636. KOZMUT WENZEL, Beloit Rd. Tel.: GReenfield 4113. LENKO JOHN, 929 South C ii St Tel.: ORohard 5927. MARKEL ANNA, 1712 W. Pierce St Tel.: ORchard ««86. BUTCHER ANTON, 122 W. Mineral Street. — Tel.: Mitchell 4401. FERKO MATH, 2312 So. Kinnickinnic Ave. — Tel.: SHeridan 0180. GLOJEK FERD, 1231 So. 62nd St. Tel.: GReenfield 3743. GNADER FRANK, 1100 South 11th Street. — Tel.: ORchard 0256. LUŽAR JOE, 1010 South 9th Street. — Tel.: ORchard 2037. MOGOLICH ANTON, 6029 W. National Ave. — Tel.: GReenfield 5343. MUŠKATEVC CIRIL, 700 South 9th Street. — Tel.: ORchard 5077. NOVAK’S FOOD MARKET, 607 So. 5th St. — Tel.: MArquettee 4662. NOVAK'S MARKET, 630i W. National Ave., Tel.: GR. 2120. - Rea.: GR. 1224 NOVAK MARTIN, 1000 South 6th St Tel.: ORchard 0083. SELAN FRANK, 9138 W. National Ave. — Tel.: GReenfield 9735. YERAY ANTHONY, 835 W. National Ave. — Tel.: ORchard 1828. Ho Hotieli THE GROVE HOTEL (Fr. Sedmak), 616 So. 5th St. — Tel.: BR. -5947. Keg' KegljiSča MEDVED FRANK, 1557 N. 3Rth St. Tel.: WEst 1777. REMIC MARTIN, 814 So. 5th St. Tel.: ORchard 8645. SCHARTZ JOHN, 1400 So. 7tU St. Tel.: ORchard 7147. YERAY AL, (Bowling, Tavern, Dancing), 822 W. Nat’l Ave. — OR. 6868. Klep Kleparji in inštalaterji “furnace v” DEMŠAR ANTON, 2040 So. 92nd St. Tel.: GReenfield 2644. Kro Krojači (obleke po meri in popravila) EVANICH JOE, 929 So. 2nd Street Tel.: ORchard 0868. MLAKER VINKO, 2531 W. NaUonal Ave. — Tel.: ORchard 2294. REZEL JOHN, 6026 W. NaUonal Ave. Tel.: GReenfield 1170. Lek Lekarne BUDNER BROS., 637 W. NaUonal Ave. Tel.: ORchard 1031—1036. FAY DRUG CO., Cor. So. 6th & W. Nat’l. Ave. — Tel.: OR. 2166—9964. SIMON PHARMACY, corner So. 6th & W. Greenfield. — Tel.: OR. T936 -1199 llif v Mašinerija in kotli, iVlaS rabljena in popravila LOGUE PETER, 1828 W. Pierce St. — Tel.: ORchard 2343. Miz" Mizarji VACHETZ ANTON, 3691 So. Clement Ave. Tel.: SHeridan 3806. Mlek Mlekarne BAUMANN’S GUERNSEY DAIRY, 1129 So. 1WU St — Tel.: ORchard 6930. QUALITY DAIRY CO., 615 W. Pierce Street. — Tel.: Mitchell 2824. Napisi fralS CREATIVE ADVERT. Co. (F. R. Montgomery, Mgr.) 532 S. 6th St. - BR.2321 Notar Notarji in zavarov. VERANICH FRANK, 708 W. Mineral Street — Tel.: ORchard 3871-J. Obed^ice (lunches) GLOYECK ALVIN JR., 805 So. 5th St. (Stumpf Bldg.), tel.: MI. 2707. - Res.: 2015 N. Farwell Ave., tel.: LA. 5762 NATIONAL EAT SHOP, 614 W. National Ave. — Tel.: ORchard 3813. obr Oblačilne trgovine RICHMAN’S CLOTHES, W. Wisconsin & N. 2nd St. — Tel.: MArquette 3837 Ocala”" (Optometristi) DR. J. JANKOWSKI, 1015 West Mitchell Street. — Tel.: Mitchell 7174. — Korektna očala. — Napenjanje oči povzroča glavobol. Odv Odvetniki BERKANOVIC E. T., 805 So. 5th St. — Tel.: Mitchell 2707. ERMENC JOHN JR., 2954 S. Logan Av. Tel.: SHeridan 6709. — Urad: 1025 Empire Bldg. — Tel.: DAly 2240. LUCAS N. F., 229 E. Wls. Ave.; tel.: DAly 1987; Res.: (od 7—8 zv.) 1314 So. 60th St.; tel.: GR. 3679. SCHIMENZ MATH JR., 732 West Pierce St. — Tel.: DAly 3284. Opr! Oprema za trgovine. BADGER STORE FIXTURE CO., 628 W. Nat’l. Ave. — Tel.: ORchard 9807 Pie Pleskarji in dekoraterji TRUMMER JOHN, 1523 So. 15th St. — Tel.: Mitchell 8046. Plu Plumberji BASHELL JOE, 639 W. Virfinia St. — Tel.: BRoadway 3236. FRANGESCH VICTOR J„ 1425 So. 33rd St. — Tel.: ORchard 5728. FUZER PLUMBING & HEATING, 6406 W. Greenfield Ave. Tel. GR. 2787 ZAWHRSCHNIK JOHN J., Cor. 17th & W. Nat’l av. — Tel.; Mitchell 5481 Pogr Pogrebniki BORGWARDT F. J. SONS. Inc., 1817 W. National Ave. Tel.: Mitchell 8820 JELENC JOHN R„ 2316 W. Nat’l Ave. Tel.: Mitchell 6065—ORchard 3579. MUELLER & SCHAFF, 2435 W. Vliet St. Tel.: WEst 8420.-Res.: WE 6367 Poh Pohištvo HOTZ & MOHAUPT CO., 816 West National Ave. — Tel.: Mitchell 3110. MANDELKER J. & Son., 706 So. 5th St. — Tel.: Mitchell 4100. Prem' PRASSER FURNITURE CO., 838 W. National Ave. — Tel.: MI 1661. Preinog in drva CHAPMAN FRANK, 3C47 South Lo-gan Ave. — Tel.: SHeridan 4950. MRS. GORISHEK J. in SIN, 733 W. Virginia St. — Tel.: BRoadway 2879 NATIONAL COAL & SUPPLY CO. 1911 So. 80th St. — Tel.: GR 438o! PANCHE ORDANOFF & P. TODEFF 1034 So. 5th St. - Tel.: ORchard 8473 Soda voda, pivo in mehke pijače AREN Bewer. Co., (also Beer & Sprins Water Distr.), 232 W. Bruce; MA. 1152 CRYSTAL SODA WATER CO., 1417 W. Juneau Ave. — Tel.: MA.’ 0968. SANITARY SODA WATER CO. 1430 !3o. 69th st-^TeL: GReenfield 3630. 1 esar TesarJi inlc