Naročnina mesečno	мшннм^ ^^^ ^^ ^^^^^^^^^^	Ćek. račun: Ljub-
^Иг	TBjL	^ЖХЖГ ^Шк. Ijauu št. 10.650 iu
»tvo 40 — ne- ^^^^ ^^	^ В Ни	^ 10.349 za
deljska се-	Ш *	Пк. Ш ИШШШШИ^
^^^^^^	:. %Ш^^^^Ј	Zagreb
140 Din - ШШ	Ш^Ш јШ Ш^Ш Ш ^в^ВШ Ш^Ш	^^Н
Uredništvo je v Ј^^Ш^	^^^^^^^ ^Н^^ flHf 1 1 ц^Т	ri^ U prava: Kopitnr-
Kopitar |evi ul.b/lll	jeva 6, telefon 2992
Teleloni uredništvu: dnevna služba 2	elr/-\ ПГ770ГУ0 »TU J ^ТГТГПТ")! .S 70 7 Jć^n F^«	Izhaja vsak dnu zjutraj, raze*
2050. — nočna 2996. 2994 in 2050	"CUCt/OAU Џ1 Ll^J^^J »UUC3ULIU1U OlUUCTiiCTL-«	pondeljka in dneva po praznike
Zakaj je delavska stranka na Angleškem nazadovala
Iz svetovnega časopisja je zazvenelo neko neprikrito veselje nad nazadovanjem delavske stranke pri zadnjih letnih občinskih volitvah na Angleškem. Delavska stranka je izgubila vsega 65 odborniških mest, liberalna stranka 8, konservativna si je osvojila 69 novih, Delavska stranka je izgubila vladajočo večino v peterih večjih mestih.
Mi nikdar nismo prikrivali svojih zmernih simpatij za angleško delavsko stranko, akoravno bi si v danem slučaju njenega celotnega programa ne osvojili. Pri tem smo samo sledili navodilom, ki jih je 1. 1925 izdal wcstminstrski kardinal, ko je ugotovil, da se angleški katoliki ne vežejo na nobeno politično stranko, pač pa ne morejo zatajiti resnice, da sc na socijalnem polju delavska stranka še najbolj približuje načelom krščanstva. Zato ne moremo registrirati volilnega poraza laburistične ali delavske stranke, ne da bi se vprašali, kaj je povzročilo to ljudsko nezaupnico, ki prihaja iz izrazito industrijskih krajev kot so Lecds, Hull in Blackburn.
Nekateri trdijo, da so se volilci naveličali delavske vlade, ki ni mogla uresničiti vseh obljub, ki jih je dala, in vseh nad, katere so stavili nanjo njeni oboževatelji. Na tem je veliko resnice. V demokratični Angliji je narod siguren in neodvisen nadziratelj političnega življenja. Ker ni vklenjen na okamenele politične programe, marveč si pod demokracijo predstavlja nekaj vedno živečega, lahko izreče nezaupnico osebam, ki ne odgovarjajo njegovim potrebam in stranki, ki ga je razočarala. Drugi smatrajo, da se je v teku zadnjih 18 mesecev delavska stranka obrabila in da danes ne »vleče« več. Tako govorijo samo oni, ki nimajo niti najmanjšega pojma o miselnosti angleškega naroda. Na Angleškem so živele vlade po 8 let in še čez in se niso obrabile. Anglež od svoje vlade ne zahteva ničesar nemogočega, on hoče biti vla-dan, da ima mir, da si lahko išče svojega zaslužka in si ustvari domačo udobnost, katera je za njegov družinski ideal potrebna. Drugo mu je vseeno. Zato neha biti za njega privlačna ona stranka ali ona vlada, ki mu desorganizira njegovo delo in njegovo domačnost. Tega pa od delavske stranke danes Vsaj še nihče ne mor.c trditi.
Mac Donaldova vlada sicer nima pravice do slavolokov. Na polju brezposelnosti je popolnoma odpovedala, kot mora v sedanjem stanju svetovnega gospodarstva vsaka vlada. Davkov ni zmanjšala, nasprotno je davčne dajatve zvišala, toda nikdo ne bo trdil, da je sedanja vlada slabše branila interese imperija kot katerakoli druga njena predhodnica.
Pač pa je resnično, da se je angleški volivec ustrašil socijalističnega gospodarstva po občinah, kjer so socijalisti imeli večino. Davčna bremena so bila tam veliko večja kot drugod, ker je delavska stranka hotela vpeljati povsod občinsko zadrugarstvo, ali z drugimi besedami neke vrste sccijalizacijo v malem obsegu. Ponekod so občine prevzele v svojo režijo pekarne, mlekarne, klavnice. To zahteva novih davkov, katere plačajo vedno le industrijski krogi, ker jc vsled nezaposlenosti velik del naroda za davke sploh nedostopen.
Po našem prepričanju je vzrok za sedanji poraz iskati čisto nekje drugod. Za delavsko stranko so v veliki večini pri vseh volitvah, bodisi občinskih ali državnozborskih, glasovali katoličani. Največ katoliških poslancev spada delavski stranki In največ katoliških občinskih odbornikov je vpisanih pri njej. V Londonu samem je pet katoliških duhovnikov, ki kot delavski občinski odborniki igrajo vodilno vlogo. Preobrat se je torej izvršil v katoliških vrstah in je bil v neprilog delavski stranki. Zakaj? Mi vemo, da smatrajo angleški katoličani za svoje najvažnejše politično vprašanje obstoj zasebnih katoliških šol. Oni so jih zgradili s svojim denarjem, jih vzdržujejo povečini s svojimi žrtvami. Angleško katoliško šolstvo je monu-ment, na katerega so upravičeno ponosni. Če se hočejo kot verska manjšina vzdržati, potem morajo Imeti možnost, da svojo mladino vzgajajo po svojem v svojih šolah. In oni smatrajo povrh, da državi odvzamejo velikanska bremena, ki bi jih sicer imela, če bi morala zidati državne šole. Zato zahtevajo državno podporo, ki pa mora biti enaka kot jo dobivajo vse druge privatne šole. Sedanja delavska vlada je pod impulzom sir Charlesa Tre-velyana, ministra za prosveto, izdala nov šolski zakon, ki zapostavlja katoliške šole ter jim nalaga bremena, kot jih drugi ne nosijo. Angleški episko-pat je dvignil proti tej nakani velikanski protest, ki je odjeknil po celem imperiju. Ker kljub temu niso dosegli vsega, kar so zahtevali, so se angleški katoličani začeli odmikati od del. stranke in zadnje občinske volitve so bile prva prilika, ko so mogli pokazati svojo nevoljo nad vlado, ki jim hoče na tih način demontirati ono, kar so si v stoletjih trpljenja in žrtvovanja ustvarili.
Angleški katoličani so dobili od svojih voditeljev nalog, da ne smejo voliti za laburistične kandidate, tem manj, ker je konservativna stranka, katero je zadnji poraz spametoval, dala konkretne obljube, da bo vpoštevala upravičene želje kato-
Zmaga demokratov v Ameriki
Hoover kot predsednik republikancev doigral - Napredovanje „mokrih"
New York, 5. novembra, as. Iz prvih rezultatov volitev jo razvideti povsod narastek demokratskih glasov, ponekod so demokrati dosegli celo senzacionalne uspehe. V državi Illinois Je »mokri« demokrat Lcwis premagal »suho« republikansko miss Cornick. Tudi v državi Ohio se zdi, da bodo zmagali demokrati. Največji uspeli pa so imeli demokrati v državi New York, v kateri pa ni hil izvoljen senator, temveč državni guverner. Dosedanji gnverner Rooscvvelt, katerega smatrajo za kandidata za predsednika v letu 1932, jc premagal republikanskega nasprotnika, državnega pravilnika Tuttlcja z več kot 800.000 glasovi, t. j. dvakrat toliko, kakor je sploh kdaj dosegel guverner Smith. Od znanih republikancev so bili do sedaj izvoljeni poslanik Morow v državi New Jersey, Borah v državi Idaho in Cappcr kot drugi senator v državi Cansas. Tudi pri ljudskem glasovanju o prohibiciji, ki se jc vršila v treh državah, so zmagali povsod z veliko večino »mokri«, poue-kod celo z dvojno in trojno večino. Kljub temu pa njihov prirastek v kongresu 11a podlagi do sedaj znanih številk nc bn posebno velik.
New York, 5. novembra, as. Do sedaj so dosegli demokrati 188 zmag. republikanci 180, fai-inersko-delavska skupina pa eno zinago. Dvomljiv jo še izid za 66 mandatov. Po dosedanjih cenitvah bodo dobili demokrati najbrže še 30 mandatov, in bodo s tem dosegli veČino v poslanski zbornici. Pri senatnih volitvah so imeli dosedaj 4 zmage in sicer v državah Illinois, Ohio, Missouri in Massachuscts. dvomljiv jc izid v petih državah, od katerih pa bodo demokrati dobili zniago najmanj v treh državah, tako da bo število demokrat-
skih mandatov v senatu narastlo na 46 in bodo torej demokrati praktično obvladovali senat. Socialisti niso. dosegli nobenega mandata, tod.i ste vilo njihovih glasov se je v primeru 7. letom 1928 povsod podvojilo. Edina država, iz katere se poroča o nemirih, je država Kentucky. V bojih za volilne žare so bil ustreljeni 4 ljudje.
New York, 5. novembra, as. V posanskl zbornici hodu razpolagali demokrati najbrže z več kot 200 mandati, najmanj pa je da hodn dosegli vsaj absolutno večino 218 mandatov. Izid jc dvomljiv še za 40 mandatov. Republikanci upajo, da jim bodo zapadui distrikti še prinesli večino. V novem senatu jc zagotovo računati 1. najmanj 16 demokrati. Republikanci so dosedaj, kakor so zatrjuje, dosegli 47 mandatov. Ker je bil izvoljen en senator farniersko-dclavske skupine, bo večina odvisna od držav Kentucky in Delavare.
Newyork, 5. nov. as. V poslanski zbornici so so znatno zvišale liade na demokratsko večino, ker je država Ohio prestopila 11a stran opozicije. Po zadnjih vesleh o volitvah je demokratom zagotovljenih najmanj 210 mandatov. Do absolutne večine jim manjka samo 8 glasov. Edinega zamorskega kandidata Depriesta, ki jo kandidiral v Chicagu, je premagal demokratski nasprotni kandidat. Naskok demokratov je tako močan, da je njihova večina v obeh zbornicah kongresa odvisna samo od majhnega števila glasov.
Alkoholno vprašanje je pri včerajšnjih volitvah igralo važno vlogo. Nasprotniki prohibicije so dosegli celo vrsto uspehov, kar bo prišlo posebno do izraza pri sestavi nove poslanske zbornice. Blok »mokrih« je k dosedanjim 91 mandatom dosegel
nov prirastek 30 poelancev. Suhi« imajo pri tem seveda še vedno dvojno število mandatov. V senatu so >mokri< ohranili svojih 18 dosedanjih glasov. V treh državah Illinois, Masachuselz in Rodeisland. v katerih je bila volitev združena z glasovanjem o alkoholu, se je velika večina' volilcev' izjavila za odstranitev toliko napadanega člena 18 zvezno ustave in za ukinjenje dotičnega zakona. »Ne\v York Timesc interpretirajo izid volitev kot izraz mnogo razširjenega nezadovoljstva s Hooverjevim režimom in republikanskim kongresom. List je mnenja, da je jiredsednik Hoover napravil sicer težke politične napake, vendar pa da se ne sme samo njemu očitati krivda za poraz. Republikanska stranka bo morala sedaj pretrpeti maščevanje volilcev za nezaslišane najiake v carinski politiki in za ueodkrito-srčno postopanje vlade v alkoholnem vprašanju. Nobenega dvoma ni, da je Hoover kot voditelj stranke po včerajšnjih rezultatih doigral.
Newyork, 5. nov. as. Opoldne se je končno doznalo, da je v državi Kansas demokrat premagal republikanskega kandidata Ellena in da so tudi v Južni Dakoli zmagali demokrati. Sedaj manjka samo še rezultat iz Kentuckyja, toda tudi v tej državi kažejo prve številke zmago demokratov. Brez države Kentucky imajo demokrati že 17 mandatov v senatu, republikanci pa ravno toliko, tako da bc država Kentuckij odločevala. Izid volitev v poslansko zbornico jo bil ojx>ldne ta: demokrati 200, republikanci 205, Jurmersko-delavska skupina 1, 2C mandatov pa je ie dvomljivih, med njimi več mandatov iz Kentuckyja, katere bodo bro?. dvoma dobili demokrati. Torej bo Iudi v poslanski zbornici večina samo majhna.
V Italiji je bil praznik miru
proslavljen kot praznik ©rožfcs
Rim, 5. nov. p. Te dni je poteklo 12 let po sklenitvi premirja. V vseh državah zmagovalkah, se ta dan proslavlja kot dan miru. Britanska vlada je nedavno izrazila željo, da bi proslava lega dne v vseh državah zmagovalkah v bodoče imela izključno pacifističen značaj. Zato naj preneha polaganje vencev na grob neznanega junaka, ker so vsi ti grobovi znaki zmage zaveznikov.
Fašistična Italija, ki se je do sedaj spominjala dneva premirja samo uradno brez svečanosti, pa je v razliko od ostalih držav proslavila svojo zmago kot »Vittorio Venetto«. Tej proslavi je hotela dati poseben značaj. Zveza vojnih invalidov in dobrovoljcev je poslala javnosti proglas, v katerem naglaša, da je ta dan smatrati kot začetek velike zmage fašistične revolucije. Zahteva se, da se povsod na najsvečanejši način ta dan proslavi. Potrebno je, da se vzgoji nova vojaška generacija. Nove borbene organizacije mladine so se v poslednjih mesecih povsod pričele ustanavljati in se je ustanovilo že nad 400 organizacij z več kot 300.000 člani.
V	sprevodu ob tej proslavi sta korakali tudi kohorti iz Dalmacije in Korzike, ki sta bili posebno vidni.
Tudi v nekaterih inozemskih mestih se je ta dan proslavil in sicer v Bruslju, Dunaju, Tunisu, Grazu, Madridu, Parizu in Sofiji. Obenem sc je vršila proslava fašističnega pohoda na Rim. Povsod, kjer so poslaništva in konzulati, se jc osobje udeležilo te proslave.
V	Sofiji je bila ta proslava zelo svečana. Prisostvovali so tudi bolgarski fašisti, ki se zbirajo v posebni organizaciji. O tej proslavi prinašajo fašistični listi obširna poročila. Bolgarski fašisti so pod vodstvom generalov Skojimova in čarapčeva pred italijanskim poslaništvom klicali kralju, kraljici in Mussoliniju. Skojimov je pozdravil italijanskega poslanika Piacentija in delegata italijanske fašistične stranke Terettija. Povdaril je, da se bolgarski fašisti popolnoma solidarizirajo s svojimi italijanskimi tovariši in da so pripravljeni sodelovati za mir in civilizacijo.
Kaj se godi v Albaniji
Narod ne odobrava iialotilske politike?
Tirano, 5. nov. p. Razmere v Albaniji so v poslednjem času predmet zanimanja diplomatskih krogov. Opazilo se je, da postajajo razmere v Albaniji vsak dan bolj napete. Žc sc kažejo jasni znaki, ki izdajajo nerazpoloženje naroda proti službeni albanski politiki. Tako so bili nedavno ubiti trije italijanski častniki, ki so opravljajoč svoje vojaške naloge prišli v severno Albanijo.
Javnosti jc bilo o tem dogodku inalo znanega. Vendar je na merotlajne činiteljc v Tirani napravilo velik vtis. Albansko prebivalstvo je zelo ogorčeno raili ukrepov, ki so jih v poslednjem času oblasti podvzelc glede prijavljene municije, ki jo ljudstvo potrebuje, ker inin tam vsak svojo puško.
Med Albanci se kaže nerazpoloženje proti notranji ureditvi države. Med ljudstvom je močna
slruja, ki stremi za tem, da so ureditev države postavi na nove temelje. Misli se, da bi bilo potrebno, da se Albanija razdeli na tri večje oblasti, ki hi sc jim dala najširša avtonomija. Na,.ta način se misli, da bi sc vzdrževalo ravnotežje med plemeni in zaščitili njihovi gospodarski interesi in običaji, ki so čestokrat žalijo s centralnimi odloki.
Mnogo sc je govorilo o potovanju kralja Zoga po Albaniji in o njegovi bolezni. Dobro sc ve, da kralj boleha na tuberkulozi v grlu, ki je dosegla najvišji stadij. Kralj Zogu jc odšel na potovanje, da bi na ta način demantiral vse vesti bolezni.
V Tirani sc mnogo govori o njegovem nasledniku. Po poslednjih inlormarijah iz Tirane so kaže kralj Zogu pripravljenega postaviti si za svojega naslednika sina pokojnega Cena bega. Zdi se, da parlament ni s tem zadovoljen.
Francija za spravo z Italijo
Francija pripravljena na finančne in ieriiorijalne koncesije
Pariz, 3. nov. as. Poskusi francoske vlade, da bi s |x>ravnavo med Francijo in Italijo odpravila glavno oviro za uspešno deio razorožitvene komisije v Ženevi, ki se prične v j)elek, se smatrajo v Parizu za ponesrečene. Gibsonovo prizadevanje, da bi dosegel francosko-italijanski pomorski kompromis, se jc razbilo v Parizu radi francoske trditve,
ličanov na polju šolstva. Tako se je zgodilo, da so katoliški glasovi v Lcedsu in v Hullu šli proti delavski stranki, kar je odločilo strankino obeležje novega občinskega odbora. Mi z veseljem zasledujemo boj angleških katolikov za svoje šole in mislimo, da jc volilni poraz socialistom dragocen opomin, da na Angleškem kontinentalno svobodo-miselstvo nima kurza, zato ker angleško ljudstvo zanj nima ne potrebe ne razumevanja.
da je Francija potrebna večje varnosti, v Rimu pa radi italijanske zahteve po jiopolni parileti s Francijo. Brez uspeha je ostal tudi Gibsonov zadnji predlog za poravnavo, ki ga je slavil obema vladama in v katerem jo v bislvu predlagal, da naj se poravnava obstoječih nasprolstev odgodi do leta 1036., t. j. do tedaj, ko potečo pogodba med tremi državami, ki jo bila sklenjena v Londonu med Angbjo, Ameriko in Japonsko.
Drugo vprašanje pa je seveda, ali bo Italija iz finančnih ozirov mogla nadaljevali tekmovanje s Francijo. Bodisi kakorkoli, francoska vlada je danes manj kot sploh Uedaj pripravljena odreči se premoči na morju, tako da Iudi zadnji Gibsonov predlog nima upanja na uspeli. Če Iudi je Briand včeraj v razgovoru s Tyrellom odklenil separatni pristop Francije k londonski pogodbi n. izrecno utemeljitvijo, da hoče imeti odprta vrata 7Л nadaljnja jiogajanja z Italijo, se vendar iz lega lahko sklepa, da v Parizu šc niso opustili upanja, da bo mogoče
Predsednik vlade obišče Slovenvo
Belgrad. 5. nov. (Izv.) Kakor izvem iz verodostojnega vira, bo prihodnjo nedeljo 9. novembra obiskal Ljubljano predsednik vlade g. Pcra Živko-vič v spremstvu štirih ministrov. Župan mesta Ljubljane dr. Dinko Puc se je tozadevno mudil v Belgradu, da pripravi vse za prihod visokih gostov. Danes se jc vrnil v Ljubljano, dn uredi vse, kar je potrebno za svečano sprejemno sejo občinskega odbora.
Nova časnikarska kam* panja proti Slovencem
Trst, 5. nov. z. Napad na fašističnega narednika Korretija jc dal fašističnemu tisku povod. da je povečal kampanijo proti Slovencem na Goriškem in v Trstu. V Dolini in v Logu jc bilo izvršenih več aretacij. Drugod p;i sc vršijo preiskave, zlasti v vsej okolici Trsta. O preiskavah ne daje policija nobeniilh obvestil. Listi naglašajo, da jo novi atentat v zvezi 7. atentatom na Sottosanlija v Vrlipoljn. Fašistični listi so poudarjali, da je preiskava atentata v Vrhpolju odkrila široko zasnovano zaroto in da je že mnogo članov tc teroristične organizacije aretiranih. Sedaj |va fašistični listi o teh trditvah jiopolnomn molčijo.
Presenetljiva
odkritosrčnost
Milan, 5. nov. as. Pri odkritju vojnega spo menika v Piadeni |>ri Cremoni je imel fašistični voditelj, poslanec Farinnzzi odkritosrčen nagovor o gospodarskem položaju Italije, v katerem je navajal: »Nedvomno preživlja Italija danes slrašnc gospodarsko krizo. Že prej sem vas na to pripravljal, ko so brezvestni in jioklicni prilizovalci še izjavljali, da gre vse dobro. Seveda hočejo ljudje brez vere in neodgovorni tajni nasprotniki fašizma, katerih je šo vedno nekoliko, naprtiti odgovornost za gospodarski položaj fašizmu, dečim je to sploli svetovna gospodarska kriza, katero j)a hoče Musso-linijeva vlada omiliti s svojimi ukrepi. Ni prav, da no uvidimo, da smo reven narod in da ne moremo živeli, kaker bogatini, kar je težka napaka. Razmeroma trošimo mnogo več, kakor pred vojno. Tr?ba je, da si naložimo skrajno štedenje in trde žrtve, pričakujoč boljših časov.«
Aretacije intelektualcev
Milan, 5. nov. as. Kot nasprotnik političnega režima je bil v Bergainu aretiran profesor Ernesl Rossi. Pri prevozu v Rim, kjer bi imel priti pred izjemno sodišče za zaščito države, je skočil iz vlaka, ko je počasi vozil v okolici Viareggia. Pri skoku se ni poškodoval, prijel pa ga jc neki mornar, ki ga je potem pripeljal v Rim. Pri tej priliki se do-znava, da je bilo po zadnjem Mussolinijevem govoru v vsej državi aretiranih več sto političnih nasprotnikov režima, med njimi mnogo intelektualcev, ki so bili prepeljani v Rim.
100 rudarjev zasutih
Newyork, 5. nov. as. V bližini mesta Alliene v državi Ohio je bila v tamkajšnjem rudniku velika eksplo7.ija, pri kateri je bilo 100 rudarjev zasutih. '200 rudai-jev so reiili, od katerih pa je bilo mnogo ranjenih ali zastrupljenih. Usoda ostalih še ni znana.
pripraviti Italijo, da se bo odrekla i>aritetl s koncesijami na drugem polju s tem. da se ji dovolijo potrebni krediti in dajn terilorijlne koncesijo v severni Afriki. Že danes pa je gotovo, da bo na se datljem zasedanju pripravljalne razorožitvene komisijo prevladovala lrancosko-italijaiiska rivaliteta.
Zasedanje razorožitvene komisije
Gre za detinitiven načrt razorožitvene komisije
Ženeva, 5. nov. AA, Jutri se začne zasedanje pripravljalne komisije za razorožitev. Iz note, ki jo je predsednik komisije razposlal vsem državam se vidi, da gre za definitiviii načrt konvencije o razorožitvi. Razen tega se vidi, da je od prejšnjih zasedanj ostala cela vrsta vprašanj še nerešena. Tako n. pr. o vojaškem in pomorskem inaterijalu, o kadru raznih pomorskih enot, o definiciji pojma »aktivna efektiva oboroženih sil«, o formaciji bojnih organizacij. Pri tem se bodo vzeli v pretres nemški spreminjevalni predlogi o teh vprašanjih. Dalie se bo razpravljalo o kontroli izdatkov za oboroževanje v proračunih posameznih držav, o izmenjavi informacijske službe, o nemškem pred-logu, da se pretolmači poslednji odstavek čl. 8 pakta Društva narodov.
Člani te konference so te države (v abecednem redu njihovih francoskih iinen):
Nemčija, Argentina, Belgija, Velika Britanija, Kanada, Čile, Kolumbija, Španija, Kuba, Francija, Grčija, Guatemala, Svobodna država Irska, Italija, Japonska, Norveška, tlolandija, Peru. Poljska, Rusija, Švedska. Češkoslovaška, Turčija, Urugvaj, Venezuela in Jugoslavija.
Varnostne odredbe radi
sovjetske delegacije
Ženeva, 5. novembra, as. Zn sejo razoroži t-vene komisije, ki se prične jutri dopoldne ob
11. so oblasti ukrenile Izredne varnostne ukrepe. posebno pn zn prisotnost sovjetske delegacije. Vstopnice se za občinstvo sploh no bodo dodajale in pri javnih sejali bo zastopana javnost mimo po zastopnikih listov, katere pa bodo tudi strogo kontrolirali. Ves čas zaseda-nja bo dovoljen vstop v knjižnico tajništvu Društva narodov tudi uradnikom Društva narodov samo s jH>sebniimii vstopnicami, Vhotlii v vrt i'n sosednja jnoslopja tajništva bodo vsi za-prfci in zastraženi, razen onega samega vhoda. Obširne varnostne odredbe so bile izdane tudi za to, da se preprečijo event, demonstracije v bližani poslopja tajništva Društva narodov in pred hotelom, v katerem stanuje sovjetska delegacija.
Anglija zahteva sklicanje razorožitvene konference
London, 5. novembra. AA. Ker je bil na
Imperijalni konferenci dosežen v vprašanju iinperijulnegu razsodišča sporazum, lx> lord Ceeil vodja britske delegacije zn pripravljalno
razorožitvene komisijo odpotoval v Ženevo.
Komisija se sestane danes. Lord Cecil bo zastopal na zasedanju trd važna načelu bratskega imperija.
Splošni akt za mirno poravnavo mednarodnih sporov naj se sprejme ravnotako kot opcijska klavzula glede ruzsodišeča z.n sporna vprašanja. Nadalje naj se. redigira načrt raz-orožitvenega programa. Anglija in dominjoni bi brli razočarani, ako ue bi pripravljalna raz-orožitvena komisija omogočila sklicanja razorožitvene konference že prihodnje leto.
Brit.ski imperij ne bo oviral dela pripravljalne razorožitvene komisije pri sestavi osnutka razorožitve.
Končno so vodje delcgucij na iinperijalnii konferenci sprejeli v splošnem predlagane iz-premeinbe statuta Društvu narodov, ki naj se spravi v sklad s Kelloprgovim mirovnim paktom.
Zahteve industrijcev
Seja odbora Zveze industrijcev v Ljubljani.
УоШие predsedništva
Dne 4. t. m. se je v palači Zbornice TOI vršila XXX. redna seja Odbora Zveze industrijcev, v kateri se je novi odbor konstituiral s tem, da je izvolil predsedništvo. Soglasno je bil za predsednika izvoljen g. .Dragotin Hribar, kateremu je odbor obenem čestital na ponovni izvolitvi. Za podpredsednika sta bila izvoljena gg. Junko Jovan in Avgust Praprotnik. Nadalje so bili za člane oziroma namestnike v predsedništvo delegirani gg.: Franc Bonač, Kari dr. baron Born (Tržič), Anton Krejči (Ruše), Josip ing. Lenarčič (Verd-Vrhnika), Maks Horvvilz (Kranj), Jean B. Pollak, ing. Anton Rudež (Ribnica), Rikard Skubec, dr. ing. Milan Vidmar. Odbor je vzel na znanje, da je g. Jože Smertmk odložil jvo.e mesto v odboru ter je na novo koopliral gg. ing. Milana Lenarčiča in ing. Vojka Knopa (Kranj). Odbor je po želji štajerskih podjetij naprosil g. Antona Krejčija, da posluje kot predsednik mariborske skupine Zveze industrij-cev, za njegovega namestnika pa g. ing. Oskarja Dračar a. O poslovnem poročilu, ki ga je podal glavni tajnik ing. M. Šuklje, se je razvila podrobna razprava, katere glavna vsebina in zakl.uček sta podana v resoluciji, ki jo nižje v celoti priobčuje-mo. G. dr. Fian Windischer je še posebej opozoril na projekt ustanovitve priviligirane Industrijske banke. Izdeluje se več načrtov zakona o tem zavodu, tako da projekt še nima definitivne oblike.
, Zato se tudi ne moremo o njem končno izjaviti. Ijrez dvoma bi bilo velikega pomena, če bi se z novo banko dosegla pocenitev industrijskega, zlasti dolgoročnega kredita.
Za uredite v
samoupravnih l'.msnc
I.	Zveza industrijcev se pridružuje IV. točki resolucije, sklenjene na kengresu gospodarskih zbornic in organizacij od 13., 14. sept. 1930 v Belgradu glede financiranja banovin in samoupravnih teles in ponovno prosi kraljevsko vlado, da čimprej in z vso vnemo pristopi temeljiti ureditvi tega važnega problema. Osobito prosi, da kr. vlada nujno pripravi zakon o občinah, ki naj enako velja za vso državo ter zakon o financiranju banovin, :>bčin in ostalih samoupravnih teles, upoštevaje pri lem zahteve, izražene v citirani resoluciji od 14. septembra t. I.
II.	Prosimo kr. vlado, da do uzakonjenja novega zakona o občinah ozir. financiranju samoupravnih teles zabrani diferenciranje doklad na državne neposredne davke po njih oblikah. Obenem prosimo, da se po vsej možnosti uveljavi princip štednje v upravi samoupravnih teles. Posebej še prosimo, da se občinskim upravam zabrani uvedba uvezninskih taks, ki niso v skladu z zakonitimi določili o državni oziroma o občinski trošarini. Kar najedločnejše protestiramo proti pobudi, izraženi v resoluciji Zveze mest od 29. septembra t. 1., da naj se dovoli mestnim občinam pobiranje posebnega davka na skupni dohodek. Isti razlogi, ki so bili merodajni za izločitev te davčne oblike iz novega zakona o neposrednih davkih, veljajo v vse višji meri pod novim davčnim režimom.
III.	Prosimo kr. vlado, da ukine določbo § 14 zakona o spremembah in dcpolnitvah k zakonu o državnih neposrednih davkih, po kateri se imajo autonomne doklade priračunati davčni odmerni podlagi. Našim občinam so se naložila s specialnimi zakoni to'ika bremena, da se industrijska podjetja ne morejo odtegniti visokim dajatvam. Te višje dajatve pa ne smejo povzročiti nadaljno povišanje državnih neposrednih davkov, kakor je to narejeno v gori citirani zakonski določbi.
IV.	Zveza industrijcev prosi g. bana dravske banovine, da pritegne predstavnike gospodarskih koiporacij k delu na redakciji banovinskega proračuna.za I. 1931/32 in da zlasti nudi zastopnikom industrije priliko, da morejo pravočasno priglasiti svoje želje in predloge oziroma svoje po-misleke glede sestave proračuna in glede davščin, ki zadevajo industrijo ali sploh gospodarsko življenje v banovini. Zveza industrijcev «e trdno nadeja, da se v novem banovinskem proračunu opusti obdavčenje premoga in električne energi e in prosi, da se v nobenem primeru ne obremeni industrijska produkcija kol taka.
V.	Zveza industrijcev prosi g. bana dravske banovine, da v izvrševanju nadzorstva nad občinskimi upravami prepreči pobiranje občinske trošarine ali uvoznine na trgovski promet in na industrijsko predelavo, neglede na ime, pod katerim se hočejo pobirati, lako da ostaneta trgovski promet in industrijske predelava prosta občinske trošarine ali uvoznine, dokler se roba ne konsumira v samem področju občine.
VI.	Ponovno daje Zveza industrijcev izraza mnenju, čfa naj okrajni cestni odbori nimajo pravice do nalaganja doklad k državnim davkom niti do nalaganja samostojnih dav?čin. Samoupravne ceste naj se enotno nadzirajo in oskrbujejo po kr. banski upravi, katera nni zbiro potrebna sredstva In jih enotno upravlja. Nalaganje doklad in dav-Sčin po ojtrajnih cestnih odborih ustvarja neenn-
Konferenca zveze mgosl. mest
Gre za način linansiranja in buižetiranja mesl
Belgrad, 5. novembra, m. Danes se je v Rel-gradu pričela velika konferenca Zveze jugoslovanskih mesl. ki so se je udeležili delegati vseh večjih mest iz Jugoslavije. Iz Ljubljane so ined drugim navzoči dr. Ivan Tavčar, inž. Josip Pavlin, dr. Alojzij Rant in Ivan Zupan. Z ljubljansko delegacijo je prišel tudi župan dr. Dlnko Puc. Maribor zastopa župan dr. Juvan.
Današnjo konferenco je olvoril belgrajski župan NeSić. V imenu preslolice je pozdravil goste. Poudaril je važnost sedanje konference, ki ima pred vsem to nalogo, dn bo strokovno razpravljalu z zastopniki države in gosjiodarskih ministrstev o kompleksu vprašanj, finansirsnje mest In da najde nove finančne vire. To je najvažnejši in na'bolj nktuelen problem, ker naino z zdravim budžetl-ranjein naših občin, se lahko postavijo temelji za zdravo socialno komunalno akcijo.
O Isti stvari je govoril zagrebški župan dr. Srkulj. predsednik Zveze, ki je med drugim dejal:
Na seji Zveze mest, ki je bila v septembru, se je razpravljalo o najvažnejšem vprašanju, ki je zanimalo naša mesta, lo je o vprašanju načina fi-nansiranja in budželiranja mest. Ugotovljeno dejstvo je, da se finasiranje zelo razlikuje in, da se zelo različno sestavljajo proračuni. Končno je naglasil potrebo enotnega budželiranja, ker bi se na la način storilo mnogo koristnega za vsa mesta.
Zato .je bila sklicana sedanja konferenca. Na jiod-lagi današnjih sklepov bomo obvestili finančnega ministra in ga prosili za jretrebne uredbe o enotnem pobiranju mestnih davščin in doklad nn način, kl bo enako v interesu države, kakor tudi v interesu napredka vseh mest.
Poleg tega bomo razpravljali še o drugih važnih vprašanjih, kakor o zakonu o mestih, o zakonu o gospodarnivu v občinah In mestih. Posebno važna pa so vprašanja: prispevki občin za vzdrževanje policije po zakonu o notranji upravi, j>ra-vica razpolaganja z ozemljem občme sploh, posebej z ozirom na promet, prevoz oseb z motornimi prevoznimi sredstvi, vprašanja ureditve in popravljanja ccst in polov z ljudskim delom, kar je v mestih z ozirom na posebne razmere treba drugače uredili, nego na deželi. Odlaganje Izvršitve nekaterih odredb šolskega zakona In zakona o zaščiti zdravja učencev, podaljšanje jiooblasiMIn za pobiranje najmnrine, ukinitev oziroma znižanje prispevkov za vzdrževanje bolni.šnic, sprememba v pravilniku o zdravstvenem skladu po zakonu o zdravstvenih občinah, s|iremembn zakona o nadzorovanju življenjskih potrebščin.
Nnto ee ,e o vseh teh vprašanjih razvila obsežna debata. Večinoma 90 se vsi govorniki izjavili za j>rcdloge, ki jih je slavila komisija. Od ljubljanskih delegatov jc govoril gosp, Tavčar. Konferenca bo trajala vec dni.
Shlepi arhterejshega zbora
o mešanih zakonih
Belgrad 5 nov. m Nedavno smo imeli priliko objaviti izjavo patrijarha srbske pravoslavne cerkve o mešanih zakonih. Tukajšnje časopisje je danes o islem predmetu priobčilo novo izjavo patrijarha Varnave, ki je še bolj značilna, kakor prva: Glasi se:
»Kakor je znano, so številna sodišča v Vojvodini izrekla ločitve zakona, ki so bili sklenjeni v srbski pravoslavni cerkvi, samo zato, ker so posamezniki izigravali zakone s tem, da so samo radi sklenitve zakono sprejeli občinsko pripadnost v Vojvodini. Istolako je na sedanjem zasedanju sv. Sinoda bil objavljen konkreten slučaj, da je stol sedmorice v Zagrebu s svojo razsodbo razveljavil razsodbo škofijskega konzistorija v Blaškem, četudi jc ta razsodba bila potrjena od velikega duhovnega sodišča. To svojo razsodbo je stol sedmorice sprejel na temelju tega, ker je bil ta zakon sklenjen v pravoslavni cerkvi med pravoslavno in katoliško osebo.
Bilo je navedenih še več takih primerov, zato je sv, arhierejski zbor po vsestranskem pročevanju tega vprašanja sklenil:
1. Če se sklene v cerkvi zakon in eden od zakoncev pridobi občineko pripadnost na ozemlju, kjer je veljaven civilni zakonik, se vendar mora la zakon v slučaju ločitve podvreči ločitvi na področju duhovnega cerkvenega sodišča, kjer je bil ta zakon sklenjen. Z ozirom na to stališče pravoslavne cerkve, se zakoni razdvajajo v tistem področju, kjer je bil zakon sklenjen. Če je bil ta zakon najprej sklenjen v cerkvi, pa šele potem pred civilnim oblastvom, se mora po obstoječih zakonih ta zakon ob priliki ločitve najpreje ločiti pri cerkvenem duhovnem sodišču. Sicer se zakon, ki ni cerkveno blagoslovljen, smatra kot konku-binat.
2. Glede na slučaj razsodbe stola sedmorice, ki je bila izrečena na temelju tega, da katoliška cerkev na temelju njenega kodeksa (kanon 1063) ne priznava mešanega zakona, sklenjenega v pravoslavni ceikvi, ie sveti arhierejski zbor sklenil, da se to za pravoslavno cerkev važno vprašan|e uredi po nominalni poti. Če ni mogoče, da se ta zadeva poveri pravni strokovni osebi, naj se pa podvzamejo potrebni koraki pri državnem oblast-vu, da se pri sprejetju novega civilnega zakona upoštevajo pravice pravoslavne cerkve, ki so osnovane na kanonskem predpisu o zakonu, kakor tudi, da se upošteva njena ravnopravnost v državi z ostalimi krščanskimi cerkvami, v prvi vrsti pa z rimsko katoliško cerkvijo, kateri se poleg vseh jasnih predpisov pozitivnega prava dovoljuje neka prednost na škodo ostalih cerkva.
Ravno glede na to stvar, sc je vršila obširna razprava o mešanih zakonih. Na prvem zasedanju posebno o zakonih, ki so bili sklenjeni v pravoslavni cerkvi, in ki iih rimsko katoliška cerkev ne priznava na podlagi njenega kanona 1063, marveč priznava samo tiste zakone, ki so bili sklenjeni v rimsko katoliški cerkvi.
Ob tem povodu je sveti arhierejski zbor ugotovil. da se bodo na temelju kanonskih odredb pravoslavne cerkve (člen 62 ruskega zbora) kakor tudi na temelju pozitivnih odredb ustave v Črni gori, člen 240, ki so v smislu kanonskih predpisov pravoslavne cerkve bile sprejele, in neposredno na temelju odredb §§ 60, 62 in 69 civilnega zakonika kraljevine Srbije in avtoritativnega tolmačenja tega zakonika veljavnega dosedaj posebno v posameznih cerkvenih področjih srbske pravoslavne cerkve še pred njenim zjedinienjem — odslej smatrati za celo pravoslavno patrijaršijsko cerkev, kot veljavni samo tisti meča"i zakoni, ki so bili sklenjeni v vzhodni pravoslavni cerkvi po njenem obredu.
Sprememba zakona o državnih uradnikih
Belgrad; "5. novembra. AA. Na |xxllugi čl. "54 zakonu o državnih uradnikih in ostalih nameščencih civilnega reda je minister za finance sklenil vnesti v pravilnik zn vršenje državnih strokovnih izpitov za uradnike resora ministrstva financ z dne 31. marca 1925 tole odredbo:
Čl. 4 se i<zp r oni eni in se glasi: Pripravniki državnih ji ru vol) ran it c 1 j ev morajo pred prehodom v višjo skupino napraviti državni strokovni izpit, ki jc predpisan /n uradnike te kategorije, razen ako imajo sodniški ali odvetniški izpit |x> predpisih, ki jih zahteva zakon. Samo s sodniškim ali odvetniškim izpitom morejo jKitcm napredovati v višje skupine. Ta iz-premeniha velja od tlej. ko se razglasi v Službenih no vinu h.
Belgrafehe vesli
Belgrad, 5. novembru. AA. Na predlog zainteresiranih društev je minister za finance odobril nov pravilnik za zasebna skladišču petroleju.
Belgrad, 5. novembra. AA. Na prošnjo izvoznikov je dovolilo generalna direkcija carin, d« se železni sodi, v katerih se izvaža blago, nti |>ovratku v nnšo državo oproščnjo carin. Blago v teh sodili se bo carinilo kot blago. Izvozniki. ki se žele okoristiti s to olajšavo, se morajo z vlogo obrniti nn pristojno carinsko oblnstvo, ki bo prošnje takoj rešilo.
Dunajnka vremenska паротс(1. Pričakovali je hitrega, pa samo kratko trajnega zbol šanja vremena, podnevi bo vladalo milo vreme.
Zagrebška vremenska napoved. Oblačno i".i nestalno, vendar z nagnjenjem k zboljšanju.
kost obremenitve in neenakost sredstev ter daje priliko za pristransko upor»b'jani« l»h *red?tev. Kakor industrija, tako ima sploh vse gospodarstvo velik interes na dob ih in enakomerno oskrbovanih cestnih zvezah, Ta cilj >e pu more doseči edino s koncentracijo upravljanj tudi nedržavnih
cest pri kr. banski upravi. Ako bi vendar os'alo pri dosedanjem ni činu pobiranja posebnih realnih doklad, se ne bi smela pobirati šc odkupnina za osebno delo, ki ie predvidena v znlonu o camo-upravnih cestah, ker bi to pomenilo dvojno obdavčenje.
Položaj v Avstriji
Pariz, 5. nov. ms. Sauervvein zagotavlja v svoji študiji, ki jo je objavil v »Matinu«, o položaju v Avstriji: »Dr. Seipel ue bo dopustil nobene pustolovske polil i ke, katero jierhoresciru tudi Vatikan, posebno ker je kardinal državni tajnik Pa-celli v času kritičnih dni v Miinchenu in Beriinu spoznal nevarnosti paiigermanističnega liittierje-vega in Ludendorfovega pokretu. Vatikan, katerega so prosili z vseh mogočih strani, da bi podpiral politiko revizije mirovnih pogodb, priključka Avstrije k Nemčiji ali restavracije llabsburžanov v Avslriji in na Madžarskem, je stalno odklanjal vse te predloge. Lr. Seipel bo torej za enkrat nastopil za evropsko federacijo. Če pa se bo ta ponesrečila, se bo Avstrija ali priključila Nemčiji, ali |)a skušala zediniti z Madžarsko, ker sama ue more obstojati
Nadaljna zaplemba orožja
Wr. Neustudt, 5. november, z. Danes je bi! aretiran \wlju kovinskih delavcev in socijul-deinokrut-ki narodni poslanec Joliunn Schle-einger radi napadu na uradno osebo. Ker pa «c jo legitimira I, jc bil kmalu spuščen na svobodo. Orožništvo je dane« zaplenilo v prostorih republikanskega Schutz.bunoa 49i karabink in 1430 vojaških pušk.
Telefonske zveze z vsemi avstrijskimi mesti , so prekinjene Rudi tega vlada med delavstvom veliko razburjeuje. Obstoji namera, da delavstvo zapusti delo in vstopi v štrajk.
Dunaj. 5. novembra, z. Policija jc danes napravila preiskavo |X> vseli gasilskih domovih, ki jki je potekla brez uspeha. Splošno sc pričakuje, du bo vlada jutri razpustila republikanski Schutzbund.
Zmaga z II glasovi
London, ">. novembru. AA. Snoči je spod« nja zbornica /. 261 glasovi proti 250 odklonila konservativni izpreminjevalni j>redlog k adresi v odgovor 11a prestolni govor. I Glavno zanimanje pri tem glasovanju je 1 bilo zu stališče liberalcev, ki so se povečini I vzdržali glasovanja.
Za izpreminjevalni predlog jc glasovalo T liberalcev med temi sir Robert Hutchinson in sir John Simon. Za \lado so glasovali 4 liberalci. I.lovd Georgc in ostali Liberalci niso glasovali.
London, 5. novembra. A A. Položaj vlade je navzlic glasovalnemu izidu v parlamentu v njen prilog zrahljan. Liberalna stranka je nezadovoljna z laboristično vlado, ker se ne zgane. da bi dokončno rešila vprašanje brezposelnosti. Število brez|x>selnili je doseglo dva milijona.
Uspeh imperiiatne konference
London, 5. nov. as. Edini gospodarski uspeh imperijalne konference, ki ga je pričakovati, bo najbrže stabilizacija gospodarskih prednostnih pogodb za nadaljni 2 ali 3 leta. V tem (asu pa bo dalje razpravljal stalni gospodarski odbor, ki se ima posebej sestaviti. »Daily Herald« j^oroča, da se že vršijo priprave za novo imperijalno konferenco začetkom prihodnjega leta v Kanadi.
R Ш je stat 178 milj. Din
London, 5. nov. AA. Na današnji seji spodnje zbornice je podtainik za letalstvo Montague izjavil, da je stalo vzdrževanje zrakoplova »R 101« tedensko skoro približno 500 funtov šlerlingov. Zrakoplov •R 100»: so izpraznili in natančno preiskali njegov obod. Nadalje je jiodlainik dejal, da sta stala zrakoplova >R 83« in »R 30« vsak po 800.000 funtov. >R SO ie veljal 275.000 funtov, >R 38« 500000, •R 37« 325.000 1'un'ov, dočim je »R 100« stal 350.000 funtov z raznimi izpremembaml vred, »R 101« pa je veljal z raznimi rekonstrukcijami 040,000 lun'ov (178 milj. Din).
Kraljevski par na ženilovant'skem polovan'u
Sofija, 5. nov. AA. Kralj Boris in kraljica Ivana sta odšla na potovanje. Posetila bosta gradove v raznih pokrajinah. Čete, ki so bile oircdo. točene v Sofiji kakor tudi kmečko piebivalstvo, I ki je prisostvovalo poročnim svečanostim v Sofiji, je odšlo na svoje domove. Mesto ima zopet normalno lice.
Pangatosova afera
Atene. 5. novembra. A A. Da nes je bilo aretiranih nadnljnJ.h šest višjih oficirjev, ki so bili osumljeni sodelovanja v Pangaiosovi zaroti.
Sovjetski dumping
Bukarešta. 5. novembra, z. Radi novega so vjetskega dumpinga pšenice v Romuniji so padle cene jišenici in drugemu žitu. Rusiji se je posrečilo, kljub prejiovedi uvoza preplaviti romunska tržišča z ruskim žitom.
Literarna Noblova nagrada
Stockiiolrn, 5. nov. AA. švedska akademija za literaturo je prisodila letošnjo Noblovo nagrado za literaturo ameriškemu romanopiscu Sinclai-" Lewisu.
Otrok utonil v Savi
Kranj, 5. nov. Danes popoldne ob 15.30 se Je pripelila ležka nesreča na obrežju Save pod klav. nico. Služkinja g. Mohorja je šla s sinčkom na vodo pral. Na živinskem sejmišču se je Mohorjevemu sinčku pridružil tudi Štiriletni Zvouko Šlefe. Otroka sla šla s služkinjo do Save in se nekaj časa Igrala pri vedi, nakar jti je služkinja pozvala, naj se odslranila od vode. Olrcka sta ubogala in sta šla nazaj po klancu. Ze ko sta bila vrh klanca, je Mohorjev sin 5e opozoril Zvonka Štefeta, naj ne hodi več k vodi, dočim jc Zvonko zali le val, naj si gresta še roke umit. Mohorjev sin je šel domov, dočim je Zvonko Šlefe s ceste, ki pelje proti čirčičani, ekcčil po bregu do Save. Ker se je olrok' preveč zaletel, se ni incgel ustaviti in je po bregu zdrsel v vodo Mohorjeva služkinja, ki je prala par korakov višje, jc opazila dečka, ko je izginil v vodi, toda Sava, ki je radi deževja zelo narasla, ga je že odneela 10 metrov od brega. Služkinja je nalo slekla v klavnico in klicala na paiuoč, toda nihče si ni upal sko-riti v naraslo vodo, ki je na onem kraju zelo deroča in ludi kalna Otrok ie izginil pod vodo In ga niso j več opazili. Njegov oče Stefe In g. Mohor sta z dolgimi palicami preiskala vse lobnune do Cir&č, ven-I dur olroka nisia mogla nuji}
t