Raziskovalne platforme Fakultete Zgodovina Proporcionalni Pametna celica za strojništvo superkriticne ekstrakcije potni ventili za peskanje Ljubljana www.miel.si ZAVORNE REŠITVE Vrhunske zavorne rešitve za traktorje, off-road vozila in prikolice z dvolinijskim sistemom, zasnovane in proizvedene v Sloveniji V zadnjem letu, v casu stare in nastajanja nove vlade, je zelo veliko govora o placah, dohodnini in davkih. Ocenjujem, da je to dobro. Pri nas se verjetno pre­malo zavedamo, da je davke treba placevati in kateri so pravicni in kateri oderuški davki. Ce imamo svojo državo, moramo imeti tudi davke in mislim, da je to vsem jasno. Spomnim se uciteljic v osnovni šoli, kako so se zgražale nad fevdalci, ki so za svoje potrebe od kmetov pobirali desetino njihovih pridelkov. Kako lepo bi bilo, ce bi tudi danes placevali le desetodsto­tni delež od svojih zaslužkov in prihodkov. Davek je financna ali drugacna obremenitev davko­placevalca (fizicne ali pravne osebe). Doloci, pred­piše in pobira ga država oz. njen funkcionalni ekvi­valent. Neplacevanje davka se zakonsko obravnava kot kaznivo dejanje. Država pobira davek kot splo­šno obvezno dajatev za kritje skupnih izdatkov javne uprave, kot so šolstvo, zdravstvo, kritje primanjkljaja v pokojninski blagajni itd. Po davcnem predmetu locimo vec vrst davkov: do-nosnina (davek na donos, kot je zemljiški davek, da­vek na dobicek, davek od stavb), dohodnina, pre­moženjski davek (davek na nepremicnine, stavbno zemljišce), davek na promet nepremicnin in davek na porabo (DDV). Od politikov pogosto slišimo, da mora biti davcna politika poštena za vse državljane. Nihce pa ne pove, kaj to pomeni. Ali to pomeni, da bi morali placevati vsi enake davke, ali tisti, ki zasluži vec, placa vec ali kako drugace? V Sloveniji je znano, da 20 odstotkov državljanov placa 80 odstotkov davkov. Ali je to pošteno? Po-dobno je drugod po svetu v razvitih državah. V politiki je stalna dilema, ali obdavciti delo ali pre­moženje? Trenutno je naše delo v primerjavi s svetom obdav-ceno v povprecju bolj kot drugje. Po podatkih OECD je bila povprecna davcna obremenitev plac pri nas v lanskem letu 43,6 odstotka. Povprecje v državah BESEDA UREDNIŠTVA Place, dohodnina, davki clanicah OECD pa je 34,6 odstotka. Najnovejša raz­iskava Taxing Wages 2020 kaže, da smo glede na osebni dohodek osma najbolj obdavcena država, ki so clanice OECD-ja. Zakaj so naše place obdavcene bolj kot drugje? Po podatkih Združenja Manager je v zadnjih petih letih Slovenijo zapustilo okoli 5 000 mladih izobra­ženih ljudi. To je strašen podatek, ki pa se v javnosti zanemarljivo obravnava. Pri takem podatku bi morali zazvoniti vsi zvonci v vseh uredništvih casopisov, na vseh ministrstvih in na celotni vladi, ki bi morala na­rediti nacrt, kako izseljevanje zaustaviti, prepreciti in kako mlade ljudi pridobiti nazaj. To so izobraženi lju­dje, v katere je ta država vlagala približno šestnajst let izobraževanja. To so prav gotovo najbolj talenti­rani in delovni ljudje. Z izgubo takih ljudi ne bomo zviševali standarda in bomo še zaostajali za razvitim svetom. Ce želimo v naši državi obdržati najboljše znanstve­nike, profesorje, podjetnike, zdravnike, jih bomo mo-rali placati toliko kot v sosednjih državah. To pomeni, da bomo morali znižati davke na osebne place. To še posebno velja za tehnicni kader, ki skrbi za ra­zvoj podjetij in njihovo proizvodnjo. Ce takšen uspo­sobljen in prakticno izkušen kader zapusti naše pod-jetje in našo državo in se zaposli v tujem podjetju, mogoce celo v tujem podjetju, ki je našemu konku­renca, je škoda za našo državo dvakratna. Ali se tega naši politiki zavedajo? V zadnjih desetletjih se je po­kazalo, da so slovenski inženirji izjemno usposoblje­ni, da lahko konkurirajo inženirjem v najbolj razvitih državah. Ce bodo naša podjetja zaradi izgube ka­drov zacela nazadovati, bo škoda nenadomestljiva. Kje je treba pobrati davke, ce ne pri placah? Verje­tno sta še najmanj dva druga segmenta, za katera bi bilo smiselno zvišati davke. Prvi je kmetijska zemlja, predvsem gozd, in drugi dedišcina. Zakaj obdavciti zemljo oziroma gozd? V Sloveniji je skoraj 500 000 lastnikov gozdov. Ali ti lastniki za te gozdove ustre­zno skrbijo, jih ustrezno izkorišcajo? Verjetno ne. Po mojem mnenju vecina lastnikov gozdov v Sloveniji niti ne ve za meje svojega gozda, kaj šele, da bi zanj skrbela, ga gojila in ustrezno izkorišcala. Ce bi bil ta gozd minimalno obdavcen, bi se lastniki zelo hitro prebudili in poskrbeli za svojo lastnino. Drugo je dedišcina. Enkrat sem že zapisal. Ce danes nekdo v slovenskem podjetju želi zaslužiti bruto pla-co okoli 10 000 evrov, mora zelo ucinkovito in dobro delati. Od te place da polovico državi. Ce pa nekdo pri nas podeduje 10 000 evrov, državi ne da nic. To pomeni, da le delovni in sposobni ljudje vzdržujejo državo. Janez Tušek PPT commerce, d.o.o. Celovška cesta 334, 1210 Ljubljana – Šentvid tel. 01/ 514 23 54, fax 01/ 514 23 55, gsm 041 639 008 HIDRAVLIKA IN PROCESNA TEHNIKA e-mail: info@ppt-commerce.si PRODAJA • PROJEKTIRANJE • SERVIS www.ppt-commerce.si VSEBINA | DOGODKI • POROCILA • VESTI .............................................................................................................................. 162 | IN MEMORIAM .................................................................................................................... ............................................. 170, 175 | PREDSTAVITEV Tanja Potocnik Mesaric Fakulteta za strojništvo Unvierze v Ljubljani z raziskovalnimi platformami še bližje partnerjem iz gospodarstva in akademskega okolja ......................................................................................................................... 176 Nuša Jezeršek Superkriticna ekstrakcija skozi zgodovino .................................................................................................................... . 178 | NOVICE • ZANIMIVOSTI .................................................................................................................................................. 182 | BIONIKA Janez Škrlec Bionika vstopa v industrijo, avtomatizirane in robotizirane procese ................................................................... 188 | PROPORCIONALNI POTNI VENTILI Jan Bartolj, Ana Trajkovski, Franc Majdic Razvoj, izdelava in testiranje proporcionalnega potnega ventila, izdelanega s 3D-tiskanjem kovin in z uporabo topološke optimizacije ................................................................................................................... 190 | IZ PRAKSE ZA PRAKSO Miha Pipan, Niko Herakovic, Marjan Kelvišar, Simon Strnad Razvoj koncepta pametne celice za peskanje .............................................................................................................. 198 | AKTUALNO IZ INDUSTRIJE Paralelno prijemalo HPPF – ucinkovitost po nizki ceni (FESTO) ......................................................................... 202 Modularni valjcni transporterji (ELESA+GANTER) .................................................................................................... 203 Sesalne gume BGX proizvajalca PIAB (INOTEH) ....................................................................................................... 205 Koncna kontrola izdelkov s sistemom strojnega vida OMRON (Miel Elektronika) ....................................... 206 | NOVOSTI NA TRGU Visoko natancna vodila (ELESA+GANTER) .................................................................................................................. 208 Nov sistem za merjenje dolžine MPI-R10-RF z magnetnim senzorjem in radijskim prenosom podatkov (ELESA+GANTER) ............................................................................................................................................ 209 Novo tri-celjustno prijemalo serije HRC-07 za kolaborativne robote (INOTEH) ............................................. 210 PIAB: Novo prijemalo CPT (Cobot Palletizing Tool) omogoca izdajo vec palet na dan (INOTEH) .......... 211 PIAB je lansiral serijo ejektorjev VACUPLUS za aplikacije nizkega do srednjega dosega (INOTEH) ...... 212 Samozaporni vijaki – lockbolts (TUVAL) ........................................................................................................................ 213 | PODJETJA PREDSTAVLJAJO Sistemski merilni kabli za velike obdelovalne centre (HENNLICH) ............................................................................ 214 Omron A2W-sistem brezžicnih tipk za industrijo in logistiko (MIEL Elektronika) ................................................ 218 Zamenjava hladilnika tehnološke vode – življenjski cikel (OMEGA AIR) ................................................................. 220 Meritve za zeleni Prehod 24. 3. 2022, je v okviru 41. mednarodne konference o razvoju organizacijskih znanosti potekal dogodek Meritve za zeleni prehod v organizaciji Urada RS za meroslovje in Fakultete za organizacijske vede Kranj. V današnjem casu smo price hitrim spremembam, ki organizacije soocajo z razlicnimi izzivi, pri ce-mer meritve razlicnih parametrov postajajo vse pomembnejše za doseganje optimalnih rezultatov. Meritve so kljucni izziv tudi pri t. i. zelenem preho­du, ki je eden izmed poudarkov vladnega Nacrta za okrevanje in odpornost. Z letošnjim dogodkom, ki smo ga po dveh letih vir­tualne izvedbe konference ponovno izvedli v živo v Portorožu, smo želeli spodbuditi izvajalce meritev in njihove uporabnike k razmišljanju ter izmenjavi dobrih praks pri izvajanju nujno potrebnih meri­tev na podrocjih trajnostne mobilnosti, krožnega gospodarstva, obnovljivih virov energije in njihove ucinkovite rabe ter cistega in varnega okolja. V splošnem velja, da do uspehov vodijo poti, ki so vse prej kot enostavne, zato smo ljudje tisti, ki s svo­jim celostnim pristopom v izzivih ne išcemo težav, temvec priložnosti za ucinkovito doseganje ciljev. Tako smo se na dogodku s skrbno izbranimi preda­vatelji z razlicnih podrocij dotaknili: • trajnostnega razvoja, ki ni le naslednja velika stvar v razvoju merjenja, ampak je temelj zelene prihodnosti; • tocnih rezultatov, ki podpirajo zaupanje posa­meznikov v medicino, varnost prometa, pošte­ne nakupe in odgovornost do družbe, ki smo ji dolžni v vsakem trenutku dati pravilen rezultat; • napredka v elektromobilnosti, ki je nujen, ce že-limo doseci ambicije Pariškega sporazuma. Po-vezava med e-mobilnostjo in trajnostjo je jasna: vec rešitev za e-mobilnost uporabljamo, vecje je zmanjšanje CO2 in drugih toplogrednih plinov; • vizije tovarn prihodnosti v EU, ki podpira tranzi­cijo slovenske industrije na zelenem prehodu v industrijo 4.0. Z nami so svoja strokovna znanja in izkušnje nese-bicno delili: DOGODKI • POROCILA • VESTI 1. dr. Martin Furlan, vodja sektorja razvojnih sto­ritev MAHLE Electric Drives d. o. o.: »Pristopi, merilna tehnika in metode pri razvoju izdelkov za zeleno mobilnost«; 2. Tomaž Dostal, vodja inovacij Iskraemeco d. d.: »Napredne tehnologije merjenj in pametni štev­ci za zeleni energetski prehod«; 3. Anka Kavcic, razvojna inženirka LOTRIC Mero­slovje d. o. o.: »Uporaba klasicnih in naprednih metod strojnega vida v industriji«; 4. mag. Grega Kovacic, Urad RS za meroslovje, Sektor za fizikalna merjenja: »Merjenje elektric­ne energije na polnilnicah za elektricne avtomo-bile«; 5. doc. dr. Igor Kovac, v. d. direktor SRIP Tovarna prihodnosti, Institut Jožef Stefan: »SRIP Tovar­ne prihodnosti v viziji zelenega prehoda«. Dogodek se je zakljucil z vsebinsko bogato okro­glo mizo na temo Meroslovne priložnosti zelenega prehoda, na kateri so pod moderatorstvom dr. Ale-ša Hancica, direktorja TECOS-a, Razvojnega centra orodjarstva Slovenije, sodelovali: • Rok Kotnik, vodja kakovosti SIJ d. d., • Nina Meglic, vodja projektne pisarne SRIP Krožno gospodarstvo, Štajerska gospodarska zbornica, • Marko Lotric, generalni direktor LOTRIC Mero­slovje d. o. o., • doc. dr. Igor Kovac, v. d. direktor SRIP Tovarna prihodnosti, Institut Jožef Stefan, • dr. Samo Kopac, direktor Urada RS za meroslovje. Namen okrogle mize je bil cim bolj široko odpreti pogovor o aktualnih izzivih, s katerimi se udeležen­ci okrogle mize v dobi digitalizacije in zelene pri­hodnosti soocajo na podrocju meritev v raziskoval­nem in izobraževalnem okolju. Na okrogli mizi je tekla beseda o podnebnih spre­membah in degradaciji okolja, ki življenjsko ogro­žajo Evropo in svet. Da bi Evropa lahko premagala te izzive, bo evropski zeleni dogovor preoblikoval EU v sodobno, z viri gospodarno in konkurencno gospodarstvo. V luci tega morata gospodarstvo in celotna družba spreminjati svoje procese po­slovanja, delovanja, razmišljanja in življenja. Na tej poti sprememb pa so eden od kljucnih dejavnikov tudi tocne meritve, natancni merilni instrumenti, dodelane metode merjenja, primerljive in sledljive meritve itd. Zato so vsi sodelujoci vsak s svojega podrocja dela združevali in pisali zgodbo o med-sebojnem povezovanju, nadgrajevanju in razvoju novih projektov, ki bodo dejansko lahko pripeljali do skupnega cilja – ZELENE PRIHODNOSTI. Vsak posameznik pa bo lahko le »filozofiral« o želenem cilju brez rezultata. Mag. Dominika Rozonicnik, Urada RS za meroslovje dan varilne tehnike v dneh Mednarodnega industrijskega sejMa od 5. do 8. aPrila v Celju Po treh letih korone in zaprtja vecjega dela aktivnosti v državi je Celjski sejem ponov-no zaživel. V dneh od 5. do 8. aprila je potekal Mednarodni industrijski sejem, kjer se je predstavilo vec kot 350 razstavljavcev in 900 blagovnih znamk iz 30 držav. To so podatki, ki so zavidanja vredni. Vse pohvale gredo vodji projekta Katji Goršek in direk­torju Robertu Otorepcu. Prav on je pred zacetkom sejma zapisal: »Mednarodni industrijski sejem v Celju je v zadnjih nekaj letih prepricljivo postal najvecji in najpomembnejši bienalni sejem s podrocij strojegradnje, orodjar­stva, varjenja in rezanja v jugo­vzhodni Evropi, o cemer prica hitra rast števila obiskovalcev in razstavljavcev v zadnjih letih. Pri zadnji izvedbi sejma v letu 2019 smo beležili kar 25-odstotno rast obiskovalcev v primerjavi z letom 2017, go-stili pa smo razstavljav­ce iz 32 držav sveta, kar dodatno dokazuje, da gre za pomemben regionalni sejem. Ce želite posta-ti del naše uspešne zgodbe, vas vabimo, da si pravi cas zagotovi­te prostor za predstavitev vaše­ga podjetja. Sejem MIS namrec vsem, ki delujete v omenjenih panogah, predstavlja vec kot iz­jemno priložnost za najhitrejše in najcenejše pridobivanje kupcev iz celotne jugovzhodne Evrope in širše, za predstavitev novosti, za srecanje s kupci in za primerja­vo s konkurenti. V letu 2019 smo tako beležili 100-odstotno zase­denost vseh razstavnih površin. Zato pohitite, da ne zamudite priložnosti, ki je samo enkrat na vsaki dve leti.« Veliko njegovih napovedi se je uresnicilo v letošnjem aprilu, saj so z zadnjim sejmom dosegli re-zultate izpred koronskih casov. Takšen sejem predstavlja vsem, ki delujejo v teh panogah, vec kot izjemno priložnost za najhi­trejše in najcenejše pridobivanje kupcev iz celotne JV Evrope, za predstavitev novosti, za srecanje s kupci in za primerjavo s konku­renti. DOGODKI • POROCILA • VESTI V okviru sejma je bilo vec po­sebnih dogodkov, ki so jih po-leg sejemskih ljudi pomagala soustvariti podrocna in stano­vska združenja. Prav gotovo sta bila zelo pomembna dan varilne tehnike, ki je bil 6. aprila, in dan orodjarstva in vzdrževanja, ki je bil dan kasneje. Dan varilne tehnike je potekal v treh sklopih. Dopoldne je bilo strokovno posvetovanje o novo­stih na varilskem podrocju, oko­li poldneva je potekalo varilsko tekmovanje in popoldne je bila podelitev nagrade za življenjsko delo in nagrad varilcem ter dru­žabno srecanje. Organizatorja srecanja sta bila varilsko društvo Krško in varilsko društvo Maribor. Dolenjci so poskrbeli predvsem za organizacijo posvetovanja in kasneje druženja, Štajerci pa za varilsko tekmovanje. Tu gre obe-ma predsednikoma Tomažu Vu­hererju in Franciju Krošlju iskrena zahvala. Na posvetovanju je bilo predsta­vljenih dvanajst razlicnih refera­tov s podrocja spajanja materia­lov. Clanki so bili zbrani na osnovi recenzije clanov uredniškega od­bora. Predsednik je bil dr. Andrej Lešnjak, ki je vzorno organiziral in recenziral clanke. Vsi prispev­ki so iz industrijske prakse. V njih so prikazani rezultati, dobljeni z raziskavami, ki so podkrepljene z znanstvenimi metodami, kar pomeni, da slovenska varilska stroka sledi novostim v svetu. Pomeni pa tudi, da je slovenska varilska stroka na visokem stro­kovnem in znanstvenem nivoju in primerljiva s svetom. Predstavljeni clanki so bili raz­deljeni v tri sklope. Prvi sklop so bili materiali in varivost. Tu smo slišali predavanje z naslovom Napredne metode nadzora ob-locnega varjenja in navarjanja. Clanek so pripravili raziskovalci in znanstveniki iz Laboratorija za spajanje materialov s Fakul­tete za strojništvo v Ljubljani. V clanku so prikazali, kako je mo­goce spremljati kolicino vnesene toplotne energije v zvar, kako se prevaja toplota iz zvara v okoli-co in kako to vpliva na lastnost izdelanega vara. Ta raziskava je bila narejena s postopkom MAG/ MIG, ki se uporablja kot 3D-teh­nologija WAAMA (angl. Wire Arc Additive Manufacturinf). Zašcitni plini so pri vsakem varje­nju s taljenjem izjemnega pome­na. To je na posvetovanju razložil Peter Opaka. V clanku z naslo­vom Zašcitni plini pri varjenju kot orodje za optimizacijo varilnih procesov je podal osnovne fizi­kalne in kemicne znacilnosti vseh cistih plinov, ki jih uporabljamo pri varilnih procesih. Opisal je vec razlicnih plinskih mešanic, ki jih uporabljamo za varjenje razlicnih železnih in neželeznih kovin. V tretjem prispevku smo po­slušali predavanje o mehanskih preskusih toplotno vplivanih podrocij s pomocjo simuliranih preizkušancev. S posebno napra­vo so raziskovalci s Fakultete za strojništvo iz Maribora simulira­li termicni varilni ciklus in s tem dobili simulirano mikrostrukturo, iz katere so izdelali epruvete za preizkuse žilavosti. Varivost visokotrdnostnih nizko­legiranih konstrukcijskih jekel je bila zajeta v cetrtem prispevku prvega sklopa predavanj. Avtor­ji so bili iz SIJ Acronija in z obeh slovenskih fakultet za strojništvo. V njem je bila okvirno predstavlje-na tehnološka pot izdelave jekel z oznakama S690QL1 in S110QL in njihova varivost in varjenje. Prikazana sta dva razlicna zvar­na stika debeline 15 in 25 mm ter vrstni red polaganja varkov med varjenjem. Iz zvarnih spojev so bili izdelani vzorci za precni natezni preskus po standardu ISO in vzor­ci za preskus žilavosti ravno tako po standardu ISO. Poleg tega so bili iz zvarnih spojev izdelani ma-kroobrusi in preko njih izmerjena trdota po metodi Vickers. V drugem sklopu so bile obrav­navani varilni postopki, avtoma­tizacija in robotizacija. Prvi pre­davatelj je bil Klemen Pompe iz TKC-ja iz Ljubljane. Predstavil je laserske naprave, lasersko varje­nje in trende razvoja na tem po­drocju. Omenil je, da je razvoj la-serskih virov v svetu zelo hiter, da se danes uporabljajo za varjenje že piko laserji, da se vlakenski la-serji vedno pogosteje uporablja­jo in drugo. Poudaril je, da imajo vlakenski laserji mnogo višji izko­ristek energije kot klasicni laserji Nd:YAG ali laserji CO2. V drugi predstavitvi v drugem sklopu pa smo poslušali o ino­vativni rešitvi za vizualni pregled reaktorske glave RPVH. S tem je bil omogocen pregled tistega dela jedrske elektrarne, ki je za serviserje nevaren zaradi sevanja. Raziskavo so osnovali in izvedli raziskovalci podjetja NUMIP v Kr-škem. Tudi tretje predavanje v drugem sklopu je bilo posveceno laser-skemu varjenju. Prikazano je bilo varjenje dveh manjših zobnikov v celoto. Raziskovalci iz TKC-ja so razvili primerno tehnologijo la-serskega varjenja, ki zagotavlja dovolj trden spoj med dvema zobnikoma. Optimalni rezultati so bili doseženi z utripnim laser-skim varjenjem in s primernim dodajnim materialom. Varjenje z gnetenjem je bilo opi­sano in predstavljeno v cetrtem prispevku drugega sklopa. Razi­skava je bila narejena na realnem problemu slovenskega podjetja. V tretjem sklopu so bile pred­stavljene rešitve varilskih pro-blemov iz industrije. To so ciste prakticne aplikacije. Prvo pre­davanje je bilo posveceno pred­fabrikacijskemu varjenju cevnih sklopov. Predstavljeno je bilo socelno varjenje debelostenskih cevi iz avstenitnega nerjavnega jekla, kakršne se uporabljajo v jedrskih elektrarnah. Za varjenje sta bila uporabljena dva postop­ka. Za korenski varek postopek TIG in za polnilne varke posto­pek MAG/MIG. Pri vsakem varjenju se pojavijo manjše in vecje napake. Manjše napake so pogosto sprejemljive za uporabo, vecje pa nikakor ne. V vsakem primeru je dopustna velikost napake odvisna od vr­ste uporabe zvarnega spoja. Ce je možno, se lahko vecje napake popravijo in sanirajo, ce pa to ni možno, je treba izdelati popolno-ma nov zvarni spoj oziroma nov varjeni produkt. Na posvetovanju je bilo predstavljeno navodilo za sanacijo napak na zvarnih spojih na varjenih kontejnerjih. Prikaza­ni so bili zvarni stiki, nacin izde-lave in zvarni spoji. Podrobno je bila opisana kontrola varjenja s celotno organizacijsko shemo, ki je obicajna v varilskih podjetjih. Tudi v tem sklopu je bilo pred­stavljeno lasersko varjenje. Pri-mož Repnik je predstavil laser-sko varjenje na terenu oziroma mobilno lasersko varjenje. Prika­zal in opisal je nekatere primere, za katere je lasersko varjenje na terenu najbolj primerno. Tu gre za velika orodja za tlacno litje in za brizganje plastike, za valje in druge vecje strojne elemente, ka­terih transport je otežen ali celo nemogoc. Med dnevom je potekalo državno prvenstvo varilcev. Najprej so se ti preizkusili v teoreticnem pisnem preizkusu, nato pa še v praktic­nem varjenju v dveh razlicnih postopkih. Varili so po postopku MAG in po postopku TIG. Glavni organizator tekmovanja je bilo Društvo za varilno tehniko Mari-bor. Tekmovali so fantje in dekle­ta. Tekmovali so mladi varilci, ne­koliko starejši in tudi taki v letih. Prav ta pisanost tekmovalcev je popestrila celotni dogodek. Popoldne je bilo družabno sreca­nje, na katerem je bila podeljena nagrada za življenjsko delo na varilskem podrocju. To leto jo je dobil g. Anton Gros, ki je vse svo­je življenje posvetil varilski stroki. Naj tu ponovim, kar so na popol­danski prireditvi povedali drugi, da je bil glavni namen dneva va­rilstva z razstavnim in spremlja­jocim strokovnim programom tudi javno poudarjanje pomemb­nosti te panoge, saj prakticno ni vec izdelka, ki ne bi bil na tak ali drugacen nacin varjen. Prav tako je bil namen mladim prikazati poklic varilca kot ustvarjalen in zahteven ter tudi dobro placan. V Sloveniji mocno primanjkuje varilcev. »Dan varilne tehnike je najvecja strokovna prireditev s podrocja varjenja v Sloveniji in je zelo pomembna za ohranjanje in pa za razvoj varilske stroke. Treba je vedeti, da je varjenje zelo po­membna panoga v slovenski in-dustriji. Ogromno izdelkov se iz­dela z varjenjem. Zato so tovrstna srecanja izrednega pomena za to podrocje,« je dejal Dr. Andrej Lešnjak, predsednik uredniškega odbora Dneva varilne tehnike. Ob slovesnosti podelitve priznanj in nagrad je izvršni direktor Celj­skega sejma mag. Robert Otore­pec nagovoril vse prisotne: »Zelo me veseli, da smo se po triletni pavzi ponovno zbrali na Dnevu varilne tehnike, ki je postal se­stavni del sejma MIS.