„Gorlea" izhaja vsaki torek in loboto. Ako pade na ta dneva praznik, dan poprej. Drednlšfrvo se nahaja v „Narodni TisUarni", alica Vetturini St. 9, kamor je naslavljati pisma. Stfrankirana pisma se ne sprejemajo, enako se ne avažujejo pisma brez podpisa. ftokopiKi dopisov se ne vrača) ° GORICA TELEFON it. 201. .tiortra" stane na ieto 1Ü K, za pol let» b K, za četrt leta 250. tlpraviiištvo se nahaja v „Narodni Tiskarm'1 ulica Vetturini St. 9. La oglase se plačuje od čveterostulpne petit vrste po 14 vin.. za večkratni natis primeren popust. PoHamezn« atevilhe stanejo 8 vin. in se prodajajo v raznih goriških trafikah St. 42. V Gorici, v soboto dne 25. maja 1912. Leto XIII. Krvavi šlr^jk v Bu- dimpeštL Opozicij:» v ojfeki poslanski zbor- nici je v doscgo svöjjega nainena, naj se nanireč uvedc spjdšna volilna pravica, alannirala budimpeštansko delavstvo, ki naj bi z generainim štrajkom izvršilo pritisk na vlado, naj se ista vendar eu- krat prime rcševanja tega vprašenja. Generaini štrajk je bil napovedan za četrtek. Üelavstvo se je imelo zbrati ob 10. uri pred parlaincntoin, da tarn de- monstrira. Že v ranih jutranjih urah so se zbrali delavei v predniestjih in v večjili trumali korakali proti mestu. Po- licija se jim je na več krajih postavila nasproti, a doknzalo se je, da ne more biti kos svoji nalogi. Veliki trg pred parlamentom je bi! že na vse rano poln polieije in vojaštva peš in na konju. Kordon okolu parla- menta ni pustil nikogar v poslopje, ki se ni mogel izkazati. Vstop je bil do- voljen le poslancem in časnikarjem. Poliuja je zaprla vse dohode v trg. Kljub temu, da so se tudi v oddaljencj- ših mestnih delih odredile varnostne od- redbe, je množica prispela do trga in tarn poskušala prodreti polieijski kor- don. Le z največjim naporom in težavo je polieija odvrnila množico od parla- meta, v katerem se je vršila seja poslan- ske zbornice. Prvi spopadi med demonstranti na eni strani in polieijo ter vojaštvom na drugi strani se je vršil na trgu svobo- de. Polieija je razganjala demonstrante in je vporabljala orožje; pri tem je bilo več oseb ranjenih. Množica sc je sieei- razsla, a se je vedno zopet zbirala. Po- roča se, da je polieija morala desetkrat trg izprazniti. Medtem so se vršile na drugih kra- jih mesta krvavi spopadi med vojašt- vom in polieijo in demonstranti. Pe- monstrantje so na raznih poslopjih raz- bili šipe. Tako so skoro vse Sipe avstro- ogrske banke razbite in le močni voja- ški oddelki so zamogli prepreeiti, da demonstrantje niso ulornastili v poslop- je in morebiti tudi poropali, kar je bilo v njeni. Kno zastavljalnico so popolnom« razdjali ter odnesli mnogo zastavljeniti stvari. Uredništvu in upravništvu -»Nü- ues-Pester-Journala« so tudi razbili več šip. Culi so se klici «Zivela revolu- eija!« Na vce krajih so demonstrantje po- diiali plinova svetilke t er zažgali iz- puhteei plin. Tudi elektičnim svetilkani niso pnzanesli ter so jih mnogo razbili. Bati se je bilo, da bo Budimpesta ponoci brez razsvetljave, kar bi gotovo pospe- ševalo tolovajstva v takih slučajih se- med demonstrante uinesajoeih mestnih pchajačev. Tranivajski usluzbenci niso štraj- kali. Zato je množiea napadala vozeče tramvajskc vozove s kamenjem, razbila sipe in prevrnila več vozov. Okolo 30u tramvajskih vozov je ostalo na cesti. Napravili so na enem mestu tudi ban- kado. Demonstrantje in polieija so na vee mestih streljali in tudi posledice niso izostale. Štrajkalo je okoli 50.000 delavcev. Računa sc, da je to le polovica budim- peštanskega delavstva — general ni štrajk se je torej ponesrečil. Zjutraj kakor tudi popoludne so bilc budimpeštanske uliee pozorišče najkr- vavejsih eestnili bojev med delavsko maso in oboroženo silo. Ko je delavstvo izvedelo o prvih žr- tvah, je nastala v njegovih vrstah taka podivjanost, da se ni zmenilo ako jih pade še nekaj. Na vee krajih (poroča se da na 30.) so demonstrantje zažgali poslopja. Po- žarno brambo niso pustili do gorečih poslopij. Kričanje, streljanje, atake kavalerl- je — vse to je trajalo pozno v noč. Vojaštvo in polieija je bilo do zad- njega moža konsignirano. — Žrtev je bilo 15 mrtih in 180 ranjenih. Izvršilo se je 300 aretaeij. Kljub vsem nemirom pa se je vrši- la v poslanski zbornici seja. Ko je neki poslanec opozieije zahteval zaključek seje, je predsednik Tisza cinično odgo- voril, da zborniea ni nikak dobrodelen odsek. Naj teče kri, kolikor hoee, to ne snie ovirati zborniee v njenein delova- nju. Velik krik in hrušč je na te besede nastal na strani opozieije, medtem ko je vladna večina vse mirno poslušala. Po noči so demonstrantje na vee krajih zazgaü nianiše hiše. Vojaštvo jc prcnočevalo na prostem, po mestnih tr- gih, ulicah in v raznih važnejših poslop- jih. - Yceraj zjutraj je polieija in voiašt- vo zastražilo vse proge tramvaja in tudi že)< zniee do 30 km izven mesta. Po no- či je prišio v ßudimpesto nekaj voja- štva iz drugih garnizij. Pred parlamentom se je vojaštvo p^mnozilo. Delavstvo je včeraj zopet pričelo svoje delo. Le na nekaterih podjetjih ie bilo z lepaki oznanjeno, da do 15. julija ne bo dela za njih. Zato so se zopet zbiali in pričeli svoie vandalično delo. P'xirli so plinove svetilke ter zazgaü izpuhteči plin. Lstavili so tramvajske vozove, jih prebrnili ter razdejali. -- Trainvajski tir so na več mestih iztrga- li. \ ozove na cesti so ustavljali ter njin blago zažgali. Tudi v euo cerkev so udrli demon- strantje, kjer se je ravno vršila služba božja, ter izstrelili svoie revolverje. Spopadi od eetrtka so se ponovili. Pri teh je bilo 7 ubitih in 167 ranjenih. 5S ranjencev je v smrtni nevarnosti. Dogodki, ki so se vršili v četrtek v Budimpešti so našli odmeva tudi po drugih ogrskih mestih, tako v Temesva- ru, v Aradu, v Szegedinu, v Debreczi- nu, Yelikem Yarazdinu itd. Povsod so se vršili spopadi med polieijo in demon- stranti. Ysi ti dogodki so govoreei dokazi, da ogrska vlada ne zna svoje naloge iz- polnjevati. Trebalo bi energičnejših in bolj resnih oseb, ki bi zamogle prepre- eiti prelivanje krvi nedolžnih žrtev. Bu- dimpeštanske dogodke obsojajo vsi kul- turni narodi. Vladni koinisar za Hrvaško ni bi! potreben, kakor so tudi ne-Hrvatje pri- znali. Pač pa Ogrska potrebuje inoža, ki bi z enakimi pooblastili. kakor jih ima Cuvaj, ter z enakimi sredstvi, kakor jih on uporablja, napravil mir in red. Ra- dovedni smo, ee se v tem pogledu kaj ukrene! Sklep šolskega leta na obrfno-nadaljevalni soli v „Solskemu domuu* (Konec.) Neredneinu obiskovanju sole je na]-- vee krivo zastarelo nacelo, katega se držijo nekateri ljudje, češ: »Nisi za uče- nje, ureš pa v rokodelstvo.« Ali danda- nes je drugače. Sedaj velja načelo: -Ho- češ rokodelec biti, moras pridno se uči- ti!'<, ako ne, postaneš skazimojster. Pa tudi lahkomiseljna mladina se ogiblje učenja. Najvcč krivde k slabiin vspe- hom se pa laliko pripisuje onim moj- strom, ki so tako kratkovidni. da ne spoznajo, da je sola ravno tisti motor, kl n.'ipeljuje vajenca h mislieniu, h razumu, k delu, toenosti. redu, potrebni urnosti, in spretnosti, ki io potrebuje vsak roko- delec. Toliko od strani učencev kolikor od strani gg. moistrov, se mora v tem pogledu obrniti na bolje. Kakor so se odstraniie v drugih deželah. kjer ob- stoje že nad 30 let obrtne sole, vse za- preke pravega napredka, upainio, da se bode to tudi nam posrečilo. Slednjič je g. poročevalee opozoril navzoče na lepo napredovanje sole ter navcdel v dokaz, da se je za to leto vpi- salo 28 učeneev več nego za prejšnje šolsko leto: da je bilo ob koncu leta 14 učencev več v šoli kot laiii: da je bilo 22 učencev več iz mesta, iz dežele pa le 2 vee kot lani: da se je vpisalo za to sol. leto 98 rednih in le 74 nedeljskih učen- cev, medtem ko lani 70 oziroma 74 in da je splošni napredek v soli od leta do leta boljši, Od vpisanih učencev se je uvrstilo: v pripravljalni tečaj 52 rednih, 13 ne- deljskih; v I. razred 32 rednih 29 ne- deljskih; v II. razred 14 rednih in 32 nedeljskih — skupaj 98 rednih. • 74 ne- deljskih — 172 ueeneev. Koncem leta je bilo 72 rednih, 52 nedeljskih = 124 u- eeneev. Ti so napredovali prav dobro: 7 rednih, 5 nedeljskih; hvalno: \b red- nih, 11 nedeljskih; povoljno: 24 rednih, 28 nedeljskih; zadostno: 4 redni. 3 ne- deljski; nezadostno: 14 rednih, 1 nede- Socialni demokraL Češkl: J. Ježek. '(Dalje.) Zato je vaša dolžnost vseh, prepri- enti delav'je. da sedanja državna in dru- štvena uredba, je vzrok naše bede, na- šega trpljenja naše sužiiosti, in to nas tudi zavira v napredku. V tem zmislu morate delati povsodi, bodisi v delavniei pri delu, ali v gostilni. pri zabavi, iz kratka povsod. Ljudstvo mora biti eelo naše z dušo in telesom, nihee drug ga ne sine vladati, nego mi. D(;kler bodo imelidrugi stanovi: duhov- ščina, uradništvo, plemstvo tudi le skromni upliv na ljudstvo, ne doseze- mo nič. Posebno je treba oslabiti zlomiti in uničiti upliv moč duhovšeine na ljud- stvo; to pa izvedemo le stem, ce bode- mo Ijudem razlagali, kako je katoliška duhovščina po vsem svetu vselej na- sprotovalaoniiki in svobodi, kako je gle- dala z vsemi sredstvi vzdržati ljudstvo v temoti in praznoverju, in kako se jc posebno pri nas kazala neprijazna na- pram narodnim prizadevanjem. Spom- nite se le husitske vojske:::), Bele gore s tridesetletuo vojsko. Naposled nam je treba pridobiti nila- dino, rnlajse delavstvo in študente. Te pridobite lahko z našim geslom: Pro- stost! Prostost v vedenju, zabavi, lju- bezni. Po eem pa hrepeni mladež bolj, nego prav po popolni prostosti? V tu- kajšnjem niestujeveliko študentov, gini- nazijeev, realeev in ueiteljskih kaudida- tcv: z mnogimi ste znaui in se shajate ž njimi; nekateri eelo bivajo pri vas, ali so pri vas na hraui. Tcdaj imate najlep- šo priložnost, da jih pridobite za našo sveto stvar, in ko stopijo enkrat ti v življenje, bodo naši izdatni podporuiki. »Slava! Na zdar!« Ko je nehal govoriti drugi agitator, pozove predsednik shoda pleskar Siniek navzoče: ee želi še kdo kaj govoriti, *) Rržkone so Matolki itd. boji vzor Husitov I. 1422 pod Koributom, ki so vrgli 200U sodov guoja v Karlätajn, kjer je bil zbral Krai IV. veliko umetnin. A zmagali niso z vandalskim počotjem ! Primeri besno rohuenje protiverskih listnv itd. Koributi — ne boste zmagali; prazna vaša vzte- klfdt, »Momusi !« naj kar stopi na oder in pove brez oko- lisajev, kar ima ua sreu. Mojster Kremlieka je bil prišel na- lasč na shod, in je poslušal z oeitno ne- voljo hvastanje obeli govornikov. Že po prveni govoru se je hotel oglasiti k be- sedi, ali njegov sosed Fiala mu je branil, kolikor je mogel. Ali po poslednjih bese- dah Matolkovih se ni dal vee zadržati in stopil je uaglo ua uprav izprazujem oder. In jel je govoriti: »Prijatelji! Sodrugi! Oprostite, da popiimen besedo. lem, ki me do zraj ne poznajo, se prcdstavljam, da sem tu- kajšnji rojak, da sem presel nekaj latin- skih šol, potem sem se naueil dobro obrti in prevzel sem po očetu eevljarsko obrt. Sem tudi obrtnik-delavee, eden od vas, in želiin vsakemu, da bi se mu do- bro godilo. Tudi je znano mnogim od vas, da sem bil goree pristaš tukajšnje- ga soeialno-demokraškega društva«. »Bil je, ali ni vee. Sramota mu!« za- doni glas iz srede obeinstva, kjer so se- deli krajni soeialisti skupaj. »Pa, priznavam naravnost, da sem bil tak, in to___zaslepljen goreenik, ki so se mu pa za easa odprle oci.« »Aj, aj!« »Od srea rad bi privošeil vsakemu od vas, prijatelji, ta nadlikani raj, ki vain ga hoeejo pripraviti socialni detnokrati: ali prepriean sem, da te »Dunajiee« ni- koli ne dozorijo. (lovoriin odkritosreno brez praznih fraz (rečeuic) in mi je za- res žal. da hoeejo s tako neeednimi sredstvi doseei zaželeni blagor delav- cev. huani v mislih predvsem zadnje sredstvo, ki se je tu ponujalo: zapelje- vanje mladine! Torej vi očetje imate bi- ti zapeljivci lastnih in ptujih otrok. Kmet in koear z dežele, ali rokodelec — ka- koršni ste vi —- vain je zaupal svojega otroka v skrbno vzgojo, in vi bi imeli to vest, zapeljati ga na krivo pot? Za tako slabega, podlega, nizkotnega ne- niam nobenega ou va.<( (Izvrstno!) »O prosim, oglasi se Motolka, »to nismo tako mislili, to ste slabo razu- meli, govoril sem le o prostosti in nič več.« (Dalje pride.) / Ijski; ncklasifikovanih je bilo: 7 rednih in 4 nedeljski. Doseglo je smoter 79' < in le 2V < je zaostalo. V spodbujc je iiilo ohdarovanih 35 učencev, in sicer se šestili 26 in s hra- nilno knjižico naslovljeno na ueeneevo ime, v kateri jc vpisan zncsek 10 14 K sledeči: Bartol Ivan, brivec Gorica, Šuligoj Rihard, urar Gorica, Bregant Anton, zidar Gorica, Petrtot Leopold. trgovec Gorica, Vizintin Just, klesar d. Vertojba, Žbogar Anton, mizar Gorica, Ravčar Andr.. mizar (iorica, Bavčar Andr., mizar Sclo, Černigoj Fran, zidar Dobravlje, Lipovž Ciril mizar Selo, Furlan Alojz, ključavničar Gorica, Cu- bej Jožef, mizar Ajševica, Ipavec Ant., ključavničar Plave, Kovačič Maks, tr- govec Gorica, Podberšič Jožef, zidar Lt. Andrež, Kastelic Robert. Kavšea Rafael in Lokar Fran, vsi melianiki iz $turij, Lokar Anton, mehaniker Loka- vec, Bizjak Madimir, zidar Skrilje. Lu- knian Ambrož, zidar na Vogerskem, Persic Alojz, zidar v Sempasu, Rijavec Alojz, zidar Kamnje, Bucik Henrik, kro- jač Gorica, Gorkic Just, zidar na Grci- ni, Makue Franc, ključavniear Kron- bcrg, Faganelj Alojz, zidar d. Yertojba. Frančeškin Jožef, mehaniker Selo, Gle- ščie Fran, zidar g. Vertojba, Nardin Al.. zidar d. Vertojba, Podberšič Ivan, zidar d. Vertojba, Reščič Jožef, zidar Št. Pe- ter, Vižin Ivan, mizar Oorica. Pišoi Ivan, mizar Selc, Marušič Ciril, zidar Lokvica. — G. voditelj zahvalivši sc navzoči gospodi pozove ueence, da v zahvalo vskliknejo trikrat »živio!« pre- svitlemu cesarju. Ueenei so se odzvali pozivu ter so odpeli cesarsko pesem. Učenci so nato prejeli spričevala cziroma izkaze; gospoda pa si je ogle- dala razstavo. Izdelki uceneev so bili razstavljeni v eni šolski sobi, ob stenah risarije pri- pravljavnega razreda — na mizah pa pisanke, spisovnice in raeunice tega razreda, kakor tudi zvezki iz računstva in obrtnega spisja I. razreda. V drugi s. sobi so bile prostoročne in geometrične risarije I. razreda, pa različni trgovski, rokodelski računi in spisi, spadajoči v obrtno stroko. V risarski dvorani ob stenah in na 14 mizah so bile razpoložene strokovne risarije učencev II. razreda. Da bi opisovali izložene izdelke, pac se nam ne zdi potrebno, ker tak popis bi pač čitatelje malo zanimal, brez da bi imeli sami pred očmi predmete. Pozoren obiskovalec se je pač la- hko sam prepričal, kako so učenci na- predovali v risanju. Videl je razliko pi- vih rizb v ris. zvezkih pripravljavnega razreda, ki so četudi priproste, vender še okorno izdelane, proti onim visečih na stenah, izdelane proti koncu š. leta. Tako tudi v drugi sobi, kjer so bile raz- stavljene rizbe I. razreda predstavljajo- če poeetne vaje geometrijskega in pro- storočnega risanja; a v 3. sobi pa točno in cedno izdelane strokovne rizbe, ker je vsak učenec risal predmete svojega ro-.iodelstva. Tako je obiskovalec tudi lahko opa- zil lep napredek v računstvu. Od eno- stavnih vaj osnovnih računskih opera- cij se je pouk razvil v bolj komplieirane račune. Sestavljanje faktur se je pouče- valo, kakor tudi naprava kalkulacij in enostavno knjigovodstvo, kar je vsake- inu rokodelcu brezpogojno potrebno. — Na razloženih spisovnicah, na prosnjali na razne oblastnije in na vsch mogočui obrtnih spisih, ki jih rabi dandanes (?- brtnik, si spoznal napredek učencev v obrtnem spisju. V obče je bila razstava poučljiva za vsakogar in mojstri bi mo- rali posvetiti več pozornosti temu zavo- ''clu, ki ima edini namen s smotrcnim po- ukom pripomoči bodočim slovenskim trgovcem in obrtnikom do boljših dm. Dal Bog, da bi se naše želje v polni meri izpolnile! Dopisi. Gorica. (2 5 1 e t n i c a g o r i š k e- g a S o k o 1 a.) Ako društvo obhaja ee- trtstoletnico svoiesra ohstankn. svniih bojev in vspehov, sme pač vsakdo opra- vičeno pričakovati, da bo cini eastneje proslavilo ta svoj velepomembeii dan. Odkrito rečeno tudi mi smo pricakova'i, da se bo izkazal goriški Sokol takega, za kakorsnega se izdaja od svojega ob- stanka sem, namreč za edinega predsta- vitelja prave narodne misli, napredka in neustrašenosti. Pa smo se vrezali! Ne govorili bi sploh o zmasilu te veselice, ki ne bi delala časti iiiti najzadnji gor- ski vasici, toda ugled in ponos goriškiii mestnih Slovcncev zahtevata. da se pri- bije ta skaudal. Na z deskami ograjeni senožeti L. dr. Treo-ta, tik pokopališke ceste se Jc višila v nedeljo sokolska veselica. Ob napovedani uri zaeela se je telovadba ob skrajno pičli vdeležbi gledalcev.Yen- dar k sreei ni treba biti nikoinur žal, da je zamudil to priliko, kajti telovadilo sc ni kakor poroča v št. 58. »Soča« menda sain dičui starosta Sokola »ne uzonio, ne prav dobro, arnpak komaj dobro, ta- ko da bi bilo z ozirom na telovadbo se marsikaj želeti.« Nastopili so samo telo- vadci goriškega Sokola takozvani ever goriškega sokolstva. pa taka polomija. Naj le še očitajo drugiin zveranje, jim vže posvetinio! Toda eno se jim morn pustiti, korajžo imajo Sokoli. Ne samo. da si ni riiliee upal obleči rudeče srajce, ampak sramujejö se menda tudi že naše narodne trobojnice, kajti na celem ob- sežnem veseličnem prostoru je nisi opa- zil in da si jo iskal s povečalnim ste- klom. Seveda je znak oinike, ako inu> človek skrajno obzirnost napram svojim gostom in gostje so bili, kakor dopis- nik »Soee« sam konštatira, »mnogi lta- lijani in nekoliko Nemcev, katerim ie prireditev tudi ugajala.« Mi tudi kar nie ne dvomimo, da jim je ugajalo, kajti ta- ko pasje ponižnih Slovencev kot so bili v nedeljo Sokoli se ne najde z lepa v Gorici. Omeniti treba še, da so se blagajne ob 6. uri zaprle ter da je kojščanska gotiba s svojimi mičnimi trobili in baj- nokrasnimi komadi zvabila vso tisto znano laško fakinažo na desetkrajcar- ski pies, bolje »kason«. Oj Ti srečni >'kason«, ko so Te pregnali že iz vseli zaduhlih beznic, zatekel si se pod jake peruti ponosnega Sokola, a on Te ne- guje in Te hoče negovati kot svojega prvega miljenca, saj to nese. Ako še na- vederno, da se je točilo kot lug mrzlo Dreherjevo pivo, pristno štajersko vin<; iz Bruka ob Muri, da so skrbeli za ute- ho lakote različni laški branjevci kakor znani »kolasuš per i biei fruš« in drug!, ter za duševni vžitek predstava marijo- net, smo zadostili svoji objektivni po ročevalski dolžnosti. Zarcs predstavitelj prave narodne misli, napredka in neustrašenosti si Ti, oj goriški Sokol! Na zdar! X. Iz anhovske županije, 24. maja. Izv. dop. — (Ali so naša pokopališča občin • ska ali cerkvena?) To zanimivo vpra- šanje zasluži, da je pobliže razmotrimo. V anhovski županiji imamo tri duhov- nije: Goranjepoljsko, plavsko in zapo- toško. Vsaka ima svoje pokopališče: prvo je ob strani eerkve med hišami v Goranjempolju; drugo je bilo do lam okoli cerkvice Sv. Ahacija v Prelesju in zadnje je pod cerkvico Sv. Gabrijela v Zapotoku. Vsa tri stara pokopališča so vknjižena na imena dotičnih cerkva in do sedaj so jih vedno vzdrževale (ali zanernarjüle) dotične cerkvene občine. Meje goranjepoljske cerkvene ob- čine se krijejo popolnoma z onimi davč- ne občine anhovske. Plavska in zapo- toška duhovnija pa ležita obe v obsegu davčne občine plavske, a zapotoški pn- i:ada še selišče Debenje v davčni občini Ukanje s svojimi tremi kmetijami. Vse druge vasi ukanjskega katastra imajo svcje pokopališče v Marijinem Celju v davcni občini kanalska Idrija, torej v kanalski županiji. —- V Marijinem Celju so si pred menda 15 leti napravili novo, prostorno, dostojno pokopališče, ki za- došča vsem zdravstvenim zahtevam. I )elo je vodil cerkveno-skladovm odbor in v založbo dotične potrebščinc v<: nri-stipwili nliflnrenii i'prkvpiip nhri- ne, ki sega v tri županije: kanulsko ajb- sko in anhovsko, po določilih deželne postave z dne 29. novembra 1863. Novo |)okopališče se je vknjižilo na ime cerk- vene občine, kakor je bilo poprej vknji- ženo staro. Lani so razširili plavsko pokopali- šce in občinski zastop je za delno založ- bo dotičuih stroskov preskrbel v pre- i:darku da\čne občine Plave, pa tako, da je vanj postavil za leto 1911 K 700 in za I. 1)12 K 1000 — a enaka zneska tudi za zapotoško pokopališče, ki je tudi zelo potrebno korenite poprave. Proti pre- udarku za lansko leto pa so nekateri za~ potoški posestniki vložili utok, katere- inu je deželni odbor ugodil, razsodivši tako-le: »Znesek 2000 K za popravo ob- činskih pokopališč v Plavah in Zapoto- ku spada v proračun skupiiih potrcb- ščin, kajti zdravstvene zadeve spadajo na breme celokupne krajevne občine p»> § 27. občinskega reda in pokopališča sc racunajo k zdravstvenim napravani ob- čine.« Pokorivši se tej razsodbi je občin- ski zastop v zahtevanem zmislu spre- menil preudarke in je ob enem sklenil, da se ima v poravnavo stroškov za raz- širjeno pokopališče v Prelesju, za koli- kor bi se ti stroški ne pokrili z nalože- nimi dokladami zajeti posojilo na račun cele županije. Ta razsodba pa je vzbu- dila odločen odpor med Ükanjci, kate- rim seveda ne more biti prav, da bi mo- iali prispevati'letos in v prihodnjih letili v založbo stroškov za potrebne popra- ve, razširjave in preložbe piavskega, zapotoškega in goranjepoljskega poko- pališča, dočim so oni vže v polni rneri in z občutljivimi žrtvami izpolnili svojo dolžnost glede svojega pokopališča v Marijinem Celju. V svojem utoku so se Ukanjci po- stavili na stališče, da so vsa tri v an- hovski županiji ležeča pokopališča cer- kvena, kakor je Marijino celjsko cei- kveno ali konfesiisko in da ni možno na pravičnejši podlagi vrediti dotično kon- kurencijo, — nego da ohrani tudi za na- prej vsaka cerkvena občina skrb zt\ vzdrževanje svojega pokopališča, kakor jo je imela do sedaj. Kako utemeliujejo Ukanjci to svoje naziranje, o tem pri- hodnjič. Št. Ferjan. Naša občina ima sedaj entga kapoliberalca manj. V torek ve- čer je namreč prepeljalo c. kr. orožnl- štvo tukajšnjegagostilničarjaFranca Li- pica v zapore, ker je osumljen, da je zlo- rabljal svojo 8 let staro pastorko. Libe- r« Ini stebri se tedaj podirajo v občini na vseh koncih in krajih. S to aretacijo so izgubili naši libeialci svojega glav- nega govornika s shodov za časa žu- panstvenih volitev. Kjer je sklical Klanj- šček kak shod, tarn je nastopil Lipic kot glavni govornik in se z vso svojo zgo- vornostjo potegoval za Klanjščeka. Pa so taki častili lebralci svojega Fran- ceta. Njegova gostilna je bila njih sha- jnlišče in le malokedaj je šel mimo nje kak naših pristašev, da bi se ne bilo za njim čukalo. Pri števerjanskem »So- k( lskem društvu« je imel France baje precej visoko šaržo. Njegovo sokolsko sree pa ni nehalo biti vneto za sokolske visoke cilje še po razpadu števerjanske- ga Sokola. Dan pred aretacijo je pri na- šern županstvu prosil dovoljenja, da smtjo kojščanski Sokoli prirediti pri rjein veselico in pies. Dobrih 24 ur po- tem je bil pa zastopnik kojščanskega Sckola aretiran. Cudn.o pri vsem tem je to, da ne v*= j'Soca« o tej stvari ničesar povedati. Saj se nien steferjanski dopisnik nava- dn(- oglasi za vsako malenkost, i ,o po- rcčevalec vzemi pcro v roko, pa za- pisi nekoliko vrst o fridolinstvu lesbit- stvu itd., do bodo »Sočini« čitatelji ve- deli, kako grozno čisto je vsc v vaših vi stah. Pa poreče morda »Soča«, da so temu krive Marijinc družbe in kato- liška organizacija. Morda bo tudi pisala, da jc bil Lipic klerikalec. Pri njej je vsc tnogoce. Sovodnje. »Sodrugi« odgovarjajo »CioriL'ia St. 39. na donis iz Sovodeni in siter v »Zarji« od niinule sobote -- seveda po svoje. Zmirjajo njim neljubo osebo. Ni olikano! Tako ne delajo pravt diniokrati. Sicer ni zainere! Kjer se vi- no preveč mesa z možgani, ni vsc čisto, kar pride iz njih. To potrdi tudi Cotič. Nihčc jih ni vpraša! nie o organizaciji. Tudi o plcsu nc. Ker pa so zašli v rečt. o katerih so »dobrou podkovani, ponu- j'ani 50 K nagrade, če dokažejo, da ho- di podpisani plesat na italijansko mejo, kakor oni v »Zarji« trdijo. Če tega nc dekazete, niste pravi demokrati! »Sodrugu« Cotiču par besed. Pod- pišeni z obenia rokama to, kar je »Go- riai« pisala o shodu S. L. S. Cotiču smo odgovorili na shodu. Trikrat je govoril nercsnico. Javiio — kot iircdsed- nik shoda -— semt , rikrat konstatiral, da Cotič ne govori resnice.. Torej kdo je »Iažnjivi kljukec«?! Vsled tega je s Cotičem vsaka beseda odveč. Co pa hoeejo Cotič in »sodrugi« še nüdalje zmerjati in kazati neotesanost, svobodno jim. Jaz jim ne bom sledil. Da pa ne porečejo, da se bojim pritl z imenom na dan — evo me! Ludvik L u k e ž i č. Stanovišča nad Sedloin. (Požar.) V pondeljek dne 20. maja popoldne ob 2. je nastal v Stanoviščih h. St. 22 pri po- sestiiiku Francu Čebokli vulgo Gašpe- ricu ogenj, ki je tekom nekaj ur vpepelil vso liišo in gospodarska poslopja z vsem senom in drvmi. Le živino so re- šiii. Kot drugi predmet se je vnela hiša posestnika Franca Sabotič vulgo Pink list. 37, katere je pogorel samo en del. sosedna liisa st. 21 vdove Terezije Če- bokli - Korin je pa vsled gašenja silno p(»škodovana. Zažgali so baje otroci. V veliki nevarnosti je bila vsa vas, toda prizadevanju navzočih se je posrečilo ogenj omejiti. Za hitro in točno pomoc gre hvala pridnim domačinom, ki so v naglici prisli na pomoč in donašali vo- do: posebno pa se je odlikoval tuji go- spod Alfred Vycichl, trgovec iz Dunaj- skega Novega Mesta, ki je na lastne stroške s domačim g. vikarjem pripeljal brizgalno iz Sedla na lice nesreče ter do gospodje orožniki iz Breginja in vojaki iz posadke iz Logov in Breginja pod vod- stvoni g. častnika Ringl so bili takoj na mestu in ves čas neumonio delali, da se je požar omejil. Zato bodi na tem me- stu vsem navedenim človekoljubom iz- reeena prisrena zahvala. Pogorelci so bill zavarovani le za manjše svote in so vsestranske pomoči nujno potrebni. Polilični pregled. Državni zbor. V torek je zbornica pričela raz- pravljati o drugem čitanju službene pragmatike državnih uslužbencev. To- zadevna vladna predloga se je v odse- ku nadrobnoprerešetala in je sklenil od- sek predlagati plenumu zbornice neka- tere sprerriembe. Vsled tega so nastale med vlado in parlamentarnimi stranka- mi diference, o katerih se je v minolih dneh v zbornici razpravljalo. Vlada ni nikakor pripravljena ugoditi vsem za- htevam odseka. V sredo je povzel k temu vprašanju besedo minister Heinold, ki zastopa o- bolelega ministerskega predsednika Stiirgkha. Rekel je, da vlada vsprejeina nekatere odsekove spremembe k- tej predlogi. Nekaterim spreiriembam pa mora odločno nasprotovati z ozirom na javne državne interese. Posebno se pro- tivi spi'emembi §§ 31 in 32, ki določujejo koalicijsko pravico uradnikov ter sploii njihovo izvenslnžbeno obnašanje. Mini- stes jc tudi odvračal očitanje, da hoče vlada zavlcči vprašanje. V četrtek se je nadaljevala debata o službeni praRmatiki. Govoril je dr. V e r s t o v š e k tri ure in sicer v slo- venskem jeziku. Nemški poslanci so skušali govornika motiti, česar pa ni dopustil predsednik zbornice. Dr. Ver- stovšek je končal svoj govor, ko so ga opozorili, da se namerava razpravljati o krvavih doeodkih v Budimuešti. Oglasil sc je k besecli socialist dr. Adler, ki je protestiral proti uporabi vo- jaštva in policije pri budimpcštanskili demonstracijali. Rekel je, da sc dajc- madžarski kliki oboroženo silo na ra?.- polago. V oeigled tern dejstvoin je za- hteval. naj sc sistirajo posvetovanja branibnega odseka. Podpredsednik P o g a č n i k je iz- javil, da so dogodki v Budimpešti obža- lovanja vredni, ali da zbornica niiiia no- bene inference pri uporabi oboroženc sile. Glede dclovanja brambnega odscka je pa izključno le stvar odseka, ee se imajo dela nadaljcvati ali ne. Prihodnja seja bo v čctrtek. Spreniemba niinisterstva. Miisterski predsednik grof Stiirgkh je, kakor že ziiano, obolel na očeh. Nje- gevo zdravstveno #stanje ni, kakor po- re čajo listi, bogve kako nevarno, ven- dar se siri vedno bolj govorica, da se grot Stiirgkh ne povrne več na svoje mesio. Ciovori se žc o spreniembi mini- sterstva, kakor o gotovi stvari. Neka- teri lioeejo vedeti, da bode novo niiiii- stcrstvo parlanientarno in iinenujejo st že imena novili niož. Pravijo nanircC, da vstopijo v niiiiistcrstvo, in sicer od poljskc strani naeelnik poliskega kluba Leo in poslanec Gorski, od nemškc stra- ni: dr. Sylvester in dr. Urban, kateri . Ziidnji bi prevze! finaneno niiiiistcrstvo, za uaslednika justičnega ininistra dr. Hechenburgerja imeniije sc clan gospo- ske zborice dr. (irabinayr, od češke strani bi stopila v niiiiistcrstvo dr. Fic- dier in elan gosposke zboniicc Vochai:- ka. naucni minister Mussarck bi pa o- stal, ravnotako doinobranski minister Georgi. Poljedelski minister bi postal knez Scliwarzenberg. Darovi. Za »Š o 1 s k i Do m«: je .došlo tiašemu upravništvu: Člaiii »Goriške sloveiiske čitalnice« 21 K mc- sto venca unirli gospej Avgusti Pirje- vec kot svoji zvesti in požrtvovahii ela- riu. — Mons. Josip Skočir 20 K. Srena livala! Domače in razne vesli. Smrtna kosa. Sinoei je umrla v Cioiiei, uliei Ponte Isonzo St. 45, gospa Cccilija Z a v r t a n i k roj. Kosič, tašča g. S. Premru, vodje »Ooriške Zvczec Pokoinica je bila izgledna krščanska mati in pridna gospodinja. Pogrcb se bo vršil jutri, na Binkošti, ob 3V2 uri pofj. Svetila ji večna luč! Preostalim žalujo- čim, posebno še g. S. Premrou naše is- kreno sožalje! Njega Prevzvišenost knez in nad- škof Frsnčišek dr. Sedej se je udeležil dne 17. t. m. pogreba škofa dr. Mayerja na Duanju. Pokojni škof dr. Mayer* je bil 1.1906 dre 25. marca v Gorici, ki je posvetil našega knezonadškofa. Delitev sv. birme. Naš prevzvišeni knezonadškof Borgia bo delil zakra- ment sv. birme Binkostni praznik okoli 11. ure v stolnici (po slovesni sv. maši), popoludne ob 5. uri istega dne v^cerkvi sv. Ignacija. Binkostni pondeljek ob 11. uri tudi v stolnici (po slovesni sv. rnasi), popoludne ob 5. rja v knezonadskofijski kapeli. Nadalje bo delil zakrament sv. birme vsaki dan do sobote v knezonad- skofijski kapeli ob 6:!/., uri zjutraj. Novi člani deželnega šolskega sveta. Za člane goriškega deželnega šolkegh sveta za prihodnjo šcstletno poslovno dobo je imenovai cesar goriškega pro- šta dr. Alojzija V a i d u 11 i, profesorja veronauka Hilarija Zorn, ravnatelja goriške realke Viktorija S lo p pl. C a- d u r b e r g a in ravnatelja goriškeg;< moškcga učiteljišča Viktorja Bcžek. Kaj pravijo kulturonosci? »II Cor- riere rriulano« pravi v št. 110 z dne 18. t. in., da so Slovenci sedanjega časa potomci Hunov, ki so pridivjali v te kraje v 5. stoletju po Kristusu. To je p«i res visoka italijaiiska znanost! Arabci v Tripolitaniji poznajo gotovo zgodovi- 110 boljše, ko »Corriere«. Dalje pišejo v isti številki, da Je Italija začela vojsko proti Turkom iii Arabceni z namenom, da razsiri k u 1- t u r o. To so »buhbole ehe non conta- no« — bo rekel stari Segati. Liberalna brezobraznost. Zadnja »Soča« drzno in seveda tudi bedasto napada »Goriško zvezo" .Nas puste ti r.apadi popolnoma hladne. Pribiti p.-. hočcnio, da nai)ada glasilo »protiklcri- kalnih elementov« na (ioriškcm tako važen in soliden gospodarski zavodrav- no v oneni trenutku, ko razni napred- njakarji in narodnjakarji molcdujejo in prosjačijo okoli pristašev naše stranke. da bi iili rcšili iz nesreče, v katero su jili pahniii liberalni dcnarni zavodi. Slovenska ljudska stranka bi rada p<;~ magala nedolžuiin žrtvam, toda nihilist! okoli »Sočc« zavirajo in oneinogoeiijeji) vsako gospodarsko delo. Ali res ni v »narodno-napredni« stranki nobcneg;'. meža, da bi zamašil uniazaiia niliilisti- čna čuta strankinega glasila? Zdi se, du ga ni. In s tako stranko nai zdaj »ne- unini klerikale!« skupno dciujejo na na- rodnem in gospodarskem polju! Vclika samozatajevanje se zahteva. Slovenskini starisein. Slov. sta- riši, ki nameravajo dati svoje otroke na srcdnje sole, naj jili prijavijo le za sl o- v e r. s k e srednje šole. Prijateljem mladine. Kdor inia srce za uboge in pridne slovenske dija- ke, naj podpira >>I >ijaško mizo«, ki skrbi za rediie učence vsch goriskili srednjili sol. Za narodni muzej so darovali: Gosp. Avielij Bisail trgovec v (iorici. 2 ba- krena novca. (lospod Franc Pavlctič k( vač Rubje, 1 bakren novec. (losp. Fran l^ojic Sovodnje, 1 papirnat ^rld. in en sicbrn denar. Gospod Rafael Zi- nne gostilničar Dcskle, 1 kačo črnico. — Gospod Miha Kozman trgovee v Go- ric, 1 sliko mesta '1'rst iz leta 1840. — Gospod Josip Bregant v Oorici, 6 raz- nih novcev, 1 rožni venec, 1 leiak iz 1. 1821. — Darila sprejema društveni go- spodar g. Rudolf I »rufovka trgovec v Goiici, Oosposka ulica 3. Odbor. V zapuščini pokojnega kurata Ru- tar-ja je mnogo knjig, bogoslovnili in drugih. Kdor bi želel kaj kupiti, naj se oglasi v Gorici, Via Arcivescovado 5. II., kjer je blagi pokojnik stanoval. Cvetlična dneva. (Z a li v a 1 a.) — Odzivaje se prijetni dolžnosti, se odbor gospejnega pomožnega društva Rude- eega kriza kar najtopleje zalivaljuje vsem požrtvovalnim gospodom in vsem plemenitim gospem in gospodičnam, ki so z razpcčavaiijein cvetlic ali kako drugaee se svojim smotrenim sodelo- vüi'jeiii pripomoijli, da sta cvctlicna dneva tako sijajno uspela. Nadalje izrekamo prisrcno zahvalo sliiViiemu nuuiicipijii goriškega mesta in slaviiemu povcljstvu pehotnega pol- ka št. 47, da sta lutm dala radovoljno na razpolago svoji godbi in sta tudi dru- gaee na vso nioč pospcšila nase pod- jetjc; gosi"»odoiua postajniina naeeluiko- m.i juzne in drzavne železuice in eisla- 11i družbi goriskc cestne žclcznice za velcdušiio dovoljenjc, dasosesmcle pro- dajati cvetlice tudi po kolodvorili od- nos-no v vozovili elektriene železnice ¦. gtspodoni trgovcem, ki so s posebnim okusom okrasili svoje izložbe; gospodu voditelju hotela »Siidbalin«, ki nam je na sebičen način dovolil obilni olajšav ob veselici, prirejeni v njegovih prosto- ril', vsem gospodom cvetličarjem in zi sebiiikoin za brczplačno dobavo le- pj.;a svezega evetja, s čimnr je bilo nioč nadaljcvati piircditev baš v hipu, ko je posla prva zaloga evetlic; končno vseni gospodom daritcljcm, ki so blagovolili n.'fkloniti odboru zdatne denarne zne- ske in so si tako stekli posebne zasluge za jjiireditev, in last not least ukkdiiim domačiin časnikarjein, kate- rin i gre |)ač prav velika zasluga, da sc more danes odbor s posebnim zadošče- njem veseliti izbornega moralnega in gmotnega uspeha, dosezenega ob cve- tličnili dnevih. V 1 x ponoei pri nekem prepiru z no/.eni ranii gostilničarja Blažino iz Vižovelj. Blaži- na je vsled te poskodbe uttirl in obto- ženca so aretirali. Porotniki so eno- glasno pritrdili vprašatiju, ali je obtože- nee kriv uboja, in sodni dvor ga je ob- sodil zaradi hudodelstva uboja na tri le- ta in pol te/.ke ječe. Obsojenecje kazen sprejel. Kresarjeva arera pred celjskirni po- rciniki. Pred «.eijskiin porotnim sodi- ščem yc ie pričela eetrtek porotna otravnava v takozvani Kregarjcvi aie- ri. Cbtoženi so: a) Ivan Kržen, privatni uradnik v Ljubljani. da ie kot uradnik pri mizar- ski zadrugi v Lt. Vidu ter pozneje kot uradnik pri raznili drugili tvrdkah dvi- Kal denar v inienu teh tvrdk ter ga z:i- se obdr/al ter nadalje, da je kot diurnist kranjske obrtne in trgovske zbornice potvori! v »Občinskcm katastru« davc- iie podatke v svrlio, da hi pospeševal z na podlagi teh potvorjenj sestavljeniin volilnini iinenokoiu /.a volitev v trgov- sko in obrtno zbornico eno političiu; stranko; b) Ivan Kregar. posestnik, da je da- jal navodila k izvršitvi ponaredb dave- nih podatkov ter da ie pospeševal izvr- šitev ponaredb s tern, da je prepustil svoje stanovauje Erženu; c) Franeiška Lteie, urediiikova so- proga. da ie nalaše pomagala Erženu i;i Kregarju pri potvorienju davčnili po- datkov in d) Elizabeta kregar. soproga Iva- na Kregar, da je gorenavedene tri osebe s pohvalo, napelievala k potvorjeniu podatkov ter da ie po ukazu njenega so- proga dajala Ivanu Eržen potrebna na- vodila. Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša draga, iskreno ljubljena mamica, oziroma stara mamica, gospa Cecilija Zavrtanik roj. Kosič, včeraj ob 5h popoludne po dolgi, mučni bolezni. previdena s sv. zakramenti za umira- joče, sklenila svoje blago življenje v Gospodu. Pogreb naše nepozabne pokojnice bo binkoštno nedeljo dne 26. maja ob 3 in pol uri pop. iz tugepolne hiže ulica Ponte Isonzo štev. 45. Priporočamo preljufco pokojnico v prijazen spomin in molitev! V Gorici, Jne 25. maja 1912. Anton, Adolf, sinova. Sveto§lav Premrou, zet. Alojzija Premrou, Cecilij», Ljudmila, Zavrtanik, hčere. Katarina in Gemma Zavrtanik, sinahi. Artur, Avielij, Ana, Milena, Eliza, Adalgiza Zavrtanik, Vladimir, Branko, Bogdan, Darinka Premrou, vnuki in vnukinje. Zahvala. Vsem onim, ki so nas tolažili ob britki izgubi našega preljubljenega, nepozabljenega, edinega sina, oziroma brata ALFREDA in onim, ki so ga spremili k večnemu počitku, izrekamo tern potom najiskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo g. vo- ditelju in gojencem c. kr. pripravnice, gg. učiteljem in mladini ljudske sole v Tolminu. To 1 min, dne 22. maja 1912. Zalujoča družlna Kaus. Kot prvi je bil zaslišan Eržen. Izja- vil je, da je izvrševal potvorbe, ker mu je Kregar obljubil stalno službo. Kregar mu je tudi ponudil 50D K nagrade za to delo. Erzen je tudi izpovedal, da se je tudi za liberalno stranko prepisoval inienik in se je pošiljal na liberalne za- upuike in je zato mislil, da je dovoljeno, kar je delal Kregar. (Dalje prih.) Pri avtoinobilski nesreei ubit princ. Prine Cuniberlandski se je peljal v av- tomobilu k jiogrebu svojega strica dan- skega kralja Eriderika VIII. Avtomobil jc vodil princ sain in je vozil z brzino 90 do 100 km na uro. V bližini niesta I'rie^ach na Brandenburškem pa po- pravljajo cesto in je bilo tudi postavlje- lio zaiimenje za avtomobiliste, naj po- Casi vozijo. Tega znamenja pa princ nl videl in ko je prišel na s kanienjem po- suti del ceste, je zgubil oblast čez avto- mobil ki ie zavozil v neko drevo. Princ je bil takoj ubit. Njegov komorni sluga se je tudi ubil, niedtem ko si je šofer zlo- mil roko. Honut I Ercpt ant. stavbena tvrdka v Gorici ulica Adelaide Ristori štev. 5. Se priporoča p. n. občinstvu za vsa stavbena dela kakor tudi za izdelovanje vsakovrstnih načrtov, proračunov ter kolavdacij po najnižjih cenah. Mirno lahko spite! Če ste namočili perilo črez noč s pralnim izvlečkom „Ženska hvala", izloči se vsa nesnaga sama od sebe, brzo in temeljito. Hitro in lahko se opere perilo potem z milom „Schicht" znamka „Jelen", da postane bleščeče belo, kajti pralni izvleček „Ženska hvala" in milo „Schiclit" beiita perilo kakor solnce. Kje kupite najlepša in najboljša darila za birmance, zlate "in sre- brne ure za dečke in de- klice, zlate in srebrne ve- rižice, priveske, uhane vse po nizkih cenah ? ,Pri stari tvrdki *TH |j. ŠULIGOJ c. kr. urar državnih železnic Gorica Gosposka ulica 25. V hiši g. Kuštrina. Za vsako uro in za zlateno se jamöl. Biünski loiri in botre fotograf A. Jerkic SG 111 loplo priporoča. Rrasne in neneuarne rahete in umetni hresovi ^^ Vatrometi. za vse mo- goce sveča- nosti se do- bivajo v po- edinih ko- madih kakor tudi v raznih zbir- kah, ki vse- bujejo razne ogDjene sllke, rakete, ben galski OgenJ, „žabert, topiče itd., pri prvi sisaški pirotehnični trgovini ¦V I. Stjepušin, Sisek. Ilustrovane cenike pošiljam na zahtevo- vsakemu brezplačno. V boju proti alkoholu so šumeče limonade, napravljene z Maršncp- jeHimi \wxM\ limonadnimi bomboni najboljše sredstvo. Pristni so Ie oni, ki iniajo sledečo varstveno znamko, katera se nahaja na vnakem za- \itku in na vsakem bombonu. Na leto se jih porabi črez 60 miljOnov komadoy. Edini izdelovalec: Prva «eška delniška družba orien- talhkih tovarn za sladkornelzdelke in čokolade kraljevi vinogradi Dunaj VI, Theobaldgasse 4. Podrüa Delnlška glavnlca K 8,000.000. „Ljübljanske kreditne banke" ------se bavi z vsemi v banöno stroko spadajočimi posli.------ ffloge na knjlžfce obrestuje po »v2%, ologe v tekotem racunu po dogovoni. Centrala v yubljani. f GORICI - Rezervnl zaklad K 800.000. — Izdajatelj in odgovorni urednik Anton B a v č a r. Tiska „Narodna Tiskarna" (odgov. L. Lukežič.)