Misli na praznik uedinjenja Ideja združitve Jugoslovanov v zgodovini. Petnajst let je minulo od onega zgo* dovinskega dne, ko so v največjem ve* selju utripala srca vseh Jugoslovanov. Brat je objemal brata, pesem svobode je odmevala in ena sama misel je prešinjala duše vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev: Združeni smo — izpolnil se je stoletni sen naših prednikov, gradimo si svobodni svojo bodočnost. Več stoletij, že tudi več kot eno tU sočletje se je pojavljalo med južnimi Slovani stremljenje za združitvijo v čim večjo državno celoto, ki bi mogla kljubo* vati vsem nasprotnikom slovanstva. Čim se je pojavila v zgodovini našega naroda močnejša osebnost, ki ji je bilo usojeno zasesti vodilno mesto enega ali drugega dela našega naroda, že se je pojavilo tudi stremtjenje za združitev z ostalimi deli celokupnega naroda. Nastajale so države, ki so se večale in dosegle že tudi v pogledu združevanja lepe uspehe, a na žalost so morale vse te države zopet pro> pasti, ker vladarji poedinci, ki so bili mo; gočni, niso imeli tudi tako mogočnih na* slednikov. Že pred 13S stoletji je združil kraij Samo velik del Ševernih in Južnih Slova* nov v mogočno državo, ki je krepko odz bijala napade Avarov in Frankov. Ni bil to poskus združiive Jugoslovanov, vetv dar je to prvi poskus v naši zgodovini, da se ustanovi mogočna slovanska država. Seveda bi nastala, če bi se takrat združili vsi Slovani, mogočna država od Črnega in Jadranskega do Ledenega morja. Ampak izvedbi take zamisli je nasprotovala takratna patriarhalna razdelitev Slovanov kar je bil zadosten razlog, da je bilo med njimi nemogoče vzbuditi umevanje za mogočno državno celoto. Na žalost je s Samovo smrtjo propadla tudi mogočna Samova država. Neprestani napadi Frankov so ustva* rili drugo večjo državno celoto, ki jo je osnoval Ljudevit Posavski, a to je bil le poskus, ki mu je omajal temelje dalmaiinski knez Borna. Vendar smemo ravno ta poskus imenovati prvo združitev ene; ga dela JugoslovafiOv. Od zahoda so pritiskali Franki, a od vzhoda so prodirali Bizantinci. Kot sta bila Samova država in država Ljudevita Posavskega reakcija našega naroda proti prodiranju Frankov, tako so nastajale srbske državice, ki so ovirale prodiranje Bizantincev. Mogočno državo je ustvaril že car Dušan, a vendar predstavlja pravo stremljenje za uedinjenje Srbov in Hrva> tov šele država bosanskega kralja Tvrd; ka /., ki se je pustil I. 1377. kronati na grobu sv. Save v samostanu Mileševu. Samega sebe se je nazival kralja Srbov in Hrvatov in on je tudi v resnici pred; stavljal sintezo Srbov in Hrvatov. Mogočna država kralja Tvrdka, ki je vzpostavil že tudi zvezo z Bolgari, je pro; padla po njegovi smrti. S porazom carja Lazarja na Kosovem polju je nastala ogromna vrzel v poizkusih zdtužitve. Minevajo stolefja! Svobodna republika v Dubrovniku je dajala spodbudo vsem Jugoslovanom in ravno od tu priha; ja že v XVI. stoletju ideja potrebe uedU njenja vseh Jugoslovanov. To idejo so gojili in oznanjali svetu dubrovniški knjU ževniki, dokler niso vstajali preroki in poborniki med vsemi deli našega naroda. ln že je dvignil Karadorde svoj meč, skovan iz pluga, in ga mogočno zavihtel nad glavami Turkov, stoletnih sovražnh kov srbstva. Napoleonova Ilirija vstaja, kot bi jo res oživel Vodnikov klic. Združeni so bili Slovenci in Hrvati pod zaščito mogočnega zavojevalca sveta. In tudi Karadorde bi se rad pridružil tej državi, ker v svojem pismu Napoleonu piše, da upa, da se bo našlo v Iliriji nrostora tudi za Srbijo. Misel, da je združitev vseh Jugoslo* vanov nujno potrebna za naš obstoj, je med narodom od dne do dne močnejša. Širita jo z idejo ilirizma Stanko Vraz in Ljudevit Gaj, zanjo se zavzema Dositej Obradovič in Vuk Karadžič. Nastopila je književnost, ki je pretvorila misel posameznikov v idejo, ki je polagoma preha-jala v široke plasti našega naroda. Že se je pojavil tudi Josip Juraj Strosmajer, ki je bil največji glasnik jugoslovanstva. — Njegovo dopisovanje s knezom Mihajlom jasno priča, da je tudi mislil na uresničenje ideje uedinjenja. Leta 1870. so se sestali v Ljubljani zastopniki Jugoslovanov in sklepali o pro« glasitvi edinsiva Jugoslovanov ter se za* vezali, da bodo z vsemi sredstvi delovali za jugoslovansko edinstvo. Predvojna doba prinaša tudi že nešiete žrtve in mnogo jih je bilo, ki so irpeli in umirali za idejo jugoslovaristva. Zmagovito se vrača po končani vojni kralj Peter Veliki Osvoboditelj kot izvr> ševalec neštetih prizadevani skozi stole; tja. Pred nami vstaja mogočna država od Triglava do Kajmakčalana, dasi okrnjena, vendar močna in velika, ki naj bo sredU .šče, kateremu se bodo v bodočnosti prU družili še ostali Jugoslovani tzven naših mej. Kralj Aleksander L, ki je l. 1918. proglasil uedinjenje vseh Jugoslovanov, fe v dosedanjih letih svojega vladanja jasno dokazal, da razume voditi svoj narod in državo. Pokazal je svojo odločnost na bojišču, a pokazal je svojo odločnost tudi v miru. Vedno je bilo to.v korist celokupt nega jugoslovanskega naroda. In ves narod zna ceniti njegova dela, a zna ceniti tudi veličino uedinjenja. Skozi stoletja se je razvijala, širila in uresničevala ideja združitve vseh Jw goslovanov. Stotisoči so dali svoja fAvlje; nja za to idejo. Težavna in mučna je bila pot do uedinjenja, a še težja je pot do popolne sloge vseh Jugoslovanov. PeU najst let skupnega, zelo uspešnega dela je za nami. Uspehi niso majhni, a bili bi še večji, če bi bil narod složen in edin. Jugoslovansko učiieljstvo je povsem jasno in pravilno razumelo veličino našega narodnega uedinjenja. Ze petnajst let deluje to učiteljstvo med narodom za slo* žno in sporazumno delo, ki vodi do sigur^ nih uspehov. Vzgaja mladino, vzgaja nat rod! In ko bo učiteljstvo vzgojilo nov rod, ki se bo zavedal, da je v slogi moč, ki bo smatral uedinjenje kot največjo svetinjo, za katero je treba žrtvovati prav vse takrat bo ta rod tudi spoznal največjo važnost potrebe, da moramo žrtvovati mnogo več moči za kulturni dvig našega naroda. —z.