Usposobljenost iz nemščine. (Nekai. o. čemer se na pristojnih inestih še ni razmišljevalo.) Odkar živinio v svoji Iastni diržavi, ne igra nsposobljenosi za šole z nemškim iičnjiu iezikdin — izvzcmši nastavitev na minoritetnili šola.. -- povsem nikake ulo^e, dočim ie bila ista pri bivšeni šta.ierskern deželnei_ šolskem svetu pogo.i za vsako stalno namestitev tudi na silovenskih šolah. Prav zaradi tesra so vsi učirclii ki so za časa Avstriie študirali v Mariboru. rnorali pr.biti vse izipite za i.ba iezika. pri čemer sc pa ni najmanj t-.irdoniralo slov. kandidata od strani nemškega eksatninatorja. To je veljalo za inidskc . kakor za tneščanske šole. Danes se poučuie nemščina kot ncobvezni predmef na l.indskih šolah na žcl.io staršev. f\- sc zglasi priinerno štcvilo otrok za ta predtnct in vcčinoina kot ncobvezcn nredmet na nicščanskih šolali. Po sedai \ cl.iavnili določilili (ministrska odrcdha z dne 31. jiilija 1-S6. stev. 6033. u.ist. III. točka 9 b) pa ic smatrati učitelja lisposobljcnim za poučevan.ic nemščine knt predmet na nieščanskih šolah z n e ncinškiin učnini iezikoiu. ako ic naredil to/adeven izi.it. Ncntsčina aripadaioča 1. skin.ini pre.i za časa Avsmi;.. ni prišla kot i>r.edinet v poštev. kčr 1. nistno skorai iineli sloven^Kili niešcanskih sol in če so bile. se ie z..!itevala od kandidata 1. skup. iz\ežbanost. t. i. tisposobliciiostni izpit za mešč. solc tiidi z nemškim nčiiim jezikom. Se:lai pa skor-.i. nikdt). prav poscbno p.i iz 1. skuninc iic polaga izpita likrati .u.H za nicščanske šolc z .nemškim iezikfln. kar tudi potr.bno ni Potiču.ie se pa nemščina kot nredmet skorai srt)tovo na vsnki mcš.a"ski šoli. Za ta slučai iiira zti. ciiirajia postaviui točka ulogo. Tndi sedanii visii solski svct ic nedavno odredii. da im.iio poučevali nemščino kot prcdnict na muščanskih šolah za to usnosoblieni nčitelii. a!i pa vsai nemščine vešči iič'tHii. Kdo ..a ic za ta poscl ysiposobl.ien. Po zgorenjem dpločiln dotičnik. ki jc r>rcbil tozade-zen izpjt za poučevanje liemFČine kot Predmet na meščanskih šolah. o/iroma ki ie uspnsobiien iz 1. skupine (kamor sp.ida tudi nemščina) za tneščanskc šole s slovcnshin. in neinškim učnim iezikoni. Teh jc pa danes rnalo. ker ne pridcio soie z ii.aiškin. nčniin jezikom iunoeo v poštcv. Sedai pa nasiane vprašan.ie: Jc li za n; učevanjii ncmščine kot predmet na mesč-inskili šolali z n e iiemškim nčnim. t. i. siovenskiin učnini iczikom smatrati nsposobl.ienim dctičnika. ki pri polagan..n iisnosoblienostne.a i/.pita za meščanske šole ni mislil na nemščino kot predtnet. a ie kot lindskošolski nčiteli usposobl.ien ii. som 7.rclostnega in usposoblienostnega i/.')ričcv#ila izdanega od c. kr. izpraševali'c komisiie za i.oučevanie na nemških in tti-li Tiaiviš*_ or_aniziranih (S. razr.) lj_idskih šolah. :xi če treba tudi na Dtuiaju? \ sakdo no rckel d a . kaiti nikdar ne more biti nčni smo.cr nemščinc kot predmet na meščanski šoli s slovcnskim učnim jezikom višii. ncuo jc učni smoter iz iezikt.-vnesra Douka na naivišic oreaniziranih nemških litidsk;!i šolah. Vsled tesra tudi na nm ne. pride nobenenni ntcščanskošolskcimi iičitel.ii. ki ima svcdočbo za poiičc\ranie ir.i nemških lmdskih šolali. da bi poiaRal Siiec. izpit za pončevanie nemščine kot predn.et na slovenskih meščanskili šolali. To ic tc<:retičen del zadcve. Praktičen ie pa ta. da danes v meščansko šolo vsjonivši učenci ne znaio popolnoma nič ncniški ozironia v naibol.Tsem slučaiu iako malo. Danes se dela v nemsčini ozir. y !>aukn teea predmeta na tneščanskih š. 'ah približno to kar se ie dclalo na kaki cl^hri višie ortraiiizii;aiii l.iudski soli za ča- sa Avstriie. Za ta pnsel oa zadostu.ie žc svedočba za Doučevanjc nernščine kot predinet nu Ijndskih šolah" nadvse usiH)sobljen pa iik