TRGOVINA, MONTAŽA
•vodovod
•	centralna kurjava •plinske instalacije •kopalniška oprema
•	keramične ploščice
OBRTNA CONA NOVI JORK, Nova vas pri Markovcih 103, tel.: 754 00 90
v
Štajerski
TEDNIK
in
HIŠA
M DARIL ▼ ^ • • • • •
nagrajujeta obstoječe naročnike.
Več na oglasnih straneh.
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04;3
oddajamo že
45 let
Po naših občinah Mezgovci • Boksarski ring medosebne-ga obračunavanja
O Stran 2
Po naših občinah
Hajdina • Z gradnjo avtoceste več kaznivih dejanj
O Stran 7
Po naših občinah Ptuj • Napake počnejo tudi starši šolarjev
O Stran 27
Ptuj, petek, 24. oktobra 2008
letnik LXI • št. 84 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,17 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
Štajerski TEB
Spodnje Podravje • Hladni dnevi so pred vrati
Drva imajo vse večjo veljavo
Čeprav nam je bila jesen do sedaj naklonjena z razmeroma toplim vremenom, je dejstvo, da se bo kmalu ohladilo. Ponekod so sicer že pričeli ogrevati hiše in stanovanja, v glavnem pa ljudje še čakajo na hladnejše noči, ko se bo temperatura spustila tudi pod ničlo.
In medtem ko mnogi še iščejo najugodnejšo rešitev za čim cenejši nakup kurilnega olja ali plina, jih je zadnje čase vse več, ki segajo po navadnih dr-veh.
Peči na drva niso le ekonomsko in okoljsko najprimernejše, ampak so predvsem nekaj posebnega, saj oddajajo toploto na podoben način kot sonce. Zato je to zagotovo najprijetnejše in tudi najbolj zdravo ogrevanje. Les, ki ga imamo v Sloveniji zaenkrat še dovolj, je obnovljiv vir energije, kurjenje z njim pa ne pomeni le prihranka pri denarju, ampak veliko več, kajti sodobne peči na lesno biomaso so ekonomične, zahtevajo le eno ali dve večji poleni na dan, poleg tega pa ne ustvarjajo škodljivih elektronskih valovanj in ne izsušujejo zraka.
-OM
Foto: Martin Ozmec
Ormož • Pripravljajo nov lokacijski načrt
Ptuj • Razprava o proračunu
Novi načrti burijo duhove Ljubiteljskim
kulturnikom več?
Obstoječi odlok o lokacijskem načrtu za središče mesta Ormož, ki je bil sprejet leta 2005, je v postopku spreminjanja. Na zadnji seji so svetniki sprejeli osnutek sprememb, natančnejše razlike med starim in novim načrtom pa je predstavil Boštjan Najžar z ormoške občinske uprave.
»Razlogi za spremembo lokacijskega načrta so večja odstopanja od predvidenih posegov, kar pomeni, da so investitorji izrazili željo po projektih, ki niso v skladu z
obstoječim odlokom in predvidenimi odstopanji, ki jih le-ta dovoljuje. Občina je na podlagi predlogov in idej, ki so jih pripravili potencialni investitorji, pripravila osnu-
tek odloka. Nosilci urejanja prostora so dali smernice, nakar je šel osnutek spremembe načrta v javno razgrnitev. V nadaljnjem postopku se je odlok popravil s predlogi, ki so bili podani. Potencialni investitorji so dali predloge devetih večjih posegov v mestu Ormož,« pojasnjuje Boštjan Najžar.
Lokacijski načrt za središče mesta Ormož je razdeljen v štiri cone in obsega območje bolnišničnega kompleksa, osrednjega mestnega jedra, športnega ter grajskega kompleksa. Kot je povedal Boštjan Najžar, gre pri večini predlogov za gradnjo poslovno-sta-novanjskih objektov.
O Stran 4
Ptujski mestni svetniki so imeli na 22. seji, ki je bila 21. oktobra, pod drobnogledom 12 točk dnevnega reda.
Še vedno niso mogli razpravljati o sklepu, ki so ga v zvezi s prodajo vrteške zemlje sprejeli februarja leta 2005 za potrebe širitve ptujskega doma upokojencev. Gre za območje ptujskega vrtca ob Potrčevi cesti. Obstaja namreč še vrsta nejasnosti, dokler pa ne bodo rešene, zemljišč ne bo mogoče prodajati. Pri štirih odlokih pa so izglasovali skrajšani postopek, pri dveh je šlo za spremembe redakcijske narave, pri dveh pa za spremembe zakonske narave.
Pri sprejemanju proračuna za leto 2009 veljajo novitete in spremembe, ukinja se trifazni postopek. Skladno z novo zakonodajo strokovne službe in župan pripravijo predlog proračuna in ga posredujejo
Foto: Martin Ozmec
v javno razpravo. Ta bo trajala 21 dni od dneva objave proračuna na spletni strani MO Ptuj (www.ptuj.si), po sklepu 22. seje mestnega sveta pa se bodo na tem naslovu vsi, ki bodo to želeli, seznanili s stališči, mnenji in predlogi, ki so jih imeli na dokument posamezni odbori ter svetnice in svetnice; ti so se sestali
21. oktobra.
O Stran 3
Foto: vki
Mezgovci • Z zbora krajanov
Boksarski ring medosebnega obračunavanja
Po sklicu zbora krajanov na Polenšaku in v Dornavi se je dornavski župan Rajko Janžekovič ta teden sestal tudi s krajani iz Mezgovcev. V tamkajšnjem gasilskem domu pa se je na večer srečanja zbralo le malo ljudi, ki so imeli največ povedati o (vedno aktualni) cestni problematiki in o predvidenem zaprtju nekaj železniških prehodov.
Kaj bistveno posebnega tako sploh ni bilo slišati; nekaj prisotnih - med njimi svetnik Janez Lah in predsednik vaškega odbora Mezgovci Roman Me-ško - so predlagali, da naj se ob novourejeni kolesarski poti ob cesti Dornava-Mezgovci za večjo varnost in preglednost postavijo še svetleči količki, sicer pa je bilo slišati kritiko na hudo uničen asfalt na omenjeni cesti, številne luknje, pa na divjanje in hrup, ki ga povzročajo tovornjaki, na neurejene bankine, jaške ipd. Mezgovčani so tudi jasno povedali in zahtevajo, da se na tak ali drugačen način ohrani prehod čez železniško progo (peticijo s to zahtevo je podpisalo 300 občanov), kar pa jim župan Rajko Janžekovič ni mogel obljubiti, pač pa je povedal, da je vse zahteve posredoval vsem pristojnim institucijam, odgovore pa še čakajo. Janžekovič je sicer predstavil še nekaj predvidenih naložb, ki naj bi se v občini začele izvajati v bližnji prihodnosti, ter opozoril na dejstvo, da je država občini Dornava kot koncesi-
Uvodnik
onarja za dimnikarske storitve določila ormoško komunalno podjetje.
Srečanje in razprava v me-zgovškem gasilskem domu bi pravzaprav lahko minila v pol urice, saj med dobro peščico prisotnih ni bilo čutiti kakšnega izrazitega nezadovoljstva nad dogajanji in vodenjem občine, če se ne bi resnično jezno in zelo razborito oglasil Branko Vesenjak, ki ga je žulilo več zadev: »Mene pa zanima, kateri je tisti organ naše občine, ki lahko od mene zahteva, da naj prosim za soglasje na priključek na javno cesto s svojega dvorišča, glede na to, da je še cesta na moji lastni parceli?! Res da je bila dana služnost občini, da uredi in vzdržuje cesto, ni pa občina lastnica te zemlje! Zakaj bi potem jaz moral prositi za soglasje?! Kdo drug je sploh še moral prositi za soglasje? In dalje; kako si dovolite pošiljati inšpektorje k meni?!«
Besen izbruh Vesenjaka pa se pri teh vprašanjih ni končal; od župana je zahteval pojasnilo, zakaj se je norčeval s send-
Tudi veliki se zmotijo
Da je težko napovedati rezultat dr-žavnozborskih volitev, se je pokazalo tudi pri letošnjih volitvah. Tudi veliki poznavalci politike so se pri napovedih rezultatov letos zmotili. S tem mislim na odhajajočega zunanjega ministra, ker če bi vedel, da Janševa stranka ne bo zmagala, bi zagotovo stranko zamenjal, samo da ostane zunanji minister.
Očitno je dobil z "Grims inštituta" napačne podatke in sedaj mu gre za nohte. Seveda se ga je usmilil njegov šef, ki je baje štiri leta delal vse po zakonih (he he), in ga predlagal za veleposlanika v sosednji Avstriji.
Sedaj je na potezi predsednik države, ki mora podpisati Ruplovo imenovanje. Vsekakor ga čaka težko delo, saj je sam diplomat in zagotovo ve oceniti, kaj je dobro za slovensko diplomacijo in kaj ne. Le upamo lahko, da predsednik države ne bo klonil pod pritiski politike in da na Dunaj ne bo poslal človeka, za katerega v slovenski manjšini na Koroškem uporabljajo vse druge izraze kot pa Rupel ali minister. Najbolj zlobni celo povedo, da prek kratkim umrli Haider slovenski manjšini ni naredil toliko škode kot dosedanji zunanji minister.
V izjavah preseneča tudi bodoči slovenski mandatar (seveda, če se bo uspel dogovoriti z Erjavcem), ki meni, da je Rupel nedvomno primeren kandidat in da uživa njegovo zaupanje. Smešna izjava, saj po drugi strani govori, da so potrebni varčevalni ukrepi. Očitno je pozabil, da, hvala bogu, odhajajoči zunanji minister ni nikoli spal v dražjem hotelu kot za 1851 dolarjev na noč v Washingtonu. Očitno se tudi bodoči slovenski predsednik vlade ne spomni besed (hvala bogu odhajajočega) ministra Andreja Bajuka, ki je v državnem zboru povedal, da so v letu 2005 v enajstih mesecih vlado (beri: slovenske davkoplačevalce) najemi letal za prevoz v tujino stali dobrih 680.000 evrov, od tega je 617.000 evrov porabilo ministrstvo za zunanje zadeve.
Kljub temu da je zunanji minister deloval razsipniško, to dosedanjega predsednika vlade ni motilo, še več, za njegovo "pingvinsko funkcijo" v vladi ga je zadnji dan vladanja s polnimi pooblastili nagradil z imenovanjem za veleposlanika. Torej še en dokaz več, da je bil skrajni čas za menjavo oblasti.
Zmago Šalamun
Zbora krajanov v Mezgovcih se je udeležilo zelo malo tamkajšnjih občanov; tisti, ki so vseeno prišli, pa so imeli največ pripomb čez cesto Dornava-Mezgovci in predvideno zaprtje dveh železniških prehodov. Najbolj besen nad postopki in vodenjem občine ter obnašanjem župana Janžekoviča je bil Branko Vesenjak, ki je povedal nekaj hudo krepkih.
vičem in posebnim stolom iz njegovega sina Petra, ko je ta prisostvoval sejam občinskega sveta, saj so seje navsezadnje javne in jih lahko spremlja vsak občan, nadalje je hudo okritizi-ral predvideno rušenje občinskega bloka pri cerkvi v središču Dornave, češ da župan sam pač ne more odločati o tem in da gre pri tem samo za to, da bi nekdo lahko služil pri izdelavi projektov, denarja pa občina že tako nima niti za bolj nujne zadeve, na koncu pa ga je zani-
malo še, kdo bo poravnal stroške tožb in advokatov v zvezi z »zadevo ravnateljica«.
Na plaz hudo očitajočih vprašanj je župan povedal, da glede izdajanja soglasij za priključke veljajo za vse občane enaki pogoji, da je inšpekcija posredovala na terenu zaradi anonimne prijave, s čimer občina nima nič, kar se tiče sendviča in stola ter obiska sej s strani občanov pa je Janžekovič povedal, da so seje sicer res javne, da pa naj bi se nepovabljeni gostje
Sedem (ne)pomembnih dni
Kakšni smo
É¿É
Na Slovenskem smo se že kar nekajkrat soočili s hudimi dilemami (in tudi razočaranji) v zvezi s pripadnostjo - do prijateljev, sodelavcev, političnih strank, do države, nasploh do politike. Vsakokratnim razmeram prilagojeno (in ustrezno) so se krojile različne razlage in različna opravičila, skoraj vselej pa je ostajalo (in ostaja) tudi preveč nepojasnjenega in nerazumljivega. Koliko je pri vsem tem nujnega, neizbežnega, etičnega in moralnega, koliko pa zgolj prestižnega in preračunljivega?
Seveda fenomen ni omejen samo na Slovenijo, pa tudi ne samo na ta čas. S problemom "odpadni-štva", celo izdaje ali umazanega sodelovanja z različnimi okupatorji se, denimo, v bližnji in daljni zgodovini nismo srečevali samo v Sloveniji. Prav tako tudi Slovenija ni kakšna posebna izjema, ko gre za različne "migracije" in premike posameznih najvidnejših politik iz enih v druge stranke, iz enih vodstev v druga. Mnogi nam dopovedujejo, da je tudi to nekaj "normalnega" in sestavni del demokratičnih pravil in - demokracije. Vendar pa bi morali biti v zvezi s tem le preciznejši. Ni namreč vseeno, kako in zakaj do
morali prej napovedati, vsaj po bontonu, če želijo prisostvovati seji, in da so stoli rezervirani le za vabljene na seje. Dodal je še, da bi v nasprotnem primeru lahko seje občinskega sveta organizirali kar v šotoru ali veliki dvorani, kjer bi pač lahko sedelo tudi 1000 ljudi. Glede predvidenega rušenja starega bloka je župan pojasnil, da je treba gledati bolj dolgoročno, da je blok res občinska last, da pa bo čez pet let že čista ruševina in samo še velik strošek in da je zato bolje, da se postavi sodoben večstanovanjski objekt za deset družin. Na vprašanje o sodnih stroških zaradi odpoklica bivše ravnateljice pa je župan rekel: »Zaenkrat ne morem povedati nič zaradi interesa še tekoče preiskave, kjer pa se je že pokazalo marsikaj, kar ni ravno rožnato!«
Vesenjak je na odgovore, ki ga očitno niso niti najmanj zadovoljili, brezkompromisno navrgel, da gre pri vsem skupaj za čisto »osebno zajebavanje« njega samega in njegove družine in da bi bil skrajni čas, da se občinsko vodstvo začne obnašati bolj korektno: »Sicer pa me zanima še, s kakšno pravico ste pri gradnji kanalizacije odlagali zemljo in marsikaj na
moje zasebno zemljišče?! Brez vsakega mojega dovoljenja?! In za povrhu sem moral še posredovati, da se je to potem sploh očistilo?!« Župan Janžekovič je podvomil, da naj bi se kaj takega res dogajalo, sploh na zasebni parceli, po vztrajanju Vesenjaka pa je predlagal, da naj se naredi točna odmeritev, ki bo pokazala, kaj je res v lasti občine in kaj ne in če je bil res kakšen material odložen na zasebni zemlji.
Vročekrvna debata med županom in Vesenjakom, za katero so več kot očitno hude osebne zamere, bi se verjetno še nadaljevala, saj je Vesenjak izpostavil še vprašanje, za koliko je občino kupila njivo pri pokopališču in da je po njegovih informacijah dogovorjena cena hudo pretirana, če ne bi vmes poseglo nekaj prisotnih s pripombo, da gre za javno srečanje in da naj čisto osebne zamere rešujeta kje drugje, ne na zboru krajanov.
Tako se je ozračje v dvorani umirilo, ker pa kakšnih posebnih težav in vprašanj sploh ni bilo več, se je tudi zbor krajanov, ki je dejansko izpadel kot boksarski ring medosebnega obračunavanja, hitro zaključil.
SM
tega prihaja. Kaj je (in je lahko) opravičilo za različne "prebege"?
V zadnjih štirih (parlamentarnih) letih so se zgodili šokantni tektonski politični premiki. Na volitvah leta 2004 poražena dotlej najmočnejša (in kar nekaj mandatov vladajoča) stranka LDS se je razletela na različne strani, ne da bi se kdo posebej potrudil pojasniti, iz kakšnih vsebinskih (in drugih razlogov) se je del (tedaj še vedno močne poslanske skupine LDS) razporedil v "samostojno poslansko skupino", pa k Pahorjevim socialnim demokratom (SD) in okoli nove stranke Zares. Nihče se pravzaprav ni nikoli določeno odrekel LDS (pri tem mislim na njeno doktrino) in tako imamo v parlamentu novega sklica pravzaprav eldeesovce ne samo v miniaturni LDS Katarine Kresal, ki se je nekako obdržala na ruševinah nekdanje "velike" LDS, ampak tudi v SD in še zlasti v Zaresu ...
Med posameznimi (vodilnimi) politiki si je doslej kameleonsko vlogo zagotovo največkrat privoščil dolgoletni zunanji minister dr. Dimitrij Rupel, ki je tudi te dni poskrbel za svojevrstno "senzacijo" in za "šok" pri svojih političnih sodobnikih, tako pri zaveznikih kot pri nasprotnikih. Po dveh različnih, vendar v bistvu identičnih interpretacijah naj bi ob izteku svojega ministrskega mandata kar sam poskrbel za pre-
dlog za svoje imenovanje za slovenskega veleposlanika na Dunaju. Po eni izmed obeh razlag naj bi se celo brez Janševe vednosti o tem pogovarjal (in dogovarjal) z verjetnim mandatarjem za sestavo nove vlade Pahorjem, to da Janšu ni preostalo drugega, kot da je tudi on podprl ambasadorsko kandidaturo svojega dosedanjega zunanjega ministra. Po drugi varianti pa naj bi Janševa vlada z enim izmed svojih zadnjih sklepov v svojem mandatu dr. Rupla preprosto vsilila novi vladi ... Vsekakor je značilno, da je dosedanji Ruplov ministrski kolega dr. Gregor Virant vse skupaj označil za nenavadno (in neetično) ravnanje dr. Dimitrija Rupla, medtem ko so iz Pahorjevega kroga prihajale (le zakaj) bolj zavite in "diplomatske" izjave v zvezi s tem. Vsekakor dr. Rupel doslej ni posebej "oroka-vično" ravnal s tistimi, s katerimi ni soglašal ali pa je kako drugače prišel v nasprotja z njimi. In teh ni bilo ravno malo. Zakaj bi zdaj drugače ravnali do Rupla? Načelno mu je treba povedati, kar mu gre. Sicer pa je dr. Dimitrij Rupel tik pred volitvami 2004 (kot zunanji minister) zapustil LDS, katere vodilni politik je bil, in prešel v Janševo SDS ter si tako "vizionarsko" zagotovil nadaljevanje ministrskega mandata. Kot zunanji minister dr. Rupel v odnosih z Avstrijo (in še zlasti v zvezi z urejanjem manjšinske problematike) ni imel kakšnih posebnih iniciativ in - rezultatov, zato se zdi še toliko bolj nenormalno - in nepotrebno, da se prav on posebej poteguje za ambasadorsko mesto na Dunaju.
Ali ne bi bil dr. Rupel koristnejši opozicijski SDS doma? Seveda ne mislim, da bi bilo treba dr. Rupla (in še mnoge druge ugledne politike) po izteku mandatov kar tako zavreči in nasilno potiskati na nekakšno obrobje. V Sloveniji še vedno ne znamo izkoriščati vseh potencialov, ki jih imamo za skupne državne potrebe, ne glede na to, katera politična opcija je v določenem obdobju na oblasti. Zagotovo pa ne bi smeli kar tako sprejemati (in celo stimulirati) najrazličnejših karieristov, ki si (predvsem) za svoje dobro brez kakršnihkoli predsodkov menjajo politično barvo, prepričanje in prijatelje. Nikakor ni dobro, če se kakorkoli pretvarjamo, če ne znamo biti pokončni (in načelni) tako tedaj, ko zmagujemo in tedaj, ko izgubljamo.
Avstrija se je te dni dostojanstveno poslovila od koroškega deželnega glavarja, v marsičem protislovnega politika in desničarskega skrajneža Jorga Haiderja, ki se je smrtno ponesrečil v avtomobilski nesreči. Pogreba v Celovcu se je udeležil ves avstrijski državni in politični vrh. V pogrebnih nagovorih in zapisih so o Haiderju povedali mnogo lepega in spoštljivega, a tudi veliko kritičnih besed, še zlasti tudi zaradi njegove manjšinske politike in odrekanja pravic slovenski narodni manjšini na Koroškem. Govorili in pisali so pravzaprav tako, kot so to počeli, ko je bil Haider še živ.
Zakaj tega ne znamo v Sloveniji, ko gre za naše žive (in mrtve) politike?
Jak Koprivc
Foto: SM
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749 34 10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR, v petek 1,17 EUR . Celoletna naročnina: 91,26 EUR, za tujino (samo v petek) 108,50 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Plačani oglasi in objave so lektorirani s strani naročnika. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
i
Ptuj • Prvič široka javna razprava o proračunu
Dodatna miloščina »razsipnim« kulturnikom?
Ptujski mestni svetniki so imeli na 22. seji, ki je bila 21. oktobra, pod drobnogledom 12 točk dnevnega reda. Še vedno pa niso mogli razpravljati o sklepu, ki so ga v zvezi s prodajo vrteške zemlje sprejeli februarja leta 2005 za potrebe širitve ptujskega doma upokojencev.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Milan Cucek (LDS) je pozval poslance novega mandata k temu, da	Ptuj bo v teh dneh izgubil prvo javno stranišče, ki je v razsulu.
se zavzamejo za večje povezovanje mestnih občin in drugačno fi-	Projekt postavitve prenosnih stranišč, ki so ga pripravili v TD Ptuj,
nanciranje lokalne samouprave. Mestne občine so že zaradi svoje	pa je naletel na gluha ušesa. funkcije v drugačnem položaju.
Gre za območje ptujskega vrtca ob Potrčevi cesti. Obstaja namreč še vrsta nejasnosti, dokler pa ne bodo rešene, zemljišč ne bo mogoče prodajati. Pri štirih odlokih pa so izglasovali skrajšani postopek, pri dveh je šlo za spremembe redakcijske narave, pri dveh pa za spremembe zakonske narave. Pri sprejemanju proračuna za leto 2009 veljajo novitete in spremembe, ukinja se trifazni postopek. Skladno z novo zakonodajo strokovne službe in župan pripravijo predlog proračuna in ga posredujejo v javno razpravo. Ta bo trajala 21 dni od dneva objave proračuna na spletni strani MO Ptuj (www. ptuj.si), po sklepu 22. seje mestnega sveta pa se bodo na tem naslovu vsi, ki bodo to želeli, seznanili s stališči, mnenji in predlogi, ki so jih imeli na dokument posamezni odbori ter svetnice in svetnice; ti so se sestali 21. oktobra. Predlog proračuna je z vsemi dokumenti na voljo vsem zainteresiranim tudi v času uradnih ur MO Ptuj v sejni sobi v pritličju Mestne hiše. Pripombe in predloge k proračunu za leto 2009 lahko predlagatelji vpišejo v zvezek pripomb in predlogov, lahko pa jih pošljejo tudi pisno po pošti ptujskemu županu. Po končani javni razpravi pa lahko pripombe in predloge posredujejo le še svetnice in svetniki v obliki amandmajev.
Proračun za 2009 na pri-hodkovni strani obsega 46,8 milijona evrov, na odhodkovni strani pa 49,4 milijona evrov. Za 2010 bodo njegovi prihodki znašali nekaj več kot 40 milijonov evrov, odhodki pa naj bi dosegli skoraj 44 milijonov evrov. V letu
2009	bo imela največji vpliv na proračun glavnina projekta I. faze zaščite podtalnice. Za proračunski leti 2009 in
2010	je v MO Ptuj predviden primanjkljaj, v letu 2009 bo
občina odplačala 163 tisoč evrov dolga, v letu 2010 pa 181 tisoč evrov.
Nekaj težav imajo pri odkupu zemljišč za CERO Gaj-ke, ker sta zakonca Bolcar, kljub uveljavitvi predkupne pravice, zemljišče, predvideno za širitev, prodala Surovini Maribor. MO Ptuj spodbija pogodbo, hkrati pa se je odločila za razlastitev, ker drugih možnosti ni imela. Vsi ostali lastniki pa so pogodbe za odkup zemljišč že podpisali in so bile tudi že notarsko overjene. V nobenem primeru pa MO Ptuj ne bo pristala na odkup zemljišča po 40 evrov za m2, če je vsa druga zemljišča kupila po največ 8,2 evra oziroma v začetku izgradnje še po pol do enega evra za m2. Brez novih polj pa ni odlaganja. Evropske direktive so na tem področju jasne, niti enega grama odpadkov več ne bo mogoče odložiti, če ne bo tako ali drugače obdelan, po letu 2010 se bo smelo odložiti le še 20 odstotkov inertnih odpadkov, 80 odstotkov jih bo potrebno obdelati. Tudi vse izcedne vode je potrebno predhodno očistiti, šele takrat jih je mogoče speljati na čistilno napravo. Na področju gospodarske infrastrukture so načrtovane sanacije plazov, ureditev pločnika ob
Zagrebški cesti, ureditev Potrčeve ceste, za katero so pridobili tudi evropski denar, s pomočjo državnih sredstev se bosta pričeli urejati Slo-venjegoriška cesta in cesta skozi Podvince, dela naj bi se izvajala v letih 2009 in 2010. V letu 2009 bo potekala tudi glavnina projekta podtalnice, dokončana pa naj bi bila tudi sanacija kulturne dvorane v Grajeni.
Investicijsko naravnan proračun
Na področju negospodarskih javnih služb se načrtuje postavitev spominskega obeležja v čast samostojni Sloveniji. To je že več let star predlog svetnika SNS Miroslava Letonje, postavili naj bi ga na dvorišče nekdanje ptujske vojašnice. Prav tako se načrtuje preselitev Orfeje-vega spomenika, nadaljevala se bo obnova dominikanskega samostana, v okviru projekta kulturne prestolnice Evrope se bo nadaljeval projekt ureditve mladinskega centra, v letošnjem letu je bil že opravljen odkup dvorane Mestnega kina, ki jo po novem upravlja CID Ptuj. Na področju šolstva pa se načrtujejo investicije v OŠ Ljude-vita Pivka, v okviru države je projekt na tretjem mestu,
potrebni projekti za gradnjo so sprejeti, prav tako pa je zagotovljeno sofinanciranje s strani drugih občin na Ptujskem, razen Dornave, prav tako pa tudi v OŠ Ljudski vrt (prizidek in telovadnica ter kuhinja), v letu 2010 pa naj bi se izvedla investicija v OŠ Mladika, v letu 2009 naj bi se pripravili vsi projekti. Izvedli pa naj bi se še nekateri drugi projekti v dvoranske prostore, katerih investitorji so zasebniki, prav tako naj bi se dokončala prenova tribun na Mestnem stadionu.
Po mnenju predsednice odbora za finance Marije Magdalenc je proračun za leto 2009 izredno smelo naravnan, kljub težki finančni situaciji v državi je prepričan, da bo tudi realiziran. 66 odstotkov proračuna je namenjenih za investicije. Zelo dobro so pripravljene tudi priloge proračuna. Tudi Miran Meško, predsednik odbora za okolje in prostor ter gospodarsko infrastrukturo, je ocenil, da je proračun za leto 2009 smelo zastavljen. V odboru za socialno varstvo, zdravstvo in kulturo, vodi ga Albin Pišek, pa so predlagali, da se na področju socialnega varstva umesti nova postavka za ureditev in tekoče vzdrževanje bivalne enote na Žnidaričevem nabrežju, prav tako se zavzemajo za novo postavko za dnevni center, za pomoč otrokom pri šolskem delu v popoldanskem času v Aškerčevi ulici, v prostorih čistilnice Frangež. Poveča pa naj se tudi postavka za financiranje ljubiteljskih kulturnih društev za pet tisoč evrov.
Odbor za gospodarstvo, ki ga vodi Rajko Fajt, je ocenil, da je predlog proračuna za leto 2009 ustrezna podlaga za javno razpravo. Predlaga, da se pri finančnih spodbudah za razvoj podjetništva doda besedilo, da so sredstva namenjena za spodbujanje razvoja podjetništva, za novoustanovljena podjetja, potrebni pa so tudi nekateri redakcijski popravki. Odbor za družbene dejavnosti, predsednica je Lidija
Majnik, pa predlaga, da naj se povečajo sredstva, namenjena za splošne materialne stroške javnih zavodov in sredstva za financiranje dejavnosti športnih klubov in društev.
V razpravo so se vključili tudi svetniki. Miroslav Le-tonja (SNS) je prejel predlog krajanov iz Nove vasi, da bi se območje od številke 115 do 119 pričelo gramozirati, v zadnjih dveh letih se tam cesta, ki je v makadamskem stanju, ni vzdrževala. Zanima ga tudi nadaljevanje projekta plinifikacije na Ptuju, ošvrknil je tudi ptujsko nezmožnost pri pridobivanju evropskih sredstev za projekte. Temu je ostro oporekal ptujski župan dr. Štefan Čelan, podatki namreč kažejo, da je MO Ptuj na vsaki evro svojega denarja pridobila evro iz evropskih virov, take občine, ki bi ji to uspelo, v Sloveniji ni, je prepričan.
Peter Pribožič (N.Si) je predlagal, da se v proračun za leto 2009 vnese tudi urejanje Ormoške ceste, od rondoja v smeri Spuhlje, stanje je kritično, pobud pa je bilo tudi dovolj. Kritičen je bil tudi do tega, da stanovanjska gradnja na Ptuju nazaduje, da so sredstva namenjena le za investicijsko vzdrževanje, prav tako pa se odmika investicija v OŠ Mladika, več denarja naj bi namenili tudi za razstavo Dobrote slovenskih kmetij, v letu 2009 bo namreč dvajset let od prve.
Za drugačno financiranje mestnih občin
Silva Fartek (SDS) se je zavzela za povečanje postavke za investicijsko vzdrževanje infrastrukture, vsaj za sto tisoč evrov bi se morala povečati tudi postavka za rekonstrukcijo občinskih cest.
Marjan Kolarič (SDS) je bil sicer vesel, da končno prihaja do modernizacije Slovenjegoriške ceste in ceste skozi Podvince, vendar bi se to moralo zgoditi že v letih 2002 in 2003.
Vlado Čuš (Zeleni Ptuja) je opozoril, da iz proračuna za leto 2009 ni razvidno, kaj se bo dogajalo na kolesarskih stezah, kaj z javnim prevozom, kaj s prehodom pri Borovem, ptujskimi potoki, krajinskim parkom Drava in društveno dejavnostjo. Tudi azbestne vodovodne cevi so še vedno velik problem, več kot četrtinski izpusti vode so prav tako posledica dotrajanih cevi.
Albin Pišek (DeSUS) pa ugotavlja, da je premalo sredstev za nadaljnje urejanje spominskega parka, kmalu bo prenehalo delovati edino javno stranišče na Ptuju, neurejena je tudi Murkova ulica. Milan Čuček (LDS) pričakuje, da se bodo poslanci s Ptujskega v novem mandatu zavzeli za tesnejše povezovanje mestnih občin, ki si zaslužijo drugačno financiranje, saj imajo tudi drugačne vloge kot druge občine. Za to si je pred leti že začel prizadevati dr. Dimitrij Rupel, ko je bil še ljubljanski župan.
Svetnice in svetniki so izjemoma podali tudi nekaj ustnih pobud, predlogov in vprašanj. Janeza Rožmarina (N.Si) je zanimalo, kdaj bo ptujski župan začel podeljevati koncesije, glede na to da so župani nekaterih občin na Ptujskem izigrali dogovore kolegija županov Spodnjega Podravja izpred nekaj let o podeljevanju koncesij. Zanimanje za koncesije v Zdravstvenem domu Ptuj obstaja, kolikor ve. Ptujski župan dr. Štefan Čelan je Rožmarinovo vprašanje ocenil kot zelo zanimivo, o tem bodo več povedali na prihodnji seji mestnega sveta.
Mirjana Nenad (SD) je predlagala, da naj predstavnik MO Ptuj v svetu JZ ZD Ptuj preveri pri odgovorni osebi zavoda, katerega zobozdravnika za odrasle si ljudje še lahko izberejo za osebnega zobozdravnika na lokaciji zdravstvenega doma na Ptuju. Preveri naj se tudi, ali so vsi programi za odrasle in otroke realizirani. V ZD Ptuju naj bi bilo pet zobozdravstvenih programov za odrasle, vendar tam ni pet zobozdravnikov, ki bi jih lahko izbrali, ugotavlja Mirjana Nenad.
Milan Petek (SDS) se z ustno pobudo ni oglasil izjemoma, pričakuje, da bo ptujska svetniška enotnost delovala glede regije in Ptuja kot regijskega središča še naprej, tudi v obdobju nove vlade, ker »tej vladi s projektom regionalizacije ni smelo uspeti«. Ptujski župan dr. Štefan Čelan se bo boril naprej, o tem ni dvoma, prav tako tudi svetniki.
Ormož • Pripravlja se nov lokacijski načrt
Nov lokacijski načrt buri duhove
Obstoječi odlok o lokacijskem načrtu za središče mesta Ormož, ki je bil sprejet leta 2005, je v postopku spreminjanja. Na zadnji seji so svetniki sprejeli osnutek sprememb, natančnejše razlike med starim in novim načrtom pa je predstavil Boštjan Najžar.
Največja sprememba je bila v okviru grajskega kompleksa, kjer je bila namesto predvidenega kongresnega centra v prostor umeščena nova glasbena šola.
Foto: vki
»Razlogi za spremembo lokacijskega načrta so večja odstopanja od predvidenih posegov, kar pomeni, da so investitorji izrazili željo po projektih, ki niso v skladu z obstoječim odlokom in predvidenimi odstopanji, ki jih le-ta dovoljuje. Občina je na podlagi predlogov in idej, ki so jih pripravili potencialni investitorji, pripravila osnutek odloka. Nosilci urejanja prostora so dali smernice, nakar je šel osnutek spremembe načrta v javno razgrnitev. V nadaljnjem postopku se je odlok popravil s predlogi, ki so bili podani. Potencialni investitorji so dali predloge devetih večjih posegov v mestu Ormož.«
Veliko možnosti za investitorje
Lokacijski načrt za središče mesta Ormož je razdeljen v štiri cone in obsega območje bolnišničnega kompleksa, osrednjega mestnega jedra, športnega ter grajskega kompleksa. Kot je povedal Boštjan Najžar, gre pri večini
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti organizira v sodelovanju s ptujsko izpostavo sklada Revijo izbranih malih pevskih skupin Slovenije 2008. Ta bo potekala jutri, na njej pa se bo zmed prijavljenih 14 skupin predstavil izbor osmih najboljših skupin, ki bodo nastopile z različnim zborovskim programom.
»Letošnja revija je posebna tudi po tem, da se bodo prvič podelile tri nagrade v
Foto: vki
Boštjan Najžar je v občinski upravi zadolžen za izpeljavo vseh postopkov glede sprejema lokacijskega načrta.
predlogov za gradnjo poslov-no-stanovanjskih objektov. Tako se omogoča gradnja po-slovno-stanovanjskega objekta na Ptujski 23. V pritličju so predvideni lokali, zgoraj stanovanja. Višina objektov ni enotna za celo območje mesta, ampak se ravna po višini sosednjih objektov. Običajno zajema pritličje, nadstropje in mansardo, česar se investitorji ne razveselijo preveč, saj si seveda želijo čimbolj izkoristiti prostor. Druga
spodbudo za nadaljnje delo - kljub temu da ne gre za tekmovanje - in sicer za najboljšo skupino revije, za najboljšega debitanta in najbolj izviren spored,« je pojasnila Mateja Kuharic, strokovna svetovalka za glasbeno dejavnost OI JSKD Ptuj.
Zraven ptujske vokalne skupine Musica Ptuj bo občinstvo lahko prisluhnilo še mešanemu vokalnemu kvartetu Shalom iz Ljubeč-
možnost za gradnjo poslov-no-stanovanjskega objekta se odpira za trgovino Pikapolonica. Tretji takšen objekt je predviden na Ilirski ulici za
ne, Zagorskemu oktetu iz Zagorja ob Savi, Šaleškemu študentskemu oktetu iz Velenja, oktetu Teš iz Šoštanja, vokalni skupini Goldinarji iz Postojne, vokalni skupini Ars iz Lovrenca na Pohorju in Rudarskemu oktetu Velenje. Strokovna spremljevalca revija bosta Martina Batič in Sebastjan Vrhovnik, oba priznana strokovnjaka na področju zborovske glasbe.
Dženana Bečirovič
slaščičarno Fištravec. Objekt ob cesti na Kerenčičevem trgu mora ostati v sedanji obliki z možno rekonstrukcijo. Za kompleksa za Pikapolonico in na Ilirski ulici sta že narejeni tudi idejni zasnovi.
Na Ulici dr. Hrovata se z novim lokacijskim načrtom spremeni prometni režim iz dvosmernega v enosmernega. Objekt, ki bo nastal ob Ptujski cesti, na mestu nekdanjega Abonenta, pa se zaradi nestrinjanja lastnika, da bi se objekta stikala, locira na zahodno mejo parcele. Stavba kmetijske zadruge na Ptujski cesti 12 se rekonstruira in se spremeni njena namembnost, saj je bila v veljavnem načrtu predvidena za glasbeno šolo. Po novem naj bi služila po-slovno-stanovanjskemu namenu z možnostjo prizidka in dvigala na dvoriščni strani. Severno od župnišča se z novim načrtom predvideva gradnja pastoralnega središča. V neposredni bližini je načrtovana tudi dozidava doma kulture z urejanjem parkirišč. Pri tem je Najžar opozoril, da bo potrebno skrbno upoštevati smernice zavoda, ker gre za območje arheoloških najdišč. Na Kolodvorski cesti ob Petrolu se predvideva gradnja stanovanjskega objekta. Idejna zasnova že obstaja, po njej naj bi bili ob cesti poslovni prostori, na dvoriščni pa stanovanjski.
Jabolko spora še vedno kongresno-
kulturni center
Grajski kompleks se z novim načrtom vsebinsko namenja za glasbeno šolo, iz njega pa se črta gradnja kul-turno-kongresnega centra. V zvezi s tem sta bili podani tudi dve pripombi.
Željka Nardin Milovanovic s sopodpisnicami je opozorila, da »predvidena adaptacija
obstoječega doma kulture v Skolibrovi 17 ne bo prinesla večje funkcionalnosti tega objekta: oder je premajhen za koncerte orkestrov, gledališke in plesne predstave, garderobe so neustrezne, dvorana je nefunkcionalna za sodobnejše kulturne projekte, načrtovani prizidek - avla in parkirišče - zahtevata odkup zemljišča, ne prinašata pa kvalitetnejših pridobitev«. Iz tega razloga so za ohranitev kongresno-kulturnega objekta in umik bencinske črpalke iz tega kompleksa.
Svetnik Stanko Podgorelec pa je tudi menil, da je gradnja parkirišča ob domu kulture nesprejemljiva, ker sledi logiki »vožnje do vrat«, ne rešuje pa širšega problema parkiranja na območju Skolibrove ulice. Vprašljiva se mu zdi tudi potreba po rekonstrukciji 70 let stare zgradbe, ki je z nobeno rekonstrukcijo in dozidavo ni mogoče usposobiti za sodobne potrebe. Ni pa se strinjal tudi z umestitvijo glasbene šole, saj po njegovem mnenju predlagani poseg na nedopusten in nezakonit način zgolj legalizira vnaprejšnje projektiranje gradnje glasbene šole na delu grajskega kompleksa v nasprotju z veljavnim lokacijskim načrtom kot posledica
politične likvidacije idejnega načrta za predel ormoškega gradu. Umestitev naj bi bila tudi v nasprotju z izdelano strokovno oceno iz preteklosti o umestitvi šolske dejavnosti v ta prostor, ko so razmišljali o eventualni lokaciji gimnazije. Kot nadomestni prostor za glasbeno šolo je predlagal drugi trakt k OŠ Ormož, ki je bil že projektiran in načrtovan, vendar nikoli realiziran zaradi zmanjšanja števila učencev in gradnje šole v Ivanjkovcih.
Na seji občinskega sveta so o tem spregovorili tudi številni svetniki. Zlatan Fa-fulic je bil mnenja, da je pri lokacijskem načrtu potrebno prisluhniti občanom, kon-gresno-kulturnemu centru pa ne bi odrekal možnosti, da postane eden nosilcev, ki bi prispevali k turističnemu razvoju. Kajti po njegovem mnenju se bomo v Ormožu morali odločiti, kakšna je naša vizija razvoja, in ji potem slediti.
Dr. Kolmanič je menil, da je razprava o lokacijskem načrtu zaradi kongresno-kultur-nega centra politične narave. Slavko Kosi mu je odgovoril, da so s politizacijo teme začeli oni (SDS in N.Si) ob prevzemu oblasti, napovedal pa je, da tukaj ne nameravajo popustiti in da lahko pričakujejo ostre poteze, morda tudi referendum.
Ana Pevec je poudarila, da mesto Ormož potrebuje mestnega arhitekta in s tem tudi nekoga, ki bo skrbel za konstantno izvajanje vizije nadaljnjega razvoja mesta. S tem se je strinjal tudi župan Alojz Sok.
Pripombe občanov
Nekatere spremembe novega lokacijskega načrta so povsem tehnične narave, nekaj pa je bilo tudi pripomb krajanov. »Bilo je 11 pripomb, ki so se večinoma nanašale na tehnične zadeve - relacija novega objekta do starega, poškodbe pri gradnji novih objektov, osenčenje in podobno. Bile so bolj pritožbe na že izvedena dela kot predlogi, ki bi jih lahko vključili v lokacijski načrt. Smo pa se zaradi tega odločili, da bomo v odlok dodali še poseben člen, ki bo natančno določal obveznosti investitorjev pri takšnih gradnjah, čeprav to dobro ureja že sama zakonodaja,« je še povedal Boštjan Najžar.
Odlok naj bi bil po predvidevanjih sprejet decembra, tako da bodo investitorji, ki mislijo resno, lahko kmalu začeli graditi. Viki Klemenčič ivanuša
Foto: arhiv
Na nocojšnji reviji malih pevskih skupin bo nastopil tudi KUD Musica iz Ptuja.
Ptuj • Javni sklad RS vabi
Večer za ljubitelje petja
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti letos prvič združuje državni reviji izbranih oktetov in nonetov ter ostalih malih pevskih skupin v Revijo izbranih malih pevskih skupin Slovenije 2008. Vse ljubitelje dobre glasbe vabijo jutri (v petek) ob 19. uri v prostore Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj.
Ptuj • Jesenske in zimske zgodbe Term
Poslej hrana tudi ponoči
Na tiskovni konferenci, ki je bila 22. oktobra v grand hotelu Primus na Ptuju, so direktor Term Ptuj Andrej Klasinc, moderator Primusovih vinskih zgodb Janez Vrečer in igralec Tadej Toš predstavili jesensko in zimsko dogajanje v Termah Ptuj.
V Termah Ptuj uresničujejo obljube, stopnjujejo aktivnosti na področju programske sheme in izboljšanju kvalitete storitev. Na drugi strani pa upočasnjujejo investicijski tempo in ga bodo nadaljevali potem, ko bodo izpolnili pričakovanja iz dosedanje intenzivnejše naložbene dejavnosti. Tempo, kakršnega so zaznamovali zadnja leta, bo težko ponoviti. V prihodnjih letih načrtujejo izgradnjo apartmajskega naselja, širitev kopališkega dela in novi hotel Secundus.
Po devetih mesecih letošnjega poslovanja Primusa je zasedenost sob 51-odstotna, v času do konca leta naj bi dosegla že 60 odstotkov. Če bo takšna tudi v letu 2009, se bo naložba pokazala več kot upravičena. Z vso kvalitetno ponudbo, ki jo imajo, bodo Terme Ptuj popeljali v staro mestno jedro, v okolico, v dobro turistično destinacijo evropskega prostora. Zaradi velikega števila dogodkov, ki se bodo zgodili v okviru jesenskih in zimskih zgodb, so izdali prodajni katalog, ki bo poslej stalnica, saj naj bi ga izdali kar trikrat letno. Njihova želja je, da bi se dopolnil še s ptujskimi dogodki, s tem pa postal klasični vodnik vsega ptujskega dogajanja. Svoj uspeh namreč vidijo le v simbiozi z mestom in okolico, poudarja direktor Term Ptuj Andrej Klasinc. Prvi katalog so izdali v nakladi 30 tisoč izvodov, naslednje edicije pa bodo že izšle v nakladi 50 tisoč izvodov.
In kateri dogodki se bodo še zvrstili do konca letošnjega leta?
30. oktobra bodo gostili skupino Eroika. Njen nastop so poimenovali Večer z zvezdami in vključuje tudi večerjo. Začrtali so ga kot enega od vrhuncev letošnjih kulturnih dogodkov v Termah Ptuj. 2. novembra bo v klubu Gemina XIII premiera nove stand up komedije Zapufanpikasn, ki je nastala ekskluzivno za Terme Ptuj in bo v klub Gemina vabila pol leta ob nedeljah zvečer. V klubu napovedujejo tudi bogato plesno dogajanje, vroče ritme salse in tečaj družabnih plesov za odrasle,
Janez Vrečer, Andrej Klasinc in Ptuj.
Foto: Črtomir Goznik
Tadej Toš so predstavili jesensko in zimsko dogajanje v Termah
martinovanje, Štajerski večer, Primusove vinske zgodbe in še kaj. 17. decembra se bo začel čas rimskih Saturnalij in bo trajal do 23. decembra; to je tretja velika rimska zgodba, ki bo poslej tradicionalna - po rimski poroki in rimskih dnevih. Na treh lokacijah Term Ptuj bodo organizirali silvestrovanja za okrog 700 ljudi. Zelo pomembna novica za goste, turiste in druge obiskovalce Ptuja pa je, da bodo poslej lahko dobili hrano vsak dan v letu od 20. do 24. ure v klubu Gemina XIII. Tako se bo Ptuj zapisal tudi med mesta, kjer se da hrano dobiti do 24. ure.
Primusove vinske zgodbe vstopajo v peto sezono. Lani je devet vinskih večerov obiskalo okrog 800 obiskovalcev. V novi sezoni bodo dodali en vinski večer, že po tradiciji pa jih bo vodil eden najboljših slovenskih poznavalcev vin Janez Vrečer. Večere bodo obogatili z živo glasbo. Začeli jih bodo na noč čarovnic z vinogradništvom Janžeko-vič (Turčan) pod naslovom Nasprotja se privlačijo. Pri-musove vinske zgodbe so postale pomemben družabni dogodek na Ptuju in širše. Predstavljajo tudi dopolnitev ponudbe za hotelske goste, so nekaj novega, kar bogati in hkrati prispeva k dvigu vinske kulture v naši deželi,
ki se rada ponaša s svojimi vini, je povedal Janez Vrečer, ki pričakujejo še eno uspešno sezono vinskih zgodb.
»Predstava Zapufanpikasn se bo ekskluzivno izvajala v hotelu Primus, to je dobra ideja, da ljudi poskušamo v hotel privabiti na drugačen način in da tudi v hotelu poskušamo ponuditi malo neobičajno ponudbo v obliki stand up komedije,« je vodstvo Term Ptuj, ki se je odločilo za to, pohvalil igralec Tadej Toš. Po letu in pol izvajanja je namreč njegova predstava Hamlet postala pretesna za vse teme, ki bi se jih dalo načenjati v takem gledališkem srečanju, saj to ni tipična predstava. »Nabrala se je velika količina nekih materialov, nekih tem, ki jih zaradi prostorske in časovne stiske nisem mogel več načenjati v nekih srečanjih z občinstvom. Velik del tega materiala se sedaj prenaša v
predstavo oziroma srečanje z občinstvom, ki nosi naslov Za-pufanpikasn. Zakaj srečanje? Zato, ker je ta dogodek planiran kot srečanje, odprta forma, kjer se vsak večer ne bo dogajalo isto, zato ker je klub klub, gledališče pa gledališče. V klubu Gemina XIII bomo poskušali narediti neko drugačno gledališče, nekak klubski stand up. Denar je tema, ki nas absolutno izjemno kvalitetno nagovarja. Ni človeka, ki ne bi imel vsak dan milijon misli, takšnih ali drugačnih, povezanih z denarjem. Ker je danes vse cepljeno na denar in ker vse tudi izhaja iz denarja, je to zelo hvaležna rdeča nit, na katero se da priklopiti življenje,« je na kratko vsebinsko povzel novo komedijo Tadej Toš. Premiera stand up komedije Zapufanpikasn bo 2. novembra, sicer pa bo na sporedu ob nedeljah.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Tadej Toš: »Hamlet je postal pretesen za vse, kar bi želel povedati na srečanjih z občinstvom.«
Terme Ptuj najboljše kopališče sezone
V Laškem so 22. oktobra v okviru slovenske akcije Naj kopališče 2008 razglasili letošnje zmagovalce v petih različnih kategorijah. Največje število glasov so letos obiskovalci slovenskih kopališč namenili termalnemu parku Terme Ptuj.
Akcija je potekala od konca aprila do konca septembra. V 21 tednih je bilo oddanih skoraj 30 tisoč glasov za kar 98 različnih slovenskih kopališč. Vrh za Terme Ptuj ni prišel nepričakovano, po dobrih uvrstitvah v kategoriji srednjih in manjših kopališč (zmagah in uvrstitvah tik pod vrhom) je z letom 2008 prišla tudi zmaga, ki so jo gradili vseh zadnjih osem let, pravi direktor Term Ptuj Andrej Klasinc, ki se skupaj s kolektivom izredno veseli zmage, saj ta samo potrjuje dobro delo in skrb za gosta. Zavedajo pa se, da zmaga prinaša tudi odgovornost obdržati se na vrhu. Letos so Terme Ptuj v kategoriji velikih termalnih kopališč za seboj pustile termalno riviero Term Čatež in termalni park Terme 3000 Moravske Toplice.
Terme Ptuj so 22. oktobra slavile dvakrat, prejele so tudi priznanje za inovativen turistični produkt, za državno prvenstvo v toboganskem spustu si priznanje delijo s Plavalnim klubom Ptuj. Obe priznanji sta prišli na dan, ko so Terme Ptuj zabeležile stotisočo nočitev, kar se je tudi zgodilo prvič v njihovi zgodovini.
Od tod in tam
Videm • Zlata poroka zakoncev Vindiš
Minulo soboto opoldne, natančno 50 let po tem, ko sta si prvič obljubila zakonsko zvestobo, sta drugi, tokrat zlati DA, potrdila zakonca Franc in Marija Vindiš. Oba rojena Videmčana, Marija z Dravinjskega Vrha in Franc iz Vareje, sta vse svoje življenje preživela na domačih tleh. Zaposlila sta se v podjetju Agis, kjer sta dočakala upokojitev, ves prosti čas pa sta namenjala delu na manjši kmetiji in otrokoma; sinu Francu in hčerki Ireni. Civilni obred zlate poroke je opravil župan Friderik Bračič, ki je ob tej priložnosti zlatoporočencema izročil praktično darilo in posebno plaketo občine ter jima zaželel še obilo zdravja in sreče v prihodnjih letih. Na cerkveni obred pa se je vesela družba podala v cerkev sv. Vida, kjer sta se Vindi-ševa pred 50 leti, prav tako na sončno soboto, 18. oktobra 1958, poročila. Vesela družba najbližjih, med katerimi so bili tudi vnuki Dejan, Janja in Mateja, je slovesni dogodek nato proslavila še s prijetnim druženjem v pozni večer.
SM
Apače • Pregled hidrantov
Gasilci prostovoljnega gasilskega društva v Apačah na Dravskem polju so minuli vikend izvedli pregled hidrantnega omrežja na območju domače vasi. Na
njihovem območju jih je 39 hidrantov. Večina je v zemlji, nekaj pa je nadzemeljskih. Problem zemeljskih hidrantov je v tem, da se nahajajo na zelenih kmetijskih površinah in jih kmetje s plugi, branami in podobnimi stroji ob majhni nepazljivosti poškodujejo. Ob pregledu so ugotovili, da je v Apačah trenutno 15 % poškodovanih in pokvarjenih hidrantov - skoraj vsi v enem delu vasi. V oktobru, mesecu požarne varnosti, bodo gasilci pripravili še nekaj drugih aktivnosti. To soboto, 25. oktobra, med 10. in 11. uro bo pregled protipožarnih aparatov za gospodinjstva, med 9. in 14. uro pa bo dan odprtih vrat PGD Apače.
Danilo Klajnšek
Križevci • Župnišče s sončno elektrarno
Župnijski urad v Križevcih pri Ljutomeru je prvo župnišče v Sloveniji, ki proizvaja električno energijo.
Od lanskega leta poseduje toplotno črpalko, delovati pa je pričela tudi manjša sončna elektrarna. V celotni projekt je bilo vloženih 40 tisoč evrov, letno pa bo tovrstna sončna elektrarna proizvedla in oddala približno 6.580 kilovatnih ur električne energije, kar bi na letni ravni zadostovalo za tri povprečna gospodinjstva. Za gretje vseh prostorov se koristijo popolnoma obnovljivi vir energije z uporabo toplotne črpalke. Mesečno se potroši okoli 4000 kilovatnih ur elektrike, kar je vredno 3 60 evrov. Za električno energijo je bilo skozi vso zimo porabljenih 2400 evrov. Če bi prostore ogrevali s kurilnim oljem, bi potrošili okoli 9000 litrov, ali cenovno 7000 evrov. Če bi elektriko uporabljali le za lastne potrebe, bi letno privarčevali 500 evrov, kar zagotovo ni dovolj, da se naložba pokrije, ugotavljajo v križevskem župnijskem uradu. Zato elektriko prodajajo mariborskemu podjetju Elektro ter jo nato odkupijo v količinah, ki zadostuje segretju njihovih prostorov.
Niko Šoštarič
Foto: SM
Foto: DK
Foto: NS
Gorišnica • Velike naložbe v teku
Gradbišča na vseh koncih
Iz občine Gorišnica že kar nekaj časa ni slišati ničesar o kakšnih težavah ali nasprotovanjih; tudi zadnje minule seje občinskega sveta so minile brez „kratkih stikov" ali razčiščevanj različnih stališč svetnikov. Razlog za to je iskati v dejstvu, da so se v kraju dejansko začele ene največjih naložb v zgodovini te občine, ki seveda zahtevajo nemalo proračunskega denarja, zato so tudi vse ostale zadeve in želje pomaknjene na stranski tir.
V samem centru občine, ob občinski stavbi, se je že začela gradnja večnamenskega objekta z garažno hišo, poslovnimi prostori v pritličju in osmimi stanovanji vmansardi. Kot je znano, je investitor in izvajalec na podlagi javno-za-
sebnega partnerstva ptujsko podjetje Gradis, ki mora po pogodbi objekt predati namenu poleti 2009. V začetku pomladi se bo ob novem objektu začela urejati tudi okolica s trgom in parkirišči, kar pa bo financirala občina.
Tako se je v teh dneh že zaključila modernizacija ceste Zamušani-Gorišnica z izgradnjo pločnikov in javne razsvetljave na odseku do pesniškega mostu; prav na tem odseku je zamenjana tudi vodovodna napeljava in zgrajen
kanalizacijski vod, ki se sicer povezuje v širše načrtovano kanalizacijsko omrežje celotne občine. Vrednost omenjene naložbe je dobrih 748.000 evrov, kot smo že poročali, pa je bil izbran kot najugodnejši izvajalec celjsko podjetje Žve-
Slovenija • Podravje med »črnimi« pokrajinami
Upoštevajoč nacionalni program prometne varnosti, po katerem se mora oz. naj bi se število prometnih nesreč s smrtnim izidom vsako leto zmanjševalo, naj bi po tem programu letos na cestah v vsej državi umrlo največ 187 ljudi. Dejansko jih je do konca avgusta umrlo 148. V pro-
gramu pa je predvideno tudi število mrtvih v avtomobilskih nesrečah po posameznih regijah.
Čeprav se morda sliši mor-bidno in nikakor ne gre za črni humor, ampak za suhoparno statistiko oz. cilje omenjenega programa, upoštevajoč pač realnost, da smrtne žrtve v
Ceste v Podravju so v prvih osmih mesecih letošnjega leta zahtevale že 31 življenj, kar je največ glede na število mrtvih v ostalih slovenskih regijah.
prometu so in še bodo, so bili za letošnje leto cilji tega programa naslednji: v Pomurski regiji naj bi na cestah umrlo največ l0 ljudi, v podravski regiji največ 27, v savinjski 22, v goriški 10, v notranjsko-kraški 4, v koroški regiji 6, v gorenjski 17, v osrednje slovenski 43, v obalno-kraški 9, v regiji jugovzhodne Slovenije pa 12.
In kakšni so rezultati do avgusta letos?
Pomurska in podravska regija sta na vrhu žalostne lestvice umrlih obarvani v črno, saj je bilo žrtev prometnih nesreč samo v prvih osmih mesecih letos že več kot je predvideval letni cilj programa; na pomurskih cestah je tako življenje izgubilo 16 ljudi, čeprav naj bi bilo v cilju programa, da bo do konca leta največ 10 umrlih. Še huje velja za podravske ceste, ki so do konca avgusta vzele življenja kar31 ljudi (cilj je bil 27 do konca leta), kar
Zupan Jože Kokot: »Številne infrastrukturne naložbe, ki se zaključujejo oziroma so v izvedbi, zahtevajo ogromno proračunskega denarja, kljub uspešnim kandidaturam in pridobitvi državnih ter evropskih sredstev, zato so drugi projekti v ozadju.«
V središču občine se že vidijo obrisi bodočega poslovno-stanovanjskega objekta, ki ga gradi Gradis na podlagi sklenjenega javno-zaseb-nega partnerstva. Stavba mora biti po pogodbi končana in predana namenu poleti naslednje leto.
Na cestah v Podravju umrlo največ ljudi
Ministrstvo za promet je na svojih internetnih straneh pred kratkim objavilo prav poučno statistiko; gre za število smrtnih žrtev prometnih nesreč v obdobju od januarja do avgusta letos. Zanimiva je predvsem primerjava med predvidenim najvišjim številom smrtno ponesrečenih v določeni statistični regiji in dejanskim številom umrlih v prometnih nesrečah.
je tudi največ med vsemi statističnimi regijami v Sloveniji (do konca avgusta letos).
Ceste savinjske, goriške in notranjsko-kraške regije so v prvih osmih mesecih zahtevale toliko življenj, kot jih je bilo predvidenih v ciljih za celo leto, v vseh preostalih regijah pa je bilo število žrtev do konca avgusta nekoliko nižje od ciljnega.
Ne glede na katastrofalne številke, ki jih je verjetno težko vedno in brezpogojno pripisati zgolj objestnosti ali neprevidnosti voznikov, pač pa bi si lahko vsaj majhen delež krivde pripisala tudi vlada s svojim cestnim in avtocestnim programom - zanimivo, da je največ mrtvih prav v dveh regijah, kjer so ceste najslabše - pa se število umrlih v prometnih nesrečah vseeno niža; z izjemo lanskega leta. V letu 2002 je namreč na cestah umrlo 269 oseb, leta 2003 243, leta 2004 274, leta 2005 257, leta 2006 262 in lani 293.
SM
plan, d. o. o. Občina je sicer za izvedbo projekta uspešno kandidirala na razpisu RRP, od koder je prejela sklep o sofinanciranju v višini 270.000 evrov. V kratkem pa naj bi se v Zamušanih, poleg posodobljene ceste s pločniki, ponašali tudi s prenovljenim ali celo novim gasilskim domom. Občina je namreč uspešno kandidirala na razpis Programa za razvoj podeželja (ukrep za ureditev vaških jeder), od koder je za predvideno obnovo, ki naj bi po projektu zahtevala 200.000 evrov, prejela sklep o dodelitvi 93.000 evrov. Izvajalec del bo znan v začetku novembra; ali bo stavbo potrebno popolnoma porušiti ali pa bo možna temeljitejša obnova, pa naj bi pokazali prvi gradbeni posegi.
Gradbišča pa so odprta tudi po drugih koncih občine; tako se je že začela izgradnja primarnega kanalizacijskega voda v okviru skupnega konzorcija sedmih občin za zaščito podtalnice Dravskega polja. Izvajalec je Cestno podjetje Maribor s podizva-jalci, najbolj aktivno v zadnjih lepih jesenskih dneh pa je v Zamušanih, kjer prav v okviru gradnje primarne kanalizacije gradijo vodohram. Hkrati se bo prenovila tudi vodovodna napeljava, ki povezuje naselji Moškanjci-Cunkovci.
V polnem teku pa je tudi izgradnja sekundarne kanalizacije z začetkom v Gorišnici, izvaja pa jo Komunalno podjetje Ormož. Pogodba za letos opravljena dela bo od občine zahtevala plačilo v višini 230.000 evrov; od tega bo kar 160.000 evrov prišlo iz naslova RRP, kjer je Gorišnica prav tako uspešno kandidirala. Že naslednji mesec, torej novembra, naj bi se začela tudi izgradnja sekundarne kanalizacije v naselju Moškanjci; razpis je bil že izveden, kot najugodnej-
ši ponudnik pa sta bili izbrani podjetji v skupnem nastopu: Nizke gradnje Ptuj in Komunalno podjetje Ptuj. Vrednost pogodbe znaša približno 600.000 evrov, začetek del pa je vezan na izdajo potrebnega gradbenega dovoljenja, ki ga na občini pričakujejo v teh dneh.
Gradbišča pa niso odprta samo na cestah in ob njih, pač pa tudi na treh vodotokih: Lemberga, Zvirenčina in Struga, kjer ptujsko Vodno gospodarsko podjetje (VGP) Drava opravlja čiščenje in poglabljanje strug. Kot je povedal župan Jože Kokot, so dela na potoku Lemberga in Zviren-čina te dni že v zaključni fazi, medtem ko naj bi se potok Struga dokončno uredil pomladi naslednjega leta. Razlog za urejanje treh strug pa je v odobritvi državnih sredstev; občini Gorišnica je namreč za te namene Ministrstvo za okolje že odobrilo 50.000 evrov, naslednje leto pa še enkrat toliko denarja za zaključek vseh treh vodnih projektov.
Manj sreče pa ima Gorišni-ca z gradnjo novega vrtca. Po zadnjem avgustovskem razpisu šolskega ministrstva za sofinanciranje, na katerega so se prijavili in prijavo kasneje na zahtevo komisije dopolnili, še vedno nimajo nobenega zagotovila oz. sklepa o sofinanciranju. Župan Kokot sicer pravi, da so bili (neuradno) uvrščeni na prvo mesto v novem ciklusu državnega sofinanciranja gradenj vrtcev, vendar pa naj bi dokončen odgovor oz. sklep po zadnjih informacijah prejeli šele 20. novembra. Glede na menjavo vlade in sedanje konstituiranje nove se zna obljubljen datum (s strani že bivšega ministra za šolstvo) še zavleči oziroma ostaja zelo nedorečeno, ali bo takšen vrstni red tudi dejansko obstal.
SM
V občini je videti delovne stroje na vseh koncih; gradi se namreč tako primarni kot sekundarni vod kanalizacije, hkrati se prenavlja vodovodno omrežje.
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Hajdina • Štirinajsta seja sveta občine
Z gradnjo avtoceste več kaznivih dejanj
Hajdinski svetniki so se 20. oktobra po nekajmesečnem premoru sestali na 14. seji, na kateri so kot že po neki tradiciji v polni sestavi, navzočih je bilo vseh štirinajst svetnikov, razpravljali o 24 točkah dnevnega reda. Tudi odprta vprašanja v večini obdelajo na sejah odborov in komisij, le pri delitvi prvih sredstev intervencije se je zataknilo; doslej namreč še niso nič razdelili med občane, čeprav je medtem tudi že odhajajoči minister za okolje in prostor Janez Podobnik pozval občine, da to nemudoma izvedejo, če še niso. Prejšnji četrtek je na Ptuju povedal, da tega ni storila le občine Tišina, a kot kaže, za občino Hajdina podatkov ni imel, čeprav sta z županom v isti stranki.
Problem na Hajdini je, ker je ostalo za razdelitev med občane le 70 tisoč evrov, to je 130 evrov na enega oškodovanca, če bi se šli uravnilovke, a to že sam župan ostro zavrača, čeprav se bodo na koncu vsi, ko se bo pričel uresničevati program sanacije po zakonu o sanaciji škode po naravnih nesrečah, prejeti zneski poračunali.
Večino, torej 310 tisoč evrov od skupno prejetih 380 tisoč evrov, naj bi namenili za plačilo stroškov intervencij: folije (porabili so je 22 ton), gasilske službe (ob domačih gasilcih so pri intervencijah sodelovali še gasilci šestih drugih društev), odvoza salonitk (teh je bilo že 309 ton, vsaj enkrat toliko pa naj bi jih še čakalo na odvoz) in za kritine na objektih javnega interesa, saj skoraj ni doma krajanov oziroma gasilskega doma, ki ga ne bi toča močno poškodovala, trije pa so trenutno neuporabni (Gerečja vas, Hajdoše in Skorba), je povedal predsednik komisije za oceno škode po toči Ivan Brodnjak, ki se je skupaj z ostalimi člani komisije in drugimi sodelujočimi nadvse trudil, da bi svoje delo korektno in pošteno opravili, čeprav se zavedajo, da nikoli ne bodo mogli zadovoljiti vseh, pa naj bo angažiranje še tako veliko. Svetniki pričakujejo, da bodo temeljito poročilo prejeli vsaj do prednovoletne seje, čeprav vsi, ki delajo na urejanju razmer po avgustovski katastrofalni toči, delajo zelo javno. V to je prepričan tudi hajdinski župan Radoslav Simonič. Dejstvo pa je, da svetniki ne razlikujejo med intervencijo in sanacijo, ki se bo šele pričela, ko bo nova vlada sprejela sanacijski program, v katerega bodo vključeni vsi občani, ki so na bivalnih objektih utrpeli škodo, višjo od 1000 evrov, pri objektih kmetijskih gospodarstev pa je ta prag višji, znaša 1500 evrov. Vsi oškodovanci, ki so do 5. septembra prijavili škodo, ki presega omenjena zneska, bodo pozvani k oddaji vlogi za pridobitev sredstev na podlagi zakona o sanaciji škode po neurjih. Sama prijava škode namreč še ni vloga za sanacijo škode.
V prvem poletju letos je bila realizacija hajdinskega proračuna ena najnižjih doslej, saj je znašala le 25,7-odstotka. V strukturi prihodkov so davčni in nedavčni prihodki dosegli pričakovano raven, zataknilo pa se je pri transfernih prihodkih, ki imajo velik delež v prihodkih občine Hajdina. Odhodki pa so bili v tem obdobju 24,2-odstotni. Najnižja realizacija pa je dosežena pri investicijskih odlivih, saj gre za realizacijo, ki je vezana na razpise. V drugem polletju bo
slika popolnoma drugačna. Potreben pa bo rebalans oziroma debalans proračuna, ker bodo sredstva za projekt konzorcija glede na navodila ponovno šla čez račun MO Ptuj in ne več občine Hajdina v deležu, ki se nanaša na pripadajočo investicijo na področju zaščite podtalnice na njenem območju. Hajdinski svetniki so na 14. seji potrdili investicijski program izgradnje sekundarnega kanalizacijskega omrežja v skupni višini nekaj nad 610 tisoč evrov.
Na območju občine Hajdina je v tem trenutku zgrajenega le sedem odstotkov kanalizacijskega omrežja od skupne predvidene dolžine 42 km. Sprejeti investicijski program zajema izgradnjo kanalizacije na dveh odsekih na Zgornji Hajdini in treh odsekih v Dra-žencih. Občina bo zagotovila 35 odstotkov potrebnih sredstev, 65 odstotkov pa bodo pridobili iz evropskega sklada za regionalni razvoj. V občini Hajdina se pripravljajo na gradnjo prvega vrtca, s projektom so se prijavili na javni razpis za sofinanciranje investicij na področju predšolske vzgoje in osnovnega šolstva. Po neuradnih podatkih naj bi bila občina Hajdina s tem projektom na drugem mestu. Na seji 20. oktobra so potrdili dokument identifikacije investicijskega projekta. Vrtec bo lociran severno od obstoječe šole, v njem bo prostora za 100 otrok. Zgradili naj bi ga leta 2009.
Hajdina v Evropsko kulturno pot sv. Martina
Tudi v občini Hajdina so se odločili, da bodo s partnerji iz Slovenije in Madžarske sodelovali na prvem javnem razpisu za izbor projektov v okviru
Foto: Črtomir Goznik
Ivan Brodnjak (levo), predsednik komisije za oceno škode po toči.
Operativnega programa Slo-venija-Madžarska 2007/2013, ki se izteče konec oktobra. Gre za t. i. Evropsko kulturno pot sv. Martina, ki je dolga 400 km, omogočila pa bo spoznavanje kulturne dediščine na zanimiv in poljuden način. V Sloveniji je zapuščina sv. Martina zelo bogata. Posvečenih mu je več kot 80 cerkva, po njem se imenuje tudi več krajev. Sv. Martin je tudi zaščitnik vojakov, konjenikov in vitezov, kovačev, tkalcev in drugih. V čast temu svetniku pa v Sloveniji praznujemo tudi martinovanje. Projekt je lahko sofinanciran do vrednosti kar 95 odstotkov upravičenih stroškov. Kot je povedal prvi mož občine Hajdina, se bodo na razpis prijavili s tremi deli: ureditvijo multimedijskega prostora za izobraževanje v župnišču, ureditvijo prodajalne spominkov v prostorih Po-slovno-stanovanjskega centra Hajdina in ureditvijo arheološkega parka. Projekti naj bi se izvajali v letih 2009 in 2010.
Računajo pa, da bodo uspeli vsaj z dvema.
Hajdinski svetniki so na 14. seji potrdili tudi občinski program varnosti, ki je pripravljen na podlagi zakon o redarstvu, ki nalaga vsem občinam, da ustanovijo redarsko službo, ne samo tistim, ki imajo mirujoči promet. Svetnikom ga je podrobneje predstavila Alenka Korpar, predstojnica Skupne občinske uprave, ki ji je pomagal tudi Branko Osterc, vodja redarjev. Na območju cele UE Ptuj bo redarska služba vzpostavljena s prvim januarjem 2009, v začetku bo imela tri zaposlene. V letu 2008 bo občina Hajdina morala zagotoviti za te namene 587 evrov, v letu 2009 pa nekaj več kot 2500 evrov, prispevati pa bo morala tudi sredstva za nakup obvezen opreme in obleke. Po enem letu delovanja redarstva naj bi se tudi natančneje vedelo, kaj bodo delali redarji, kaj policija. Samo vzpostavljanje javnega reda je v pristojnosti policije, medtem ko je vzdrže-
Foto: Črtomir Goznik
Franc Mlakar (prvi z leve), predsednik komisije za odnose z Darsom
vanje javnega reda tudi v pristojnosti redarstva. O veliki ogroženosti v občini Hajdina ni mogoče govoriti, vsaj tako kažejo podatki analiz posameznih ogroženosti. Obstaja pa kritična infrastruktura, ki mora biti deležna stalne oziroma povečane varnostne pozornosti policistov in redarjev.
Skoraj 50-odstotno povečanje kaznivih
dejanj
Vodja policijskega okoliša Hajdina Igor Levstik je predstavil varnostne pojave na območju občine Hajdina v prvem polletju letos. Izmed vseh statističnih podatkov je izpostavil pereče podatke o porastu kaznivih dejanj v občini Hajdini v prvem polletju letos v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta. Porasla so za kar 49 odstotkov. Po eni analizi gre za drastičen porast tatvin na gradbišču avtoceste. Gre za tatvine gradbenih strojev in gradbenega material ter nafte oziroma kar 70 kaznivih dejanj, v katere so vpleteni tudi delavci podjetij, ki gradijo avtocesto na območju občine Hajdina. Kot je povedal Levstik, se bodo s tem srečevali, vse dokler ne bo končana gradnja avtoceste. Kar zadeva prometno varnost, je ta v mejah normale v primerjavi z drugimi občinami, zadovoljni so lahko tudi s podatki o prometni varnosti na začetku šolskega leta. Kar pa po statistiki zadeva padec prometa z drogami, pa je vodja policijskega okoliša Hajdina prepričan, da so droge bile in bodo problem v občini Hajdi-na, kljub vsem prizadevanjem za zmanjšanje tega problema. Uživalci heroina in kokaina so konstantni storilci kaznivih dejanj, med njimi je kar nekaj
povratnikov, pri katerih zdravljenje ni prineslo rezultatov, po drugi strani pa naša zakonodaja vsaj trenutno še ne omogoča obvezne napotitve na zdravljenje v teh primerih. Kot vse kaže, bo tudi na tem področju v kratkem prišlo do spremembe zakonodaje.
Odkar poteka gradnja avtoceste na območju občine Haj-dina, se je komisija za odnose z Darsom, ki jo vodi Franc Mlakar, sestala že petnajstkrat. Nastalo problematiko rešujejo po najboljših močeh, čeprav pa vseh pričakovanj ljudi ni bilo mogoče zadovoljivo rešiti. Tako tudi ni prišlo do rušitev nekaterih hiš, katerih rušitev pa ni bila predvidena z državnim lokacijskim načrtom. Sicer pa gradnja poteka bolj ali manj po načrtih. Če bo šlo tako naprej, bi bila lahko zaključena že do poletne sezone 2009. Predvidoma v petek, 24. oktobra, pa bo stekel promet čez nadvoz Sela.
Letos priznanje mag. Stanku Glažarju
V okviru priprav na 10. občinski praznik, ki ga bodo praznovali 8. Novembra, so za kletarja letnika 2008 imenovali Janeza Žumra iz Hajdoš. Priznanje občine Hajdina bo za leto 2008 prejel mag. Stanko Glažar iz Hajdoš za posebne zasluge pri razvoju športa v občini Hajdina, z zahvalnimi listinami pa se bodo na najboljši možen način zahvalili gasilcem za njihovo neprecenljivo pomoč v intervencijah po avgustovski toči. Izročili jih bodo PGD Draženci, Ge-rečja vas, Hajdina, Hajdoše in Slovenja vas. Župan Radoslav Simonič pa se je odločil, da bo priznanji iz svoje pristojnosti izročil Vojku Šoharju z Zgornje Hajdine, ki je pred kratkim že stotič daroval kri, in Dragu Štrafelu, direktorju in solastniku podjetja Gratel, ki je bilo proglašeno za dravsko-pomursko gazelo 2008, ki je tudi nominirano za slovensko gazelo 2008. Priznanje za najlepše urjeno vaško skupnost bo letos prejela vaška skupnost Hajdoše. Priznanje za vzorno urejen poslovni objekt bo prejelo podjetje Pomlad, d. o. o, Gerečja vas. Kmetija Šešerko, Draženci 11, bo prejela priznanje za vzorno urejeno kmetijo, družina Kiseljak, Ge-rečja vas 20 d, zlato vrtnico za vzorno urejeno stanovanjsko hišo, družina Galun - Baier, Skorba 36, srebrno vrtnico za vzorno urejeno stanovanjsko hišo, in družina Šijanec, Slovenja vas 61 c, bronasto vrtnico za vzorno urejeno stanovanjsko hišo.
MG
Trnovska vas • Ob desetem občinskem prazniku
Čaka jih svetla prihodnost ...
Slovenskogoriška občina Trnovska vas, ki se razprostira na 23 kvadratnih kilometrih in v kateri prebiva nekaj več kot 1200 prebivalcev, te dni praznuje 10. občinski praznik. Jubilej bodo proslavili jutri, ko bodo podelili priznanja in nagrade ter se družili na osrednji proslavi.
V desetih letih samostojnega delovanja je občina Trnovska vas uspela svojim občanom zagotoviti marsikatero pomembno pridobitev. Nova osnovna šola, vrtec, telovadnica, mrliška vežica, čistilna
naprava, nekaj kilometrov vodovoda in kanalizacije so vsekakor pridobitve, ki so krajanom olajšale življenje. Kljub temu da gre za precej majhno občino, ki ne razpolaga z velikim proračunom, je moderni-
zacija uspela na več področjih. V desetih letih je v investicije v Trnovski vasi vloženih nekaj manj kot 4,5 milijona evrov, od česar je približno polovica šla iz občinskega proračuna.
V letošnjem letu velikih
V občini Trnovska vas praznujejo 10. občinski praznik.
Foto: Zmago Šalamun
Miklavž pri Ormožu • Novo gasilsko vozilo
Še en uspeh društva
V soboto so v Miklavžu pri Ormožu člani tamkajšnjega gasilskega društva, skupaj s krajani in gosti, praznovali prevzem novega gasilskega vozila za prevoz moštva GV1 Citroen jumpy.
ze Slovenije priznanje s pečatom gostoljubnosti, v kategoriji gasilskih domov zgrajenih do 1930 smo dosegli 1. mesto. Uspešni smo ob intervencijah in predvsem v skrbi za člane društva. Leta 2006 so sprejeli strategijo razvoja društva, ki je bila prelomna za nadaljnji razvoj društva. Vsebovala je posodobitev društva, voznega parka in opreme. Z vztrajnostjo, pogumom in voljo je šlo. V istem letu smo nabavili zaščitne obleke za intervencijo, leta 2007 ogromno druge drobne opreme. Aprila 2008 smo zasadili prvo lopato za prizidek k gasilskemu domu, ki bo obsegal garažo, nad njo pa bo gasilski muzej, ki je dol-
Mali Matevž je raztegnil harmoniko pred novim društvenim vozilom GV1 Citroen jumpy za prevoz moštva.
V ta namen so postavili prireditveni šotor in pripravili bogat kulturni program, skozi katerega je vodil Marjan Nah-berger. S svojo prisotnostjo so pečat dogodku dali tudi Janez Merc, podpredsednik GZ Slovenije, in Jožef Šterman, predsednik GZ Ormož, župan in podžupan občine Ormož Alojz Sok in Branko Šumenjak ter predsednik KS Miklavž pri Ormožu Emil Trstenjak.
PGD Miklavž pri Ormožu ima 86 let stare, močne korenine. Društvo je skozi svojo zgodovino doživljalo vzpone in padce. Pretekle generacije so zgradile gasilski dom, nakupile gasilske brizgalne in prve avtomobile. Prvi gasilski avto je društvo nabavilo
leta 1962, ko je od reševalne postaje Ormož kupilo avto znamke Fiat. Leta 1976 so se posodobili z novim vozilom kombi IMV. Kot je v svojem nagovoru povedal predsednik društva Boštjan Kosajnč, so bili za tisti čas zelo dobro opremljeni. Leta 1993 so kupili novo gasilsko vozilo TAM 90 TD, ki so ga 1998 posodobili z visokotlačno črpalko in veliko dodatne opreme. Avto se sedaj imenuje GVV1 in služi svojemu namenu. »Pomlajeno in prenovljeno društvo pa je v manj kot desetih letih usposobilo ogromno novih gasilcev, se udeleževalo tekmovanj, izpeljali smo obletnico društva, razvili nov prapor. Leta 2000 smo dobili od Turistične zve-
investicij zaradi plačevanja dolga prejšnjih let v občini niso izvajali. Najpomembnejši projekti se nanašajo na rekonstrukcijo cest.
Grenak pečat je letošnje leto v občini pustilo avgustovsko neurje, ki je najbolj prizadelo ravno naše kraje. To je v Trnovski vasi poškodovalo šolo, vrtec, telovadnico, kulturno dvorano, zdravstveni dom, občinsko zgradbo, kapelico na pokopališču in še marsikatero drugo stavbo. »Škodo, nastalo v avgustovskem neurju, ocenjujemo na okrog 230 tisoč evrov,« je pojasnil župan Alojz Benko.
Z željo po še hitrejšem razvoju
Tudi v naslednjih letih ima vodstvo občine Trnovska vas zastavljene visoke cilje. Ureditev prometa skozi občino spada med temeljne prioritetne načrte. »Potrjene imamo projekte s strani Darsa in Direkcije RS za ceste za izvedbo kroži-šča v Trnovski vasi in pločnike
goletna želja,« je povedal Boštjan Kosajnč.
Nakup novega vozila za prevoz moštva so potrdili na zboru občanov, aktivnosti nakupa je spremljal in potrjeval upravni in nadzorni odbor. Samo nabavo pa je imel v rokah ožji odbor, ki so ga sestavljali Dejan Jurkovič, Anton Kirič, Mirko Fekonja in Boštjan Kosajnč. Polovico denarja je za avto namenila Občina Ormož (22.500 evrov). Radodarni so bili tudi krajani, pri katerih so gasilci zbrali 10.000 evrov. Preostalih 12.500 evrov pa je dalo društvo iz svoje društvene blagajne. Vozilo ima 21 botrov, kar dokazuje, da jim vaščani zaupajo in stojijo ob strani. Nadgrajeno vozilo s prikolico je stalo 45.000 evrov in je v celoti plačano. Kot je povedal Boštjan Kosajnč, z novim vozilom prevzemajo nove obveznosti in odgovornost, ki pa se je ne bojijo. Vozilo je blagoslovil Janez Mohorič.
Viki Klemenčič Ivanuša
Alojz Benko, župan občine Trnovska vas
v Bišu, Ločiču, centru občine in za ureditev povezovalne kolesarske ceste med pločniki ob regionalni cesti R1 29 Rogoznica-Senarska v Trnovski vasi,« je dejal Benko. Vrednost projektne dokumentacije za omenjene projekte je ocenjena na okrog 230 tisoč evrov, vrednost izvedbe pa po projektantskih ocenah znaša okrog 3,6 milijona evra. V pripravi je tudi idejna študija za večnamensko dvorano, v planu ureditve občine pa je tudi pokopališče in parkirišče ob njem. »Poslanstvo občine je tudi, kako povečati število prebivalcev v naši občini in kako obdržati mlade ljudi,
da se ne izseljujejo iz našega kraja. Ta problem rešujemo s sprejemom Občinskega prostorskega načrta, ki omogoča gradnjo objektov, in z nude-njem kvalitetnih življenjskih pogojev,« je povedal Benko in dodal, da se v centru Trnovske vasi že projektira novo naselje s približno 20 novimi hišami, ki naj bi jih investitor zgradil že prihodnje leto. »S takšnim delom kot do sedaj se bomo približali razvitejšim občinam, tako da se bomo v naslednjih 10 letih z njimi izenačili po kvaliteti življenja v svojem kraju,« je še prepričan župan Trnovske vasi.
Dženana Bečirovič
Tudi slavnostna tribuna je bila lepo polna: z leve Boštjan Kosajnč, Janez Merc, Jožef Šterman, Alojz Sok, Branko Šumenjak in Emil Trstenjak.
OBČINA TRNOVSKA VAS
Vsem občankam in občanom iskreno čestitam ob 10. občinskem prazniku občine Trnovska vas.
Vabim vas, da se mi pridružite na slavnostni prireditvi v soboto, 25. oktobra 2008, ob 17. uri v prireditvenem šotoru na nogometnem igrišču v Trnovski vasi. Po osrednji prireditvi bo zabava z ansamblom Elita.
Župan občine Trnovska vas Alojz Benko, dipl.upr.org.
Foto: DB
Foto: vki
Ptuj • Petdeset let JZ Lekarne Ptuj
Za še večjo razpoznavnost lekarne in njenega farmacevta
Javni zavod Lekarne Ptuj praznuje 50-letnico uspešnega delovanja. Jubilej bodo obeležili z aktivnostmi, ki so namenjene uporabnikom, zaposlenim in bivšim zaposlenim. V okviru praznovanja bodo potekale številne aktivnosti, v tednu od 3. do 7. novembra tematski svetovalni dnevi. Nasvete, ki so jih več kot eno leto objavljali v Štajerskem tedniku, bodo izdali v brošuri Nasveti lekarniškega farmacevta. Rojstni dan lekarne v Trstenjakovi ulici pa bodo proslavili s krajšo slovesnostjo, ki bo 3. novembra.
Ob jubileju smo se pogovarjali z direktorico JZ Lekarne Ptuj Darjo Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
Kaj pokaže kratek pregled 50-letnega delovanja in kaj velja ob tej priložnosti še posebej izpostaviti?
»Pred 50 leti je bila Lekarna Ptuj edina lekarna za širše območje, ki ga danes pokrivamo tako JZ Lekarne Ptuj kot Lekarna Ormož in zasebne lekarne. V času tik pred drugo svetovno vojno je imel Ptuj kar tri lekarne, vendar je bila ena med vojno poškodovana, preostali dve pa so leta 1958 zaprli in preselili dejavnost v današnje prostore na Trste-njakovi ulici 9.
Ob pomoči kolektiva Lekarne Ptuj se je na širšem območju širila mreža lekarn. Najprej v Majšperku, nato v Kidričevem in leta 1975 še v Ormožu ter v Središču ob Dravi. Slednji dve enoti sta se kasneje (1993) odcepili in nastal je samostojen zavod, Lekarna Ormož. V Lekarnah Ptuj pa smo še naprej širili lekarniško mrežo in približevali dejavnost preskrbe z zdravili prebivalcem. Nastale so nove lekarne: Lekarna Go-rišnica, Lekarna Breg in Lekarna Budina-Brstje na Ptuju in lekarniška podružnica Videm pri Ptuju. V teh 50 letih se je spreminjal pravni status in tudi ime lekarne. Leta 1958 je bila to Mestna lekarna Ptuj. Z večanjem števila enot se je leta 1976 preimenovala v Združene lekarne Ptuj in leta 1992 v javni zavod Lekarne Ptuj. Od takrat do danes se je bistveno spremenilo delo lekarniškega farmacevta. Nekoč je farmacevt v veliki meri zdravila izdeloval in seveda tudi izdajal. Izdelovali so svečke, pilule (ki so jih danes popolnima nadomestile tablete), praške, izvlečke zdravilnih rastlin, sirupe ... Nato je vlogo izdelave zdravil prevzela industrija, farmacevt je skrbel, da je pacient dobil pravo zdravilo pravočasno. Z razvojem transportnih poti in informacijske podpore je skrb za pravočasnost in ustreznost zdravila lahko zamenjala druga skrb, to je skrb za pacienta. Glavno delo v lekarnah postaja svetovanje. Dejansko je zdravilo izdelek, ki šele z nasvetom o pravilni, varni in učinkoviti uporabi dobi pravo vrednost in zares postane zdravilo.«
Kako boste obeležili jubilej?
»Jubilej želimo obeležiti z aktivnostmi, ki bodo namenjene našim pacientom oziroma uporabnikom in tudi zaposlenim ter bivšim zaposlenim, ki so in ki še danes s svojim delom, znanjem in izkušnjami prispevajo k boljšemu zdravju prebivalcev.
V	tednu od 3- do 7. novembra bomo organizirali tematske svetovalne dneve. Nasvete bomo podprli z meritvami (krvni sladkor, holesterol, krvni tlak), predstavitvami izdelkov in s pisnim gradivom. Ob tem prazniku bomo zbrali nasvete, ki smo jih že več kot eno leto pisali in objavljali v Štajerskem tedniku. Prispevke smo zbrali v brošuri Nasveti lekarniškega farmacevta. Lekarna Ptuj ima v svojem arhivu nekaj pripomočkov in knjig, ki so bile v lekarni ob njenem odprtju in katerih datum izdelave sega daleč v zgodovino. Fotografije teh izdelkov bomo razstavili v Lekarni Ptuj, same pripomočke pa v razstavnih vitrinah v Qlandii.
S krajšo slovesnostjo bomo proslavili rojstni dan lekarne na Trstenjakovi v četrtek, 3. novembra. Vsi skupaj pa se že zelo veselimo skupnega srečanja zaposlenih, upokojencev in tudi vseh ostalih nekdanjih sodelavcev, ki so veliko prispevali k današnji podobi in vsebini Lekarn Ptuj.«
Farmacija vse bolj usmerjena v človeka
V	kakšni smeri se razvija današnja farmacija?
»Farmacija kot lekarniška dejavnost se razvija v smeri skrbi za pacienta. Nekoč usmerjena v zdravilo se danes obrača k človeku. Zdravilu, ki je zgolj izdelek, z nasvetom dajemo vsebino in uporabnost. Da bi lahko zagotovili visok nivo storitve, bi seveda potrebovali ustrezno število zaposlenih strokovnih delavcev. Tu je zadnjih nekaj let naša največja težava, a vse kaže, da prihajajo boljši časi. Za svetovanje je pomembna tudi komunikacija. V Lekarnah Ptuj se redno strokovno izpopolnjujemo. Ugotavljamo pa, da to ni dovolj. Zato se intenzivno usposabljamo na področjih, ki nam prinašajo
znanja in veščine za boljšo komunikacijo z uporabniki naših storitev.
Lekarniška dejavnost je dejavnost osnovnega zdravstvenega varstva. Okrog 85 odstotkov naše dejavnosti predstavlja izdajanje zdravil na recept. Cene zdravil so regulirane na nivoju države. Tudi cena našega dela je določena. Na področju zdravil, ki se izdajajo na recept, torej nimamo manevrskega prostora in ne moremo govoriti o trgu. Zato tudi v bodoče pričakujemo, da bo država zainteresirana, da ostane lekarniška mreža z vsaj minimalno zaščito. Le-to bo zagotavljalo obstoj lekarn v manjših krajih. Namreč v državah, kjer so dejavnost popolnoma liberalizirali, imajo v večjih krajih veliko število lekarn, v manjših krajih pa jih več ni. Ljudje, ki so imeli do najbližje lekarne nekoč največ nekaj kilometrov, jo imajo zdaj na razdalji nekaj deset kilometrov.
Poleg zdravil na recept in zdravil brez recepta v lekarnah tržimo številne c izdelke in medicinske pripomočke. Gre za širok nabor izdelkov, ki pomagajo ljudem pri ohranjanju zdravja in dobrega počutja. Vendar smo pri naboru teh izdelkov tudi kritični, v lekarno na police damo le tiste izdelke, katerih kakovost in varnost sta preizkušena. Tudi zdravila brez recepta so zdravila. Nabor teh zdravil se širi. Namenjena so sa-
mozdravljenju. Dejansko za manjše zdravstvene težave ljudje ne hodijo k zdravniku. Tu pomembno vlogo odigra lekarniški farmacevt s svojim znanjem tako o zdravilih kot o boleznih in bolezenskih znakih, da lahko svetuje ustrezno zdravila brez recepta ali morda osebo napoti k zdravniku.«
Lekarniška dejavnost je podcenjena
Največje dileme, s katerimi se srečuje farmacevt danes?
»V evropskem prostoru se srečujemo s t. i. liberalizacijo dejavnosti. Izvajajo jo predvsem v nekdanjih socialističnih državah v prepričanju, da bodo s tem dosegli nižje cene zdravil. Zgodilo se je ravno obratno. Zaradi večjega števila lekarn so se cene zvišale, ob tem pa so se še zaprle lekarne v manjših krajih. Kaj nas čaka v Sloveniji, je težko napovedati.
Pri samem delu v lekarni pa se srečujemo s pacienti, ki imajo veliko več znanja kot nekoč in ki prinesejo s seboj množico informacij. Lekarniški farmacevti smo velikokrat pred težko nalogo. Za uspešen izid zdravljenja je pomembno pacientovo zaupanje v zdravilo. Za izgradnjo zaupanja mora pacient razjasniti vse dvome glede uporabe zdravila. To je zahtevno
zlasti takrat, ko razpolaga pacient z napačnimi ali celo zavajajočimi informacijami, kar pa je danes zaradi vedno večje uporabe interneta precej pogosto.
Lekarniška dejavnost je v primerjavi z ostalimi dejavnostmi v zdravstvu podcenjena, tako cena samega dela kot število kadrov, ki so v dejavnosti priznani. Zato lekarne, da držimo glavo nad vodo, iščemo prihodke tudi na drugih področjih. Vendar ob tem ostajamo zavezani etičnim načelom in postavljamo potrebe pacientov in ostalih uporabnikov pred finančni interes zavoda. Prizadevali si bomo, da bo tako tudi v prihodnje.«
Kaj pa lahko poveste o načrtih JZ Lekarne Ptuj?
»Mreža lekarn je na našem področju, upoštevajoč resolucijo nacionalnega plana zdravstvenega varstva, polna. Seveda si občine, v katerih deluje ambulanta splošne medicine, prizadevajo, da pridobijo v kraju tudi lekarno. Zavedati pa se moramo, da je število receptov na nekem območju tako rekoč konstanta. Nova lekarna pomeni prerazporeditev receptov in poslabša ekonomski položaj obstoječih lekarn, naj bodo to javni zavodi ali zasebne lekarne. Zato, z izjemo ene lekarniške podružnice, v bližnji prihodnosti ne načrtujemo odpiranja novih lekarniških enot. Naše aktivnosti bodo še naprej usmerjene v
dvig kvalitete pri opravljanju dejavnost in razvijanju nekaterih dodatnih storitev. Pri tem se vključujemo v projekte EuroPharm foruma, ki so namenjeni določenim skupinam ljudi, in v projekte, ki jih izvajamo skupaj pod koordinacijo Lekarniške zbornice Slovenije. V kratkem bomo v Sloveniji uvajali projekt Vprašajte o svojem zdravilu, ki je po mojem mnenju izjemen. Menim, da bo veliko doprinesel k razpoznavnosti lekarne kot zdravstvene ustanove in farmacevta kot zdravstvenega delavca in hkrati omogočil našim pacientom, da še veliko bolj izkoristijo znanje in dostopnost lekarniških farmacevtov.
Lekarniška dejavnost je regulirana s predpisi, Ministrstvo za zdravje dejavnost tudi nadzira. V Lekarnah Ptuj pa smo se odločili, da v bližnji prihodnosti te visoke standarde tudi zapišemo in verificiramo. Še naprej bomo izpopolnjevali svoje znanje, in to na vseh področjih. In ne glede na spremembe in pritiske bomo kot temelj našega delovanja spoštovali kodeks etike.«
Želite na koncu dodati še kaj?
»V JZ Lekarne Ptuj smo ponosni na naše lekarne, njihovo urejenost in dostopnost ter na znanje in sposobnosti zaposlenih. Po urejenosti, dostopnosti in kvaliteti izdelkov in lekarniških storitev se lahko slovenske lekarne primerjamo s katerokoli evropsko državo. Ko se primerjamo z lekarnami po svetu, pa je razlika v korist slovenskih lekarn še bolj očitna. Visok standard, ki ga naše lekarne nudijo, se seveda ne zgodi sam od sebe. Trudili se bomo za še večjo razpoznavnost lekarne kot zdravstvene ustanove in za razpoznavnosti lekarniškega farmacevta, ne samo kot strokovnjaka za zdravila, temveč tudi kot zelo dostopnega strokovnjaka, kadar je potreben nasvet za manjše zdravstvene težave (samozdravljenje) in kadar je potreben nasvet za krepitev in ohranjanje zdravja, pomena zdravega načina življenja in kot pomoč pri lajšanju manjših zdravstvenih težav, kot sta npr. prehlad in gripa. Tudi te naše akcije so imele zelo pozitiven odziv med ljudmi.«
Žetale • Uspešno zaključeni še dve veliki naložbi
Spomenik žrtvam in posodobljena cesta
V Žetalah so se v minulih dneh, ob devetem občinskem prazniku, kot po tekočem traku vrstile otvoritve več zaključenih naložb. Med njimi sta tudi nov spomenik žrtvam vojnega nasilja v 20. stoletju ter nov odsek obnovljene ceste v središču občine.
Projekt modernizacije odseka ceste je zahteval skupno dobrih 440.000 evrov, pomeni pa pravzaprav nadaljevanje celovite prenove ceste od Koz-mincev skozi Žetale do Rogatca. V okviru tokratnih del pa so v središču Žetal naredili še pločnike, javno razsvetljavo, postajališče in obračališče za avtobuse. Kot je povedal župan Anton Butolen, je šlo za investicijo, ki bi pravzaprav morala biti narejena že leta 2005, vendar je takrat »iz nerazumljivi razlogov« izpadla iz državnega načrta razvojnih programov. Ker gre za državno cesto, sta si sredstva
za izvedbo delila občinski in državni proračun; in sicer je DRSC (Direkcija Republike Slovenije za ceste) prispevala približno 280.000 evrov, razliko, torej okoli 160.000 evrov, pa občina. Butolen je ob tem spomnil, da so dodaten denar za ureditev pločnikov in razsvetljave, kar je šlo v breme občinskega proračuna, poskušali pridobiti na razpisu RRP, vendar so bili izločeni; po njegovem mnenju zaradi napačnega tolmačenja razpisnih pogojev, izrazil pa je tudi upanje, da se bo celovita obnova ceste nadaljevala tudi v prihodnje.
Slavnostni govornik na otvoritvi ceste je bil tudi direktor direktorata DRSC Gregor Ficko, ki je med drugim povedal: »Zagotovim lahko, da direkcija namerava nadaljevati obnovo te ceste, to pa tudi pomeni, da nam dela v prihodnjih dveh, treh ali štirih letih ne bo zmanjkalo. Morda lahko pričakujemo novo otvoritev dela obnovljene ceste že drugo leto!« Ficko je ob tem spomnil še na pričakovano izgradnjo avtoceste in predvsem vzporedne oz. t. i. nadomestne državne ceste, ki je za lokalno prebivalstvo še pomembnejša, ter zagotovil,
Prenovljen cestni odsek s pločniki, razsvetljavo in avtobusnim postajališčem ter obračališčem so slovesno odprli domači župan Anton Butolen, župan Rogatca Martin Mikolič, direktor direktorata DRSC Gregor Ficko, poslanec Branko Marinič, direktor CP Ptuj Martin Turk in predstavnik nadzornega podjetja Mirko Skribe.
Na ploščadi pred mrliško vežico odslej stoji spominsko obeležje žrtvam vojn v 20. stoletju.
da se bo zavzel za tisto varianto, ki bo najbolj optimalna rešitev za občine in občane.
Trak v znamenje uradnega odprtja nove pridobitve so nato prerezali: poslanec Branko Marinič, žetalski župan Anton Butolen, župan Rogatca Martin Mikolič, direktor di-rektorata DRSC Gregor Ficko, direktor izvajalskega podjetja CP Ptuj Martin Turk in predstavnik nadzornega podjetja Mirko Skribe.
Sicer pa, kot rečeno, to ni
bila edina uradna slovesnost ob novi občinski pridobitvi. Le nekaj metrov stran od prenovljenega odseka ceste, na hribu, kjer leži žetalsko pokopališče, so namreč s krajšo slovesnostjo počastili še postavitev novega in prvega spominskega obeležja vsem žrtvam vojn iz prejšnjega stoletja oz. tisočletja. Gre za marmornat spomenik, na katerem je izpisanih 145 imen, stoji pa na ploščadi pred mrliško vežico. Spomenik, sku-
paj z delno ureditvijo pokopališča, je občino stal 76.000 evrov, približno 12.000 evrov pa je občina uspela pridobiti s kandidaturo na sredstva iz programa Leader.
3000 evrov je prispevala še Zveza mobilizirancev v nemško vojsko, ki si je, kot je povedal Anton Butolen, na čelu z letošnjim občinskim nagrajencem Francem Fiderškom še posebej prizadevala za postavitev tega obeležja.
SM
Jeruzalem • Interdisciplinarno strokovno srečanje
Duševne motnje pogosto prezrte
V minulem tednu je v dvorcu Jeruzalem potekalo strokovno srečanje z naslovom Ko se duševna manjrazvitost in duševna motnja prepletata ..., ki ga je organizirala Psihiatrična bolnišnica Ormož (PBO) v sodelovanju z Zbornico zdravstvene in babiške nege Slovenije, Zvezo strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije in Sekcijo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v psihiatriji.
Direktorica Psihiatrične bolnišnice Ormož Majda Ke-ček je v svojem pozdravnem nagovoru povedala, da jo veseli, da so se na strokovnem srečanju zbrali slušatelji različnih poklicnih profilov iz različnih organizacij, ne le zdravstva, ampak tudi sociale, ker je interdisciplinarnost temelj kvalitete njihovega dela. Le sodelovanje različnih strokovnjakov, povezovanje znanj različnih področij bo lahko preseglo danes še prepogosto prisotno sebičnost, ko vsak dela zase in se lahko hitro pozabi na bolnika kot celostno bitje. »Namen srečanja je v tem, da dvignemo kvaliteto dela in vplivamo na zadovoljstvo bolnikov in zaposlenih,« je dodala Majda Keček.
Vesna Krof, ki je sodelovala pri organizaciji srečanja, vidi njegov pomen v povezovanju teorije in prakse, saj bodo medicinske sestre vse slišano poskušale uporabiti pri
ci. »Čeprav naj bi se v zadnjih 10 letih odnos do duševne motnje spreminjal, pa vendar, če pogledamo stvari bolj podrobno, najbrž ni tako. Izrazitega premika nismo dosegli, stigma nad duševnimi
boleznimi je še vedno zelo velika.« Sicer pa je vesel tovrstnih srečanj, ki služijo izmenjavi mnenj, izkušenj in svežih podatkov, saj informacije in znanost hitro napredujejo.
O kvaliteti življenja osebe z motnjo v duševnem razvoju v
Strokovno srečanje Ko se duševna manjrazvitost in duševna motnja prepletata ... je privabilo precejšnje število obiskovalcev na Jeruzalem.
vsakdanjem delu z bolniki. Uvodno temo je podal psihiater Kristjan Nedog, ki je izpostavil, da je duševna motnja pri duševno manjrazvi-tih osebah pogosto prezrta, saj se duševna motnja pripisuje duševni manjrazvitosti.
Strokovnjaki pa menijo, da je duševna motnja pri duševno manj razvitih osebah tri- do štirikrat pogostejša kot pri splošni populaciji. Povedal je še, da se duševne težave na splošno spreminjajo, tako na časovni kot prostorski premi-
Direktorica Psihiatrične bolnišnice Ormož Majda Keček je bila zadovoljna, da je strokovno srečanje pritegnilo slušatelje različnih profilov.
Foto: vki
Kristjan Nedog, dr. med., spec. psih., je opozoril, da je duševna motnja pri duševno manj razvitih osebah pogosto prezrta.
PBO sta spregovorili medicinski sestri Milena Novak in Val-či Kosi, ki sta povedali, da se takšne osebe pogosto vedejo odklonilno, ne izražajo potrebe po zdravstveni negi, se ji upirajo ali se odzivajo agresivno, kričavo ali pasivno. Zato je pri potrebno veliko potrpežljivosti in znanja izvajalcev zdravstvene nege, kako pripraviti takega pacienta, da bi vsaj malo sodeloval. »Medicinska sestra se mora pri delu z duševnim pacientom zavedati, da je njeno največje orožje v boju z duševno boleznijo ona sama, njena osebnost, ki pozna svoje potrebe, svojo moč in svoje življenjske omejitve. V PBO skrbimo, da je osebju na prvem mestu sposobnost sprejemanja drugih, zanesljivost in spretnost vzpostavljanja in ohranjanja medosebne komunikacije, spoštljiv, prijateljski odnos in toplina,« je povedala ... Seveda oskrba ljudi s tovrstno diagnozo prej ali slej trči ob pravne podlage in dileme pri njihovi obravnavi, o čemer je spregovorila Majda Keček.
Skupno je bilo najavljenih devet strokovnih prispevkov, ki so jih pripravili strokovnjaki različnih profilov. Po predavanjih pa so udeleženci svoja mnenja izmenjali na okrogli mizi. Srečanje so zaključili s pesmijo in kozarcem zlate jeseni. Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: SM
Foto: SM
Foto: vki
Markovci • Gradijo zadnjo fazo fekalne kanalizacije
Čistilna naprava za okoli 1200 populacijskih enot
Delavci Komunalnega podjetja Ptuj v teh dneh hitijo z izgradnjo osrednje gravitacijske čistilne naprave s sodobno tehnologijo za čiščenje odplak okoli 1200 populacijskih enot, ki pomeni eno osrednjih letošnjih investicij v občini Markovci.
Kot je povedal župan občine Markovci Franc Kekec, z izgradnjo kanalizacije, ki zajema območje vasi Mar-kovci in večji del vasi Za-bovci v občini Markovci, zaključujejo drugo fazo izgradnje kanalizacijskega voda v občini. V sklopu te faze izvedbe del je bilo položenih preko 4.000 metrov kanalizacijskih cevovodov z vsemi potrebnimi revizijskimi jaški in dvema črpališčema. Vzporedno z izvedbo kanalizacije je v delu, kjer poteka trasa kanalizacijskega omrežja, izvedena tudi rekonstrukcija vodovodnega omrežja, izvedena pa je tudi javna razsvetljava.
Kljub temu da ima večina krajanov Markovcev in Za-bovcev na svojih parcelah že zgrajene kanalizacijske priključke, bo dokončen priklop hišnih priključkov na sekundarni del kanalizacije možen
šele po končanju tretje faze izgradnje kanalizacije. Ta pa zajema izgradnjo sodobne biološke čistilne naprave s črpališčem in tlačnim vodom ter izvedbo gravitacijskega voda fekalne kanalizacije v delu Markovcev, od hišne številke 68 do 92 .
Izgradnja biološke čistilne naprave in gravitacijskega voda kanalizacije je te dni v polnem teku, delati pa so pričeli že tudi na črpališču ter tlačnem vodu kanalizacije. Biološka čistilna naprava, ki jo gradijo tik ob kanalu hidroelektrarne, le nekaj sto metrov od jezu v Markov-cih, je projektirana za 1200 populacijskih enot s predvideno možnostjo širitve na 1800 populacijskih enot in je locirana na levo obrežnem drenažnem kanalu ptujskega jezera ob potoku Rogoznica, okoli 500 m severozahodno od obstoječe zazidave v Mar-
Foto: M. Ozmec
Gradnja čistilne naprave z aeracijskimi bazeni za okoli 1200 populacijskih enot je tik ob kanalu v Markovcih v teh dneh že v zaključni fazi.
kovcih.
Gradbeni posegi so te dni moteči za vaščane spodnjega
dela Markovcev, predvsem v delu od hišne številke 68 do 92, sej potekajo glavna dela v
delu cestišča, ki je za nekatere vaščane edina dovozna pot do njihovih domov.
Na javnem razpisu za izvedbo III. faze kanalizacije Markovci-Zabovci je bilo kot najugodnejši ponudnik izbrano Komunalno podjetje Ptuj, vrednost del, vključno z davkom na dodano vrednost, je okoli 665.300 evrov. Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih potencialov za obdobje 2007 do 2013, razvojne prioritete: Razvoj regij; prednostne usmeritve: Regionalni razvojni programi ter javnega razpisa za izbor operacij Tretji javni razpis za prednostno usmeritev Regionalni razvojni programi v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete Razvoj regij.
M. Ozmec
Podlehnik • Za večjo varnost občanov
Uredili parkirišče
V Podlehniku, ki je sedež občinske uprave že pred slabimi tremi leti preselil iz vaškega doma v centru občine v stavbo, kjer domuje tudi zdravstvena ambulanta, so letos končno uredili tudi primerno parkirišče; tako za paciente kot za obiskovalce in zaposlene na občinski upravi.
Pred ureditvijo dovolj velikega parkirišča so bili vsi, ki so se iz teh ali onih razlogov ustavljali na omenjeni lokaciji, prisiljeni puščati avtomobile ob cesti, kar seveda ni bilo varno, posebej še, ker je bilo velikokrat zaparkirano tudi avtobusno postajališče. Sicer je ob stavbi, ki služi občinskim poslom in zdravstveni oskrbi občanov, asfaltirano manjše parkirišče, vendar je zadostovalo le za štiri avtomobile, kar je bilo absolutno premalo.
Župan Marko Maučič se je sicer zavzemal za odkup travnika ob zgradbi, vendar se je na koncu uspel pogoditi za
najem večjega travnika, ki so ga deloma že preuredili oz. gramozirali in pripravili za parkiranje: »Občina je z zasebnim lastnikom omenjenega zemljišča sklenila najemno pogodbo za celotno parcelo v velikosti približno 35 arov, vendar smo v parkirišče preuredili del te parcele, saj je to dovolj. Mesečna najemnina znaša 140 evrov, obdobje najema pa ni dorečeno, prav tako obstaja možnost odkupa zemljišča v prihodnosti. V bistvu smo gramozirali tisti del najete parcele, ki je itak zajeta v prostorskem planu kot del bodoče razvojne oz. obrtne cone. O morebitnem asfalti-
ranju parkirišča zaenkrat ne razmišljamo, ni pa ta možnost izključena, seveda ob poprejšnjem odkupu parcele. Več o tem, kaj in čemu bo dejansko služila najeta parcela, bo jasno potem, ko bo potrjen prostorski plan občine, torej v naslednjem letu. Osebno ocenjujem, da je naložba v ureditev dovolj velikega parkirišča za naše občane in ostale obiskovalce pametna, ne samo z vidika prometne varnosti, ampak tudi zato, ker gre za zazidalno parcelo, ki bo v prihodnje gotovo namenjena ali pozidavi ali pa tudi dejansko parkirišču,« je pojasnil Maučič.
SM
Cvetkovci • Gasilska vaja 2. območja
Preizkusili operativno pripravljenost
Minuli petek so v Cvetkovcih 45, pri družini Plohl, gasilci 2. operativnega območja Velika Nedelja opravili pregled pripravljenosti gasilcev operativcev svojega območja. Vajo je vodil Branko Hergula, poveljnik PGD Cvetkovci.
. i
Ob podlehniškem zdravstvenem domu in sedežu občine je že urejeno veliko gramozirano parkirišče.
Kot je povedal Janko Me-ško, poveljnik 2. operativnega območja Velika Nedelja, je v vaji, ki je potekala v sklopu meseca požarne varnosti, sodelovalo šest prostovoljnih gasilskih društev - PGD Cvetkovci, Velika Nedelja, Trgovišče, Senešci, Podgorci in Bresnica. »Vaja je potekala pod predpostavko, da je zaradi kuhanja v svinjski kuhinji prišlo do požara. V gospodarskem poslopju in okolici je veliko gorljivih materialov, slame in podobnega, kar otežuje gašenje. Vaja je potekala z notranjimi napadi, z odstranjevanjem nevarnih snovi in zaščito drugih objektov pred požarom. Pri gašenju smo uporabili izolirne gasilske aparate in vozila, ki jih imajo društva na razpolago. Nekaj smo jih sicer pustili doma za primer morebitne resne intervencije,« je povedal Janko Meško.
Gasilci so poskušali v urjenjih pridobljeno znanje prikazati pred županom Alojzom Sokom, ki si je vajo prišel ogledat, in krajani, ki so se zbrali na mestu vaje. Gostitelj vaje je bilo PGD Cvetkovci in ti so povabili svoje krajane, da si ogledajo njihovo usposobljenost. Alarm je potekal preko pozivnikov in mobilnih aparatov, gasilski avtomobili pa so izvozili le s prižganimi lučmi, brez siren.
Sicer pa je v osrednjem društvu 2. operativnega območja Velika Nedelja 23 operativcev, ostalih pet društev pa jih mora imeti po 15. V zadnjih nekaj letih so gasilci dobro posodobili svoj vozni park. Nova vozila so nabavili pri Veliki Nedelji, v Bresnici in v Cvetkovcih. Po načrtu pa naj bi kmalu prišli na vrsto tudi Podgorci in Senešci. Vsa vozila so primerna potrebam ter ustrezajo tipizaciji in ka-
tegorizaciji Gasilske zveze Slovenije. Vsako društvo ima tudi svoj dom in svoje orod-jišče. Posebnih težav doslej niso imeli, kmalu pa se bodo z njimi začeli soočati, saj bo treba zamenjati strehe, ki so še pokrite s salonitnimi ploščami. Kot je povedal Janko Meško, pri tem opravilu upajo na finančno podporo občine, saj bi denar težko zbrali sami.
Viki Klemenčič Ivanuša
■i
Foto: vki
Po načrtu je sledil notranji napad na gospodarsko poslopje, kjer se je razvil požar.
Foto: SM
Ptuj • Pogovor z novo ravnateljico OŠ Olge Meglič
»Uspehi sole so plod dela vseh zaposlenih
«
Po 29 letih ravnateljevanja na Osnovni šoli Olge Meglič se je s prvim septembrom letos upokojil Ervin Hojker. Mesto ravnateljice te ptujske šole je takrat prevzela Diana Bohak Sabath. Za naš časopis je predstavila svojo vizijo šole in pojasnila, zakaj se je odločila kandidirati za omenjeno mesto.
Diana Bohak Sabath ima za seboj kar 21 let pedagoškega dela na Osnovni šoli Cirkulane-Zavrč, kjer se je zaposlila takoj po končanem študiju zgodovine in sociologije. Zadnjih sedem let je na omenjeni šoli opravljala delo ravnateljice, s prvim septembrom letos pa se je zaposlila na enakem delovnem mestu, a na drugi šoli, Osnovni šoli Olge Meglič.
Zakaj ste se odločili kandidirati za ravnateljico OŠ Olge Meglič in s tem tudi za zamenjavo delovnega okolja?
»Najprej želim povedati, da sem se na šoli Cirkulane-Zavrč odlično počutila in da me na te kraje vežejo lepi spomini. Kolektiv je bil zelo delaven in ustvarjalen, s pozitivno energijo smo lepo sodelovali, med nami pa so se stkale tudi prijateljske vezi. Z mnogimi generacijami otrok sem se izredno dobro razumela, božanski pa so tudi sami tamkajšnji kraji. Haloze so energijsko bogata pokrajina, česar se premalo zavedamo. Če bi gledala samo na to, verjetno ne bi razmišljala o spremembi, ampak človek si vsake toliko časa zaželi neke svežine in začuti v sebi, da bi lahko poskusil še kak drugačen izziv. Ko sem slišala, da se gospod Hojker odpra-
»Olgica je uspešna in uspehi šole so plod skupnega dela.«
vlja v pokoj, sem se odločila kandidirati. Ptujčanka sem po rodu, tu sem doma, sama lokacija Olgice pa mi je bila vedno zanimiva, saj stoji v starem mestnem jedru. Še prej, leta in leta nazaj, sem velikokrat razmišljala o tem, kako se da na Olgici marsikaj narediti, kako lokacija šole ponuja veliko možnosti za sodelovanje z muzejem, arhivom, knjižnico ... Učenci in učitelji imajo več možnosti, saj niso vezani na prevoze in tako na dodatne stroške in časovne omejitve. To sicer ne pomeni, da sem zmeraj razmišljala o zaposlitvi na tej šoli. Z veseljem sem delala na prejšnji šoli, a z leti sem enostavno začutila potrebo
Ptuj • KUD Música
Otroški zbor vabi
Kulturno-umetniško društvo Musica Ptuj vabi pevke in pevce, stare od 6 do 10 let, da se pridružijo novo nastalemu otroškemu zboru Musica.
Foto: arhiv KUD Musica
Otroci bodo pod vodstvom Natalije Tumpej skozi igro in gibanje spoznavali ritme in melodije otroških zborovskih pesmi, sobotne dopoldneve pa tako posvetili razvoju pevskega znanja. Sprejem za mlade pevce bo tudi to soboto, 25. oktobra, ob 9.30 v prostorih Narodnega doma na Ptuju.
po spremembi. Da bi kandidirala na kateri koli ptujski šoli, pa nisem nikoli prej razmišljala, čeprav so vse zelo dobre in ustvarjalne. Moram pa poudariti, da so tudi šole na podeželju zelo kreativne in da nikakor ne capljajo za mestnimi. To že dolgo ni več resnica. Nenazadnje so tudi majhne občine zelo dobro poskrbele za svoje šole, da so lahko uspešne. V neki manjši občini, kjer je šola edini javni zavod, se zelo trudijo in omogočajo tudi nadstandard po svojih najboljših močeh.«
Vrsto let ste delali v vaški šoli, zadnja dva meseca pa v šoli sredi mesta. Ali morda opažate, da se meja med vzgojnimi problemi, ki so bili nekoč veliko izrazitejši v mestu, med vaškimi in mestnimi šolami počasi briše?
»Včasih je veljalo, da je na podeželju težav z učenci manj. Mislim pa, da so zadnja leta te razlike manj očitne. Z razvojem padajo tudi te meje. V tem trenutku zaenkrat ne občutim razlike. Tudi na podeželju imajo otroci svoje težave, nekateri večje, drugi manjše. Prednost podeželske šole je morda le v tem, da je manj otrok in je vse dogajanje bolj pregledno, komunikacija med učitelji in učenci je lahko bolj pristna. Zadeve lažje pridejo na površje in lažje delujemo preventivno. Čeprav pa je treba povedati, da tudi šole v mestu, kjer ne gre za veliko nabitost, imajo sedaj prednost pri delu z učenci. Mislim, da je številčnost tista, ki prinese več težav, bolj kot samo dejstvo, ali gre za mestno ali vaško šolo.«
Teče drugi mesec, kar ste prevzeli mesto ravna-
teljice na OŠ Olge Meglič. Kakšni so prvi vtisi?
»Moji prvi vtisi so izredno lepi in dobri. Zelo dobro se počutim na šoli. Kolektiv je zelo delaven in pozitivno naravnan v odnosu do otrok. To je zelo pomembno poudariti, kajti imela sem občutek, da je bilo premalo povedano to, da so vse generacije zaposlenih na Olgici dale šoli svoj prispevek, svoj pečat in se trudile po svojih najboljših močeh. Uspehi šole so bili gotovo skupno delo vseh, ne samo ravnatelja, ampak tudi vseh zaposlenih, otrok, staršev in lokalne skupnosti. Vsi smo v tem procesu pomembni. Res je, da smo tukaj zaradi otrok, ampak nekdo, ki šolo vodi, je na šoli tudi zaradi učiteljev in jim mora pomagati in jih usmerjati. Učitelji vendarle delajo z učenci. Starši pa so pri naših vzgojno-izobraže-valnih prizadevanjih naši enakovredni partnerji.«
Kako ste zadovoljni z zapuščino gospoda Hoj-kerja?
»Šola Olge Meglič je bila zmeraj delovna, uspešna in ustvarjalna. Vsak ravnatelj ima svoj stil vodenja in svoj pogled na šolo in šolstvo. Mislim, da je šolo vodil uspešno in da je lahko hvaležen, da je imel to možnost in priložnost, da mu je bil čas naklonjen, da je bil toliko let ravnatelj. Olgi-ca je uspešna in uspehi šole so plod skupnega dela vseh, kar sem že omenila. Ne razpravljamo o tem, kako je delo na šoli potekalo prej, jaz sem delo nastopila s prvim septembrom in od takrat dalje sem odgovorna za dogajanje na Olgici. Vsekakor pa sem naletela na lepo šolo, dobro vzdrževano in na dober in pozitiven kolektiv, tako da sem zadovoljna.«
Kakšni so vaši načrti za prihodnost?
»Nikoli nisem za spremembe na hitro, brez premisleka. Šolsko leto smo začeli po običajno začrtani poti. V začetku leta smo se še pogovarjali in usklajevali, dorekli delovni načrt. Še naprej bomo razvijali vse tisto, kar je lepo in dobro. Trudili se bomo, da se bodo otroci tukaj čim bolje počutili in čim več naučili. Bistvena je čim boljša kvaliteta pouka in maksimalni trud v vseh ostalih oblikah dodatnega dela.«
Dženana Bečirovič
Tednikova knjigarnica
Zaključek bralne značke za odrasle
Na knjižnem trgu in s tem tudi v knjižnici se že pozna bližajoči se 24. slovenski knjižni sejem (26. 11. do 30. 11. 2008 v Cankarjevem domu v Ljubljani), saj je to čas, ko založniki pospešeno izdajajo in izpolnjujejo knjižne programe za tekoče leto. Nove izdaje bodo razstavili na največji tovrstni slovenski prireditvi, kjer se bodo potegovali tudi za nagrade, npr.: razglasili bodo najlepšo slikanico, najboljši prvenec in prevajalca, najbolje izvedeno tiskano monografijo, knjižno opremo, nagradili bodo vrhunske tiskarje, izbrali nagrajenca za življenjsko delo na področju založništva in tiskarstva ...
Mimogrede pristavljam, da založništva Mladinska knjiga, Družba Piano in Litera v sodelovanju s ptujsko, ormoško in mariborsko knjižnico in z letos pridruženo knjižnico iz Slovenske Bistrice pripravljajo nagrade za vse tiste bralke in bralce, ki sodelujejo v akciji Bralna značka za odrasle 2008 (več informacij v navedenih knjižnicah osebno ali po telefonu in na njihovih spletnih straneh; vabljeni do 10. 11. 2008). Napovedujem svečani zaključek bralne akcije odraslih, ki se ima zgoditi na dan slovenskih splošnih knjižnic, v četrtek, 20. 11. 2008, ob 19. uri v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj. Osrednja gostja bo avtorica s seznama bralne značke 2008, pisateljica, prevajalka, publicistka Erica Johnson Debeljak.
Založniki torej pospešeno izdajajo knjige in novosti se je nabralo tudi v mladinskem oddelku ptujske knjižnice. Najmlajšim je namenjena trojica kartonk založbe Didakta, pravzaprav zbirka knjigric, kot pravim sama igralnim knjigam za prvobralce. Ilustratorji so izbrali najpopularnejše pravljice in jih duhovito podrugačili v ilustratorskem in priredbenem smislu. Tako so pravljice Rdeča kokoška, Rdeča kapica in Obuti maček postale skoraj neke povsem druge, domala nove pravljice, pač v duhu modnih tiskarskih možnosti in želja potrošnikov knjižne produkcije za otroke. Medtem ko so skrajšane priredbe klasičnih popularnih pravljic praviloma vprašljive vrednosti, moram tokrat zapisati o dokaj simpatičnem avtorskem posegu. Zbirko so avtorji poimenovali Zgodba, ki jo tipaš. Slikanice imajo 14 strani, so kvadratnega formata (21 cm) in imajo značilnosti tipnih knjig in »knjigic migic«. Ilustracija je jasna, z izraženimi osnovnimi simboli Rdeče kapice, kjer je ravno na sredini knji-grice videti le povsem stilizirano vznožje postelje in dva kosmata (dobesedno, otrok lahko otipa črno dlačje) volčja podplata, sledi stran z izstopajočo volčjo čeljustjo v profilu ... A na koncu pravljice je volk privezan k drevesu (dobesedno, z drobno rjavo elastično vrvico). Rdeča kapica avtorja Christiana Guibbauda je najbolj posrečena iz navedene zbirke, Rdečo kokoško si je zamislil Leo Timmers, Obutega mačka pa Dan Kerleroux.
Založba DZS pa je izdala dve zvočnici, poučni karton-ki, hkrati še migajoči poučni slikanici:Ocean in Džungla avtorja Maurica Pledgerja. Slikanici sta večjega, prečnega formata (23 x 29 cm), pisani, kot je lahko pisan živalski svet oceana in džungle, otroci pa ob spoznavanju živali poslušajo značilne glasove džungle oziroma valovanje oceana in petje ptic.
Skoraj običajno podobo kartonk ima zbirka Povleci in odkrij založbe Učila. Doslej so izšle Živali, Besede in Barve. Namenjene so otrokom od enega leta dalje, s premikanjem okenc se otroci učijo prvih besed, štetja, barv ..., knjigice pa omogočajo razvijanje logičnega mišljenja in sklepanja ter spodbujajo koordinacijo rok in oči. Slikanice Povleci in odkrij so opremljene z realističnimi podobami (fotografije).
Navedene slikanice kar kipijo v barvah in oblikah, zato odraslim, željnim ponotranjene poezije, priporočam letošnjega Jenkovega nagrajenca (nagrado podeljuje Društvo slovenskih pisateljev za najboljšo pesniško zbirko zadnjih dveh let) Andreja Medveda s pesmimi Približevanja (Koper: Hyperion, 2008. 118 str.).
Liljana Klemenčič
Foto: DB
Ptuj • Gostovanje gledališke skupine iz avstrijske Koroške
Čombo, sončni kralj
Otroška gledališka skupina slovenskega prosvetnega društva Trta na avstrijskem Koroškem iz Žita-re vasi, ki deluje v okviru Krščanske kulturne zveze, je v sodelovanju z režiserko Ptujčanko Branko Bezeljak Glazer na Ptuju gostovala s predstavo Čombo, sončni kralj.
V simpatični predstavi so nastopili otroci od 8 do 14 let.
Otroška gledališka skupina slovenskega prosvetnega društva Trta na Koroškem iz Žita-re vasi deluje drugo leto, predstava, s katero so gostovali na Ptuju, pa je prva, ki so jo mladi igralci pripravili v sodelovanju s Ptujčanko Branko Bezeljak Glazer. Ta je z omenjenim društvom sodelovala že pred leti, predstava Čombo, sončni kralj pa je v njeni bogati režiserski karieri tudi sicer njeno prvo delo s tako mladimi igralci. Predstava je nastajala čez poletje v okviru poletnih gledaliških tečajev na slovenskem primorju. »Cilj delovanja takšnih gledaliških skupin je
ta, da se otroci skozi igro učijo slovenščine. Skozi vaje in poletne tabore na slovenski Obali na sproščen način spoznavajo slovenski jezik in ga povežejo z gledališko igro,« je pojasnila Bezeljak Glazerjeva. Vsi mladi gledališčniki obiskujejo dvojezično šolo ali slovensko gimnazijo ter odlično govorijo slovenski jezik. Simon Urban, Fabijan Wakounig, Jana Rutar, Katarina Urank, Julija Urban, Lara Hobel, Ana Einspieler, Helena Gregorn in Katharina Bierbaumer so mladi igralci, stari od osem do 14 let, ki so se ptujski publiki predstavili z igro Čombo, sončni kralj,
katere scenarist je slovenski dramaturg Rok Vilčnik. Sama zgodba govori o Čombu, ki kraljuje kurniku in je prepričan, da zanj ni konkurence, a ko samooklicani vladar zboli, se izkaže drugače. Simpatično predstavo, ki je na Ptuju gostovala v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Ptuj, so v petek v prostorih Stare steklarske uprizorili dvakrat, in sicer dopoldan za šole in popoldan za ostalo publiko. Obakrat je bil odziv odličen, mlade igralce pa si je prišel pogledat tudi predsednik slovenskega prosvetnega društva Trta na Koroškem Slavko Ein-
spieler. »Lani je naše društvo praznovalo stoletnico obstoja, imamo pa več sekcij in skupaj aktivnih več kot 150 članov. Otroška gledališka skupina se je lani prvič predstavila na odru, vsi pa obvladajo slovenski jezik, čeprav na primer ena izmed mladih igralk prihaja iz povsem nemško govoreče družine. V naši neposredni okolici smo že šestkrat gostovali z omenjeno predstavo in je požela veliko uspeha, saj gre za igro, v kateri uživajo tako otroci kot tudi odrasli,« je povedal Einspieler.
Dženana Bečirovič
Ptuj • Uspešni krvodajalci ptujske gimnazije
»To je velika naložba za prihodnost«
Tri oktobrske srede so bile na transfuziloškem oddelku ptujske bolnišnice v znamenju mladih krvodajalcev, konkretneje ptujskih gimnazijcev, ki se že od leta 2005 redno udeležujejo posebej zanje organiziranih krvodajalskih akcij. S sodelovanjem so zelo zadovoljni, poudarja predstojnica Marija Šeruga Doliška, dr. med., spec. transfuizologinja.
Na njihov oddelek prihaja veliko mladih, nekateri samo po informacije, zanima jih sam potek dajanja krvi, nasploh krvodajalstvo, drugi pa že kot krvodajalci. Število mladih krvodajalcev je iz leta v leto več, kar jih zelo veseli. Nekateri ostanejo krvodajal-
stvu zvesti tudi med študijem in še pozneje, ko se zaposlijo. To je velika naložba za prihodnost, da bodo mladi ostali krvodajalci tudi naprej, poudarja predstojnica. Najbolj so doslej razvili sodelovanje s ptujsko gimnazijo, sodelujejo pa tudi z drugimi ptujskimi
Nina Pihler se je podobno kot številni ptujski gimnazijci odločila, da bo postala krvodajalka, s tem pa na najboljši možni način pomagala ljudem.
srednjimi šolami. Predavanja o krvodajalstvu pripravljajo za vse gimnazijce, velika večina jih tudi daruje kri. Pri ostalih ptujskih srednjih šolah pa na predavanja prihajajo samo tisti, ki so se že pred tem odločili, da bodo darovali kri. Predstojnica transfuziološke-ga oddelka ptujske bolnišnice Marija Šeruga Doliška je povedala, da bodo s pomočjo Območnega združenja RK Ptuj podobno sodelovanje, kot ga imajo s ptujskimi gimnazijci, vzpostavili tudi z drugimi ptujskimi srednjimi šolami.
Profesorica Alenka Valentin, ki je tudi ena najbolj zaslužnih, da se ptujski gimnazijci, tisti, ki izpolnjujejo pogoje, udeležujejo krvodajalskih akcij na ptujskem transfuziološkem oddelku, je po treh jesenskih akcijah zelo zadovoljna. Odziv je bil zelo dober. Vedno več mladih se je pripravljeno udeležiti od-
zema, kljub temu da so nekateri potem odklonjeni, ker so prehlajeni, jemljejo kakšna zdravila ali so na kakšnem posegu. »Lahko smo veseli, da je toliko mladih pripravljeno dati kri. Vse pogosteje pa se odvzemov krvi udeležujejo tudi profesorji.«
Nina Pihler, dijakinja 4. letnika ptujske gimnazije (na fotografiji), se je odločila, da bo krvodajalka, ker si je to vedno želela in ker ima za to možnost. Čeprav ne bo redna krvodajalka, se bo trudila, da bo kri darovala čim pogosteje. Njene sošolke in sošolci so se klicu humanosti odzvali polnoštevilno, čeprav nekateri iz takšnih ali drugačnih razlogov potem krvi niso mogli darovati. Vsi skupaj pa so prepričani, da prva krvadajal-ska akcija ni bila tudi njihova zadnja, da bodo vselej pomagali, ko bo treba.
MG
Samo M. Strelec • Dvomim
Zenski.net
Zadnja tedna sem razmišljal o ženskah v politiki in javnem življenju sploh. Morda bo novi kulturni minister ženska. Ministrica z jajci. Ki bo udarila po mizi in od finančnega ministra odrezala za kulturo večji kos pogače. Ker samo za to gre: za vprašanje junaka, ki bo zmanjšal procente za staro železje (orožje) in prekanaliziral denar v stvari, ki lahko koristijo ljudem tukaj in zdaj. Danes. Bolnikom, šolarjem, kulturnikom. Lahko mirno tudi v tem vrstnem redu, zaradi mene. Razmišljal pa sem o ženskah zaradi dveh Ptujčank. Romane Ercegovič in Stanke Vauda Benčevič. Najprej sem si s sinom ogledal predstavo za otroke z naslovom Čudežni travnik lepote. Napisala jo je Romana. V njej tudi igra. Šotor na odru se pred našimi očmi spremeni v različna prizorišča: sobo glavne junakinje Ane, travnik, metuljo kraljico, plesno dvorano. Ana je žalostna, ker po mnenju drugih ne zna plesati. Zato ji je nerodno, zato jo je sram, zato je žalostna. Ker ne ugaja drugim. Potem odide na potovanje in na koncu jo metulja kraljica nauči: pa ne plesa, pač pa, da je pomembno, da ti uživaš, da se ti zabavaš, da je prijetno tebi in potem ni čisto nič večpomembno, kakšno se tvoje plesanje zdi drugim. V gledališču je bilo tisto sobotno dopoldne kup otrok. Dvorana seje zatemnila in igra se je lahko začela. Otroci so gledali na oder, jaz pa sem gledal reakcije otrok. Otroci so namreč najbolj kritično občinstvo. Ne delajo se, ne pretvarjajo, da jim je nekaj zanimivo, če jim ni. Njihova pozornost se želi osredotočiti. Nenehno so v pričakovanju novega, presenetljivega, nenavadnega. In zelo hitro vidimo (inpredvsem slišimo - nemir v dvorani), če tega ne najdejo. Romaninapredstava (in June Ornik) je nežna. Punčkasta. Zgodbicopri-povedujeta počasi, suvereno in sproščeno. Mešata lutke in živo igro. Pojeta inplešeta. Likovne rešitve so zanimive, dopadljive in se spreminjajo ravno pravi čas. Malo pred tem, preden bi se naveličali enega pogleda. Predvsem pa je predstava z lepim sporočilom. Zaupati sebi, početi in iti, kamor te vleče srce, pa četudi drugim to ni všeč. Zmeraj všeč. Ali najprej všeč. Biti zadovoljen v svoji koži. Veliko in pomembno sporočilo. O tem bi se lahko pogovarjali. Doma, v vrtcu, v šoli. Že dolgo vem, da bomo morali v naši »branži« usposobiti, izobraziti gledališke pedagoge, ki bodo razpirali vprašanja, tkali niti med mlado publiko in gledališčem. Mogoče je predstava končana šele takrat, ko je pregovorjena, prekomentira-na, »prebavljena«... Kakšen teden kasneje smo bili znova v otroški družbi. Tokrat na novem otroškem igrišču. Natančneje na igralih, kijih je »sprovocirala« Stanka. In uredila s pomočjo sponzorjev, donatorjev, brata-arhitek-ta, mestnega županstva in verjetno še koga. »Ne bi si mislil, da so deca to tako rab'li«, mi je rekel nek oče, presenečen nad kopico razigranih malih bitij, ki so uživala na novih igralih. Še sreča, da ima župan otroke, si mislim, da je tudi sam »občutljiv« na te reči. Od nekoga slišim, da je prispevala občina tretjino sredstev. Če bi vsi mestni svetniki imeli malo deco, bi morda prispevali vse. Kdo ve. Predvsem pa je zanimivo, daje morala za javno, skupno dobro, za igrala, v »akcijo stopiti« neka mama, občanka Stanka. Saj, najbrž bo marsikdo rekel, da je bilo jasno, da kaj takega Ptuj potrebuje, ampak Stanka je šla v akcijo! Od besed prešla k dejanjem. In to šteje. Edino to, pravzaprav: Postorjeno, premaknjeno, primaknjeno. Upam, da bosta obe, Stanka in Romana, čez dve leti kandidirali za vstop v metni svet. Tam bi jima bilo mesto. Ker bi se zavzeli in ne samo zavzeli, pač pa tudi udejanjali dobre stvari. Moj glas sta si zagotovili. Če sem se že dotaknil prihodnjih volitev - še danes ne morem dojeti, da sem svojega letošnjega vložil v kandidata, ki ga spoštujem, cenim, zdi se mi pameten, razumen in predvsem neego-ističen. Ko sem ga po volitvah srečal, mi je povedal, da je dobil manj kot 20 glasov... No, tudi on bi bil zmožen predlagati gradnjo otroškega igrišča . to sem hotel reči. Zanimivo je, da sta obe, Stanka in Romana, vandrali po svetu. Da sta videli tuje kraje in ljudi ter druge navade. V njunem početju se da to jasno začutiti. Odprti sta za možno, potencialno, vidita priložnosti, kjer se drugim zdi že vse jasno in dokončano. Obe sta ustvarjalni. Obe iščeta nove poti in možnosti. Obe sta proaktivni. Ne sedita doma in ne jokata, kako grozen da je ta svet in kako nima občutka npr. za otroke. Romana ima svoje gledališče, Stanka svoje projekte in po novem svojo kavarno. Predvsem pa ima vsaka, v to sem prepričan, svoje sanje, svoje zamisli, svoje ambicije in (še) neuresničene ideje. Verjamem, da je ženskam pravzaprav v bistvu manj do moči, manj do zmagovanja, dokazovanja in borb, kakršne so všeč nam, moškim. Moški svet je svet fuzbala, kjer zmagaš ali pa izgubiš. Ženske so rojene za zmagam-zmagašparadigmo. Znajo mrežiti in omrežiti. Ustvarjene za modus, kjer smo lahko zmagovalci vsi. Upam, da bo novi predsednik vlade bolj ženska. A hkrati ne pi...
Foto: DB
Foto: MG
Ptuj • Podjetje Analiza na novem naslovu
Da vino ne bo kot repnica ali zeljnica ...
Andreja Brglez, s. p., vinarski in vinogradniški širši javnosti znana kot lastnica podjetja Analiza, ki je eno od petih v Sloveniji s koncesijo kmetijskega ministrstva za izdajanje odločb o ocenitvi vina, opozarja na nekaj pasti letošnje pridelave vina, zlasti ko gre za (od toče) poškodovano grozdje.
»Letnik 2008 je bil na širšem ptujskem območju zelo pester - če omenimo samo točo, ki je ponekod popolnoma uničila pridelek in celo trse, ponekod pa dodobra zdesetkala običajne količine. Čeprav je že skoraj pozno govoriti o tem, kaj bi morali postoriti, da bi vsaj za silo ohranili kakovost vina iz poškodovanega grozdja, pa naj le omenim nekaj napotkov, če se kaj zalomi. Pridelovalci imajo še vedno zelo odklonilen odnos do uporabe selekcioniranih kvasovk. To me zelo čudi, saj so kvasovke čudovit, lahko bi rekli kar čudežen mikroorganizem. Nekakšna biološka čistilna naprava in tovarna čudovitih vonjev vina. Če kvasovka ni prava ali če smo jo s pretirano kemijo na trti onemogočili, mošt kljub visokim sladkornim stopnjam in toploti ne bo zavrel ali bo od-vrel le na tričetrt. Tako vsem toplo priporočam, naj ne grejejo kleti in naj si ne delajo nepotrebnih stroškov, pa še učinka ne bo. Pridelovalcem bi svetovala več previdnosti in zadržanosti tudi pri uporabi škropiv, zlasti botriticidov, saj je to ne le onesnaževanje okolja, pač pa je lahko tudi problematično, če to v prevelikih količinah prehaja v vino.«
Brglezova vinarje opozarja še na eno težavo letošnjega letnika: »Letos je, kot kaže,
Jože Dragarič je po poklicu kuhar, in ko je imel že nekaj delovnih izkušenj, je želel na svoje. Žena Jolanda je za uresničitev te ideje pustila službo in začela skupaj sta skupaj. Dogradila in uredila sta gostilno, ki prva leta ni tekla preveč dobro, čeprav je bila ponudba zelo podobna, kot je danes. »Nikomur ne privoščim, kar smo preživeli prva leta, delali smo sobote, nedelje, praznike, nobenega dneva dopusta, počitka, nobenih počitnic, nič, nič. Delaš, da preživiš. Sedaj je bolje in iščemo kuharja ali kuharico, ki je sposoben samostojno voditi kuhinjo, saj je mož že preobremenjen,« pravi Jolanda Dragarič. »Gostilna je dolgoročni projekt. Pred leti pogosto ni bilo za robo, tudi za plače ne, ampak s temi nismo nikoli zamujali
mlado vino še posebej nagnjeno k porjavenju zaradi določenih snovi, ki so že z grozdjem prešle v mlado vino. Svetujem kar hitre prve pretoke, saj se zaradi tople jeseni lahko fermentacije nadaljujejo v biološke razkise, ki vedno niso zaželeni, zlasti ker niso kontrolirani in s pravimi bakterijami. Takšna vina lahko dobijo okus po repnici in zeljnici in nam ne bodo v veselje. Zadnja stvar, ki bi jo omenila, je zelo klasična: gre za zalivanje s parafinom. Pridelovalci zelo radi pohitijo in »opravijo« z vinom in kletar-jenjem tako, da vino pretočijo in zalijejo v nerjavečih posodah s parafinskim oljem. V tako zgodnjem stadiju vina je to velika napaka! Vino je živ organizem in potrebuje zrak, še posebno na začetku, ko se v neki meri še razvija. Če ga zadušimo, se bo zelo verjetno pritaknilo kar nekaj napak ali celo bolezni vina, ki jih sicer ne bi bilo. Skratka, na parafinsko olje pozabite do pomladnih mesecev ali pa njegovo rabo povsem opustite!«
Čeprav v našem vinorodnem okolišu in podokoliših še vedno močno prevladujejo bele žlahtne sorte grozdja, je Brglezova prepričana, da se na Štajerskem lahko pridelajo tudi odlična rdeča vina: »Nekaj pridelovalcev se že odloča za pridelavo rdečih žlahtnih sort in nekatere so
in raje česa drugega ni bilo, da so bile le plače. Potem pa je šlo vedno na bolje, vsako leto se je promet povečal za 5 do 8 %,« doda Jožef, ki je tudi predsednik gostinske sekcije pri Območni obrtni zbornici Ormož.
Glavni poudarek gostilne je na ribah, sicer pa imajo na jedilniku tudi vse druge jedi. Kljub temu predstavljajo 80 % njihovega prometa ribe. Dobiti je mogoče vse od sladkovodnih do morskih, za največje sladokusce, največ pa prodajo lignjev, pa tudi orade, brancina in zobatca. Veliko imajo stalnih gostov, ki jih obiskujejo iz Murske Sobote, Ljutomera, Ptuja, redne goste imajo tudi iz Maribora. To dokazuje, da v tej branži nekaj pomenijo, saj jih ni lahko najti. Ob glavni cesti proti Središču ob Dravi na gostilno
že priporočene in dovoljene. Tako naj omenim zlasti modro frankinjo, modri pinot in zweigelt, poleg njih pa še takšne, ki bodo, upam, v kratkem ugledale »posvetitev« na Štajerskem, kot sta merlot in kabernet sovinjon. Zlasti slednji je bil pred obema vojnama že bogato prisoten v jeruzalemskih goricah, kjer je dajal odlična rasna vina. Pridelovalcem priporočam, da uglasijo svojo ponudbo tudi na zahteve tržišča, ki danes išče odlična rdeča vina, ki jih na Štajerskem lahko pridelamo; morda celo z boljšim potencialom kot drugod!«
Podjetje Analiza odslej v Rajšpovi ulici
Za podrobnejše nasvete glede pridelave dobrega vina ali po morebitno odločbo z oceno vina pa bo seveda potrebno priti na sedež podjetja Analiza. Tega nikar več ne iščite na stari lokaciji, na Grajski ulici 1, ker se je podjetje s celotno dejavnostjo preselilo na nov naslov; v industrijsko cono, na Rajšpovo 16. Selitev je bila nujna, saj so sedaj že bivši prostori podjetja prešli v sklop ponudbe prenovljenega hotela Mitra. Kot je povedala Brglezova, je novo lokacijo za svojo dejavnost iskala dobro leto in pol: »Glede na našo dejav-
nost in podeljeno koncesijo moramo zadostiti kriterijem, ki jih postavlja ministrstvo, zato ni bilo tako enostavno!« V novih prostorih, do katerih je zdaj zlasti nepoznavalcem Ptuja veliko lažje priti oz. jih najti, je Brglezova s svojo ekipo uredila nekoliko večji trgovski del, pisarniške prostore, laboratorij, sprejemno pisarno in seveda obvezno
degustacijsko sobo: »Osebno moram reči, da sem s to lokacijo v industrijski coni zelo zadovoljna, saj smo zdaj veliko bolj dostopni vsem našim sedanjim in prihodnjim strankam, hkrati pa smo nekako bliže podjetnikom, podjetništvu, kjer ima vinska kultura tudi svoje mesto. Upam, da bomo dobro sodelovali, moja ponudba namreč obsega tudi
opozarja velika riba, k njim pa se pripeljete skozi gozdiček, po ozki cesti, ampak očitno številni gostje znajo ceniti dobro ribjo kuhinjo in so se za njo pripravljeni potruditi. Poleti k njim zaide tudi veliko turistov iz najrazličnejših držav, radi pa pridejo tudi domačini. Gostilna ima 65 sedežev in 30 na terasi. Razpon ponudbe je širok, sladokusci
svetovanje pri nakupu vin kot poslovnih daril, izbire in ponudbe vin ter kulinarike na poslovnih in drugih srečanjih menedžerjev, možnost degustacij vin in priprave delavnic ter izobraževanj na to temo, tako za podjetja kot tudi za druge ustanove,« je še povedala Andreja Brglez.
SM
cenijo a'la carte izbor, pripravljajo malice in pogostitve za zaključene skupine, vse več pa delajo tudi cateringa.
Od prvega dne v gostilni pomaga tudi sin Sebastjan, ki je mamo najbolj osrečil, ko se je po končani srednji šoli odločil, da se bo zaposlil v družinski gostilni. Našel si je tudi življenjsko sopotnico Janjo, ki se je pridružila uspešni ekipi. Sin Erik obiskuje 7. razred in tudi veliko pomaga v kuhinji - olupi jabolka, krompir. Ljubezen do kuhinje mu je najbrž ostala iz ranega otroštva, saj je precej časa preživel v kuhinji. Jožef se tega časa spominja: »V eni roki otroka, v drugi pa lonec. Ni bilo lahko, ampak sedaj sem zelo zadovoljen. Erik pa ima veselje in občutek za kuhinjo. Od malega ob vikendih pripravi zajtrk za vse zaposlene in mi je v veliko pomoč.« V družini je še hčerka Sabrina, ki pa se je odločila za študij medicine in je tako bolj malo v gostilni.
Potem ko se zaključijo trgatve, nameravajo obletnico proslaviti skupaj s svojimi stalnimi strankami, za vse druge pa so pripravili malo pogostitev - teden izbranih ribjih jedi po akcijskih cenah.
Viki Klemenčič Ivanuša
Frankovci • Družinska gostilna praznuje
Črni ribič ima deset let
V družinski gostilni Črni ribič v Frankovcih te dni praznujejo 10-letnico delovanja. Družina Dragarič je vsa vpeta v delo gostilne. Zamislil si jo je Jožef Dragarič, ki je šef v kuhinji, žena Jolanda pa dela za šankom, v kuhinji, vodi papirje, ureja nabavo, čisti ter postori vse, kar je potrebno, v veliko pomoč pa so tudi že mladi.
Jolanda in Jožef Dragarič iz Črnega ribiča zadovoljna praznujeta 10-letnico.
Foto: vki
Rokomet
Po Celjanih nazaj v realnost (prvenstvo) Stran 16
Strelstvo
Zmago zapravil s predzadnjim strelom Stran 16
Kolesarstvo
Rekordno leto ptujskih kolesarjev
Stran 17
Mali nogomet
Nocoj, v petek, bo v dvorani Center vroče
Stran 17
Nogomet
Vzpon reprezentančnega nogometa
Strani 19
Nogomet
Štirje zadetki Perneka, trije Medveda
Strani 18
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Zmago Šalamun, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
tednik
íPoiúiiajt¿ ßüi
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. slovenska nogometna liga, 14. krog
Kako zaustaviti Daria Zahoro?
Najboljši evropski klubi so med tednom v Ligi prvakov odigrali srečanja 3. kroga, nekaj ekip pa si je praktično že priigralo napredovanje (Juventus, Manchester United, Villareal, Bayern, Arsenal, Barcelona ...). Izjemno so bili tokrat razpoloženi napadalci, ki so dosegli enega strelskih rekordov posameznih krogov, še posebej tekma Villareal - Aarlborg (6:3). Že konec tedna vse ekipe čakajo prvenstvena srečanja po Evropi, takšen hud ritem pa čaka najboljše ekipe praktično do novega leta.
Konec tedna bodo tudi slovenski prvoligaši znova na igriščih; večina (7) jih je med tednom igrala pokalne tekme. Iz tega vidika bi morali biti najbolj spočiti igralci Laboda Drave, Mik CM Celja in Domžal, ki so v sredo počivali.
Kdo namesto Andel-koviča in Filipoviča?
Ptujčani bodo po nekaterih slabših rezultatih v nedeljo gostili Interblock, ki je zmagal na zadnjih petih tekmah (4 prvenstvenih in 1 pokalni). Poročila s teh tekem večinoma ne omenjajo kakšne odlične igre, ampak racionalno izkoriščanje priložnosti in odlične obrambe vratarja Matjaža Rozmana, ki je spet v vrhunski formi. Tudi glede golov je šlo večinoma le za enega igralca, Hrvata Daria
Labod Drava - Interblock, nedelja, 26. 10., ob 14.00 na Ptuju
Pokal Hervis: Modrijan zamenjal Pinnija
Četrtfinalni obračuni slovenskega pokala niso postregli s presenečenji, saj so se v polfinale uvrstile favorizirane ekipe. Maribor je oba zadetka (Mezga, Tavares) dosegel v 2. polčasu, Goričani so Livarju nasuli pol ducata zadetkov (Velikonja 3, Osterc 2 in Kršič), preostali tekmi pa sta bili zelo razburljivi do konca. V Ajdovščini je domačine »pokopal« Dario Zahora s tremi zadetki, zadnjega je dosegel 7 minut pred koncem tekme. Ta poraz je dokončno spodnesel trenerja Primorja Pavla Pinnija, ki ga je UO razrešil takoj po tekmi. Ekipo bo do nadaljnjega vodil Ljubo Modrijan.
Lendavčani so v Kopru povedli s prvim zadetkom Tima LoDuce v tej sezoni, domačini pa so kmalu izenačili (Brulc). Ker tudi po podaljških ni prišlo do odločitve (Nafta je imela igralca več), sta ekipi izvajali enajstmetrovke, uspešnejši pa so bili Koprčani.
Rezultati četrtfinala: Maribor - Rudar Velenje 2:0 (0:0), Luka Koper - Nafta Lendava 4:3 (1:1, 0:0) - po streljanju 11-metrovk, Hit Gorica - Livar 6:0 (2:0), Primorje - Interblock 2:3 (2:1).
Eden tistih, ki bi lahko prekinili Grbec (Labod Drava, beli dres).
Foto: Črtomir Goznik
»strelski post« Ptujčanov, ki traja že štiri tekme, je Javier Antonio
Zahoro, ki je po nekoliko slabšem startu vendarle našel pravo formo in je na prvem mestu najboljših strelcev že prehitel Edina Junuzoviča (Rudar Velenje). Kako torej ustaviti Zahoro, je eno od glavnih vprašanj za trenerja Laboda Drave Ljubinka Druloviča, še zdaleč pa ne edino. Izostanki zaradi prejetih rdečih (Zilič, And-elkovič) in rumenih kartonov (Filipovič) bodo namreč precej krojili postavo ptujskih modrih. Skrb zbujajoča je predvsem odsotnost dveh standardnih centralnih branilcev, ki sta letos tvorila precej močan zadnji zid pred vratarjem Murkom. Svojo priložnost bo skoraj zagotovo dobil Andrej
Prejac, ki je lani celo sezono odigral na tem mestu, verjetno pa se bo nekoliko v ozadje pomaknil še Halilovič, ki je do
sedaj igral pred kaznovanima igralcema.
Številna vprašanja poleg obrambne vrste poraja tudi
napad, ki je v zadnjih krogih povsem zatajil. Ptujčani si še nekako uspejo pripraviti priložnosti s kombiniranjem na sredini, realizacija pa je trenutno povsem na ničli: Labod Drava je zadnji zadetek dosegla na tekmi 10. kroga (24. 9)proti Nafti (Semler), od takrat naprej pa so nanizali štiri tekme brez doseženega zadetka. Ali lahko ta niz prekinejo ravno proti vzpenjajočemu se Inter-blocku, je glavno vprašanje pred nedeljsko tekmo, obeti pa so vse prej kot vzpodbudni zaradi opisanega v začetku tega odstavka.
Derbi kroga bo odigran v Lendavi, kjer bo Nafta gostila vodilni Maribor. Gre za obra-
čun prvouvrščenih ekip, kjer bodo domačini poskušali nadaljevati fascinanten niz šestih zmag na domačem igrišču, čeprav jim v goste prihaja ekipa, ki ima doslej najboljši učinek na gostovanjih (3 zmage, 2 neodločena izida in 1 poraz).
Zanimivo bo tudi v Ajdovščini, kjer bo novi trener na domači klopi Ljubo Modrijan poskušal prekiniti niz treh zaporednih zmag Celjanov. Slednji so s to mini serijo prišli že do tretjega mesta, saj je za njimi zaostala ekipa Domžal, ki je povsem izgubila ritem iz začetka sezone, ko je še suvereno osvajala točke.
Jože Mohorič
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Pari 14. kroga: sobota, 25. 10., ob 15.00: Nafta Lendava - Maribor; ob 17.00: Rudar Velenje - Luka Koper; v nedeljo, 26. 10., ob 14.00: Labod Drava Ptuj - Interblock, Primorje - MIK CM Celje; ob 17.00: Domžale - Hit Gorica.
1.	MARIBOR
2.	NAFTA
3.	MIK CM CELJE
4.	DOMŽALE
5.	INTERBLOCK
6.	LABOD DRAVA
7.	HIT GORICA
8.	RUDAR VELENJE
9.	PRIMORJE
10.	LUKA KOPER
13 13 13 13 13 13 13 13 13 13
S
4
1
2
4
7
32:18 ^13 17:13 18:16 19:18 14:17 17:23 17:17 17:20 12:23
28 23 20 19 18 17 16 1S 12 10
Najboljši strelci: 10 zadetkov: Dario Zahora (Interblock); 9 zadetkov: Edin Junuzovič (Rudar Velenje); 6 zadetkov: Nedzbedin Selimi (Primorje), Dalibor Volaš, Marcos Morales Tavares (oba Maribor), Etien Velikonja (HIT Gorica); 5 zadetkov: Jože Benko (Domžale); 4 zadetki: Marko Drevenšek (Labod Drava), Mitja Zatkovič (Domžale), Dragan jelič, Zoran Pavlovič (oba Maribor);
Športno plezanje • Mina Markovič po EP v Parizu
»
Bilo je kot na državnem prvenstvu
«
Ptujčanka Mina Markovič
se je v nedeljo vrnila iz Pariza, kjer je osvojila bronasto medaljo na evropskem članskem prvenstvu v športnem plezanju. Po vrnitvi je za Štajerski tednik strnila vtise o bivanju v Parizu in o samem tekmovanju. »Nastanjeni smo bili v samem centru Pariza, tako da smo imeli do ogromne dvorane Bercy, kjer je potekalo tekmovanje, le kratek sprehod skozi nekaj prijetnih uličic in parkov. V Parizu smo ostali pet dni, za naju z Majo Vidmar, ki sva tekmovali samo v težavnosti, pa so bile kvalifikacije na sporedu v četrtek, v petek dopoldan sva nastopili v polfinalu, zvečer pa že v finalu. Za »nagrado« sva potem imeli prosto soboto, ko sva si lahko malo ogledali Pariz,« je za uvod povedala Mina, ki je bila članica najuspešnejše ekipe prvenstva. »Res smo odlična reprezentanca, tako da smo se v Parizu počutile podobno kot na državnem prvenstvu. Prav zaradi tega od nas pred vsakim tekmovanjem pričakujejo stopničke, kar pa ni vedno lahko doseči, saj je konkurenca vendarle precej močna. Mlada
Foto: Črtomir Goznik
Mina Markovič je na evropskem prvenstvu v Parizu potrdila celoletno dobro formo.
Johanna Ernst je trenutno npr. odlična, saj so jo že zelo zgodaj usmerili v resni trening. Vedno boljše so tudi Francozinje, ki se že redno uvrščajo v finale, za stopničke pa to še ni dovolj. V polfinalu smo še približno iste, saj je na začetku praviloma laž-
ja smer, težja je le pod vrhom, razlika pa se opazi v finalu, kjer je celotna smer že tako težka, da praktično ni časa za počivanje,« je o lastni ekipi in konkurenci povedala 20-letna študentka 3. letnika psihologije, ki poleg športne poti redno
opravlja študijske obveznosti. »Zaenkrat mi ni težko študirati in ob tem redno trenirati, saj to zares počnem z veseljem,« je zaključila vedno nasmejana Mina, ki jo do konca sezone čaka še nekaj tekem.
7
2
4
S
S
3
S
4
4
S
3
S
S
2
6
S
1
7
4
3
6
2
6
S
Rokomet • Pokal RZ Slovenije, 1/8 finala
Po Celjanih nazaj v realnost (prvenstvo), blamaža Ormožanov v Krškem
Drava - Celje Pivovarna Laško 18:42 (7:20)
DRAVA: Belšak, Mesarec 7 (2), Halilovič 3 (1), Luskovič 1, Bračič, Predikaka, Mesarič, Oder 2, Lukaček 1, Bezjak, Ferk 1, Ivančič 2 (2), Pisar, Valenko, Čeh 1. Trener: Ivan Hrupič.
CELJE PIVOVARNA LAŠKO: Čudič, Gregorc 2, Gajič, Ščurek 3, Bedeko-vič 1, Mlakar 6 (1), Toskič 4, Špiler 4, Kojič 3, Rezar, Furlan 4, Gorenšek 10, Peskov, Rezniček 5 (2), Kokša-rov. Trener: Tone Tiselj.
Na Ptuju so ljubitelji rokometa v sredo prišli na svoj račun, saj so lahko v živo spremljali ekipo državnih prvakov iz Celja. Gostje v dvorani Center niso igrali v kompletni zasedbi, saj so manjkali Lapajne, Terzič, Kozlina in Suljič. Strateg Celjanov Tone Tiselj v igro prav tako ni poslal kapetana Edvarda Kokšarova in Dragana Gajiča, izkušeni Branko Bedekovič pa je igral le nekaj uvodnih minut.
Razlika v kvaliteti je bila kljub temu velika, osnovni cilj rokometašev Drave pa je bil, da zaigrajo kar najbolje proti tako renomiranemu nasprotniku. Proti visoki in gibljivi obrambi gostov so domači igralci imeli veliko težav v napadu, sočasno pa tudi v obrambi. Gostje so s hitrimi akcijami z lahkoto zadevali in razlika v njihovo korist je rasla iz minute v minuto in
Foto: Črtomir Goznik
Ptujčani so težko »prebijali« obrambni zid visokih Celjanov. Na sliki Matej Bračič in Aleš Belšak (oba Drava Ptuj, temni dres) ter David Špiler in Miha Gorenšek (oba Celje Pivovarna Laško).
Tomaž Valenko, vratar Drave: »Gostje so zasluženo zmagali, mi pa smo igrali po naših zmožnostih. To srečanje je bilo za nas neke vrste nagrada, ki pa je sedaj že za nami. Sedaj bomo vse svoje misli spet posvetili prvenstvenim srečanjem, kjer so naše ambicije velike.«
je ob koncu prvega polčasa znašala plus trinajst.
Vse to se je ponovilo tudi v drugem polčasu, saj so roko-metaši Celja Pivovarne Laško profesionalno opravili svojo delo in dosegli pričakovano zmago, ki jih pelje v nadaljnje tekmovanje za slovenski rokometni pokal.
Danilo Klajnšek
Krško - Jeruzalem Ormož 40:28 (22:13)
Jeruzalem: G. Čudič, Cvetko, Belec; Krabonja, Melnjak 4, Bogadi 1, Bezjak 1, Radujkovic 4, B. Čudič 6 (3), Ivanuša, Sok 2, Hebar 3, Žuran 6, Korez, Jovanovič 1. Trener: Saša Prapotnik
Rokometaši Jeruzalema so nečastno izpadli iz Pokala Slovenije 2008/09. Visoko jih je z
dvanajstimi goli razlike porazil slovenski 1. B-ligaš iz Krškega, ki jim je nasul kar 40 zadetkov. Jeruzalem je igral v popolni zasedbi, da ne bo pomote. Porazi se razlikujejo in ta poraz vinarjev v Krškem spada v kategorijo najhujših porazov. Takšne sramote si že dolgo časa v zgodovini Rokometnega kluba Ormož ni privoščila nobena ekipa. Madež, ki bo ostal večno neizbrisan! Skrajni čas je, da se fantje zamislijo nad svojimi predstavami v dresu Jeruzalema. Nekateri si ormoškega dresa sploh ne zaslužijo. S
takim odnosom in rezultati se norčujejo do lokalne skupnosti in občanov, ki jim pomagajo po finančni plati, da klub sploh lahko preživi.
Vrnitev v preteklost ni možna in Krško mora biti pozabljeno. Že v soboto ob 19. uri Jeruzalem čaka pomembna tekma na gostovanju v Ribnici. Ob letošnjih igrah Ormožanov je iluzija pričakovati zmago v deželi suhe robe, ampak to je tekma, ki lahko drseči voz ustavi in ga usmeri na pravo pot k novim zmagam in k Ligi za prvaka.
UK
Rezultati osmine finala tekmovanja za pokal RZ Slovenije: Drava
-	Celje Pivovarna Laško 18:42, Ribnica Riko hiše - Rudar EVJ Trbovlje 40:32, Prevent - Gorenje 22:26, Šmartno 99 - Slovan 30:32, Krško
-	Jeruzalem Ormož 40:28, Krka - Cimos Koper 24:31, Arcont Radgona
-	Grosuplje 19:33, Sevnica - Klima Petek Maribor 28:34.
Strelstvo • 15. Ržkov memorial
Zmago zapravil s predzadnjim strelom
Pretekli konec tedna se je v organizaciji domačega strelskega društva iz Gorenje vasi odvijal tradicionalni 15. Ržkov memorial v streljanju z zračno pištolo in pokal Marmor Hotavlje v streljanju z zračno puško. Zadnji tekmovanji v pripravljalnem ciklusu pred začetkom ligaških tekmovanj vsako sezono razkrijeta še zadnje podrobnosti o pripravljenosti strelcev in nam postre-žeta s številnimi zanimivostmi. Tudi tokrat se je tekmovanje odvijalo po lanskoletnem predlogu spremenjenega koncepta ligaškega sistema, kjer se je najprej odvijal kvalifikacijski del s 40 streli in nato še eliminacij-ska finalna streljanja najboljše osmerice.
V kvalifikacijskem delu zračne pištole se je s prepričljivim vodstvom 381 krogov in štirimi krogi prednosti pred konkurenco do najboljšega finalnega položaja prebil kidričevski strelec Boštjan Simonič, ki je za tekmeca v četrtfinalu dobil svojega brata Simona, ki se je v finale prebil s 372 krogi na 8. mestu (najboljši v konkurenci 4 strelcev z enakim rezultatom z zadnjo serijo 97). V drugem
dvoboju četrtfinala sta se pomerila tretji po rednem delu Andrej Brunšek s 377 krogi in sedmi Rok Ivanc s 374 krogi. Tretji v rednem delu je bil Cvetko Ljubič, SD Kidričevo-Tenzor s 376 krogi, ki se je v četrtfinalu pomeril s Franci-jem Ivancem z enakim rezultatom. Zadnji par četrtfinala sta s četrtim in petim mestom tvorila Ptujčanka Majda Raušl in Peter Tkalec iz Rečice, oba
s 376 krogi. Po petih strelih v četrtfinalu so kot zmagovalci v polfinale napredovali Boštjan Simonič (5:1) in Peter Tkalec (3:2) ter Andrej Brunšek (4:2) in Franci Ivanc (3:2). Ti so se nato pomerili še v polfinalu, kjer sta bila boljša Boštjan Si-monič s 3:2 in Franci Ivanc s 4:2.
V finalu je za favorita veljal Boštjan Simonič, ki se je do tja praktično sprehodil z dvema
Foto: Simeon Gönc
Kidričevski strelec Boštjan Simonič je zmago v Gorenji vasi tekmecu podaril s svojim predzadnjim strelom v finalu, ki je bil v seriji 15 strelov edini slab strel, vendar žal odločilen.
suverenima serijama čez 50 krogov v petih strelih, medtem ko se je Ivanc vedno znova srečno za las uvrščal naprej. V finalu pa veliko presenečenje: prvo točko je dobil najprej Ivanc z 10,4:9,4, v drugo pa je Simonič izenačil z 10,6:10,0, tretji strel pa je nato psihološko prevesil tehtnico na Ivančevo stran, saj je dobil tretjo točko z desetin-ko razlike 10,0:9,9. Zmago je potrdil v naslednjem strelu z 10,0, saj je Simonič v tem poskusu dosegel edino osmico v finalu. Z vodstvom dveh točk je bil zadnji strel le še formalnost, 8,6:8,1 za Simoniča, ki je s skupnim rezultatom 2:3 osvojil 2. mesto, vendar z grenkim priokusom lahkozapravljene zmage.
Po končanem finalu je zaradi pravila o seštevanju rezultatov iz prvih dvobojev in kvalifikacij poražencev četrtfinala s 4. na 6. mesto nazadovala Ptuj-čanka Majda Raušl, Ljubič in S. Simonič pa sta osvojila končno 7. in 8. mesto. V ekipnem delu je prepričljivo zmago dosegla ekipa Kidričevo-Tenzor, ki bo po šestih sezonah in petih naslovih prvoligaških prvakov znova najbolj vroča ekipa
Rokomet
Z Bobincem nov
Na vrhu Rokometne zveze Slovenije (RZS) je v torek na skupščini končno prišlo do nujne menjave na mestu predsednika. Žiga Debeljaka, ki nima rokometne oz. nasploh športne žilice, je zamenjal Franjo Bobinac, ki je prejel glasove vseh 47 od skupno 90 delegatov RZS. Bobinac je z mestom predsednika RZS prevzel še svojo tretjo rokometno dolžnost, saj je tudi predsednik Rokometnega kluba Gorenje Velenje in podpredsednik Rokometnega kluba Olimpija. Bo-binac je bil po prevzemu nove funkcije precej kritičen do zadnjih dogodkov v slovenskem rokometu, vendar o načrtih na skupščini še ni spregovoril. Obljubil je, da si bo do sredine decembra vzel čas za podrobno analizo nastalega stanja, nato pa načrte predstavil na novinarski konferenci.
Ali bo z novim predsednikom zapihal nov svež veter v slovenskem rokometu? V tem trenutku je na to vprašanje nemogoče odgovoriti. Slabše kot je bilo v obdobju Debelaka, enostavna ne more biti. Upamo le, da bo Bobinac delal v korist celotnega slovenskega rokometa in ne v korist klubov (Gorenje, Olimpija), kjer ima pomembno ali natančneje glavno vlogo.
Maribor v 1. A-ligi?
V zadnji dneh je veliko govora, da bi nastalo vrzel po odpovedi tekmovanja v 1. A-ligi Hrpeljcev zapolnili rokometaši Maribora, ki so trenutno vodeča ekipa 1. B-lige. Slovenski rokometni elitni razred je na-
mreč še tretjo sezono zapovrstjo ostal brez ene izmed ekip. Predlani je izstopila Velika Nedelja, lani Gorica in letos Hrpe-lje Kozina. Tisti, ki spremljate rokomet po evropskih ligah, boste težko zasledili kakšen podoben primer. V Sloveniji pa so izstopi ekip iz lig postali "folklora". Glede na finančno situacijo v športu v naši državi pa niti nimamo pravice koga obsojati, saj je jasno, da se večina klubov bori iz dneva v dan z golim preživetjem. Mariborčani, ki bi se po kvaliteti že letos z lahkoto kosali s spodnjim delom lestvice v 1. A-ligi, so s strani RZS dobili povabilo o nastopu v elitnem razredu že to sezono. Zamenjali bi ekipo Hrplje Kozina in v prostih terminih odigrali zaostalih šest tekem 1. A-lige in nato v normalnem ritmu nadaljevali sezono. Tako bi iz lige izpadli dve ekipi in ne ena, kot je trenutno stanje po izstopu Hrpeljcev. V taboru Maribora ne rinejo skozi zid in se želijo v razred višje uvrstiti regularno in ne za zeleno mizo. Poraja se vprašanje, kako bi na to dejanje reagirali klubi, ki se borijo za obstanek, in takšnih je pol lige. Tako je že danes jasno, da se bo tudi tretja sezona zapovrstjo v 1. A-ligi končala z enajstimi in ne dvanajstimi klubi.
V Evropi takšne težave rešujejo pred sezono, ko si morajo klubi pridobiti licenco svojih panožnih zvez, na podlagi pogodb, ki dokazujejo resnost, da bodo začeto tudi dokončali in da bodo igralcem po pogodbah izplačali dogovorjeno vsoto denarja.
UK
Rokomet
Starejši dečki B: Drava - Maribor Branik 46:16 (22:6) DRAVA: Valentin Zupanič (13 obramb), Blaž Kuhar 5, Luka Reisman 4, Aljaž Mori 1, Mario Kenda 3, Marko Žuran 5, Martin Vrbančič 3, Nejc Korošec 10, Davorin Levanič 5, Rok Šalamun 10. Trenerja Milan Baklan in Ladislav Sabo.
Za razliko od prejšnjih tekem, tokrat glavni strelci niso bili zunanji igralci, ampak igralca na krilih, Nejc Korošec in Rok Šalamun. Mlajši dečki B: Jeruzalem - Arcont 23:5 (10:0) JERUZALEM: Korpič Lesjak, Rizman; V. Lukman, Kociper 3, Žganec 1, Kolmančič 5 (3), Ulaga 1, Kosi 5 (1), Horvat 1, Grabovac 2, Ozmec, Lukner, Zidarič 1, M. Hebar 2, Niedorfer 2, Voljč, Voršič, G. Hebar.
Ker je bilo vprašanje zmagovalca znano že pred tekmo, so Ormožani srečanje pričeli z igralci generacije letnikov 1998 in 1999. Čeprav leto ali dve mlajši so bili jeruzalemčki boljši in so si že do odmora priigrali deset zadetkov prednosti. Prva zmaga mlajših dečkov A: Jeruzalem - Arcont 31:15 (14:6) JERUZALEM: Korpič Lesjak, Rizman; V. Lukman, Kociper 7 (1), Žganec 1, Kolmančič 6, Ulaga 1, Kosi 5, Horvat 1, Grabovac, Ozmec 1 (1), Lukner, Zorec 7 (1), M. Hebar 2, Niedorfer, Voljč, G. Hebar.
Da so letniki 1997 res odlično pripravljeni, so dokazali na tekmi proti leto starejši selekciji Radgone (1996). Po začetnem vodstvu gostov s 3:2 je začela delovati čvrsta obramba Jeruzalema, posledično s tem pa so se vrstili hitri in učinkoviti protinapadi mladih vinarjev.
DK, UK
v novi sezoni 1. A-lige, ki se s prvim turnirjem v Portorožu začenja že jutri (v soboto, 25. 10.) ob 14.30. Ptujčani so tokrat osvojili 3. mesto. Med mladinci se je do polfinala prebila dornavska strelka Staša Simonič, ki pa je dvoboj izgubila s končnim zmagovalcem Mario Hološem iz Grosuplja. Na pokalu Marmor Hotavlje je ormoški strelec Tadej Horvat dosegel odličen rezultat 390 krogov v kvalifikacijah in se z 2. mestom uvrstil v finale, kjer pa je izpadel že v četrtfinalu s kasnejšo zmagovalko Renato Vršič Oražem in na koncu osvojil 7. mesto. Mladinci iz Ormoža so osvojili 4. mesto.
Simeon Gonc
Končne uvrstitve posameznikov po finalu:
1.	Franci Ivanc, Grosuplje
2.	Boštjan Simonič, Kidričevo
3.	Andrej Brunšek, Rečica
4.	Peter Tkalec, Rečica
5.	Rok Ivanc, Grosuplje 422,4
6.	Majda Raušl, Ptuj 422,0
7.	Cvetko Ljubič, Kidričevo 421
8.	S. Simonič, Kidričevo 419,5 Ekipni rezultati:
1.	SD Kidričevo 1129
2.	SD Dušan Poženel 1119
3.	SK Ptuj	1105
4.	SK Brežice	1103
5.	SD Kamnik	1099
6.	SD Gorenja vas 1071
7.	SD Kopačevina 1068
8.	SD Škofja Loka 1027
Kolesarstvo • Pregled sezone 2008
Rekordno leto ptujskih kolesarjev
Za ptujskimi kolesarji je odlična sezona, v mnogih pogledih celo rekordna. Že začeli so odlično, februarja so na Kubi v trinajstih dneh zbrali kar šest prvih mest, nato pa odlično nadaljevali vse do konca, ko je oktobra zadnjo zmago, naslov svetovnega vojaškega prvaka, osvojil Kristijan Koren. Pe-rutninarji veljajo za eno najbolj homogenih moštev v kolesarskem svetu, kar je bržkone velika prednost pred konkurenti. So tudi zelo izenačeni, saj se jih je med zmagovalce letos vpisalo devet, zelo pomembno pa je, da so vsi vrhunsko pripravljeni. »Sezona je bila res odlična, z rezultati smo izjemno zadovoljni. Mirno lahko priznam, da smo ob pogledu na končno razvrstitev tudi sami presenečeni. Lahko bi sicer bili uvrščeni še višje, saj se nam točke iz Kitajske in Kube ne štejejo v evropskem tekmovanju. A to niti ni pomembno, saj bistveno višje ne bi mogli poseči. Dirkali smo praktično brez postanka, če pa ni bilo dirk, je bilo potrebno trenirati. Celotno moštvo je bilo ob koncu že povsem izmučeno, saj se je praktično selilo z dirke na dirko. Zato smo tudi izpustili zaključek sezone v Sloveniji. Večkrat smo nastopili na dveh dirkah hkrati, kar je predstavljalo dodaten logistični zalogaj,« je povedal direktor kolesarskega kluba Perutnina Ptuj Rene Glavnik.
Prepoznavni so bili praktično vsepovsod, kjer so se pojavili. Le redko so se domov vračali brez stopničk, skorajda pa ni bilo dirke, kjer se ne bi uvrstili vsaj med deseterico najhitrejših. Kot v preteklosti so tudi letos dominirali na Balkanu, saj so že šestič zapored zmagali na dirki v Črni gori, bili najboljši na dirki po Srbiji, pa drugi na Jadranski magistra-li na Hrvaškem, temu so dodali še zmage na enodnevnih preizkušnjah od Beograda do Čačka, pa v Vojvodini ter Bosni in Hercegovini. Odlično so kot vedno nastopali v Nemčiji, na Poljskem, v Franciji, Belgiji, na Nizozemskem in tudi drugod. »Težko je katerega kolesarja posebej izpostaviti, saj bi s tem preostalim delali krivico. Mislim, da je celotno moštvo odlično nastopalo, zato so zmagovali vsi po vrsti. Večkrat so morali med sabo odločati o zmagovalcu, a to ni več moja skrb. To naj se zmenijo sami. Večkrat smo morali tudi katerega odlično pripravljenega pustiti doma. Osebno mi morda največ pomenijo, čeprav ne zmage, pa vendar odlične
Trojna zmaga kolesarjev KK Perutnina Ptuj v Kopru v 3. etapi dirke Po Sloveniji
Foto: Marjan Kelner
Gregor Gazvoda
Foto: Marjan Kelner
tri zaporedne septembrske uvrstitve na zmagovalni oder v Nemčiji in Belgiji, ki smo jih dosegli v konkurenci Pro tour moštev. S tem se ne more pohvaliti niti vsako izmed njih,« je sezono ocenil Srečko Glivar, športni direktor moštva. »Pri nas ni možno biti individualist. Nimamo posameznika, ki bi mu že pred startom tekmovanja naložili breme vodje ekipe. Vedno dobi priložnost tisti, ki se znajde v najboljšem položaju. Dirkamo napadalno, za kar mora biti celotno moštvo vrhunsko pripravljeno. Zmagovalnega recepta nima smisla spreminjati,« je dodal Glavnik.
Precej srečno roko so imeli z okrepitvami. Koren, Fajt in Kocjan so prispevali levji delež k ptujskemu uspehu, dobro pa je svoje delo po mnenju Glivarja opravil tudi Rakuša ki se je po selitvi z gorskega kolesa premierno preizkusil na cesti. Zanj ostaja še kakšno leto privajanja, preden bo povsem nared za naskok na zmagovalni oder. »Težko bi rekel, da smo
z njihovim prestopom imeli srečo. Že prej smo vedeli, da so vsi odlični kolesarji. Mislim, da jim je novo okolje dalo dodatno motivacijo za dokazovanje. Leta postopanja na enem mestu lahko povzročijo stag-
nacijo oziroma zaspanost. Mi smo se temu uspešno izognili. Mislim, da so bile spremembe dobrodošle tako zanje kot tudi za ostale tekmovalce, ki so v klubu že dalj časa. S tem je vsak našel nek dodaten elan,« je dejal Glivar.
V novi sezoni bo dodatnega motivacijskega zaleta nekoliko manj. Ptujčani bodo tudi v prihodnje nadaljevali s pomlajevanjem moštva. Članskem moštvu se bosta pridružila uspešna mladinca, Tomaž Ba-uman in Niko Vugrinec, oba produkt ptujske šole, oba slovenska reprezentanta v mlaj ših kategorijah. Pravzaprav je bila mladinska sezona prav s tega vidika zelo uspešna, saj je zadnji v člansko moštvo pred tremi leti prestopil Durasek. Od ptujske ekipe se poslavlja edino Matija Kvasina, ki se seli v Italijo. Glavnik sicer načrtuje prihod še enega mladega kole-
Srečko Glivar, Rene Glavnik in Kristijan Fajt
Foto: Marjan Kelner
Športne novičke
Plavanje • Mednarodni miting Start 2008
V Kranju je preteklo soboto potekalo mednarodno tekmovanje prijateljskih klubov Start 2008. Tekmovanje je organiziralo kranjsko plavalno društvo Zvezda, ki ga vodi legendarni plavalec Borut Petrič. Sodelovalo je 397 plavalcev in plavalk
Mali nogomet -2. SFL - vzhod •
Vroče bo na Ptuju
Pari 4. kroga: petek, 24. 10., ob 20.15: Ptuj ABA Saš - Nazarje Glin; ob 20.30: Bioterme Mala Nedelja - Tomaž; ob 21.30: Teleing Marinci - FC Branik Maribor. Srečanji Cer-kvenjak - Duplek TBS Team24 7:3 in FSK Kebelj - Slovenske Gorice 5:6 sta že bili odigrani.
V uvodni tekmi 4. kroga so gledalci videli pravo dramo v Slovenski Bistrici, kjer so domači vodili že z 2:0, vendar je ekipa Slovenskih Goric uspela narediti popoln preobrat.
Danes, v petek, nas čakajo še zadnje tri tekme: ob 20.15 bo v športni dvorani Center vroče, ko se bosta v derbiju 2. SFL - vzhod udarili ekipi Ptuj ABA roletarstvo Saš bar ter Nazarje.
Peter Golob
Statistika ptujskih kolesarjev v sezoni 2008:
-	12 kolesarjev: Mitja Mahorič, Gregor Gazvoda, Matej Marin, Andrej Omulec, Matija Kvasina, Radoslav Rogina, Kristijan Durasek in Matej Stare, med njimi 4 novinci - Kristijan Koren, Luka Rakuša, Jure Kocjan in Kristjan Fajt.
-	Spremljevalno osebje - vodja moštva: Srečko Glivar, koordinator: Marjan Kelner, maser: Dušan Kovačič, mehanika: Boštjan Pihler in Miran Kelner.
-	Od februarja do oktobra so se udeležili 35 dirk - 26 enodnevnih in 9 etapnih. Temu je treba prišteti še 16 nastopov v državni reprezentanci. Največ, 76-krat, je stal na startu Matija Kvasina. Nastopali so v 16 državah in na treh kontinentih.
-	5. mesto v točkovanju Europe tour (119 Professional Continental in Continental moštev je osvojilo točke). Uvrstitve preostalih slovenskih moštev: 35. Radenska KD Finančna točka, 35. Adria Mobil, 56. Sava Kranj.
-	1. mesto med moštvi Continental. 1393 UCI točk za moštveno klasifikacijo šteje osem najboljših kolesarjev, ki so zbrali 1288 točk
-	Mitja Mahorič, najboljši ptujski posameznik na 61. mestu, med stoterico najboljših so se uvrstili še Kristijan Koren (67. mesto), Jure Kocjan (69. mesto), Matija Kvasina (77. mesto), Matej Stare (81. mesto) in Radoslav Rogina (84. mesto).
-	Prvi nastop kolesarjev Perutnine Ptuj na olimpijskih igrah. Na Kitajsko sta s hrvaško reprezentanco potovala Matija Kvasina in Radoslav Rogina. Slednji je z 22. mestom zabeležil zgodovinski uspeh.
-	Na svetovnem prvenstvu v italijanskem Vareseju je nastopilo šest Ptujčanov: Kristjan Fajt, Matej Stare, Gregor Gazvoda, Kristijan Koren, Matija Kvasina in Kristijan Durasek. Najboljšo uvrstitev je s 7. mestom v kronometru med mlajšimi člani dosegel Koren, Fajt je bil na cestni dirki profesionalcev 16.
-	Kristjan Koren je na julijskem evropskem prvenstvu mlajših članov osvojil 6. mesto v cestni dirki in 10. mesto v kronometru.
-	V letu 2008 je celotno moštvo zabeležilo skupno 33 zmag, od tega 27 na kategoriziranih dirkah UCI. Med vsemi svetovnimi moštvi so osvojili 9. mesto. Zraven tega so dosegli še 25 drugih in 17 tretjih mest.
-	Moštvo je bilo zelo izenačeno. Največ, kar pet zmag je osvojil Mitja Mahorič, po štiri so prispevali Matej Stare, Gregor Gazvoda in Kristjan Koren.
-	Prvi nastop slovenskega moštva na dirki HC-kategorije (tik za Pro tour dirkami) je bil julija na Kitajskem. Na njej so celo slavili dve etapni zmagi in dva dni nosili rumeno majico vodilnega v skupnem seštevku - Kristjan Fajt.
-	Kristijan Koren je ob koncu sezone v Novem mestu postal svetovni vojaški prvak na cestni dirki.
sarja, da se številka ne bi ustavila pri (ne)srečni trinajstici.
Pomlajevanje moštva je eden od razlogov, da ne razmišljajo o prestopu v višji razred, Professional Continental. S tem bi se jim sicer odprla vrata na nekatere največje svetovne dirke, hkrati pa zaprla tista na Balkanu. Vizija kluba je tesno povezana s sponzorji, tako številnimi manjšimi, še najbolj pa generalnim sponzorjem,
podjetjem Perutnina Ptuj. Za prestop v višji kvalitetni razred bi potrebovali še dodatnega finančnega podpornika kova Perutnina Ptuj, ki pa ga, kot pravi uprava kluba, trenutno ni na obzorju. Da so se kolesarji na tekmovanjih zmožni kosati z ekipami s precej višjim proračunom, nenazadnje dokazujejo že vrsto let.
Uroš Gramc
iz 27 klubov iz 5 držav.
PK Terme Ptuj je zastopalo osem plavalcev. Prav vsi so izboljšali svoje osebne rekorde. Najbolje se je uvrstil Gregor Šerbec, ki je poleg novih štirih osebnih rekordov dosegel visoko 2. mesto v disciplini 100 m hrbtno; to razdaljo je preplaval v času 1.07,58.
JM
Kolesarji za Sonček Ptuj
Ob zaključku druge dobrodelne kolesarske akcije Kolesarji za Sonček Ptuj, ki je potekala v organizaciji kolesarskega maratonca Zvoneta
Hasemali s športnimi prijatelji, so pred dnevi na novinarski konferenci v grand hotelu Primus v Termah Ptuj predstavili uspešnost projekta, katerega namen je pomoč pri financiranju programov Društva za cerebral-no paralizo Ptuj-Ormož.
Kolesarski maratonec Zvone Hasemali je 26. julija v štirinajstih urah prekolesaril kar 340 kilometrov, in sicer od Lendave do Strunjana. Z okoli trideset podporniki dobrodelne kolesarske akcije so se ustavili tudi v Termah Lendava, Termah Ptuj, občinah Hajdina, Rače-Fram, Slovenski Bistrici, Celju, Ljubljani in Postojni.
»K dobrodelno-rekreacijski akciji so pristopili številni podporniki akcije, ki je potekala skozi celo letošnje poletje. Z zbranimi sredstvi, teh je dobrih sedem tisoč evrov, bomo
skupaj pomagali pri Izvajanju programov Društva za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož,« je poudaril Boris Zajko Iz Term Ptuj in ob tem napovedal nadaljevanje in organizacijsko nadgradnjo projekta v naslednjem letu. Ivo Sagadin je ob zaključku akcije povedal, da so v ta namen dali v prodajo 1000 zapestnic. Izkupiček od prodaje le-teh so namenili otrokom pod okriljem zveze Sonček. Zahvala je bila izrečena tudi s strani predsednice zveze Sonček Brigite Pulko. Med vsemi govorniki na novinarski konferenci zadovoljstva ni mogel skrivati niti glavni pobudnik akcije Zvonko Hasenmali, ki je bil zadovoljen, da je akcija uspela. Obenem obljublja, da jo bodo naslednje leto ponovili in upa da se jim bo pridružilo še več ljudi.
Suzana Lovrenko
Pred hotelom Primus so se zbrali vsi akterji akcije Kolesarji za Sonček.
Foto: Matija Brodnjak
Namizni tenis
Športni napovednik
Cirkovčani pomlajeni v novo sezono
3. SNTL - moški
Ekipa iz Cirkovc nastopa letos v 3. SNTL v popolnoma spremenjeni postavi, iz lanske ekipe je ostal le Silvo Slaček. Novo je tudi to, da je ekipa pridobila sponzorja, to je podjetje Šternmatik, s. p., iz Zgornje Polskave, ki se ukvarja z izdelavo in servisiranjem likalnih naprav. Ekipo so pomladili, tako da sedaj v njej nastopajo David Šter, Oskar Šrern, Žan Napast in Darko Hergan. Slednja sta vzgojena predvsem z veliko pomočjo trenerja Toma Džankiča iz NTK Ptuj. Cilji cirkovške ekipe v tej sezoni seveda niso takšni kot lansko leto, ko so se vmešali v sam vrh lestvice tretje lige, ampak doseči čim več posamičnih zmag, poskušati presenetiti kakšnega nasprotnika, ki so seveda vsi objektivno močnejši od njih, in ne končati sezone na zadnjem mestu. Ta presenečenja so se že pričela, saj je Žan Napast v Gornji Radgoni premagal že kar uveljavljenega igralca Primoža Giderja, v Logatcu pa so izgubili z najtesnejšim izidom 5:4.
Druga ekipa Ptuja je bila uspešna
v Gornji Radgoni, kjer je bil dvoboj izenačen do rezultata 3:3, nato pa sta stvari v svoje roke vzela Luka Krušič in Jan Janžekovič, ki sta dobila zadnja, odločilna dvoboja.
REZULTATI 1. KROGA: Žogica
-	Ptuj 3:5, Žogica - Cirkovce 5:1, Logatec - Cirkovce 5:4, Ljutomer
-	Branik 0:5, Kajuh Slovan - Križe 5:4, Melamin II. - Škofja Loka 3:5, Kajuh Slovan - Škofja Loka 3:5,Me-lamin II. - Križe 5:2, Dvoboj Logatec je bil odigran 23. 10.
Vesna Rojko v odlični formi
V nedeljo je v Ljubljani potekal drugi odprti namiznoteniški turnir Slovenije za mladinke in mladince. Vesna Rojko je ponovno potrdila svojo dobro formo in osvojila prvo mesto, čeprav je v soboto nastopila tudi v ligaškem tekmovanju. Tokrat ji je malo ponagajala tudi bolezen, zato je bila pot do zmage zelo težka. Že v četrtfinalu se je pomerila s kadetsko reprezentantko Nino Zupančič
Od leve: Domen Ovčar, Tina Matjašič, Vesna Rojko, Luka Krušič in Alen Ber
Nogomet • Pokal MNZ Ptuj
Štirje zadetki Perneka, trije Medveda
V	sredo popoldne sta bili odigrani polfinalni srečanji za pokal MNZ Ptuj. V prvem so nogometaši Stojncev visoko premagali LKW Gerečjo vas, ki je na srečanje prišla samo z enajstimi igralci, v drugem pa so nogometaši Aluminija v Vidmu po pričakovanjih ugnali domače nogometaše, čeprav so nastopili brez njihovega prvega strelca Senada Tignja.
V	mladinskem polfinalnem srečanju so mladinci Aluminija v Kidričevem s 7:2 premagali sovrstnike iz Slovenske Bistrice.
VIDEM - ALUMINIJ 2:7 (0:6)
STRELCI: 0:1 Rotman (13), 0:2 Šimenko (26), 0:3 Šimenko (29), 0:4 Ihbeisheh (32), 0:5 Medved (36), 0:6 Medved (38), 0:7 Medved (53), 1:7 Bedrač (78), 2:7 Fridauer (90)
VIDEM: Veselič, M. Lah, Bedrač, Vinko, Topolovec, Hrovat, Bezjak, B. Lah, Poštrak (od 57. Flajs), Fridauer, Kokol (od 46. Varnica, od 65. Kozel). Trener: Damjan Bezjak.
ALUMINIJ: Lipovac, Gašparič, Topolovec, Bingo (od 46. Hojski), Kraj-cer (od 46. Salkunič), Pavlin (od 46. Morsi), Dugolin, Medved, Šimenko, Ihbeisheh, Rotman. Trener: Bojan Špehonja.
STOJNCI - GEREČKA VAS 6:0 (2:0)
STRELCA: 1:0 Milošič (11), 2:0 Pernek (18), 3:0 Milošič (70), 4:0 Pernek (80), 5:0 Pernek (85), 6:0 Pernek (90)
STOJNCI: Starčič, Rižnar, Emeršič, Kokot, Toplak (od 46. Težački), Mli-narič, Čeh, Zagoršek, Milošič, Topolovec, Pernek. Trener: Robert Težački.
GEREČJA VAS: Vogrinec, Kokot, Slaček, Kaisesberger, Sagadin, Vtič, Gerečnik, Klemenčič, Marčič, Lešnik, Rozman. Trener: Zvonko Pignar.
Danilo Klajnšek
iz Logatca, ki je povedla 2:0 v nizih. Vesna je, glede na to, da ji je bolezen vzela veliko moči, spremenila taktiko in pričela predvsem z napadi iz bek-henda, kar ji je vzelo manj moči, kot če bi napadla iz forhenda. S to taktiko ji je uspelo izenačiti in zmagati 3:2. V polfinalu je Nina Pavlin (Iskra Avtoelektrika) naredila preveč napak in Vesna jo je gladko premagala 3:0. V finalu s Kristin Fatorič (Arigoni) je najprej kazalo, da ne bo problemov, saj je Vesna z dobro merjenimi žogami povedla z 2:0, vendar se nasprotnica ni predala, je izenačila in v odločilnem setu povedla s 6:2. Vesni je z nekaj dobrimi potezami uspelo
izenačiti, nato pa v tesni končnici slaviti 14:12.
Uspešen je bil še Luka Krušič, ki se je prebil do osmine finala, kjer se je srečal z Jurijem Zdovcem (Rakek). Luka je povedel 1:0, nakar tretji nosilec turnirja ni dopustil presenečenja in je zmagal 3:1. Od 16-32 se je uvrstil še Domen Ovčar, ki je v boju za napredovanje moral priznati premoč Maticu Kaiserju iz Preserja z rezultatom 2:3. Alen Ber in Tina Matjašič se nista uvrstila na glavni turnir in sta igrala v tolažilnem turnirju, kjer je bila Tina 3-4.
Danilo Klajnšek
Mali nogomet • DMN Lenart
SUPER A1-liga
Tekme 1. kroga so bile odigrane v nedeljo, 19. oktobra, v Voličini. Rezultati: KMN Sv. Trojica-Legija
-	Orfej 4:4 (2:1), KMN Torpedo 05
-	ŠD Zavrh 8:5 (3:3), ZGD Slik. Go-ričan - KMN Sv. Ana ml. 10:1 (1:1), KMN Mobicom - KMN Remos 11:4 (2:2), ŠD Trnovska vas - ŠD Selce 5:6 (3:5).
3. M-T. LORMANJE 7	4	1	2	39:20	13
4. SAND. VARTOM 7	2	2	3	34:50	8
5. OLD BOYS ml. 7	2	1	4	30:39	7
6. VITOMARCI 7	2	1	4	36:43	7
7. PERNICA ml. (-1) 7	2	1	4	45:59	6
8. ŠD ŽERJAVCI 7	2	0	5	20:29	6
B-liga
A-liga
Rezultati 7. kroga: M-trgovlna Lormanje - ŠD Cerkv. Lotos ml. 8:4 (5:2), ŠD Vltomarcl - DMNR Sand. Faž-Vartom 11:3 (5:1), ŠD Žerjavcl - ŠD Pernica ml. 3:6 (2:2), ŠD Des-trnik-virtuozi - ŠND Old Boys ml. 6:3 (2:2).
1.	DESTRNIK-VIR. 7 6 0 1 58:28 18
2.	CERKV. ml. 7 5 0 2 43:37 15
Rezultati 7. kroga: ŠD Pernica veterani - KMN Benedikt 7:9 (2:4), KMN Sv. Trojica - KMN Sv. Trojica II 12:2 (5:0), Rdeči vragi - KMN Cerkv. G. Pri Antonu ml. III 7:1 (3:1).
1.	RDEČI VRAGI 7
2.	SV. TROJICA 7
3.	BENEDIKT 7
4.	PERNICA V. (-1) 7
5.	CERKV. ml.III (-1) 7
6.	SV. TROJICA II 7
6 0 6 0 4 0 3 0 1 1 0 1
39:19 62:20 43:36 33:29 16:50
Zmago Šalamun
12. POLI DRAVA 0	2	1	6	9:19	7	10. SLOVAN	10	3	2	5	10:9	11
13. DRAVOGRAD 9	1	3	5	7:15	6	11. RUDAR (V)	9	3	2	4	14:15	11
14. BILJE-PRIMOR. 10	1	1	8	12:25	4	12. POLI DRAVA	9	2	4	3	11:10	10
15. KRKA 10	0	3	7	10:29	3	13. KRKA	10	2	3	5	9:23	9
16. RUDAR (V) 9	0	3	6	5:27	3	14. TRIGLAV	10	2	2	6	11:29	8
NŠ POLI DRAVA -		MIK CM CELJE				15. DRAVOGRAD	9	0	3	6	9:20	3
1:4 (1:0)						16. BILJE-PRIMOR	. 10	0	1	9	5:32	1
Nogomet • 1. SML, 1. SKL, U-14
Mladinci Aluminija zmagali se sedmič
1. SML
Mladinci v 1. SML so odigrali deseti krog, mladinci Aluminija pa so zmagali še sedmič. Kljub zmagi so jih na prvem mestu zaradi boljše razlike v zadetkih prehiteli Domžalčani, ki so presenetljivo visoko premagali Muro 05. Če bi mladi Kidričani dosegli zadetek več na gostovanju pri Slovanu v Ljubljani, bi bili še naprej vodeče moštvo. Nogometaši NŠ Poli Drave so ob polčasu proti Celjanom še vodili, nato pa so ostali brez igralca manj, kar so izkoristili gostje in dosegli štiri zadetke.
REZULTATI 10. KROGA: NŠ Poli Drava - MIK CM Celje 1:4, Slovan
-	Aluminij 0:2, Maribor - Krka 3:2, Domžale - Mura 05 7:0, Simer šam-pion -Luka Koper 0:3, Rudar Velenje
-	Triglav 1:1, Dravograd - HIT Gorica 0:2, Bilje Primorje - Interblock 1:2.
LIGA U-14
REZULTATI 11. KROGA: Aluminij - Maribor 0:6, Dravograd - NŠ Poli Drava 2:0, Ljutomer - Rudar Velenje 0:4, MIK CM Celje - Nissan Ferk Ja-renina 1:0, Železničar - Brežice 6:0, Nafta - Simer šampion 2:3, AHA EMMI Bistrica - Tehnostroj Veržej 1:3, Radgona - Mura 05 0:5.
STRELCI: 1:0 Dirnbek (2), 1:1 Rep (48), 1:2 Rep (61), 1:3 Rep (82), 1:4 Deželak (88) SLOVAN - ALUMINIJ 0:2 (0:1) STRELEC: 0:1 Črnčič (27), 0:2 Črnčič (27)
1. SKL
NS POLI DRAVA - MIK CM CELJE 1:1 (0:1)
STRELCA: 0:1 Mehmedovič (19), 1:1 Perger (78) SLOVAN - ALUMINIJ 0:2 (0:1) STRELCA: 0:1 Petek (35), 0:2 Sitar (81)
REZULTATI 10. KROGA: NŠ Poli Drava - MIK CM Celje 1:1, Slovan
-	Aluminij 0:2, Domžale - Mura 05 1:2, Maribor - Krka 7:0, Dravograd
-	HIT Gorica 0:1, Simer šampion
-	Luka Koper 0:5, Rudar Velenje
1. DOMŽALE	9	7	1	1	24:8	22	- Triglav 1:2, Bilje Primorje - Inter-						
2. ALUMINIJ	9	7	1	1	28:13	22	block 0:4.						
3. INTERBLOCK	9	6	3	0	20:7	21	1. MARIBOR	8	7	0	1	20:3	24
4. HIT GORICA	9	6	1	2	16:8	19	2. DOMŽALE	9	6	1	2	17:10	19
5. MARIBOR	8	5	2	1	16:19	17	3. HIT GORICA	9	6	1	2	13:6	19
6. MIK CM CELJE	10	5	1	4	22:15	16	4. MURA 05	9	5	3	1	15:8	18
7. MURA 05	9	5	1	3	19:18	16	5. ALUMINIJ	9	5	1	3	16:8	16
8. TRIGLAV	10	4	3	3	22:15	15	6. MIK CM CELJE	10	5	1	4	15:10	16
9. LUKA KOPER	9	3	4	2	18:13	13	7. SIMER ŠAMPION 9		5	1	3	15:11	16
10. SLOVAN	10	4	0	6	12:17	12	8. INTERBLOCK	9	4	3	2	19:13	15
11. SIMER ŠAMP. 9		3	2	4	17:18	11	9. LUKA KOPER	9	4	2	3	18:10	14
1. DRAVOGRAD 11 10		0	1	27:7	30
2. MURA 05 11	8	2	1	37:8	26
3. MIK CM CELJE 11	8	2	1	24:5	26
4. MARIBOR 11	8	1	2	50:8	25
5. RUDAR VELENJE 11	7	2	2	37:10	24
6. ŽELEZNIČAR 11	7	1	3	50:11	22
7. SIMER ŠAMPION 11	7	1	3	40:17	22
8. TEHNO. VERŽEJ 11	6	1	4	26:12	19
9. NŠ POLI DRAVA 11	6	0	5	28:18	18
10. ALUMINIJ 11	4	2	5	11:16	14
11. NAFTA 11	4	1	6	28:25	13
12. BREŽICE 11	4	0	7	16:36	12
13. F. JARENINA 11	1	1	9	18;30	4
14. A. E. BISTRICA 11	1	0	10	10:60	3
15. LJUTOMER 11	0	0	11	3:47	0
16. RADGONA 11	0	0	11	1:96	0
Timotej Petek (Aluminij)
ALUMINIJ - MARIBOR 0:6 (0:3) STRELCI: 0:1 Pihler (6. z 11 m), 0:2 Rozman (28), 0:3 Pihler (35), 0:4 L. Vindiš (55), 0:5 Rozman (67), 0:6 Ribič (69)
DRAVOGRAD - NS POLI DRAVA 2:0 (0:0)
STRELCA: 1:0 Štruc (43), 2:0 Puč-ko (60)
Danilo Klajnšek
Nogomet
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 14. KROGA - SOBOTA ob 15.00 Nafta - Maribor, ob 17.30: Rudar Velenje - Luka Koper; NEDELJA ob 14.00: Labod Drava - Interblock, Primorje - MIK CM Celje; ob 17.30: Domžale - Hit Gorica.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 12. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Krško - Triglav Gorenjska; NEDELJA ob 14.00: Bela krajina - Aluminij, Livar - Olimpija, MU Šentjur
-	Bonifika, Mura 05 - Zagorje.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 12. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Mons Claudius - Simer šampion, Kovinar Štore - Koroška Dravograd, Malečnik - Stojnci, Tehnostroj Veržej - Trgovine Jager; NEDELJA ob 14.00: Čarda - Črenšovci, Šmartno - Dravinja Kostroj, Odranci - Paloma.
ŠTAJERSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 11. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Podvinci - Zreče, Tehnotim Pesnica - GIC Gradnje Rogaška, Šoštanj - LKW Jack Gerečja vas, Partizan Fram - Pohorje, Brežice - Peca; NEDELJA ob 14.00 Bukovci - Ho-lermuos Ormož, Jarenina Šentilj - AHA EMMI Bistrica.
1.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 10. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Oplotnica - Pauman Prager-sko, Boč - Cirkulane, Hajdina - Dornava, Rogoznica - Apače; NEDELJA ob 10.30: Videm - Skorba; NEDELJA ob 14.00: Gorišnica - Središče.
2.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 10. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Spodnja Polskava - Grajena, Zgornja Polskava - Podlehnik, Slovenja vas - Tržec; NEDELJA ob 10.30: Hajdoše - Zavrč, Lovrenc - Leskovec; NEDELJA ob 14.00: Markovci
-	Makole.
VETERANSKI LIGI MNZ PTUJ
VZHODNA SKUPINA
PARI 10. KROGA - PETEK ob 16.00: Videm - Stojnci Korant, Grajena
-	Ormož, Gorišnica - Leskovec, Bukovci - Tržec. ZAHODNA SKUPINA
PARI 9. KROGA - PETEK ob 16.00: Apače - Podlehnik, Polskava
-	Skorba, Zgornja Polskava - Lovrenc, Pragersko - Prepolje.
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
11. KROG: Aluminij - Maribor (sobota ob 15.30), Mura 05 - NŠ Poli Drava (sobota ob 15.30).
1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
11. KROG: Aluminij - Maribor (sobota ob 13.30), Mura 05 - NŠ poli Drava (sobota ob 13.30).
Rokomet
1. A SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 6. KROGA - PETEK ob 18.30: Slovan - Merkur; SOBOTA ob 18.30: Krka - Prevent; SOBOTA ob 19.00: Ribnica Riko hiše - Jeruzalem Ormož, Trimo Trebnje - Rudar EVJ Trbovlje; SOBOTA ob 20.00: Gorenje - Celje Pivovarna Laško.
1. SLOVENSKA ŽENSKA ROKOMETNA LIGA
PARI 6. KROGA: Velenje - Mercator Tenzor Ptuj, Brežice - Krka, Piran vrtovi Istre - Celjske mesnine, Evro Casino Kočevje - Škofja Loka KSI, Olimpija - Celeia Žalec, Zagorje Istrabenz Gorenje - Sava Kranj.
1.	B SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 6. KROGA: Moškanjci Gorišnica - Radeče MIK Celje (sobota ob 19.30), Sviš Pekarna Grosuplje - Istrabenz plini Izola, Grosuplje - Mitol Sežana, Ajdovščina - Klima Petek Maribor, Alples Železniki - Krško. Šmartno 99 - Grča Kočevje.
2.	SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA - VZHOD
4.	KROG: Drava - Arcont Radgona (sobota ob 19.00 v ŠD Center), Zlatorog Celje - Velika Nedelja (sobota ob 16.00).
1.	SLOVENSKA MLADINSKA ROKOMETNA LIGA
5.	KROG: Jeruzalem Ormož - Ribnica Riko hiše (nedelja ob 11.00).
2.	SLOVENSKA MLADINSKA ROKOMETNA LIGA
4. KROG: Drava - Dol TKI Hrastnik (sobota ob 17.00).
Odbojka
1. DRŽAVNA ŽENSKA LIGA
PARI 3. KROGA: AC Prsatec Ptuj - Aliansa (sobota ob 17.30 v gimnazijski telovadnici), Sloving Vital - Calcit Kamnik, Luka Koper - TPV Novo mesto, Benedikt - MZG Grosuplje.
Namizni Tenis
1. SLOVENSKA MOŠKA NAMIZNOTENIŠKA LIGA
PARI 2. KROGA: Ptuj - Krka (sobota ob 17.00 v ŠD Mladika), Edigs
-	Olimpija, Melamin - Sobota, Kema Puconci - Tempo, Maribor Finea
-	Prevent.
3.	SLOVENSKA MOŠKA NAMIZNOTENIŠKA LIGA
2. KROG: Cirkovce - Ptuj II. (sobota ob 10. uri).
Danilo Klajnšek
Foto: DK
Nogomet • Reprezentance Slovenije
Vzpon reprezentančnega nogometa
Člani zlate generacije so nas v času nogometne pravljice razvadili z odličnimi predstavami, ki so v Sloveniji pod isto zastavo združile vse slovenske navijače. Le-ti so spremljali naše igralce v velikem številu doma in tudi v tujino. Seveda je bil vrhunec vseh gostovanj nastop na evropskem prvenstvu v Belgiji in na Nizozemskem, kjer se je v Amsterdamu zbralo več kot 10 tisoč slovenskih navijačev.
Ko je generacija Zahoviča in soigralcev končala reprezentančne nastope, je prišlo do precejšnjega mrka odmevnih dosežkov. S slabimi igrami se je manjšala podpora navijačev, ki slabega odnosa do majice z državnim grbom pač ne oprostijo zlahka. Tudi sedanji selektor Matjaž Kek svoje poti na tem delovnem mestu ni začel navdušujoče, vendar je venomer poudarjal, da ima ta generacija nekaj tistega, zaradi česar se splača »potrpeti« še kakšno leto. In so se začele pripravljalne tekme za kvalifikacije za SP leta 2010, predvsem tekma s Hrvati je bila tista, ki je prižgala luč na koncu tunela. Če se lahko enakovredno kosamo z udeleženko EP in ji zabijemo dva gola, potem se lahko kosamo tudi z vsemi ostalimi. Prelomno spoznanje je bilo pravzaprav to, da se ne rabimo osredotočati samo na obrambo, ampak si upamo (in tudi znamo) igrati tudi napadalno. Samo takšen način lahko namreč dolgoročno prinaša dobre rezultate v seriji, ki so nujno potrebni za odmevne dosežke. S takšno miselnostjo so Slovenci začeli kvalifikacije in ... uspeli! Tudi za-
Članska reprezentanca Slovenije na tekmi s Češko. Stojijo: Suler, Handanovič, Morec, Novakovič, Šišič, Ilič; čepijo: Radosavljevič, Dedič, Kirm, Brečko in Koren.
dnji poraz v Teplicah s Čehi ne more spremeniti tega dejstva, pravzaprav ga lahko samo še okrepi, saj so naši igralci Čehe v 1. polčasu povsem nadigrali, zmanjkala je le pika na i - goli. Seveda ni sedaj vse samo belo, obstajajo tudi sive in črne lise (Šišič, Cesar, Ilič in še nekateri igrajo zelo malo v svojih ekipah, na desnem bočnem položaju je potrebno najti alternativo Iliču . ), a s takšnimi težavami se bo slovenski selektor redno srečeval, saj smo pač mala nogometna nacija.
Navijači
Vzpon je tesno povezan z navijači oz. s preselitvijo reprezentančnih tekem iz Celja v Maribor. V razmerah, pred
kakršnimi igrajo Slovenci sedaj v Mariboru, lahko (mora) vsak igralec pokazati svoj trenutni maksimum, saj si drugega enostavno ne sme dovoliti. Več kot 10 tisoč gledalcev ne moreš preslepiti z ležernostjo, ampak je borbenost in požrtvovalnost zapovedana. Če se v pomoč obrambni vrsti v svoj šestnajst-metrski prostor vrača Del Piero (torkova tekma Lige prvakov med Juventusom in Realom), potem mora biti to standard tudi za Šišiča, Dediča in druge slovenske reprezentante. In v Ljudskem vrtu se je to tudi dejansko dogaja, nič drugače pa ni bilo tudi na gostovanjih na Poljskem in Češkem, kar so številni slovenski navijači znali ceniti tudi ob zadnjem porazu v Teplicah.
Športne novičke
Judo • Fras in Kociperjeva zmagala v Ljubljani
V	Ljubljani je konec tedna potekalo cenjeno mednarodno tekmovanje Nagaoka; letošnje je bilo že 45. po vrsti. Skupno je v vseh kategorijah, od najmlajših do članskih, nastopilo več kot 400 judoistov in judoistk.
Med njimi sta bila tudi dva predstavnika JK Gorišnica, ki sta v svojih kategorijah zmagala. Med kadetinja-mi je to uspelo Tanji Kociper v kategoriji do 63 kg, pri članih pa je Damjan Fras zmagal v najtežji kategoriji - nad 100 kg.
JM
Karate • Štiri medalje za Ptujčane
V	soboto, 18. oktobra, je v športni
dvorani v Sevnici potekal 10. mednarodni karate turnir za veliko nagrado HYPO POKAL 2008. Tekmovalci in tekmovalke so se med seboj pomerili v katah posamezno in v športnih borbah posamezno, po težnostnih kategorijah in po mednarodnih pravilih svetovne zveze WKF. Organizator je v dvorano privabil kar 404 tekmovalce in tekmovalke iz 47 klubov iz 5 držav, in sicer iz Hrvaške, Poljske, Švice Romunije in Slovenije.
Karate-do klub Ptuj so zastopali Aljaž Valič, Tinka in Ela Valenko, Oscar in Krištof Križanec, Rok Žga-njar, Karate-do klub Markovci pa Nina Strelec. V močnih konkurencah so se tekmovalci obeh klubov izjemno izkazali, saj so se veselili kar štirih medalj in dveh petih mest. Aljaž Valič je v katah med člani zasedel drugo mesto, Krištof Križanec ter Tinka in Ela Valenko pa so dosegli tretja mesta v svojih kategorijah.
JK
Kasaštvo • Frnikula AS najboljši dveletnik
Ob zaključku letošnje kasaške sezone v Ljubljani je v dirki državnega prvenstva dveletnih konjev zmagal Frnikula AS na vajetih Simona Sla-viča (KK Ljutomer) - 1:18,3 (na posnetku), tretji pa je bil njegov brat Jernej s kobilo Fordeno (1:19,8).
NŠ
Mečevanje •
Seminar pri japonskem zen menihu
V soboto, 11. 10., so se člani društva Akademija bojevniških veščin Ptuj udeležili seminarja japonskega mečevanja (iai-do in ken-jutsu) v Murski Soboti, ki ga je vodil mojster Seuyoshi Akeshi (10. DAN).
Sueyoshi Akeshi je mojster iai-doja (veščina uporabe samurajske sablje, katane, skozi vadbo kat, tehničnih form in bunkaija, aplikacije kat skozi sparing) in ken-jutsa
(uporaba lesenih mečev, bokenov, v katachijih, vezanih sparing tehnikah s partnerjem). Znan je po svojih novitetah v mečevanju (uporaba posebnih lesenih coklov ipd.) ter ta-meshikiriju, tehnikah sekanja, ki pa jih na seminarju žal ni prikazal, saj je v nedeljo že nadaljeval svojo evropsko turnejo. Akeshi je v mladost vadil karate (kyokushinkai) in kung fu, kasneje pa se je navdušil nad mečevanjem. Njegov učitelj je bil Yoshi-nori Kuono, mojster znamenite šole jikishinkage-ryu. Izpopolnjeval se je tudi pri mojstru Zeniu Kumi iz šole kashima shin-ryu. Akeshi je pripadnik zen-budistične sekte shugendo, kar pomeni, da je potujoči menih. Napisal je več knjig o mečevanju in posnel šest inštruktorskih DVD-jev. Na seminarju mu je asistiral njegov učenec Carlos Corego (5. DAN).
Seminar je organiziral Kendo klub Bushido Murska Sobota. Iz Akademije bojevniških veščin Ptuj pa so se ga udeležili: trener Silvester Vogrinec, predsednica društva Polonca Zor-man ter člani Nejc Raj, Nejc Ciglar, Gregor Haring in Andrej Skrbinek.
Vlado Novak
Ženska nogometna reprezentanca na pragu EP
Moškim kolegom ob bok se postavljajo tudi naša dekleta, ki se bodo v nedeljo, 26. 10., ob 14. uri v Dravogradu merila z reprezentanco Ukrajine. Gre za prvo tekmo (povratna bo v Ukrajini) dodatnih kvalifikacij za uvrstitev na EP, ki bo prihodnje leto na Finskem. Selektorka Tanja Lekič je svoje varovanke že zbrala na mini pripravah, med sodelujočimi pa je tudi Martina Potrč, nekdanja igralka ŽNK Ljudski vrt (sedaj Slovenj Gradec).
Za vse, ki bi si srečanje želeli ogledati v živo, NZS organizira brezplačni prevoz. Avtobus bo v nedeljo startal v Dornavi, na Ptuju pa bo potnike pobral na železniški postaji. Za vse dodatne informacije pokličite Mihaelo Arnuš na tel. št. 041 662 152.
Na Ukrajino imamo Slovenci lepe spomine, saj so naši fantje v dodatnih kvalifikacijah za EP 2000 izločili prav to reprezentanco (še pomnite gole Ševčenka, Zahoviča in predvsem Ačimoviča?). Lahko podvig ponovijo dekleta?
Foto: Črtomir Goznik
Mlade
reprezentance
Nekoliko v senci članske izbrane vrste pa lepe uspehe dosegajo tudi mlajše selekcije. V prvi vrsti moramo omeniti ekipi U-19 in U-17, ki sta z odliko začeli kvalifikacije za evropsko prvenstvo. Slednji so se pod vodstvom selektorja Boruta Jarca in trenerja Simona Vidoviča uspeli v Rusiji uvrstiti v naslednji krog tekmovanja, na domačih tleh (Ptuj, Lendava, Murska Sobota) pa so bili uspešni tudi varovanci Miloša Kostiča (U-19). Oboje čaka do uvrstitve na EP še dolga in težka pot, a so v danih razmerah dokazali, da so dostojni nasledniki uspešne ekipe U-21, ki je pred dvema letoma obstala na
Foto: Črtomir Goznik
Reprezentanca U-19 se je z dobrimi igrami na turnirju v Ptuju, Lendavi in Murski Soboti uvrstila v nadaljnje kvalifikacije za evropsko prvenstvo.
zadnji stopnički pred EP (izločila jih je Nizozemska).
To so vsekakor argumenti, ki bi morali vsaj za nekaj časa utišati kritike slovenskega žogobr-ca. Ta zagon bi morali izkoristiti tudi klubi, ki zaenkrat caplja-
jo zadaj, vendar gredo določeni kazalci tudi tukaj v pravo smer. Nikakor pa se ne smejo izključno skrivati za uspehi reprezentance, ampak morajo najti svoje poti do napredka.
Jože Mohorič
Ptujčani so v Sevnici dosegli najboljši letošnji rezultat
Ptujski mečevalci z japonskim mojstrom (z leve): N. Raj, N. Ciglar, A. Skrbinek, C. Corego, S. Akeshi, S. Vogrinec, P. Zorman in G. Haring.
Bowling • Podjetniška iiga
Tokrat le 7:1 in 8:0
Predzadnji krog prvega dela ni prinesel prav nobene tesne odločitve, saj so se vsi dvoboji končali z rezultatom 7:1 ali 8:0. V skupini C ekipe Ra-dia-Tednika, Intere in BC Ptuj svojim tekmecem niso prepustile niti točke, v skupini A pa so bili MO Ptuj, Tames in DaMoSS »prijaznejši« do tekmecev in so zmagali 7:1.
Najboljši ekipni rezultat kroga je uspel ekipi Intere (2709), sledila pa sta Tames (2631) in Inplan (2617). Med posamezniki je izstopal Marko Šamperl (Hip-hop), njegova ekipa pa je kljub temu visoko izgubila z ekipo VGP Drava.
Sedmi krog bo dal dokončne odgovore o tem, katere ekipe se bodo med seboj merile v skupini za prvaka in katere v naslednjih skupinah za razvrstitev od 7. mesta navzdol.
Rezultati 6. kroga:
Skupina A: MO Ptuj - MP Ptuj 7:1, Tames - Garant zavarovanje 7:1, Da-MoSS - Modmed 7:1. Prosta je bila ekipa Maska Caffe.
1 TAMES	80	36 168,0
2.	DaMoSS	96	29	148,6
3.	MASKA Caffe	80	26 163,5
4.	MO Ptuj	80	21 151,7
5.	MP Ptuj, d. o. o.	76	12	127,7
6.	MODMED	80	10 128,0
7.	GARANT Zavarovanje 80	10 127,9
Skupina B: Radio-Tednik - Ilkos candles 8:0, Intera - Avtoprevozni-štvo Novak 8:0, Bowling center Ptuj - Gravitas 8:0. Prosta je bila ekipa Talum.
1.	INTERA	80 29 160,9
2.	RADIO-TEDNIK Ptuj 96 29 153,8
3.	TALUM	80 28 156,0
Najboljši posamezniki 6. kroga: 1. Marko Šamprl (Hiphop) 757, 2. Gregor Kmetec (BC Ptuj) 741, 3. Robert Šegula (Tames) 732, 4. Črtomir Goznik (Radio-Tednik) in Branko Stele (Intera) 729, 6. Tomi Držaj (db Transport) 716, 7. Jože Vaupotič (VGP) 700, 8. Neven-ka Stele (Intera) 686, 9. Andrej Vajda (DaMoSS) 674, 10. Marjan Škofič (Inplan) 673.
4.	BOWLING CENTER Ptuj 80	21	147,1
5.	ILKOS CANDLES 80	13	136,2
6.	AVTOPREVOZNIŠTVO NOVAK72 12	145,3
7.	GRAVITAS, d. o. o. 80	12	123,5
Skupina C: Inplan - PSS Ptuj 8:0, VGP Drava - Hip-hop 7:1, db Transport - Projekta ing. 7:1. Prosta je bila ekipa SAR avtomatizacija.
1. VGP DRAVA
96 31 159,3
2.	INPLAN	80 27 156,9
3.	SAR AVTOMATIZACIJA 80 26 157,8
4.	HIP-HOP	80 22 151,6
5.	db TRANSPORT 80 19 156,2
6.	PSS PTUJ, d. o. o. 76 13 147,1
7.	PROJEKTA Ing,	80 6 135,0
Najboljši posamezniki v skupni razvrstitvi: 1. Robert Šegula (Tames)
182.1,	2. Aleš Korošec (Maska Caffe) 178,1, 3. Črtomir Goznik (Radio-Tednik) 177,4, 4. Branko Kelenc (VGP) 173,9, 5. Branko Stele (Intera) 170,3, 6. Tomi Držaj (db Transport)
170.2,	7. Vito Golob (Projekta) 168,8, 8. Boris Sagadin (Intera) 168,5, 9. Marko Drobnič (Talum) 168,1, 10. Bojan Klarič (SAR) 167,8.
Kapadokija • Dežela kamnitih dimnikov in podzemnih mest
Med kamnitimi turškimi dimniki
Foto: Mitja Krempl
Nekateri kamniti dimniki so preoblikovani v bivališča, Goreme
Kapadokija je ena najbolj znanih in popularnih turističnih področij v Turčiji. Središče Kapadokije predstavlja vas Goreme, ki je ujeta med visoke kamnite dimnike. Kamniti dimniki, simbol Kapadokije, so nastali kot posledica erozije, ki je razjedla in odplaknila mehek vulkanski pepel, ki je prekrival pokrajino, vendar pa na mestih, kjer je ta pepel pokrivala trša vulkanska kamnina, kot je na primer bazalt, ni bilo tako. Plast pepela pod bazaltom se je ohranila in nastali so dimniki stožčaste oblike, ki so jih ljudje uporabili za nastanitev.
V vasi Goreme se nahaja tudi muzej na prostem, za katerega lahko trdim, da je obvezna postojanka za vsakogar, ki se želi seznaniti z življenjem zgodnjih kristjanov, ki so se zatekli na to področje med 4. in 11. stoletjem pred Arabci. Krščanstvo se je poučevalo v samostanih, veliko le-teh pa lahko najdemo ravno v tem muzeju. Samostani so izklesani v kamnite stene, ki obkrožajo vas Goreme, zato so zelo preprosti, tako po zunanjosti kot tudi notranjosti. V njih ne najdemo nobenih kipov ali kakršnekoli nepotrebne ornamentike, zgolj v kamen izklesan oltar ter stropne freske s prizori iz Svetega pisma, ki pa so povečini slabo ohranjene, saj so jih oskrunili muslimanski priseljenci. Ob vstopu neredko najdemo tudi plitke ovalne luknje na tleh. Gre za grobove kristjanov, ki so v teh samostanih živeli.
Vas Goreme je priljubljena destinacija tudi pri obiskovalcih, ki jim je všeč pohodni-štvo. V njeni okolici se namreč nahaja čudovit naravni park, v katerem se razprostira več dolin, ki imajo glede na barvo ali obliko dimnikov specifična imena, kot na primer Roza dolina, Bela dolina, Dolina ljubezni, Dolina golobov.
Vas Goreme, ujeta med kamnite dimnike
Foto: Mitja Krempl
Foto: Mitja Krempl
Oskrunjene freske v krščanskih samostanih, muzej na prostem v vasi Goreme
Obisk dolin zahteva fizično pripravljenost, saj obisk ene traja od ene do treh ur, ker pa doline prehajajo druga v drugo, lahko v njih pohajkujete
Foto: Mitja Krempl
Predori so včasih tako nizki, da je potrebno v mesto prepognjen, Derinkuyu
tudi ves dan. Sprehajalne poti so slabo označene, vendar pa vodič ni potreben, saj se najdejo lokalni vrtičkarji, ki v dolinah pridelujejo zelenjavo in z veseljem pomagajo vsaki »izgubljeni duši«. Najlepši razgled nad vasjo Goreme in omenjenimi dolinami pa se ponuja z gradu v bližnji vasi Uchisar.
V Kapadokiji pa prebivalci niso živeli zgolj v stenah in kamnitih dimnikih, temveč tudi pod zemljo. Na področju Kapadokije najdemo 36 takšnih mest, ki se nahajajo pod zemljo, največja med njimi se raztezajo tudi do 100 metrov v globino. Arheologi ocenjujejo, da so se podzemna mesta v Kapadokiji začela gra-
Krščanski samostani v kamnitih stenah, muzej na prostem v vasi Goreme
Foto: Mitja Krempl
diti že v času Hetitov (1.800 let pr. n. št.), zagotovo pa so v njih ljudje prebivali v času 7. stoletja pr. n. št. Zgodba podzemnih mest je zelo zanimiva. V mirnih časih so ljudje v regiji živeli normalno nad zemljo, kjer so se ukvarjali s poljedelstvom in živinorejo, v času vdora tujih plemen pa so se zaradi varnosti umaknili v podzemlje, kjer so lahko živeli neprekinjeno tudi do 6 mesecev.
Najbolj znani podzemni mesti sta Kaymakli in De-
rinkuyu. Ogled teh mest je izredno zanimiv. Sam sem obiskal mesto Derinkuyu in občutek, ko sem začel stopati v globino, je bil, kot bi se znašel v luknjastem švicarskem siru - luknja tukaj, predor tam, vmes pa prehodi, ki vodijo do novih in novih soban. Dokazi podzemnega življenja so povsod - vrči za hrambo olja, vina in vode, bazen za prešanje grozdja, skupna kuhinja, ki je črna od saj, prostor za živino. Zanimiv je ventilacijski jašek, ki je služil
Pogled na Roza dolino, okolica Goreme
Foto: Mitja Krempl
Mesto Derinkuyu spominja na luknjast sir
Foto: Mitja Krempl
dvema namenoma: v osnovi je bil zgrajen zaradi dovajanja svežega zraka v prostore pod zemljo, sekundarno pa tudi za »odvoz« fekalij iz globine na površje na način, da so jih »zapakirali« v glinene posode. Na ta način so se izognili smradu, še pomembneje pa boleznim, povezanimi z nehi-gieno. Zanimiva so še velika kamnita kolesa, s katerimi so lahko ob morebitnem vdoru sovražnika v rove zaprli del le-tega in tako ali otežili pot sovražniku ali pa ga izolirali in ga nato pokončali. V mestu na globini 60 metrov je tudi samostan, znova brez odvečne ornamentike, zgolj njegova oblika je simbolna -oblika križa.
Kapadokija lahko obiskovalcem ponudi še več kot le kamnite dimnike in podzemna mesta, območje je znano tudi po pridelavi vina. Vsi ljubitelji rujne kapljice se zatorej morajo ustaviti v Kapa-dokiji tudi zato, da poskusijo njihova vina.
Mitja Krempl
Ormož • Martinovanje, kot ga še ni bilo
Vino, sejmi in zabava
V Ormožu se letos obeta najpestrejše martinovanje zadnjih let, saj so moči združili trije organizatorji - TD Ormož, OOPZ Ormož in podjetje Jeruzalem Ormož VVS, ki so pripravili štiri dni (6.-9. 11.) obetavnih prireditev pod tremi šotori. Zvrstili se bodo najrazličnejši dogodki izobraževalnih, kulturnih in zabavnih vsebin, vse pa se bo vrtelo okrog vina.
Ponovno bo v Ormožu odprl svoja vrata sejem kletarske opreme, vina, turizma in obrti - KOVITO, ki bo letos na večjem prostoru in z več razstavljavci iz petih držav. Sejmu bodo namenili cel šotor, pa tudi na prostem bodo predstavljali kmetijsko mehanizacijo in jeklene konjičke več avtohiš. Sejem bodo odprli v petek ob 15. uri in pričakujejo številne eminentne goste. Sejem bo mogoče obiskati po simbolni ceni, ob zaključku pa bo žrebanje vstopnic. Prvič bo kramarski Martinov sejem potekal kar dva dni - v soboto in v torek. Pri gradu bo v soboto na ogled tudi rokodelska tržnica in tržnica tradicionalnih obrti. V gradu pripravlja Društvo kmečkih žena svojo tradicionalno razstavo.
Zelo aktualen bo tudi simpozij na temo Dopolnilne dejavnosti na kmetijah v povezavi z vinogradništvom - priložnosti za pridobivanje EU sredstev.
V prireditvenem šotoru pri gradu bodo potekale kulturne prireditve in prosta zabava z domačo glasbo. Prireditveni šotor bo odprt od 10. ure, ves čas pa bo nastopal kakšen narodno-zabavni ansambel, tam-buraši, frajtonarji, pihalni orkester, otroške in odrasle folklorne skupine, koncert napitnic, krst mošta. V šotoru bodo nastopile skupine Prepih, Langa in Štrk. V soboto bodo pripravili tudi povorko nastopajočih po mestu. V nedeljo pa bo zabava za otroke v sodelovanju z MC Ormož. Tudi na Martinovo bo
v šotoru glasba in gostinska ponudba. Ves Martinov čas bodo potekali vodeni brezplačni turistični ogledi po vinskih cestah in znamenitostih Ormoža. Ormož so si za svoje srečanje izbrali člani CCS kluba Slovenije (lastniki avtodomov), kar okrog 40 naj bi jih v času prireditev stanovalo v Mestni grabi. Pričakuje se tudi panoramska vožnja Moto kluba Ormož.
Na prireditvenem prostoru ob kleti Jeruzalem Ormož VVS bo postavljen največji šotor, ki bo v martinovih dneh gostil zabave žejne obiskovalce. Nastopili bodo Vesele Štajerke, Crvena jabuka, Oliver Dra-gojevic, Spidi ter Korado in Bren-di. Ob kleti bodo odprli tudi nove prostore za degustacije, ogledati si
Krst mošta je osrednji slovesni akt, ki ga na martinovanju vsi težko čakajo.
bo mogoče ormoško klet, izbrali pa bodo tudi najmočnejšega Prleka. Petek je tradicionalno namenjen mladim, v šotoru se bo zbralo okrog 400 dijakov, ki si bodo ogledali klet in prisluhnili predavanju o kulturi pitja vina in poznavanju vina. Za zaključne letnike gostinskih šol pa bo izvedena tudi degustacija. V soboto organizatorji pričakujejo večje število avtobusov in gostov. Martinov
brezplačni zajtrk in veselo rajanje za otroke pa bodo v nedeljo zaključili martinovanje.
Organizatorji pričakujejo veliko število najavljenih in tudi nenaja-vljenih gostov, ob tem pa ugotavljajo, da ob podobnih prireditvah v Ormožu kronično primanjkuje prenočitvenih kapacitet, saj bi jih potrebovali dvakrat toliko, kot jih je na voljo sedaj.
Viki Klemenčič Ivanuša
Potovanje po poteh kolonizacije in mogočnih afriških kraljestev • Gana, Togo in Burkina Faso (17.)
Barantanje v Gorom-Goromu
Po dobrih dveh urah vožnje, pri čemer smo se kar pogosto ustavljali zaradi najrazličnejših tehničnih težav, smo končno prispeli v Gorom-Gorom. Celotna vasica se vsak četrtek spremeni v en velik nakupovalni center, kjer lahko srečaš ljudi iz skoraj vseh predelov Sahela in Sahare, prav tako pa se prodaja prav vse. Tržnica je v osnovi razdeljena v sklope, pri čemer daleč največji delež zavzamejo prodajalci živali, kjer lahko kupiš od piščanca pa vse do kamel, konjev, oslov, koz ipd. Kar težko se je bilo prebijati z nahrbtniki med vsemi stojnicami in živalmi, pa vendarle je bilo potrebno najprej poiskati prenočišče ter si zagotoviti topel obrok. Po vseh formalnostih se je začelo trgovanje, pri čemer sva bila seveda navdušena nad kamelami in njihovo vrednostjo. V ta namen sva se odela v tradicionalna oblačila in začela najina pogajanja o ceni s prijetnim starejšim Berberom. Ko smo končno uskladili vrednost kamele, ki mimogrede znaša dobrih 5000 dolarjev, sva seveda izdala najin namen nakupa, kar je pri prodajalcih vzbudilo val smeha in naklonjenosti. Prava vrednost Gorom-Goroma pa je v njegovi raznolikosti in prav neverjeten občutek se je sprehajati med vsemi prodajalci. Še posebej cenjen pa je predel, kjer se prodajajo doma narejeni izdelki. Tržnica seveda deluje na principu kulture barantanja, in če imaš namen kupiti določeno stvar, moraš poka-
zati svojo neizprosnost, kar je pa ob tako prijaznih ljudeh pravzaprav mačji kašelj. Prav nihče ti ne zameri, če nisi pripravljen plačati njihove zadnje cene, ampak preprosto hitijo v lov za drugim potencialnim kupcem. Še največjo težavo predstavljajo lokalne gospe, ki prodajajo različno zelenjavo, sadje, začimbe ipd., saj ti pogosto začnejo pripovedovati o svojih 10 otrocih, ki jih mora nahraniti ipd. V tem primeru, vsaj takšen je bil nasvet Sorija, moraš igrati t. i. »neumnega« turista, ki ne razume niti besedice francoskega jezika. Ob vsem barantanju, poizvedovanju in sprehajanju, se dan kmalu prevesi v noč in tržnica se v trenutku izprazni. Prav neverjetno je na robu vasice opazovati Berbere, ki se na svojih kamelah odpravljajo nazaj v puščavo, ali kako prebivalci sosednjih vasi neprodano blago tovorijo na ubogega osla in se nejevoljni odpravljajo domov. Kot turist si seveda moraš kupiti kakšno malenkost, vsaj za spomin, in najboljši čas za takšna dejanja je tik ob zaključku trgovanja, saj izdelki izgubijo precejšnjo vrednost, pri čemer se prodajalci dobro zavedajo, da je bolje imeti vrabca v roki kot goloba na strehi. Posebna zgodba je seveda prenočišče na vaseh, ki je pristno afriško in sobe ne premorejo kaj več kot posteljo. Potrebe in druga higienska opravila je potrebno opraviti v naravi, pri čemer pa te spremlja zvezdnato nebo in številne živalce, na katere se
Prepolna tržnica Gorom-Gorom, kjer prevladujejo živali, začimbe in rokodelstvo.
je morebiti celo bolje ne ozirati.
Sipine v vasici Oursi
Naslednje jutro smo se zgodaj odpravili na zajtrk, saj smo pot nadaljevali v smeri Oursi, ki se nahaja še dobrih 30 kilometrov severneje. Pred tem pa je sledilo nepričakovano presenečenje, saj pravzaprav le stežka opaziš kakšno živo dušo v vasi. Kot bi prišel v vasico duhov, pri čemer te seveda z radovednimi pogledi spremljajo maloštevilni osli iz hlevov. Dejansko si je težko predstavljati to spremembo. Kot da gre za povsem drugo vasico, ki ne premore niti 10 ljudi.
Kljub najinemu presenečenemu obrazu smo se kmalu podali v Oursi, kjer sva se seveda ponovno srečala z afriškim transportom, pri čemer sva bila tokrat žrtev uriniranja koze, ki se je nahajala na naši strehi. Domačini niso kaj pretirano polagali pozornosti na dogajanje okoli te nesrečne živalce, kaj šele da bi se umaknili curkom urina, ki se je valil s strehe. Kot bi rekel domačin: »To je življenje,« in nenazadnje mnogim izmed njih ravno te živali zagotavljajo preživetje. Vendarle pa je bila vožnja mnogo bolj prijetna in zanimiva, saj dejansko ne obstaja »uradnih« cest in vozniki si sproti ustvarjajo cesto, pri čemer je poseben podvig prečkanje osušenih rečnih korit. Narava pa vse bolj spominja na Saharo, saj le redko srečaš kakšno drevo, grmičevje ali drugo obliko podrastja, v ospredje pa prihaja brezmejna puščava. Najin namen je bil seveda obisk naravnih sipin v tej vasici, vendar smo ponovno naleteli na tržni dan, tako da smo kar nekaj časa zabili ob barantanju. Pri tem nas je kar precej prestrašila dober meter dolga kača, ki se je dokaj prešerno sprehajala med stojnicami, domačini pa so dokaj apatično spremljali dogajanje. Ja, takšno je življenje tukaj na severu Burkine Faso, se je glasilo pojasnilo Sorija, medtem ko sva midva še vedno prestrašeno gledala predse. Od tega trenutka sva seveda mnogo bolj pazljivo spremljala vsak najin korak, a kaj ko te tržnica z vso ponudbo in pisano raznolikostjo povsem oslepi in v nekaj minutah pozabiš na predhodni pripetljaj in se veselo sprehajaš po tržnici ter spremljaš vse možne izdelke.
Vendarle pa je Oursi vasica sipin in izredno prijetno se je po tazadnji spuščati po sipinah, premagovati njene naklone in preprosto uživati v pogledih, ki ti jih namenja narava. Pri vsem tem seveda ponovno ni ravno priporočljivo razmišljati o takšnih in drugačnih živalcah, ki bi jih lahko srečal. Kar prehitro je prišel popoldan in z njim čas odhoda v Gorom-Gorom,
od koder sva želela še isti dan pot nadaljevati v vasico Bani. Seveda se je pot zavlekla pozno v noč, čemur se je potrebno zahvaliti »brezhibnemu« stanju kombijev, ki nedvomno štejejo vsaj dvajset pomladi. Tako sva bila pri-morana prenočiti v Gorom-Goromu, od koder smo se naslednji dan odpravili v Bani.
Nadaljevanje prihodnjič
Nekje v notranjosti tega prepolnega kombija sva se nahajala midva na poti v Oursi.
NOVIČKE IZ TERM PTUJ
PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
V DRUŽBI Z ZVEZDAMI:
Večerja z EROIKO 30.10.2008 ob 20.00
PLESNI VEČER V GEMINI
24. 10.2008 ob 20.00
Igra skupina Slovenski Express. Vstopnine ni.
TEČAJ DRUŽABNIH PLESOV z Jernejem Brenholcem 29.10.2008 ob 19.00 PRIMUSOVE VINSKE ZGODBE
31.10.2008 ob 20.00 Nasprotja se privlačijo, Vino Turčan
ZAPUFAN PIKA SN, TADEJ TOŠ
Nova stand-up komedija 2.11.2008 ob 19.00 (premiera) MARTINOVANJE V KLUBU GEMINA XIII
8. 11.2008 ob 20.00
Martinova večerja z živo glasbo. Cena 25 EUR/osebo.
Dodatne informacije in rezervacije: Tel.: 02/74-94-506 ali www.termeftuj.si
té
GEMINA
I- L- ü-B
ú
GEMINA ®
GEMINA
j[
Grano hotel Primus
****	r
©
GEMINA GEMINA
X-L-U-B
Foto: vki
Foto: UZ
Foto: UZ
Kuharski nasveti
Enolončnica iz jajčevcev
Sestavine (za 5 oseb):
4 žlice olja
3 srednje velike čebule
1-2	stroka česna
2-3	jajčevci
1	bučka
2	papriki
3	paradižniki
4	žlice kisle smetane sol, lovor, poper, peteršilj
Potek priprave: Jajčevce, bučke, papriko in paradižnik narežemo na kocke. Posebej v večji kozici ali loncu segrejemo olje in na njem zdušimo sesekljano čebulo. Ko čebula rahlo por-javi, dodamo strt česen in dodamo narezano zelenjavo. Zelenjavo narahlo spražimo, zalijemo z vodo ali kostno juho in dušimo 15 minut. Začinimo s soljo, lovorom in po želji popramo. Preden postrežemo, v enolončnico damo kislo smetano in jo po-tresemo s peteršiljem.
Gobov golaž
Sestavine (za 5 oseb):
2 žlici olja ali masti 1 večja čebula 3-4 stroki česna 70 dag mešanih svežih gob 2-3 žlice moke 1 žlica paradižnikove mezge
1	žlica rdeče paprike lovor, timijan, sol, poper
2	žlici vina
1-2 žlici kisle smetane (po želji)
voda za zalivanje Potek priprave:
V kozici segrejemo maščobo, dodamo sesekljano čebulo, ki jo pražimo tako dolgo, da dobi svetlo rjave robove. Nato dodamo strt česen in na
Na porabo vode vpliva več dejavnikov, kot so starost živali, telesna aktivnost, zdravstveno stanje, brejost živali, debelost in seveda prehrana. Mladiči potrebujejo več vode kot odrasli psi, saj njihovo telo sestavlja kar 80 odstotkov vode, pri odraslem pa je vode v telesu 40 do 65 odstotkov. Delovni psi, s katerimi vadi-
lističe narezane sveže gobe. Gobe pražimo tako dolgo, da spustijo lastni sok in da sok izpari. Nato jih pomokamo, moko spražimo, dodamo paradižnikovo mezgo in rdečo papriko ter zalijemo z večjo količino vode. Začinimo s soljo, lovorom, timijanom in po želji popramo. Kuhamo tako dolgo, da voda rahlo izpari in se jed zgosti. Preden postrežemo, dodamo vino in kislo smetano.
Krompirjeva juha
Sestavine (za 5 oseb):
1 kg krompirja 3 večji korenčki 1-2 peteršiljevi korenini 3-4 žlice zaseke sol, lovor 1 večja čebula Potek priprave: Krompir olupimo, opere-mo in narežemo na debelejše kolobarje. Damo ga kuhat v malo soljeno vodo. Prav tako dodamo na kolobarje narezano korenje in peteršiljevo korenino. Posebej v ponvi spustimo zaseko in ji dodamo na lističe narezano čebulo ter jo
pražimo tako dolgo, da čebula porjavi. Zaseko in čebulo previdno vsipamo v vrelo juho in ponudimo.
Jesenskajuha
Sestavine (za 5 oseb):
30 dag mladega luščenega fižola
30 dag krompirja
1	čebula
2	korenčka peteršiljeva korenina 2 žlici moke
4 domača jabolka sladkor po okusu sol, poper, kumina 1-2 žlici jabolčnega kisa Potek priprave: Krompir olupimo, narežemo na kocke in damo kuhat skupaj s fižolom. Dodamo še na kocke narezano korenje in peteršiljevo korenino. Ko je zelenjava do polovice mehka, dodamo podmet iz moke. Proti koncu kuhanja damo v juho na večje kock narezana jabolka, kisamo in po okusu sladkamo. Zraven tako pripravljene juhe ponudimo palačinke.
Tačke in repki
Koliko vode naj popije moj kužek čez dan?
Bralec s Ptuja ima nemškega ovčarja, starega 8 let, in zdi se mu, da kuža zadnje čase precej več pije kot včasih in zaradi tega tudi pogosto in precej urinira. Lastnika nemškega ovčarja zanima, koliko vode lahko kuža popije, da je še v mejah normale in kdaj gre za povečano pitje zaradi bolezni.
mo, in psi ki so čez dan veliko aktivni, npr. tečejo z lastnikom ali imajo dolge sprehode, potrebujejo tudi do petkrat več vode kakor psi, ki niso aktivni. Voda tudi uravnava telesno temperaturo, izpareva preko jezika pri hlajenju psa, pri slinjenju kuža prav tako izgublja tekočino. Jasno je, da kužki, ki jedo briketirano hra-
Foto: E. Senear
no, potrebujejo vodo vseskozi po izbiri, kadar koli si jo zaželijo. Najintenzivneje pijejo 2 do 3 ure po obroku, ko hrana zapušča želodec in prehaja v črevo in mora biti temu primerno dovolj tekoča. Kuža, ki nima dovolj vode in je hranjen z briketi, lahko začne bruhati ali pa lahko pride do močnega zaprtja. Povečano potrebo po pitju imajo psi pri nekaterih bolezenskih stanjih, takrat ogromno pijejo in ogromno urinirajo (polidipsija in poli-urija).
Povečano pitje vode je karakteristično za gnojno vnetje maternice pri psičkah, za hormonske bolezni pri prekomernem izločanju glukokorti-koidov (Cushingov sindrom, sladkorna bolezen). Pri boleznih ledvic in funkcionalnih okvarah jeter je žeja prav tako povečana kot tudi pri uporabi določenih zdravil, kot npr. glukokortikoidov in zdravil za odvajanje vode.
Pri prehrani z briketi kuža normalno popije od 40 do 50 ml vode na kilogram telesne teže, pri prehrani s pločevinkami pa 10 do 20 ml vode na kilogram v 24 urah.
Kdaj lahko govorimo o po-
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
večanem, bolezenskem pitju vode, o pretirani žeji? To je takrat, ko kužek popije več kot 100 ml vode (1 deciliter) na kilogram telesne teže pri normalni telesni aktivnosti in pri normalnih zunanjih temperaturah. (okrog 20 stopinj Celzija). Če se to dogaja, je vsekakor potrebno poiskati odgovor in pomoč pri veterinarju.
Lastniku nemškega ovčarja svetujem, da natančno izračuna, koliko vode popije njegov kuža v enem dnevu, in če to presega zgoraj omenjene normative, naj se oglasi v ambulanti, kjer bomo ugotovili vzrok povečanemu pitju in seveda tudi ustrezno ukrepali. Ni priporočljivo predolgo odlašati s pregledom, saj kužek pri povečanem pitju in uriniranju izpira iz sebe nujno potrebne minerale in mikroelemente, obremenjuje srce in krvni obtok in ostale organe. Pravočasno zdravljenje je najpogosteje zelo uspešno in ozdravljivo, kar pa dostikrat ne velja za zastarane in prepozno odkrite bolezni, ki so privedle do povečanega pitja vode. Emil Senčar, dr. vet. med.
V vrtu
Narava se odpravlja k počitku
Z mesecem vinotokom se izteka vrtnar-jevo leto. Z vrtov pobiramo še nekatere jesenske pridelke. Žetev je tolikšna, kot je bila setev, pridelki pa takšni, kot jih je obdarila narava in negovalna vrtnarjeva roka. V lepem sončnem in prijetnem jesenskem vremenu se barvita vrtna narava počasi in vztrajno odpravlja k zimskemu počitku po nove moči za prihodnjo pomlad.
V SADNEM VRTU je v času zimskega mirovanja drevnin in grmovnic, ko v jeseni listje dozori in odpade pa do spomladi, preden prično brsteti, čas za sajenje sadnih sadik. Sadimo jih v ugodnem vremenu, ko zemlja ni preveč razmočena ali zmrznjena. Prednost jesenskega sajenja pred spomladanskim je predvsem v boljšem ukoreninjanju sadne sadike. Vlažna zemlja se ob sesedanju tesno oprime korenin, kar jim omogoča, da se prično razvijati in rasti že pozimi, da so spomladi, ko drevesce prične brsteti in se listati, že v stanju iz tal črpati vodo in v njej raztopljena rastlinska hranila za začetno rast. Zemlja na območju korenin v globini ne zmrzne, kar omogoča rast korenin tudi pozimi. Zemlja, kamor nameravamo saditi drevnine, naj bo primerno zrahljana in pripravljena za sajenje najmanj tri tedne pred sajenjem. Sadilna jama v težjih tleh,naj bo skopana do dva metra premera ter 60 cm globine s prerahljanim dnom, v lahkih zračnih tleh pa do enega metra premera. K sadilnim jamam si pripravimo potrebna organska gnojila, kompost in hlevski gnoj ter za oporo drevesni kol. Za zasaditev sadovnjaka je ob predhodni pripravi sadilnega mesta najpomembnejša izbira sadne sadike, ker je od njene kakovosti odvisno, kako se bo drevo razvijajo in doraslo v rodno drevo. Sadik ne pridelujemo v domačem vrtu, marveč to počnejo sadne drevesnice iz semen, podlag in cepičev, nabranih od matičnih dreves z izbranimi najboljšimi dednimi lastnostmi, ugotovljenimi po večletni selekciji. Drevesnice bodo svoja vrata za prodajo sadnih sadik odprle že prve dni meseca novembra. Pri naročilu, izbiri ter nabavi sadik smo pozorni na sadno vrsto in sorto, glede na njeno zahtevnost na rastišče, vzgojo in nego ter čas zorenja. Izredno je pomembna podlaga, na katero je cepljena žlahtna sorta drevesne vrste. Sadno podlago tvorijo korenine, koreninski vrat ter del debla. Od vrste podlage je odvisna velikost drevesne krošnje, njena vzgoja in nega, začetek rodnosti, življenjska doba drevesa ter mnoge druge lastnosti, ki vplivajo na njeno proizvodnost. Na semenjaku cepljena drevesa tvorijo velike drevesne krošnje, z daljšo življenjsko dobo, pozno prično roditi ter so odpornejše na sadne bolezni. Na vegetativnih šibkorastočih podlagah ce-
pljena drevesa tvorijo majhen koreninski sistem, zato tudi manjšo drevesno krošnjo, so zahtevnejša za nego, obdelavo in vzgojo, zato pa hitro zarode z obilnejšim in kakovostnejšim pridelkom. Na šibkorastočih podlagah cepljena sadna drevesa sadimo gosteje, kar na manjši površini omogoča večjo pestrost sadnega pridelka med letom. Sadna sadika naj bo dobro raščena s krepkimi in zdravimi koreninami ter nadzemnim delom, opremljena z etiketirano navedbo vrste, sorte, podlage izvorom matičnega materiala, številko zdravstvenega spričevala ter pridelovalcem.
V	OKRASNEM VRTU je podobno kot v sadnem najugodnejši čas za jesensko sajenje in presajanje okrasnih drevnin po odpadanju listja, ko rastline preidejo v stanje zimskega mirovanja, opravimo pa ga lahko vse dotlej, ko zemlja še ne zmrzuje. Sadike zavarujemo pred voluharjem in poljskimi mišmi ob sajenju s košem iz žičnega pletiva.
Pri poslednjih letošnjih košnjah vrtne trate zvišamo rez za stopnjo višje, s trate pa pograbimo ostanke trave ter odpadlo listje z drevnin, da pozimi ne poškoduje travne ruše.
V	ZELENJAVNEM VRTU pobiramo vrtnine zapovrstjo kot dozorevajo s prednostjo občutljivejših na hladnejše jesensko vreme, pred pozebo pa jih zavarujemo s prekrivali. Brstični in listni ohrovt, radič, motovilec, peteršilj in drobnjak pa lahko prekrije snežna odeja.
Miran Glušič, ing. agr.
Biokoledar: 24. oktobra - 30. oktobra
24-petek	25-sobota «k *	26-nedelja	27-ponedeljek
28-torek	29-sreda m	30-četrtek	
Krvodajalci
I.	september - Alojz Ivanuša, Frankov-ci 30; Drago Trop, Lešniški Vrh 13; Jožef Ivančič, Turški Vrh 97; Matjaž Krajnc, Hra-stovec 24/e; Franc Lovrenčič, Krčevina pri Vurbergu; Ivan Sakač, Gibina 38; Nina Očkerl, Videm 31; Daniel Nahberger, Kopališka 14, Kidričevo; Slavko Burjan, Haj-doše 53/a; Franjo Vrbanec, Kajuhova 3, Ptuj; Igor Kokol, Dravinjski Vrh 68; Branko Ožinger, Hrastovec 24; Boris Kurbus, Prepolje 18/a; Marija Žmauc, Dragovič 9; Igor Ritonja, Sp. Polskava 202/a; Bogdan Gajser, Mezgovci 40; Janko Majerič, Podvinci 78; Ivo Baklan, Orešje 198; Ivan Slameršek, Pestike 1/a; Marija Hronek, Pestike 4/b; Oskar Šturm, Raičeva 11, Ptuj; Pavel Petrovič, Moškanjci 53/a; Dragan Posavec, Prepolje 105.
4. september - Franc Roškar, Runeč 77; Marija Kaučič, Sodnici 37; Jože Rakuša, Sejanci 19; Ema Toplak, Miklošičeva 10, Ptuj; Helena Šmigoc, Bukovci 9/a; Štefan Samec, Jiršovci 31; Dejan Vidovič, Gorenjski Vrh 7; Vida Gajzer, Grajenščak 39/a; Petra Robič, Ul. 5. prekomorske 17, Ptuj; Milan Pernek, Repišče 16; Roman Karo, Gorišnica 1/b; Milan Stater, Kicar 56; Zlatko Kosec, Moškanjci 118; Dušan Be-denik, Kočice 25; Pavla Vesenjak, Kukava 61; Peter Muraus, Terškova 15, Maribor; Robert Pondelak, Zg. Pristava 12/a.
8.	september - Karl Habjanič, Žerovinci 17; Miroslav Ilešič, Hvaletinci 3; Romana Jurič, Dornava 115; Sandi Obran, Zamu-šani 41; Andrej Orovič, Kicar 61/a; Franc Grlica, Podvinci 83/c; Marjan Kolarič, Prešernova 21, Ptuj; Dušan Potočnik, Popovci 2; Peter Caf, Gomila 11; Marija Letonja, Sedlašek 47; Marko Planinšek, Dornavska 25, Ptuj; Robert Bračko, Ulica Heroja Lacka 2, Ptuj; Nina Voda, Mestni Vrh 43; Vlado Potočnik, Vičava 29; Ferdinand Belci, Brstje 5/a; Jelka Voda, Mestni Vrh 43; Roman Meško, Mezgov-ci 56/a; Irena Gajšek, Placar 7; Branka Pergar, Jadranska 7, Ptuj; Ivan Črešnik, Anželova 20, Ptuj.
II.	september - Andrej Puklavec, Drakšl 35/b; Matjaž Šrol, Bodislavci 26; Jožica Predikaka, Kicar 77; Bojan Kole-dnik, Pohorje 35; Aleksandra Kolednik, Pod Pohorjem 6, Maribor; Kristina Kuhar, Strelci 14; Martin Pečnik, Popovci 28; Franc Ljubša, Potrčeva cesta 50/a, Ptuj; Jožef Muhič, Mala vas 7, Gorišnica; Vla-sta Golob, Markovci 32; Simon Simonič, Mostje 1; Janez Škerjanec, Tibolci 19/b; Milan Železnik, Kočice 67; Martin Cvetko, Gradiščak 8; Aleš Vrabl, Ormoška c. 87, Ptuj; Sandi Draškovič, Suhodolčanova ul. 13, Miklavž na Dravskem polju; Franc Vaupotič, Keleminova 7, Maribor; Ana Verlak, Muretinci 54; Damjana Krošl, Savinsko 38, Majšperk; Danica Vaupotič, Jurovci 23/a; Albina Zajšek, Seliškarjeva 16, Ptuj; Vladimir Štumberger, Spuhlja 52/a; Majda Marinič, Pobrežje 74/a; Terezija Šegula, Dornava 133/a; Stanko Polič, Vintarovci 76; Franc Roškar, Bresni-ca 15; Tanja Veg, Stogovci 15/a; Janez Goričan, Placar 11/a; Daniel Belšak, Osluševci 21; Ljudmila Krajnc, Stojnci 47; Jožef Fideršek, Tržec 34/a; Marjan Čeh, Dornava 31; Petra Kumer, Ulica Dr. Hro-vata 7, Ormož; Boštjan Turk, Prvomajska
9,	Maribor; Renata Plohl, Stojnci 57/a; Branko Čepic, Prešernova 20, Maribor; Peter Kukec, Stojnci 33.
22. september - Srečko Zadravec, Podgorci 1/b; Vlado Gregorec, Podgorci 41; Jožef Galun, Stogovci 14; Marica Vidovič, Dolena 19/c; Srečko Gajšek, Zg. Sveča 14; Miran Ritonja, Arbaiterjeva 2, Ptuj; Matevž Mohorko, Apače 3; Marija Kole-dnik, Pacinje 5/a; Franc Čagran, Žamenci 6; Mario Kuret, Kajuhova 9, Kidričevo; Magda Babšek, Pečke 31; Irena Mertuk, Kopališka 14, Kidričevo; Danica Mahorič, Brstje 1; Darja Kramberger, Trnovski Vrh 51; Radko Hojak, Volkmerjeva c. 28, Ptuj; Jolanda Hameršak, Čagona 47; Bojan Merc, Soviče 12; Vojko Šohar, Zgornja Hajdina 202; Marjan Anderlič, Trgovišče 25/b; Alojz Janžekovič, Strelci 5; Vojko Vrbanec, Krčevina pri Vurbergu; Franc Ču-ček, Podvinci 38; Dalibor Babšek, Pečke 31; Janko Kodrič, Bukovci 92/a; Milan Prapotnik, Mali okič 43; Janez Golob, Kicar 140/c; Boštjan Kos, Grajenščak 36/a; Jožef Pišek, Naraplje 33/a; Simona Zajšek, Zg. Hajdina 101; Miran Kramberger, Mestni Vrh 50; Jasmina Gregorec, Kobilje 24/a; Slavko Ljubec, Nova vas 73/a; Markovci; Rajko Kolarič, Podvinci 109/a; Dušan Hazabent, Lovrenc na Dravskem polju 8.
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Služba
Vprašanje: Zanima me vprašanje, ki si ga zastavljam venomer. Ali bom večno ostala v tem podjetju, kjer sem sedaj, ali bom zbrala moč in imela še nekaj sreče, da se zaposlim kje drugje. Podjetje je namreč na robu propada, zato sem takšnega stanja že pošteno naveličana.
Odgovor: Spoštovana bralka, iz astrološke karte je moč razbrati, da vam ni lahko pri srcu in da morate bolj zaupati v oazo življenja. Jasno je razbrati, da ste po naravi pridni in delavni in da vam delo vliva upanje. Znašli pa ste se pred ključno prelomnico, kajti v tem podjetju ste preživeli nešteto prijetnih trenutkov in tudi nekaj takšnih, ko se niste najbolj zadovoljili. Sreča ni nekaj abstraktnega, ampak nekaj, kar vam v dosegu roku, v prenesenem smislu v vsakem trenutku dneva. Pomembno je, da na življenje pogledate s tiste svetle točke in da dobite upanje. V vašem podjetju se bodo naredile določene spremembe in stvari se bodo zaključile. Vaša naloga v tem trenutku
je, da razmislite, kaj vas veseli in osrečuje, in ko si odgovorite na zastavljena odgovora, ugotovite, kje bi lahko iskali novo službo. Pot iskanja ne bo najlažja in odvrzite misel, da ste prestari in da nimate nobene možnosti za novo službo. Tam, kjer je upanje, je tudi pot in zdi se mi, da ste modra oseba. Vsekakor je vsa notranja moč in pogum skrita v vaši duši in vzemite škarje in platno v svoje roke. Določene stvari se bodo sicer odvijale drugače, kot si želite ali pričakujete. Ampak ravno preobrazba je v vašem smislu tista, ki vam prinaša upanje in odgrinja razne tančice skrivnosti. Sprva ne bo enostavno, in če se ozrem v prihodnost, lahko vidim, da upanje ostaja, ob vas je nek moški, kateri vam lahko pomaga in svetuje. Vztrajanje pri eni strani za neko ceno pa se ne izpla-
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
ča. Menim pa, da v življenju mnogo premalo daste nase in na tiste stvari, ki vas veselijo. Odrekanja so včasih res nujna, kajti v nasprotnem primeru bi zapadli v dolgove, toda včasih je potrebno na gramofonu življenja ploščo zamenjati. In ravno pred tem ste vi, nekoč se boste samo nasmejali in boste nase upravičeno ponosni. Pomembna je tudi vera in zaupanje v boljši jutri, kajti večni krog usode se vrti. Vsaka zadeva ima enkrat konec in ta naj bo srečen. Želim vam mnogo drobnih trenutkov harmonije po prašnih poteh usode!
Šifra: Hera
Vprašanje: Poročena sem petindvajset let, v ži-
vljenju dokaj srečna, sem pa zelo ljubosumna. Zanima me, ali me mož vara, ali me je že prevaral, ali bova sploh skupaj, ali se bova ločila.
Odgovor: Spoštovani, vaše vprašanje me je prijetno nasmejalo, ko pa sem si vzel čas in proučil po astrološki tehniki trenutkov vprašanja, vas popolnoma razumem. Ljubosumje je pač čustvo, tako kot je tudi žalost ali veselje. V življenju se zgodi vse, tako dobro kot slabo.
Po mojem mnenju morate sami skrbno razmisliti o tem, kaj vas pravzaprav veseli in kaj vam je blizu. Moža imate srčno radi in vam pomeni vse na svetu. Vendarle so taka čustva po drugi strani lahko tudi slaba, kajti preveč ga ve-žete nase in mu ne dopustite, da bi zadihal s polnimi pljuči. Resnica je ta, da nimate sebe dovolj radi in da si delate v življenju največkrat navidezno krinko. Razmislite o svoji sreči, najdite v sebi neko svetlo luč in radost. Ali vas je mož prevaral ali vas ni, je zgolj neka iluzija in ena od vaših krink. Zavedajte se, da so bili že včasih modri ljudje in da je eden od njih tudi zapisal: »Kako veliko mora človek vedeti, da ve kako malo ve.« Če boste moje pisanje prebrali s
srcem, se boste v njem tudi našli. Prav možno pa je, da me boste tudi obsojali. Toda s prstom kazati na druge ljudi ni niti lepo in še manj etično. Priporočam vam še poslednji nasvet, in to je, da zaupate možu in bodo iskre sreče večne in zanimive. Imejte se radi in iz dneva v dan uživajte, kajti ravno iz majhnega raste veliko. Srečno!
Smerokaz: V primeru, da tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne po-znate odgovora. Potem mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam kjer je volja, da tam je tudi pot. Seveda boste sami tisti, kateri se odločite. Pismo ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj postati na naslov Štajerskega tednika in kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
Svetovanje za vas, za vse nas
Zdravljenje Srca in Duše
Zdravljenje Srca in Duše je mogočen način za odkritje svoje lastne resnice. Njen namen je, da vam pomaga integrirati vaše celotno bitje z vašim Višjim Jazom in da se z razumevanjem in pozornostjo zavemo vseh naših različnih aspektov, v katerih obstajamo.
Da bi se to zgodilo, pa je potrebno osvobajanje vse preteklosti, vsega tistega, kar ni več dobro za vas. In s tem mislimo na čisto vse, kar se vam je zgodilo v preteklosti in česar se še vedno oklepate.
To je metoda zdravljenja, ki zdravi vse nivoje našega bitja na celičnem in multidimen-zionalnem nivoju. Celično pomeni, da se soočimo s težavami na vseh nivojih bivanja in dimenzij. Mi vsi smo mul-tidimenzionalni in obstajajo aspekti nas samih, ki bivajo v drugih realnostih in časovnih obdobjih.
To zdravljenje išče vzorce, ki jim človeška podzavest daje veliko energije. Dostikrat obstaja, ne glede na to, koliko smo vložili v razumevanje našega mentalnega, emocionalnega, duhovnega in fizičnega nivoja, nek manjkajoči del, ki nam onemogoča dokončno razrešitev problemov. Ko spoznamo resnico na vseh nivojih našega bitja, se osvobodimo od energetskih zapisov
(imprintov), neprimernih miselnih form ali programov in moči, ki so jo imeli ljudje na naše življenje.
Zdravljenje Srca in Duše nam pomaga, da lahko presežemo te lastne omejujoče ovire.
Skozi direktni stik z našim višjim jazom spoznamo, da smo že mojstri našega življenja. To spoznanje nam pomaga, da sprejmemo popolno odgovornost za to, kar smo v resnici.
Sedaj je čas za tiste, ki delujejo kot zdravitelji (terapevti), da vrnemo ljudem nazaj njihovo moč. Sedaj je čas, da se premaknemo od zdravite-lja (terapevta) in postanemo pomoč pri zdravljenju. Da si vsak posameznik vrne svojo lastno moč.
Namen in cilj zdravitelja je, da vrne ljudem njihovo moč, da lahko najdejo svoje odgovore v sebi!
Teme, s katerimi se soočimo pri tem pristopu:
Odkritje vašega poslanstva in namena za bivanje tukaj in
sedaj.
Odkritje in osvoboditev primarne in kolektivne energije.
Komunikacija z vašim božanskim delom na način, da jo boste lahko ponavljali tudi po terapiji. Popolna povezava in integracija z Višjim Jazom tukaj in sedaj in prizemljitev vašega božanskega (angelskega) aspekta v vaše telo.
Osvobajanje vsega, kar je morda pripeto na vas: entitete, mrtve duše, delce izgubljenih duš, implante, povezave z bitji iz drugih svetov, dimenzij, uroke, prekletstva, magijo, kulte itd.
Sprostitev energijskih zapisov, ki jih nosite iz preteklih travm; sprostili boste karmič-ne navezave, ki jih imate na starše, partnerje in druge ter psihično težo, ki jo imate zaradi podzavestnih misli.
Odkritje preteklih življenj, ki še danes vplivajo na vas.
Odkritje razlogov za ponavljajoče se vzorce v odnosih.
Sprostitev vseh misli, idej, prepričanj, čustev in emocij,
ki so izven ravnovesja v vašem živčnem sistemu in notranjih organih.
Energetsko čiščenje čaker in meridianskih točk.
Odkritje vsega, kar boste
hoteli vedeti ali potovati, kamor koli boste želeli.
Na večerni predstaviti bo prikazan celoten proces zdravljenja Srca in Duše na prostovoljcu, ki ga bomo izbrali iz poslušalcev. Tudi preostali del predstavitve bo zelo dinamičen in intenziven, saj bomo imeli veliko praktičnega dela.
V soboto, 25. 10. 2008, bo delavnica v društvu Fe-niks ob 17. uri.
Milena de Viktory, društvo Feniks, 051 413 354
Duševno zdravje
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04t3
www.radio-tednik.si
Ne želi dojiti
Katja je ena izmed tistih mladih mamic, ki se je odločila, da svojega otroka ne bo dojila, kljub temu da pozna vse prednosti dojenja za zdravje otroka. K spremembi odločitve jo nagovarjajo tudi prijateljice, vendar ne pomaga. Ni pomagal niti pogovor s pediatrom. Lahko Katji pomaga kak drug strokovnjak?
Nekomu pomagati pomeni, da tudi tisti želi pomoč. Katja očitno take pomoči ne želi, saj ji je verjetno pomembneje, kakšen je njen telesni videz po porodu kot otrokovo telesno in duševno zdravje in otrokov nadaljnji osebnostni razvoj.
Pediater ji je že vse o pomembnosti dojenja za otroka povedal in obrazložil, pojasnil tudi tistepomemb-ne komponente otrokovega psihološkega razvoja, ki so povezane z odnosom mati-otrok celo do tretjega leta otrokove starosti, saj ima preko dojenja otrok stik z materjo, ki mu omogoča doživljati toplino medsebojnega kontakta in tudi zaupanje ter varnost.
Sprašujem se, zakaj oče otroka, ki ga je rodila Katja, ne naredi nekaj v korist njunega otroka.
Če Katja ne bo spremenila svoje odločitve, bo to vsekakor vplivalo na dejstvo, da je napoved nadaljnjega razvoja njenega otroka na psihološkem ter tudi socialnem in seveda telesnem področju sila neugodna.
Mag. Bojan Šinko
Slo POP novice
Objavljen je razpis za Emo 2008. Pri izboru tekmovalnih skladb in pri glasovanju pa je v primerjavi z izbori v bližnji preteklosti prišlo do nekaj pomembnih sprememb - v Razvedrilnem programu TV Slovenija so se odločili za tako imenovan kombiniran sistem, po katerem bo interna komisija k sodelovanju povabila do šest uveljavljenih slovenskih glasbenih avtorjev, poleg seveda ostalih glasbenih avtorjev in izvajalcev v Sloveniji. Podoben sistem so imeli ali imajo tudi v nekaterih drugih državah, npr. Finski, kije že zmagala na pesmi Evrovi-zije, na Hrvaškem in drugod.
Kriterij za izbor povabljenih avtorjev za sodelovanje na festivalu EMA 2009 so dosedanji uspehi na EMI ter kontinuirano ustvarjanje glasbenih uspešnic v zadnjih letih. Vabljeni avtorji bodo za napisano pesem v sodelovanju z Razvedrilnim programom TV Slovenija sami izbrali izvajalce ali glasbene skupine.
Tekmovanje bo potekalo na podoben način kot na sami pesmi Evrovizije, torejpredtekmovanje in finale. V finalni izbor 14 nastopajočih bo uvrščenih do šest vabljenih avtorjev in njihovih izbranih izvajalcev, s predizbora pa se bo v finale uvrstilo osem ali več najvišje uvrščenih od 14 izbranih z odprtega razpisa.
Glasovanje na predizboru in finalnem izboru bo potekalo v enem krogu, pri glasovanju pa bo sodelovala javnost s telefonskim glasovanjem in strokovna žirija.
:k-k-k
Na radijskih postajah je že nov singel z zadnjega albuma DMP Vojna in mir, z naslovom Kisik. Po dveh odličnih skladbah Naftalin in izjemni Komu zvoni odločitev za tretjo ponovno ni bila težka. Najprej bodo Kisik predstavili radijskim poslušalcem, sledi pa videospot, ki si ga boste premierno lahko ogledali na MTV Adria.
Že na koncertnih nastopih so DMP ugotovili, daje občinstvu skladba Kisik še posebej všeč. Temelji na kitarskem riffu, ki se bolj ali manj intenzivno, kot zvočna stena, vali proti poslušalcu. K razpoloženju pripomore nalezljiv refren in večplastno besedilo. Skladba lahko poslušalca nagovarja neposredno, s svojo v osnovi ljubezensko tematiko, lahko pa preraste v prispodobo, ki se trudi izboljševati odnose med ljudmi in vanje vliva novo svežino in življenje.
■k-k-k
Potem ko je z izidom singla Štanga Tanga zaznamoval okroglih 30 let, je 6Pack Čukur zdaj posnel še videospot za omenjeno skladbo. Gre za prvi singel s prihajajoče nove plošče. In kaj je 6Pack Čukur povedal o novem videospotu? »Najbolj zanimiva je bila druga lokacija, in sicer striptiz klub v Senti-lju. Tam so se snemanju pridružile lepe igralke in visoki gosti. Poleg treh deklet se bosta v spotu pojavila legendarni košarkar Slavko Kotnik in igralec Rado Mulej. Eno izmed vlog pa je odigral tudi glasbeniproducent Saša Lušic. Čeprav smo snemanje končali v rekordnem času, se je na samem prizorišču razvilo res super vzdušje, tako da smo moj 30. rojstni dan proslavili kar vzporedno s snemanjem,« je povedal Cukur.
Pripravila: MZ
& E T; r DJ" 1 O
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10. MAJA .KAMPL: UJETA V SANJE 9;TABiiPESEK IN DOTIK 8. TINA GAQNMNA: MORJE IN NEBO 7. VLADO KRESLIN, SEVERA GJURIN: ABEL IN KAJN 6. MARKO VOZELJ: TE NI 5. VOYAGE: ČAS 4. ANIKA HORVAT: DANES JUTRI VČERAJ 3. ADI SMOLAR: BREZ DLAKE NA JEZIKU 2. ANŽEJ DEŽAN: ŠOPEK MAKA 1. STEREOTIPI: POKAŽI MI JO MAL
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Glasbeni kotiček
Kvinton
Skupina Kvinton izdala Razirklingo!
Gre za nov studijski album, na katerem bo deset skladb, predstavili pa ga bodo na današnjem koncertu v Mestnem gledališču Ptuj ob 19.30.
Skupina Kvinton je nastala konec devetdesetih prejšnjega stoletja, ko sta prvoborca štajerske punk in alternativne scene Marjan in Goran odložila električno kitaro in bobne ter šla na podstrešje po harmoniko in kontrabas. Nekaj časa sta tako samevala in postopala po ptujskih in okoliških gostilnah, kjer sta naposled tudi našla somišljenike in jih pripeljala v glasbeni jarem. Kot prvi je k stvari pristopil Boštjan, preverjen kitarist in tamburaš (v tem obdobju je igral v heavy metal bandu in v tamburaškem orkestru), kot drugi je pristopil Dejan (Bo-
štjanov prijatelj še iz otroških let), ritem kitarist, violinist in izkušen vokalist (baritonist v oktetu). Pri bobnarju se je zataknilo, vendar je pri prvih porodnih težavah nesebično priskočil na pomoč Milan Murko (Sleazy Snails) kot izposojeni član. Nato je prišel za bobne Robert. Kot zadnji se je skupini pridružil Igor -solo kitarist, kaljen v mnogih zasedbah.
Prvi javni nastop so izvedli v vinotoču Hlebec v Prlekiji -v okolju, ki naj bi jim bilo pisano na kožo. Nakar je steklo ... mnogo koncertov. Prvenec Lovci sreče so izdali ob prelomu tisočletja. Obdobje, ki je sledilo, je bilo za skupino polno. Koncerti, sodelovanja pri mnogih glasbenih projektih, snemanje videospotov, sodelovanje z RTV Slovenija ...
Filmski kotiček
Na muhi
Jerry Shaw je mladenič, ki je na dobri poti, da postane tisto, čemu se v angleščini reče »drifter,« torej oseba brez nekega cilja v življenju in ki tava po svetu sem in tja ter si minimalno življenjsko eksistenco zagotavlja s priložnostnimi deli. Malce nenavadno, glede na to, da prihaja iz bogate družine. A njegov brat dvojček je vse to, kar on ni: talentiran, motiviran, bister in priljubljen, kar je razlog, da se Jerry raje pobere od doma. Ko njegov brat umre, pa se prične zaporedje na moč nenavadnih dogodkov. Jerryja po telefonu prične klicati skrivnosten ženski glas, ki ga hkrati meče iz enega nevarnega položaja v drugega kot tudi rešuje iz njih. Vzporedno s tem skrivnostna navodila prične dobivati tudi Rachel, mlada mamica, ki ji nekdo ugrabi sina, zato je pripravljena narediti vse, da ga dobi nazaj. Jerry in Rachel slej ko prej stopita na skupno pot in med neskončnim beža-njem skušata ugotoviti, kaj se pravzaprav dogaja. Kdo ima niti njune usode v svojih rokah? Kaj hočejo od njiju?
Premisa filma se sliši prav ostro hitchcockovska in kot takšna je lepo pognojena njiva za odličen triler, ki bi nas držal prikovane za sedež do konca filma. Kot verjetno slu-
Eagle Eye
Igrajo: Shia LaBeouf, Michelle Monaghan, Billy Bob Thornton Režija: D. J. Caruso Scenarij: John Glenn, Travis Wright, Hillary Seitz in Dan McDermott Žanr: akcijski triler Dolžina: 118 minut Leto: 2008 Država: ZDA
V tem času so nastajale nove pesmi, nekatere od teh bodo na naslednjem albumu. Navdih za pesmi črpajo iz okolja, ki jih obdaja. Dravsko polje z okolico je njihova muza. Ustvarjanje in igranje glasbe je za skupino Kvinton užitek in ne obveza. V talilnem loncu narodov globalnega okolja pojemo o usodah, zablodah, ljubezni in vinu v svojem jeziku.
Prav danes izide nov izdelek skupine Kvinton - najnovejši album z naslovom Razir-klinga. Sicer pa je Kvinton na pobudo založnika izdal tudi vinilno ploščo v 300 izvodih.
Na plošči so štiri pesmi iz prvega albuma, naslovljenega Lovci sreče, štiri pesmi iz prihajajočega albuma ter dodatna skladba, ki jo je skupina posnela v sodelovanju z RTV Slovenija za nadaljevanko Daleč je smrt. Za skladbo Vedno k tebi grem pa so pod režisersko taktirko Sama Vrabiča pripravili tudi videospot. Svoje najnovejše delo in album Ra-zirklinga, na katerem bo deset skladb, bodo torej predstavili na koncertu v Mestnem gledališču Ptuj danes ob 19.30.
MZ
Film se na koncu resda prične malce spraševati o smiselnosti popolnega nadzora nad ljudstvom, a žal je takrat kup glasne praznosti in pretiranega ameriškega patriotizma že prevelik, da bi se film dalo videti onkraj njega. Tako smo dobili kvečjemu obrtniški akcioner, ki ga pozabimo, še preden na koncu filma odidemo iz dvorane.
Matej Frece
tite, se to ne zgodi. Neznanka, ki s kirurško natančnostjo vodi naša junaka skozi film, je navidezno tako neskončno vsemogočna in nezmotljiva, da razkritje njene identitete ne predstavlja vrhunca filma, temveč kvečjemu anti-orgazem. Kot prvo se zgodi prehitro (na polovici filma) in kot drugo, negativka je takšno razočaranje, da film iz trilerja naenkrat vrže v en čisto drug žanr, ki s prejšnjim nima veliko zveze. Za namig povejmo, da je enemu izmed stranskih junakov, ki ima z negativno največ opravka, ime Bowman.
Če je do trenutka razkritja film še imel osrednjo skrivnost, zaradi katere gledalec vztraja pri ogledu, pa po razkritju izgubi še tisto malo čara, kar ga je premogel. Kar sledi, je gola akcija, ki nima več smisla in namena, ampak smo priča le še eni uri t. i. pornografije akcije. Kar ne bi bilo nič narobe, če bi bila vsaj malo zanimiva, tako pa ne pokažejo nič takega, česar nismo videli že v kakšnih milijon filmih. Akcijske scene si sledijo ena za drugo, brez smisla in reda in so namen same sebi, v širši sliki pa so popolnoma nepotrebne. Med njimi najdemo kvečjemu logične luknje velike kot črne luknje v vesolju. Tako film
prične po eni uri gledanja presedati, navkljub glasnemu pokanju in kričanju s platna, kar je manjša škoda, saj je ideja popolnega nadzora v teh paranoičnih časih kljub vsemu še vedno zelo aktualna. Kot se zdi, postaja vedno bolj aktualna in vsak film, ki se je loteva s kritičnega stališča, je dobrodošel. A film Na muhi jo uporablja ne kot osrednje sporočilo, temveč le kot orodje, da neumni ideji doda malce kredibilnosti in teže.
CID vabi!
Razstave
Do konca novembra je na ogled razstava Punk in novi val v Sloveniji. Koncert
Petek, 24. oktobra, ob 20. uri: Koncert meseca: EJQ. Prvi jazzo-vski dogodek v sezoni! Gostujoča zasedba igra večinoma lastne skladbe, pa tudi priredbe jazz-rock standardov in balkanskih evergreenov.
Sreda, 29. oktobra, ob 21. uri: Burek tour - turneja treh mladih belgijskih zasedb, ki bodo v Sloveniji nastopile v Ljubljani, Mariboru, Slovenskih Konjicah in na Ptuju: Stopping Smokers (surf-rock), Skating Teenagers (ska-punk) in L.T.D.M.S. (post-rock). Nastopili bosta tudi dve domači predskupini: ICEKI (punk-rock) in JUSTIN CASE (ska-punk). Vabljeni! Vstopnine ni, kavarna bo odprta! Skupnostno delo
Četrtek, 23. oktobra, ob 17. uri v predavalnici Šolskega centra Ptuj (za odrom): asist. dr. Bogdan Polajner: Vloga družine in staršev pri preprečevanju zlorab drog. Predavanje za starše srednješolcev in učencev zadnjega triletja osnovnih šol ter zainteresirano javnost.
Jesenske počitnice
Od 10. do 12. ure v CID Ptuj: Ustvarjalne delavnice ponedeljek, 27. 10.: ježek iz papirja torek, 28. 10.: strašila sreda, 29. 10.: mozaik
Delavnice bodo vodili Sabina Ivančič, Suzana Pignar in Robert Petek.
četrtek, 30. 10., pred Novo KBM na Novem trgu, pod kostanjem,
v sodelovanju z DPM Ptuj in Novo KBM:
od 10. do 12. ure: izrezovanje buč
od 12. do 13. ure: animacijski program - brata Malek & Nelej
od 13. do 15. ure: priprave na noč čarovnic
Za izdelane buče bodo donatorji prispevali sredstva za letovanje
socialno ogroženih otrok.
Vse delavnice so namenjene osnovnošolcem in so brezplačne! V času počitnice od ponedeljka do četrtka, od 12. do 18. ure v CID Ptuj tudi: namizni tenis, pikado in družabne igre. CID Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, www.cid.si, tel 780 55 40, GSM 041 604 778, e-naslov cid@cid.si. CID Ptuj je od 1. junija odprt od ponedeljka do petka od 9. do 18. ure.
ANGLEŠKI PISATELJ (WALTER)
ŽENSKI OSEBNI ZAIMEK
SLONOV RILEC, TROBEC
BODALO S TRIKOTNIM REZILOM
MAROŠKA LUKA
KOZJA VRBA, MAČKOVEC
OLIVER MLAKAR
TURŠKI VELIKAŠ
MESTO V BELGIJI
UGLEDNA OSEBA
GRŠKA ČRKA
ALENKA MAVEC
NOVINARKA ČUČEK
ANTON AŠKERC
TV VODITELJ (TOMAŽ)
POMANJKANJE NATANČNOSTI
PTUJSKI LOKALNI POLITIK (VLADIMIR)
IZ
BESEDE ARATO
AVSTRIJSKI PIANIST (PAUL)
MESO TUNE
AM. TEKAČ (JEREMY)
UMETNI SATELIT
OBLA PONEV
KRADLJIVEC
ENRICO CARUSO
VRSTA, ZVRST
RED RIB
NIZOZEMSKI IGRALEC IN PEVEC (BRUCE)
DEL NJIVE, OGONEK
TINA
MESTO V BELGIJI
RIMSKO PODZEMLJE
OLGA ACEVEDO
NOGOMETNI KLUB
IZ
BESED SVETOST + NEN
IZ
BESEDE THA
Ugankarski slovarček: AAS = norveški hitrostni drsalec (Roald, 1928-); ACETISAL = zdravilo podobno po sestavi aspirinu in acisalu; BESANT = angleški pisatelj (Walter, 1836-1910); KENITRA = maroška luka severno od Rabata; LEINONEN = finska alpska smučarka (Sanni, 1989-); LOW = nizozemski igralec in pevec (Bruce, 1913-1990); NAIRA = denarna enota v Nigeriji; PETWORTH = angleško mesto v grofiji Sussex.
'iflV '!>pejv 'efe 'bai 'isouissasu
'eJi|U9>| '>|J0 'lei 'eun 'isms 'uogo '^uiawi 'oyj '«o"| 'SH3 'jnwe|\| 'euo 'eijos 'o>juej_ 'luessg 'uaiJegujSM 'lesnsoe 'eds 'bj|bu '0A90euj0j_ 'jj/\| 'opisuj 'eueis 'uwJ3 'ospoj 'oped :ouAejopoA :a>|uezN>| 3) A3)jS3y
Zanimivosti
Anketa: Ameriške uslužbenke imajo raje računalnike od moških
Washington, 21. oktobra (STA)
- Skorajda vse pisarniške delavke v ZDA pravijo, da igra pomembno vlogo v njihovem življenju ter da jim je všeč ali pa ga imajo rade, kljub temu da jim večkrat povzroča sive lase in celo bolečino. Pri tem ne mislijo na svojega partnerja, družino, prijatelja ali osebnega trenerja, ampak na računalnik.
Kot je pokazala javnomnenjska raziskava, ki jo je preko interneta opravilo podjetje Harris Interactive, Američanke ob računalniku preživijo skoraj trikrat toliko časa kot ob svoji "boljšipolovici" - 9,3 ure za
tipkovnico in samo 3,6 ure s svojim najdražjim, piše francoska tiskovna agencija AFP.
Samo ena od petih vprašanih si želi, da bi lahko s partnerjem preživela več časa kot za računalnikom, kljub temu da jim slednji pogosto para živce in celo povzroča bolečine, najpogosteje v obliki t. i. sindroma zapestnega prehoda, ko jih zaradi preveč tipkanja bolijo dlan, zapestje in podlahet.
Približno dve tretjini Američank namenita več časa računalnikom kot nakupom ali preživljanju časa na prostem. Osem od desetih jih več časa gleda v računalniški zaslon kot pa telovadi, štiri od desetih pa celo več kot preživi časa s svojo družino.
To je sicer razumljivo, saj povprečni zaposleni Američan v pisarni preživi 8,2 ure dnevno. To je za za-
poslenega, starega od 25 do 54 let in z otroki tudi prepričljivo največji kos dneva, vsaj med tednom. Druga največja odmera dneva gre za spanje, in sicer v povprečju 7,6 ure.
Scarlett Johansson bo gostiteljica Nobelovega koncerta v Oslu
Oslo, 22. oktobra (STA) - Holly-woodska igralka Scarlett Johansson bo gostiteljica tradicionalnega koncerta v čast Nobelovemu nagrajencu za mir. Koncert, s katerim se bodo poklonili letošnjemu lavreatu, nekdanjemu finskemu predsedniku Marttiju Ahtisaariju, bo 11. decembra v Oslu, so v torek po poročanju francoske tiskovne agencije AFP napovedali organizatorji.
Johanssonova, ki je zaslovela s fil-
mom Zgubljeno s prevodom iz leta 2003, bo gostila prireditev, na kateri bodo nastopili številni zvezdniki, med njimi Diana Ross, kanadski pevec Feist in norveški pevec Marit Larsen.
"Resnično sem počaščena, da bom gostila letošnji koncert v čast Nobelovemu nagrajencu za mir ter se veselim, da se bom pridružila mnogim umetnikom, ki se bodo poklonili Ahtisaariju," je dejala igralka. "Njegova neumorna prizadevanja za mir po svetu so navdih za vse nas," je dodala.
Nekdanji finski predsednik Ahtisaari je letošnjo Nobelovo nagrado dobil za več kot tri desetletja dolga prizadevanja za razrešitev konfliktov po svetu. Nagrado mu bodo izročili na slovesnosti 10. decembra v norveški prestolnici, na predvečer koncerta.
RADIOPTUJ
89,8 °98,2 ° 104,3MHz
SOBOTA, 25. oktober:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 9.30 Novice. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cen-čič Krajnc in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški radio). NEDELJA, 26. oktober: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger).
8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem in novinarjem Martinom Ozmecem - v živo. 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora).
PONEDELJEK, 27. oktober:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 16.30 Mala šta-
jerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 21.00 Country glasba, 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora). TOREK, 28. oktober: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Po-gorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 Novice. 18.00 Oddaja v živo. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.05 AVTO-RADIO (Danilo Majcen) ali Narejeno v Italiji. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi. 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Slovenske Gorice).
SREDA, 29. oktober:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00.
5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00. Evropska unija in Slovenija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Ka-rolino Putarek). 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske Gorice).
ČETRTEK, 30. oktober:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan
Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Po-dravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Koša-nom. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav Jesenice). PETEK, 31. oktober: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Astročvek. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prired itev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžajmo iz kraja v kraj. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Koša-nom. 19.15 Duševno zdravje (mag. Bojan Šinko, pon.), Skriti mikrofon, pon. 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav Jesenice). Frekvence:
89,8, 98,2 in 104,3 MHz!
POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.
radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Na delovnem mestu bo na vas bdela vila kreativnih razsežnosti. Tako vas čakajo odlične Iztočnice napredovanja. V komunikaciji boste postali bolj zvedavi in največ se boste naučili od ljudi, ki bodo prihajali v vaše življenje. Dinamična energija vam bo v samopomoč.
iN BIK
Postali boste mnogo bolj radovedni In zvedavi. Privlačila vas bodo predvsem tista znanja, ki odstopajo in vam prinašajo neko zdravo ravnovesje. Odpravite se lahko na počitnice ali na krajši oddih. Sprostil vas bo že prosti vikend. Na delovnem mestu sledi finančni uspeh.
DVOJČKA
Simbolizirani boste z dečkom s harfo in tako razigrano šli naprej po svoji poti. Pravzaprav vas prijetnosti čakajo na vseh področjih in ustvarjalno se lotite novosti. Še največ sreče imate v kreativnem delu in pri delu z otroki. Ljubezen: s srčnim izvoljencem se bosta zlila v eno.
RAK
Odločno si boste postavili cilje in se svojih meja tudi držali. Seveda pri svojem razmišljanju ne boste šli predaleč. Na delovnem mestu bo za vas čas, ko boste izkoristili določeno priložnost. Zdelo se bo, da se majhne reči svetijo kot zlato. Čas je, da se odpravite po nakupih.
LEV
Dinamika časa bo tista, ki vam bo podarila izzive. Pri vsem tem vas bo spremljala prijetna energija. Postali boste zelo radovedni in odločili se boste in naredili korak ali dva. V ljubezni bo veliko radosti in harmonije. Točke usode se bodo odvijale tako, da bo od vsega korist.
DEVICA
Doma se počutite zelo dobro in prijetno. Še več, potrudili se boste In ustvarili prijetne In harmonične odnose. Tam, kjer je volja, je tudi pot. Pričakovati je novosti v pogledu varnosti in naredili boste pomembne korake v prihodnost. Pri ljubezni in denarju, vas čaka sreča.
TEHTNICA
Odločili se boste in tako sprejeli določene novosti. Sprva se bodo stvari odvijale drugače In tok novosti se bo nadaljeval. Veliko prijetnosti in sreče vas čaka pri komunikaciji. Vzemite v roke papir in si zapisujete občutke. Tisto, kar vas veseli, in tisto, kar vas bremeni.
ŠKORPIJON
Nakazano je, da se vam bo skozi veliko okno usode nasmehnila sreča. Popolnoma od vas je odvisno, ali bo to za vas dobro ali ne. Zvezde harmonije bodo močno svetile v ljubezni in zavedajte se, da iz majhnega raste veliko. Ključno bo, da ozavestite, kaj vas bremeni.
STRELEC
Odločno greste naprej po svoji poti in pri ničemer ne odlašate. Naredite lahko stvari tako, da imate od vsega korist. Počutili se boste ljubljeni in spoštovani. Nasvete boste tokrat stresali iz rokavov in uživali v majhnih stvareh. Pri vsem tem bo veljalo postaviti zdrave meje!
KOZOROG
Na delovnem mestu vas čaka premik, ki bo okrepil vašo samozavest. Zopet bo do Izraza prišlo plezanje po statusni lestvici. Tokrat boste vi tisti, ki morate reči bobu bob. V ljubezni bo nekaj več tišine in pravilno je, da plešete po melodiji partnerja. Ne pozabite se odzvati klicu narave.
VODNAR
Nakazano je, da lahko v tem tednu z vsem svojim bistvom sledite osebni legendi. Jesenski večeri bodo primerni, da naredite določene obračune in da si stvari priznate. Pred seboj vendarle ne boste tajili. V ljubezni bodo stezice usode rožnate in iz majhnega raste veliko.
RIBI
Postaviti se boste morali zase in tako izkoristiti tistih sedem minut večnosti. Na krogu usode boste zelo visoko, a ne pričakujte preveč. Ugodnosti čakajo ljudi, ki so po naravi bolj študiozni. Ob večjem poslovnem projektu se boste najslajše smejali vi. Toda zgolj od sreče.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
S
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
Gorišnica • Mladi »filmarji« odlični
Film 25 kur med tremi najboljšimi v državi
O učencih gorišniške osnovne šole, ki pod mentorstvom Boštjana Rihtarja že nekaj let ustvarjajo lastne kratkometražne filme, smo že poročali. Letos so namreč drugo leto zapored pripravili Filmski festival v domači občini, s svojimi stvaritvami pa so se pred nekaj dnevi več kot uspešno predstavili tudi na slovenskem filmskem festivalu mladih v Izoli z nekaj svojimi izbranimi filmi, kjer so se s filmom 25 kur uvrstili med najboljše tri.
Stroga žirija, ki so jo sestavljali filmski strokovnjaki Matija Milčinski, Boštjan Vrhovec, Bogdan Škulj in Amir Muratovič, je na minulem 44. srečanju najmlajših filmskih in video ustvarjalcev Slovenije, ki poteka pod organizacijsko taktirko JSKD, ocenila kar 64 filmov ter le trem izmed njih podelila vse možne točke. To so bili filmi Brez naslova, Beautiful girl in 25 kur, ki so ga posneli go-rišniški osnovnošolci in ga tudi predstavili na svojem festivali maja letos.
Član komisije Amir Muratovič, ki je kot član komisije podal svojo oceno najboljših
filmov (treba je namreč povedati, da kar precej izmed 64 filmov ni dobilo niti ene točke), je za film 25 kur zapisal: »Za filme iz Gorišnice je velja, da so dorečeni v vsaki podrobnosti, vsi imajo odlično grafično podobo, domišljeno zgodbo s finimi zapleti. Parodij na televizijska poročila smo videli že nič koliko, a v filmu 25 kur je polno dobrih gagov, video trikov, skrbno pripravljena scenografija, daleč od tega, da bi bilo vse posneto v eni učilnici.«
Velikega uspeha so tako mladi ustvarjalci kot mentor Rihtar zelo veseli, saj jim to daje dodatno motivacijo za delo. Scenarij za film 25 kur
je napisala Miša Ranfl, ki je v njem odigrala tudi vlogo vre-menarke, režiserka in hkrati igralka vloge napovedovalke je bila Rebeka Kovačec, s svojimi vlogami pa sta se izkazali tudi Urška Jurič in Špela Bez-jak. Dekleta, vse štiri deve-tošolke, so na uspeh nadvse ponosne in pravijo, da jim ustvarjanje filmov pomeni predvsem veliko užitka in zabave, daje pa jim tudi neomejene možnosti izražanja lastnih pogledov na svet, želja, uresničitev skritih zamisli in dokazovanje talenta.
V teh dneh pa ne proslavljajo le uspeha, ampak že aktivno pripravljajo in snemajo nove filme za prihodnji film-
Ptuj • Blue and Deep
Mlada Ptujčana uspešna na mednarodni sceni
Uveljavljena ptujska DJ-ja, DJ T & MAGIX, ki spadata med najbolj iskane in priljubljene ustvarjalce elektronske glasbe na slovenski glasbeni sceni, postajata vedno bolj znana tudi v Evropi. Ta mesec bosta izdala svoj prvi singel z izredno priljubljeno skladbo First Shot, v pripravi pa imata še kar nekaj sladkih glasbenih presenečenj.
20-letnika Dj T & Magix, ki ustvarjata pod skupnim imenom Blue and Deep, sta že dodobra objadrala slovenske klube in diskoteke. »Lanskega
decembra sta na Ptuju gostovala priznana DJ-ja Paul Gardner in Wayne O'Connell, ki nastopata pod imenom Soul Avengerz, obenem pa sta
Gorišniške osnovnošolke, soustvarjalke filma 25 kur, ki je bil na državnem srečanju najmlajših filmskih in video ustvarjalcev po oceni komisije uvrščen med tri najboljše izmed 64 prikazanih, so: Rebeka Kovačec, Urška Jurič, Nuša Ranfl in Špela Bezjak.
Blue and Deep
rezidenta v slovitem londonskem klubu Pacha. Na poti z letališča sva jima predstavila najin komad in hitro smo sklenili dogovor, da bomo iz tega nekaj naredili,« z navdušenjem pojasnjujeta mlada Ptujčana. Po skoraj letu dni je njuno sodelovanje s priznanima londonskima glasbenikoma obrodilo sadove in že ta mesec bo luč sveta ugledala plošča - med DJ-ji tako priljubljena vinilka -, na kateri pa bo pesem z naslovom First shot. Gre za skladbo, ki jo v originalu izvajata Ptujčana iz zasedbe Blue and Deep, remix pa je delo dua Soul Avengerz v produkciji Soda records.
»Soul Avengerz, ki imata v lasti omenjeno produkcijsko hišo, sta med drugim v bogati karieri sodelovala tudi z Beyonce pri nastajanju enega izmed njenih remixov,« še dodajata mlada DJ-ja.
Fanta pa že pripravljata nov projekt, in sicer komad z naslovom Holdin me, kjer je na house podlago z vokalom sodeloval mariborski R'n'B in hip hop pevec T.I.B. V svoji dosedanji karieri sta sodelovala s kar nekaj slavnimi predstavniki sveta elektronske glasbe, kot so Rui Da Silva, Eric Prydz, Timmy Vegas (Soul Central) in Paolo Mojo.
Dženana Bečirovič
ski festival; delovno so izkoristili tudi bivanje v Izoli, kjer so ob nastopu na festivalu že posneli nekaj kadrov novona-stajajočega filma, ki sicer še nima naslova, prikazoval pa bo reakcije mladih osnovnošolcev ob informaciji, da se nepreklicno bliža konec sve-
ta, svetovna katastrofa. Kot je povedal mentor Boštjan Rihtar, bodo vse filme, ki jih bodo posneli v tem letu, predstavili na filmskem festivalu v Gorišnici, ki bo maja prihodnje leto in na katerega že vabijo tudi mlade filmarje iz vse Slovenije.
Sicer pa, če jim bo vreme naklonjeno, bodo svoje filmske dosežke mladi prihodnjo pomlad predstavili tudi na občinskem trgu, na velikem platnu kot nočni kino, da si jih bo lahko ogledal čim širši krog ljudi.
SM
Slovenija • Nova priložnostna poštna znamka
Primož, olimpijski prvak
Pošta Slovenije je 14. oktobra izdala novo priložnostno poštno znamko, s katero so zaznamovali zlato slovensko olimpijsko medaljo, ki jo je na letošnjih olimpijskih igrah v Pekingu osvojil slovenski metalec kladiva, uspešen športnik in atlet Primož Kozmus.
Motiv na novi poštni znamki prikazuje lik Primoža Kozmusa in zlato medaljo. Znamko z nazivno vrednostjo 0,45 evra je oblikovala Tja-ša Štempihar, tiskana pa je v mali poli po 10 znamk v sku-
pni nakladi 120.000 znamk v družbi Delo Tiskarna, d. d., v Ljubljani. Skupaj z znamko so v Pošti Slovenije izdali tudi priložnostni ovitek prvega dne, na pošti 8250 Brežice pa je bil v uporabi priložnostni
Foto: M. Ozmec
Priložnostni ovitek prvega dne z novo poštno znamko „Primož Kozmus, olimpijski prvak" ter priložnostnim poštnim žigom pošte Brežice
poštni žig.
Ljubitelji filatelizma si lahko vse dodatne in formacije o novi poštni znamki in seveda tudi druge informacije s področja filatelizma poiščejo na spletni strani www.posta. si, sicer pa so tudi to znamko podrobneje predstavili v biltenu, ki bo na voljo ob izidu naslednjega sklopa slovenskih poštnih znamk 27. novembra.
V zadnjem letošnjem sklopu znamk bo Pošta Slovenije izdala poštne znamke v serijah Z žlico po Sloveniji, Arheološke najdbe ter znamki ob 90. obletnici konca prve svetovne vojne in ob 10. obletnici uvedbe evra kot knjižnega denarja. V serijah božič-no-novoletnih znamk bosta nova motiva izdana po polah 50 znamk, motiva na samolepilnih znamkah v zvežčkih pa bosta enaka kot lansko leto.
-OM
Foto: SM
Foto: arhiv
Napake počnejo tudi starši šolarjev
Člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Ptuj so na zadnji seji v torek, 7. oktobra, sicer ugodno ocenili stanje prometne varnosti v šolskem letu 2008/09, dogovorili pa so se tudi o izvedbi aktivnosti ob 2. mednarodnem tednu varnosti otroka in projekta Ulice otrokom, o izvedbi akcije Bodi viden, o prometno preventivnem izobraževanju prebivalcev ter o učnih delavnicah v srednjih šolah.
Ptuj • Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu opozarja
Foto. M: Ozmec
Za ptujske šolarje je eden najbolj nevarnih prehodov za pešce tisti, ki prečka glavno cesto pri trgovini Borovo.
Kot je v uvodnem delu poudaril Boris Kozenbur-ger, pomočnik komandirja Policijske postaje v Ptuju, je ocena prometnovarnostnih razmer v šolskem letu 2008/9 ugodna, saj se do sedaj na območju policijske postaje Ptuj ni pripetila nobena prometna nesreča, v kateri bi bil udeležen kakšen šolar. Policisti pa opažajo, da večina staršev -voznikov osebnih avtomobilov - svojih malčkov še vedno ne vozi pravilno, na avtose-dežih, tako imenovanih jahačih, kar zmanjšuje njihovo varnost med prevozom v avtomobilu. Zaradi informacij občanov, da nekateri šolski avtobusi prevažajo v šolo preveliko število otrok, pa bodo v kratkem opravili nadzor nad šolskimi prevozniki, pri čemer bodo preverjali tudi tehnično brezhibnost njihovih vozil.
Predsednik Združenja šoferjev in avtomehanikov (ZŠAM) Ptuj Franc Gril, ki je člane sveta seznanil z aktivnostmi ob pričetku novega šolskega leta, ko je šest uniformiranih članov ZŠAM od 2. do 10. septembra ob jutrih in opoldnevih bdelo nad varnostjo otrok na poti v šolo in domov ob večjih prometnih križiščih, je opozoril, da je za šolarje najbolj nevaren prehod za pešce v mestu tisti, ki prečka glavno cesto pred tr-
govino Borovo. Ker se morajo otroci, četudi so v spremstvu staršev ali skrbnikov, v prometnih konicah včasih dobesedno prebijati skozi kolono vozil, je za ta del predlagal omejitev hitrosti prometa na 40 km/h. Šolarjem pa je nevaren tudi prehod za pešce pri slaščičarni Jagoda, predvsem zaradi tega, ker mnogi vozniki parkirajo avtomobile na pločnikih, s tem pa silijo šolarje, da se jih izogibajo tako, da morajo pogosto stopiti tudi na prometno vozišče. Velik problem pomenijo tudi kolesarji, ki na prehodu za pešce ne sestopijo s kolesa, ampak se običajno čez zebro kar peljejo ter s tem ogrožajo sebe in druge v prometu. Ponovno so opozorili tudi na vse bolj problematičen prehod za pešce na Minoritskem trgu, saj nekateri učenci kljub opozorilom ne uporabljajo varne šolske poti, ki vodi po Dravski ulici pod mostom skozi Mestni park do šole in nazaj. V razpravi pa so med drugim opozorili tudi na to, da nekateri učenci drugih razredov na poti v šolo in domov ne nosijo rumenih varnostnih rutic, kar povečuje njihovo potencialno nevarnost na tej poti.
Dogovorili so se tudi o izvedbi aktivnosti ob drugem mednarodnem tednu otrok ter v akciji Ulice otrokom.
Kot je poudaril predsednik sveta Franc Kozel, so vse načrtovane aktivnosti izpeljali po dogovoru. Na mestnem trgu so izvajali projekt Kole-sarček, v katerem so sodelovali učenci 1. in 2. razredov OŠ Grajena ter malčki iz ptujskega vrtca. Pri OŠ Olgica so ta dan zaprli promet v Cafovi in Dravski ulici do parkirišča ter ulice prepustili igri otrok. Pri OŠ Ljudski vrt so promet zaprli v Žgečevi in delu Ka-juhove ulice, pri OŠ Mladika
Kot nam je sporočil predsednik civilne iniciative Jože Medved, so ogorčeni in nezadovoljni, ker se po dveh velikih požarih na omenjeni deponiji še vedno ni nič premaknilo na bolje. Nasprotno, gumo spet meljejo naprej, kot da se ne bi zgodilo nič hudega, zato so na nedeljskem zboru po vroči razpravi sprejeli več sklepov. Od občine Kidričevo zahtevajo, da končno izpelje vse potrebne aktivnosti za preprečitev nadaljnjega opravljanja okolju nevarne dejavnosti predelave in deponiranja odpadnih gum. Če zahteve civilne iniciative po prenehanju nadaljnje aktivnosti in pričetku sanacije deponije ne bodo izpolnjene do srede, 29.okto-bra 2008, bodo v ponedeljek, 3. novembra, pred poslopjem občine Kidričevo pripravili protestni shod.
del Čučkove ulice do športne dvorane Mladika in del Žni-daričevega nabrežja. Pri OŠ Ljudevita Pivka pa so promet zaprli v ulici ob Grajeni. Povsod, kjer so bile ulice ta dan zaprte, so se na njih igrali in risali otroci, potekale pa so tudi razne preventivne aktivnosti, za njihovo varnost pa so ta dan posebej skrbeli ptujski policisti ter člani ZŠAM Ptuj. Boža Papež je posebej pohvalila uspešno sodelovanje vodje policijskega okoliša pri
Civilna iniciativa bo o dogajanju na deponiji obvestila vsa ekološka gibanja v Sloveniji in jih obenem povabila, da se jim pridružijo na morebitnem protestnem shodu. Z aktivnostmi pristojnih služb v zvezi s požarom na deponiji bo CI seznanila tudi varuhinjo človekovih pravic. Nekatere medije bodo zaprosili, da bi na televiziji objavili prispevek, v katerem bi predstavili kronologija dogodkov, soočili mnenja in predstavili dejstva v zvezi s požarom na deponiji. Od Agencije Republike Slovenije za okolje pa CI zahteva, da se na določenih merilnih mestih v bližini deponije sondira teren za raziskavo podtalnice ter da se postavi merilna naprava za vsakodnevno spremljanje kakovosti zraka.
M. Ozmec
OŠ Ljudski vrt, člani sveta pa so dodali, da je sodelovanje vodjev policijskih okolišev s šolami prisotno v vseh mestnih četrtih.
Ko so razpravljali o poteku akcije Bodi viden, je predsednik Franc Kozel pojasnil, da je bil šotor z demonstracijsko napravo VIDKO postavljen pred OŠ Mladika, kjer so ga množično obiskovali učenci in so se lahko sami prepričali, kako je v mraku in poslabšani vidljivosti za pešce pomembno nošenje kresničke ali drugega odsevnega telesa, saj tako dejansko postanejo za voznike motornih vozil vidni in se jim lahko pravočasno izognejo.
Člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pa so se dogovorili tudi o pro-
Kot je povedal predsednik prostovoljnega gasilskega društva Ptuj Martin Vrban-čič, bodo v soboto, 25. oktobra, ob 14. uri pričeli večjo gasilsko vajo Območne gasilske zveze Ptuj ob mešalnici krmil v Dražencih. V reševanju več različnih predpostavk in grozečih nevarnosti bodo sodelovali pripadniki vseh prostovoljnih gasilskih društev, ki so povezana v Območno gasilsko zvezo Ptuj, z vso potrebno gasilsko tehnično opremo.
metnopreventivnem izobraževanju občanov, pri čemer je Janez Strelec iz MO Ptuj pojasnil, da bodo pričeli izobraževanje občanov po posameznih četrtnih skupnostih mestne občine in drugih. Na omenjenih izobraževalnih predavanjih pa bodo občane poučevali tudi o pravilih vožnje v krožiščih, ki jih imamo na ptujskem že več, a vozniki ne upoštevajo vseh pravil dosledno. Opozoriti jih nameravajo tudi na novosti, ki jih prinaša novi zakon o varnosti cestnega prometa ter na varnejše obnašanje v cestnem prometu.
V skrbi za prometno varnost mladine so se dogovorili tudi o izvedbi izobraževalnih učnih delavnic v srednjih šolah, ki bodo potekale pod geslom Tudi mladost naj bo radost v cestnem prometu, ter o izvedbi aktivnosti ob 2. svetovnem dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč, ki bodo letos potekale 17. in 18. novembra po vsej državi.
Razpravljali pa so tudi o opozorilih občanov na nekatere pomanjkljivosti in nepravilnosti v cestnem prometu. Na regionalni cesti v Grajeni pri bifeju Sluga krajani pogrešajo pločnik in prehod za pešce, prehode za pešce pogrešajo tudi ob krožiščih na Dornavski cesti, v Dravski ulici zahtevajo napravo za umiritev prometa -ležečega policaja - in prehod za pešce, ob Osojnikovi cesti je potrebno urediti varnejšo šolsko pot, varneje pa bi bilo potrebno urediti tudi promet na območju ob vrtcu Troben-tica na Rogoznici.
M. Ozmec
V nedeljo, 26. oktobra, prav tako ob 14. uri, pa bodo v sodelovanju s prostovoljnim gasilskim društvom Moškanjci pričeli veliko gasilsko vajo na zelenici pred gasilskim domom v Moškanjcih. V reševanju posledic hujše prometne nesreče bodo poleg članov gasilske enote Ptuj in PGD Moškanjci sodelovali še gasilci iz sosednjih PGD Ormož in Gorišnica, posebna enota prve pomoči Civilne zaščite iz Ptuja ter reševalna postaja Ptuj.
-OM
Kidričevo • Civilna iniciativa postavila nove zahteve
Bo potreben velik protestni shod?
Potem ko je podjetje AP Albin Promotion uresničilo svojo napoved in na deponiji v Lovrencu na Dravskem polju ponovno pričelo predelavo odpadnih gum, ker ima za to še vedno vsa potrebna dovoljenja, so se v nedeljo, 19. oktobra, ponovno sestali na zboru civilne iniciative za sanacijo deponije odpadnih gum ter sprejeli nekaj novih zahtev, ki obvezujejo občino Kidričevo, Agencijo RS za okolje in še koga.
Foto: M. Ozmec
Ob mesecu požarne varnosti
Konec tedna dve veliki gasilski vaji
V okviru aktivnosti ob mesecu požarne varnosti bodo ta konec tedna v Ptuju in Moškanjcih pripravili dve večji gasilski vaji, v katerih bo sodelovalo večje število gasilcev z vso potrebno gasilsko tehnično opremo.
Jože Medved: »Ogorčeni smo, ker kljub dvema požaroma nihče ne jemlje zadeve dovolj resno!«
Ptuj • Festival Mesto žensk
Ptuj • Pričetek novega koncertnega cikla Festine
Tudi v Ptuju Mesto žensk Začeli z Zgodbo o vojaku
Dunja Kukovec (levo), umetniška vodja festivala Mesto žensk, in Stanka Gačnik, kustodinja Pokrajinskega muzeja Ptuj.
Društvo za promocijo žensk v kulturi, ki že 14. leto zapored organizira festival Mesto žensk, je z omenjenim projektom letos prvič gostovalo tudi na Ptuju.
Festival Mesto žensk, ki je vsako leto posvečen določeni temi, je letos potekal pod naslovom Surova simbioza. Letošnji program se je osredotočil na razumevanje kulture skozi naravo, na človeški odnos do živali, naravnega in minljivega, nazadnje pa tudi na tehnološka orodja ali podaljške, ki pričajo o novi naravi.
Mednarodni festival sodobnih umetnosti Mesto žensk, ki je imel prvo leto okrog 20 nastopajočih, z leti dobiva vedno večje razsežnosti. Letos so k sodelovanju privabili preko 65 umetnic, teoretičark in aktivistk iz 30 različnih držav sveta. Značilnost Mesta žensk je, da gre za transdisciplinar-ni festival, ki združuje ženske glasbenice, predavateljice, gledališčnice in ostale umetnice. »Te so v festivalskem tednu navduševale ljubitelje umetnosti, spodbujale aktivno družbeno participacijo, problematizirale minimali-zem v nasprotju s presežkom, pripravile program in delavnice za otroke in mladino,« je pojasnila Dunja Kukovec, umetniška vodja festivala. V času od 9. do 17. oktobra se je tako zvrstilo preko 35 dogodkov, dan po končanem festivalu v prestolnici pa smo si enega izmed nastopov lahko ogledali tudi na Ptuju.
Del programa letošnjega festivala je bil predstavljen v Miheličevi galeriji na Ptuju. Sodelovanje, ki sta ga stkali Stanka Gačnik, kustodinja Pokrajinskega muzeja Ptuj, in Dunja Kukovec, umetniška vodja festivala Mesto žensk, je na Ptuj pripeljalo mehiško vizualno in gledališko umetnico Violeto Luno. Gre za
Foto: DB
Del festivala smo si lahko ogledali na Ptuju, in sicer nastop mehiške umetnice Violete Lune.
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
ODKUPUJEMO OD TOČE POŠKODOVANA VOZILA, ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE!
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
LETNIK CENAu, OPREMA
ZNAMKA
BARVA
BMW SERIJA 7: M IL	2001	11.790,-	KUPLJEN V SLO	KOV. MODRA
CHRYSIfR VOYAGER 2.5 CRD	2003	10.290,-	KLIMA	SIVA
CITROEN C41.G HDI	200E	12.990,-	KLIMA	KOV. ČRNA
CITROEN XANTIA 2.016VISX	«	2.490,-	KLIMA	KOV. T. ZELENA
DODGE NÜR02.8TDAUT.	2007	23.490,-	KLIMA	ČRNA
MERC. COUPE CL 5D0 BENCIN+LPG PUN	2000	19.990,-	AVT.KUMA	K0V.B0RD0RDECJ
OPEL ASTRA KARAVAN 2.0	2001	5.190,-	KLIMA	BELA
RENAULT LAGUNA BREAK 1.9 DCI SLO	2003	7.490,-	AVT.KUMA	BELA
SEAT ALTEA 1.3 Til	200E	14.990,-	AVT.KUMA	SIVA
SKODA FABIA 1.2	2005	6.990,-	KLIMA	KOV. SREBRNA
VW PASSAT um	2001	0.590,-	KLIMA	T. MODRA
VW PASSAT 1.9 TDI RUNE SLO	2005	10.499,-	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT VARIANT 1.9 IUI C0MF.UNE	2000	15.990,-	AVT.KUMA	KOV. SREBRNA
VW POL01.2	2000 PO	UUGUVÜRU!	KARAMBOURAN	ČRNA
www.toyota.si
Od toliko komplimentov bi zardeli tudi vi.

m
mzmrn j
W
M
Toyota Yaris s klimo že za 10.400 evrov.
Velikimali Toyota Yaris lahko zardeva le od pohval. Prvo si zasluži za privlačen videz. Drugo za neverjetno prostorno notranjost. Ne smemo pa pozabiti tudi na izjemno varnost in dovršeno tehnologijo. Preverite komplimente v najbližjem salonu Toyota,
www.ah-furman.si
kjer vas čaka ugodna finančna ponudba - Pol plačate zdaj, pol po vaši izbiri. Brez obresti. Pošlji SMS s ključno besedo TOYOTA na 3131 in zapelji se na testno vožnjo.
TODAY TOMORROW TOYOTA
AH Furman
Rogaška c. 13, Ptuj, tel.: 02 788 54 77
Nov cikel Festin se je pričel s priredbo Stravinskega.
mehiško scensko ustvarjalko z bogatimi igralskimi, režijskimi in pedagoškimi izkušnjami, ki s pomočjo videa in mitskih podob ter biotehničnih pripomočkov prikazuje posledice genskega inženiringa tako na gensko modificirani koruzi kot tudi na sami družbi.
Dženana Becirovic
Nov koncertni cikel Festine, ki je bil prejšnjo sezono na Ptuju izpeljan prvič, se je prejšnji vikend začel s priredbo Zgodbe o vojaku Igorja Stravinskega, ki jo je pripravila dirigentka Živa Ploj Peršuh.
Organizatorja Festine društvo Delavnica in Glasbena šola Karola Pahorja bosta tudi v novi sezoni vsak koncert izpeljala dvakrat, in sicer Festinice popoldan v prostorih Glasbene šole Karola Pahorja in Festine zvečer v slavnostni dvorani ptujskega gradu. Sicer pa ostajajo tudi v drugi sezoni Festine nespremenjene, saj bodo tako kot doslej ponujale en koncert mesečno s poletno štirimesečno pavzo.
Prvi koncert v okviru drugega cikla Festin so izpeljali prejšnji vikend. S projektom, ki je nastal kot plod ideje dirigentke Žive Ploj Peršuh, se je predstavilo sedem odličnih glasbenikov, ki so pričarali zvoke iz Zgodb o vojaku Igorja Stravinskega. Janez Podlesnik, Petar Brčarevic, Jože Kotar, Paolo Calligaris, Franc Kosem, Miha Šuler in Jože Bogolin so pod dirigentsko palico Ploj Peršuhove z glasbo pričarali Zgodbo o vojaku, ki je nastala 1917/1918. Koncert je spremljal tudi nemi film, ki je bil predvajan kot podlaga odlični glasbeni spremljavi. Glasba, ki ji je bilo možno prisluhniti na koncertu, ne predstavlja uglasbitve teksta, temveč le uresničitev določenih situacij, v ospredju pa so ritmično-ple-sni elementi jazza in ljudskega glasbenega izročila.
Dženana Becirovic
SP
TV
YSiS^fe^fH Sfajapraffií lsíl®T3mifti P3@gp®äß@i/
SPORED ODDAJ
PETEK 24.10.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 SIP Lestvica - glasbena oddaja
SOBOTA 25.10.
8.00 Spravilo koruze v Novi vasi 9.00 Oddaje iz preteklosti - Markovci 10.30 Sedmo platno 11.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 12.00 VIDE0 TOP 10 odd. 13.00 SUPER HITI odd. 14.00 SIP lestvica - odd. 17.00 Oddaje iz preteklosti - Markovci 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Oddaja Občine Markovci
NEDELJA 26.10.
8.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 9.00 Oddaja Občine Hajdina 10.00 Oddaje iz preteklosti - Dornava 11.00 Oddaja Občine Videm 13.00 Oddaja Iz Občine Hajdina 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Oddaja Občine Destrnik 18.15 Oddaje iz preteklosti - Dornava
PONEDELJEK 27.10.
8.00 Oddaja Občine Videm 9.15 Oddaje iz preteklosti - Markovci 17.00 PRI GAŠPERJU odd. 18.00 Oddaja Občine Videm 20.00 Oddaja Občine Markovci
Vsem, ki sklenete novo zavarovanje avtomobilske odgovornosti ali kasko zavarovanje osebnega avtomobila v oktobru in novembru, nudimo
brezplačno menjavo gum pri partnerjih AS-a!
In ne spreglejte! Super potovanje V New York za 2 osebi čaka enega izmed zvestih avtomobilskih zavarovancev AS-a. Morda odpotujete ravno vi! Več na 080 11 10, www.adriatic-slovenica.si in vseh prodajnih mestih Adriatica Slovenice.
Adriatic Slovenica PE Maribor
Jadranska c. 30, T: 02 320 81 10
modra Številka (((»08011 10)
www.adriatlc-sloven lea. si
AdriaticSlovenica
Zavarovalna družba d.d. • Članica Skupine KD Group I
Mali oglasi
STORITVE
36 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vi-tomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskar-stvo-bezjak.si.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279 187, Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik.
IZVAJAM strojne omete. I UST, Vinko Kokot, s. p., Dravski dvor, Ul. Paherjevih 4. Miklavž. Tel. 041 726 398.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
POLAGANJE TLAKOVCA - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom. Ploj Janez, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel. 02 755 27 40, GSM 041 612 929.
STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 26 a, Gorišnica, tel. 041 646 292.
FASADE iz stiropora, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98, tel. 041 226 204.
KNAUF (stene in stropi), PARKE-TARSTVO in KERAMIČARSTVO Branko Černesl, s. p., KPK, Mu-retinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
KAM NA PTUJU na kvalitetno masažo? V Studio za zdravje in dobro počutje MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 74 5 01 43, www.Milumed.si.
VSE IZ INOXA: cevi, pločevina, palice, vrvi, vijaki, dimniki, okovje, ograje po načrtu, dobite v trgovini Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, 02 780 99 26.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezan les, možna dostava. Informacije 03 752 12 01, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, www.tinles.si, TIN LES, d. o. o., Stranice.
DOM-STANOVANJE
PRODAM enosobno stanovanje na Ptuju, 40 m2, Rimska ploščad. Inf. na tel. 041 345 660.
PRODAMO dve stanovanji na Ptuju, Gregorčičev drevored. Enosobno, 37 m2, 49.000 EUR; 1,5-sobno, 45 m2, 57.000 EUR. Prenovljeno 2008, prosto bremen, vpisana etažna lastnina. Stanovanje so prazna in takoj vseljiva. Lastna nepremičnina, brez provizije. Več informacij: BH VARPREM, d. o. o., www. davki-finace.com/nepremicnine ali 031 602 396.
V CENTRU PTUJA prodamo 3-sobno stanovanje, v 1. N, velikost 70 m2, gradnja 1980, cena 79.900 EUR, v centru Ptuja prodamo 2-sobno stanovanje, v 4. N, velikost 63 m2, gradnja 1978, cena 72.000 EUR, prodamo zemljišče v Ptuju, lokacija Selska cesta, velikost 3544 m2, od tega stavbno 2/3, cena 70.000 EUR, prodamo stavbno zemljišče v Ptuju, velikost 876 m2, možna gradnja stanovanjsko-poslovne-ga objekta, cena 75.000 EUR, prodamo stavbno zemljišče v bližini Murske Sobote, velikost 774 m2, cena 21.000 EUR, v Miklavžu pri Ormožu prodamo poslovno-stanovanjsko stavbo, velikost delavnice 183 m2, stanovanja 168 m2, garaže 45 m2, parcela 12 arov, cena 88.000 EUR ali po dogovoru. Informacije vsak delavnik od 8. do 15. ure, IUSING, d. o. o., Trstenjakova 5, Ptuj,tel. 02 749 21 11, www.iusing.si.
KMETIJSTVO
PRODAJAMO jabolka za ozimnico sorte jonagold, zlati delišes, idared. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale. tel. 769 26 91, možna dostava.
V NAJEM vzamem ali kupim kmetijo ali njive. Tel. 041 561 893.
PRODAM mlade kozličke. Informacije na telefon 719 75 82.
PRODAM strešno opeko zareznik, 1000 kosov. Telefon 031 853 408.
KUPIM traktor in kiper prikolico za manjšo kmetijo. Tel. 041 358 960.
KUPIM traktor IMT, Ursus, Zetor in vso kmetijsko mehanizacijo. Tel. 041 679 937.
ODKUPUJEMO suhe bučnice. Tel. 740 82 22.
KUPIM dva bikca simentalca, stara od 10 do 14 dni. Tel. 041 875 779.
PRODAM telico simentalko v devetem mesecu brejosti. Tel. 781 01 71.
PRODAM odojke. Tel. 755 31 21.
DELO
ZAPOSLIMO kuharja v hotelu Botra v Gorišnici. Telefon 041 389 807. Botra, d. o. o., Gorišnica 28, Gorišnica.
NEPREMICNINE
PRODAM gradbeno parcelo na Ptuju v izmeri 1040 m2. Tel. 051 412 042.
PRODAM vikend z vinogradom in sadovnjakom v Repiščah 10 c. Informacije na tel. 041 534 415.
IŠČEMO ključavničarje, oblikovalce kovin in varilce za eno-izmensko delo, 40 ur tedensko, v proizvodnji. Zaposlitev za določen čas, Tasovac Petar, s. p., Župančičeva ul. 4, Ptuj. Kličite na 041 394 281.
RAZNO
NESNICE, rjave, stare 13 tednov, prodam, 3 EUR, dostava na dom. Marčič, Starošince 39, telefon 792 35 71.
PRODAM kobilo, posavko, 120 kolov za gorico ter gumivoz za enega konja. Telefon 769 54 11.
KUPIMO bikce simentalce, težke 150 kg, in dvovrstni sadilnik krompirja. Telefon 041 263 537.
NESNICE, rjave, grahaste, pred ne-snostjo. Vzreja nesnic, Tibaut, Babin-ci 49, Ljutomer, tel. 02 582 14 01.
V NAJEM vzamem njive. Tel. 041 315 392.
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po n. 0038549 372-605
KREDITI D010 LET
za vse zaposlene, tudi za določen čas, in upokojence, do 50 % obremenitve, stare obveznosti niso ovira. Krediti na osnovi vozila in leasingi. Možnost odplačila na položnice.
Pridemo tudi na dom. NUMERO UNO Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor, tel.: 02/252-48-26, 041 750-560.
Prireditvenik
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh
vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o„ Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
QIMililiMjiMiWIIf:
C 02/22 80110
Razlagova 24, Maribor
I
or I
PRODAM 150 m2 strešne kritine eternit po zelo ugodni ceni. Tel. 041 891 242.
PRODAM ladijski pod debelin 12, 16 in 20 mm, bruna ter ostali gradbeni les, možna dostava. Tel. 041 331 831.
KUPIM starine: pohištvo, slike, boge-ce, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
UGODNO prodamo les za ostrešje, deske, opaže, letve ter bruno z dostavo. Tel. 041 642 055.
UGODNO PRODAM dva kavča in omaro za obleke. Tel. 040 369 593 ali 75 65 11.
PRODAM novo oljno peč za centralno po ugodni ceni in voz za prevoz živine. Tel. 793 58 91.
PRODAM zadnji odbijač za clio 2, cirkular in dva nova jogija Termostar, 90 x 200. Tel. 041 485 754.
LEPO ohranjen nerjaveč štedilnik 60 x 50 (Fekonja) in nova polkna 100 x 120 prodamo za pol cene novih. Tel. 041 245 054.
UGODNO prodam dobro ohranjeno ostrešje, kovinska vrata, betonska kletna okna ter železne hlevske pregrade. Tel. 755 65 11 ali 040 369 593.
ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU NOTRANJA SLIKOPLESKARSKA DELA MONTAŽA KNAUF, ARMSTRONG
Miran Puc s.p. Zagorje 20 2258 Sveti Tomaž
GSM 041 332 616 milena.munda@siol.net
KREDITI
-	za vse zaposlene in upokojence
-	tudi za prihodke nižje od 400 EUR -obremenitev prihodka tudi do 50 %
- poplačila manj ugodnih starih kreditov
-	brezplačno finančno svetovanje
SVETOVANJE na 051 804 324
WOVATWA Utwu Priprti* ■ p Pftto* lflca £b» 23» PTUJ

ASFALTIRANJE
WILLIAMS d.o.o. GSM.: 051 626 075, 041 345 711
E - mail: asfalti@williams.si www.wllllams.sl
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Tomaž Kralj, dr.dent.med V Cirkovcih
RADIOPTUJ
89,8 e 98,2 °I04t3
Petek, 24. oktober
12.00
Središče ob Dravi, na Trgu talcev pri spomeniku padlim v NOV, kome-moracija ob dnevu spomina na mrtve
Ptuj, Salon umetnosti, Prešernova ul. 1, na ogled je razstava Bogomir-ja Lugariča z naslovom Fotografija je slika, na ogled bodo avtorjeve fotografije in plastike
Grajena, telovadnica osnovne šole, Poklon Trubarju, osrednja proslava ob 500. obletnici Trubarjevega rojstva in v počastitev dneva reformacije
Ormož, dom kulture, proslava ob dnevu reformacije Ptuj, prostori Glasbene šole Karola Pahorja, Večer za ljubitelje petja, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti letos prvič združuje državni reviji izbranih oktetov in nonetov ter ostalih malih pevskih skupin v Revijo izbranih malih pevskih skupin Slovenije 2008 Spuhlja, v večnamenski dvorani, potopisno predavanje, prof. Vili Podgoršek bo predstavil Mehiko
Ptuj, Refektorij minoritskega samostana sv. Petra in Pavla, Viktorinov večer, Tranzicijsko pravičnost bo predstavil gost večera zgodovinar Jože Dežman
Ptuj, Mestno gledališče, koncert skupine Kvinton, za izven Ptuj, v hotelu Mitra, otvoritev 7. festivala Vino ni voda, nastop ljudske skupine Stari prijatelji iz Kicarja, pozdrav vinske kraljice, predstavitev Ptujske vinske kleti Ptuj, CID, koncert meseca »Ejq« Ptuj, CID, do konca meseca novembra je na ogled razstava Punk in novi val v Sloveniji
Ptuj, CID, vpis v neformalno učenje bas kitare, tečaj igranja na afriške djembe,
literarna skupina, novinarska skupina, elektro delavnica Ptuj, CID, tečaj znakovnega jezika gluhih
Ptuj, CID, likovne cidarije, potekale bodo v vsebinsko zaključenih sklopih,
slikarska delavnica, praznične delavnice v decembru, risanje po opazovanju, grafika, oblikovanje z glino, dekorativne tehnike Ormož, Mladinski center, potopisno predavanje Afrika, predaval bo mag. Uroš Žajdela
18.00
18.00
18.00 19.00
19.00
19.30
19.30 20.00
20.00
Sobota, 25. oktober
9.00 Hajdina, telovadnica osnovne šole, Občinsko prvenstvo v namiznem
tenisu - posamezno, prireditev je ob 10. prazniku občine Hajdina 9.00 Hajdina, strelski poligon na Zgornji Hajdini, občinsko prvenstvo v streljanju na glinaste golobe, prireditev ob 10. prazniku občine Hajdina 10.30 Hajdina, gasilski dom, 12. srečanje gasilskih veteranov območne gasilske zveze Ptuj
17.00 Trnovska vas, v šotoru na športnem igrišču, osrednja prireditev ob 10.
občinskem prazniku Občine Trnovska vas 18.00 Ormož, Zelena dvorana glasbene šole, koncert učencev Glasbene šole Ormož
20.00 Ptuj, Park hotel, predstavitev kleti Verus, v okviru 7. festivala Vino ni voda
Nedelja, 26. oktober
18.00 Ptuj, hotel Mitra, predstavitev vinarstva Cvitenič, v okviru 7. festivala Vino ni voda
19.00 Maribor, Narodni dom, predpremiera predstave Hrup za odrom, za izven
Ponedeljek, 27. oktober
9.00 do 10.00 Ormož, avla osnovne šole, Jesenske počitniške delavnice za otroke, ves teden
10.00 do 12.00 Ptuj, CID, ustvarjalne delavnice v času počitnic, Ježek iz papirja
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Glasbena oddaja 50 zvezdic za otroke, nastopajoče glasbene skupine: duo Platin, B.B.T., Šank rock, 4 Asa, New swing quartet, Game over, Irena Vrčkovnik. Vabljeni pred male ekrane.
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Osebne finance, Kronika leta,...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_________Se®_________
NAROČILNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta: _
Davčna številka: Telefon:
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj d.oo. i Raičeva 6
2250 Ptuj	'
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
v
Štajerski
TEDNIK
in
HIŠA DARIL
• • •
nagrajujeta obstoječe naročnike Štajerskega tednika
Bon v vrednosti 20 € v hiSa^daril prejmeta:
Tončka Strnat, Hajdoše 43/a, 2288 Hajdina
Janez Kukovec, Bukovci 100/a, 2281 Markovci
Bona ni mogoče zamenjati za gotovino. Vrednost nakupa ne sme biti manjša od vrednosti bona. Izdajatelj bona je podjetje Panap, d.o.o., Rogozniška 33, Ptuj. Izžrebana naročnika Štajerskega tednika bosta bon za nakup prejela po pošti.
Občina Markovci Markovci 43 2281 Markovci
PRODAJA
-	parcele v obrtni coni Novi jork - III. faza - in
-	domačijo v Borovcih (stavbna zemljišča z objekti).
Javna razpisa s prodajnimi pogoji sta objavljena na spletni strani občine Markovci www.markovci.si.
Javni razpis je objavljen tudi v Uradnem listu, dne 24. oktobra 2008.
PE PTUJ, Zabovci 85, 2281 Markovci, tel.: 02/788 88 12
OGREVANJE, VODOVOD, PLIN
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ROLETE, SENČILA
ABA
Iptu jI
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. âtuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
vo:
Znamka Letnik		Cenf)	Oprema	Barva
PEUGEOT 607 2,2 1 6V	2001	6.900,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
RENAULT TWING01,2 WIND	1997	1.700,00	STR. OKNO	RDEČA
CHEVROLETAVE01,416V	2006	6.890,00	PRVI LAST.	KOV. SV. MODRA
PEUGEOT 2061,11	2002	4.570,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
SEAT LEON 1,416V STELLA	2000	4.740,00	SERV. KNJIGA	RDEČA
ROVER 214 SI	1999	2.990,00	KLIMA	ZELENA
PEUGEOT 307 2,0 HDI SW MAGNET	2005	9.990,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
BMW 3181 LIMUZINA	2001	10.890,00	SERV. KNJIGA	KOV. SV. MODRA
RENAULT TWING01,2	2003	5.300,00	PRVA REG. 2004	KOV. M0DR0SIVA
RENAULT ESPACE 2,2 DCI PRIVILEGE	2005	12.790,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
TOYOTA SEDAN COROLLA 1,4 VVT-I TERRA	2002	7.950,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
ŠKODA OCTAVIA 1,9 TDI ELEG.	2002	7.120,00	PRVA REG. 2003	BELA
CITROEN C8 2,2 HDI SX	2005	12.350,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
TOYOTA RAV 4 2,0 D-4D	2002	12.950,00	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
TOYOTA COROLLA 1,6 WTI	2003	9.290,00	PRVA REG. 2004	KOV. SREBRNA
AUDI KARAVAN A4 2,5 TDI AVT. T1PTR0NIC	1999	7.120,00	SERV. KNJIGA	KOV. T. MODRA
PEUGEOT 1061,01	2000	3.140,00	AIRBAG	KOV. SREBRNA
RENAULT VEL SATIS 2,2 DCI EXR	2003	10.900,00	SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
PEUGEOT PARTNER 1,616V	2003	7.490,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT SCENIC 1,9 DCI EXPRE.	2001	5.650,00	KLIMA	KOV. SIVA
OPEL LIMUZINA ASTRA 1,416V CLUB	2000	2.900,00	SERV. KNJIGA	KOV. B. RDEČA
FORD ESCORT 1,616V	1998	1.790,00	KLIMA	BELA
SEAT TOLED01,6 LIMUZINA	1999	4.900,00	PRVA REG. 2000	KOV. MODRA
OPEL STRA 1,7 TD CLUB, 4V	1999	3.420,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
Na zalogi tudi vozila poškodovana od toče po ugodnih cenah
www.radio-tednik.si
ODKUP, PRODAJA. MENJAVE VOZIL PREPISI, KREDITNA POLOŽNICE, LEASING
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@email.si
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA« OPR.		BARVA
AUDI n 1.8 COUPE	2002	15	AVT. KLIMA	BELA
BMW525DUMUZINA	2001	11	XSEN0N	T. MODRA
DAEWOO CHAIRMAN E32 A	1999	3	AVT. KLIMA	ČRNA
FIAT D0BL01.9 JTDMULTIYET	2006	9	KUMA	BELA
FORD M0NDE0 2.0 TDCI UMUZ.	2004	8	AVT. KLIMA	KOV. MODRA
MERC. SLK 200 COUPE CABRI0L.	1998	9	KUMA	ČRNA
OPEL ZAFIRA 1.9 CDI	2005	13	KUMA	KOV. MODRA
RESPACE 2.2 DCI	2005	13	AVT. KLIMA	KOV. ZLATA
R LAGUNA 1.9 DCI LUXE PRML.	2006	11	AVT. KLIMA	KOV.ČRNA
R MEGANE 1.5 DO	2005	8	AVT. KLIMA	MODRA
SEAT ALHAMBRA 1.9 TDI	1998	5	AVT. KLIMA	BELA
S EAT TOLED01.9 TDI	2005	11	KUMA	KOV. ČRNA
VW GOLF 1.9 TDI PLUS	2005	13	KUMA	KOV.ČRNA
VW PASSAT 1.9 TDI KAFtAVAN	2005	12	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
VW POL01.9 SDI KARAVAN	2001	4	KUMA	SREBRNA
Na zalogi preko 40 vozil.
prodaja vozil prodaja avtoplaščev rent a car uvoz vozil
SEL MONT d.o.o., Sp. Hajdina 26,2250 Ptuj : 788 55 70, GSM: 040141 262
TIP VOZILA	LETNIK	CENAeur	BARVA
AUDI A31,9 TDI	2092	7.999,99	KOV.ČRNA
BMWX330D	2994	24.999,99	KOV.SIVA
AUDI CABRIOLET 1.8 T QUATTRO	2994	21.499,99	KOV. T. MODRA
MERCEDES RAZ. A160 CDI	2996	13.999,99	KOV.ČRNA
CHRYSLER GRAND VGYAGER 2.5 CRD	2993	13.499,99	KOV. MODRA
VW TOURAN 2,0 TDI DSG	2994	19.999,99	ČRNA
SEAT ALHAMBRA 1,9 TDI REFERENCE	2995	14.499,99	KOV.SRERRNA
SKODA OCTAVIA COMB11.9 TDI	2993	7.499,99	MODRA
VW PASSAT VARIANT 1,9 TDI EDITION	2995	19.999,99	KOV. T. MODRA
VW SHARAN 1,9 TDI	1998	5.999,99	BELA
BMW 525 D	2995	21.999,99	SIV0SRERRNA
MERCEDES RAZ. E 220 CDI	1996	4.999,99	KOV. SREBRNA
CITROEN DERLINGO FURGON 2.9 HDI	2993	4.399,99	DELA
PODARIMO VINJET0! UGODNO ZIMSKE GUME! LEASING, KREDIT BREZ POLOGA!!!
petovfefavto
Petovia avto avtohiša d.o.o., Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj, Tel: 02 749 35 47; www.petovia-avto.si
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
MODEL LETNIK		CENA KM		BARVA
CITROEN C51.6 HDI ELEGANCE	2004		103.397	GRAFIT
CITROEN PICASS01.6 HDI EXCLUSIVE	2006		13G.574	GRAFIT
FIAT STIL01.9 JTD KARAV.DYNAMIQUE	2004		130.928	SRE8RNA
FORD M0NDE0 2.0 TDCI TREND	2006		158.459	SREDRNA
PEUGEOT 206 SW 1.4 HDI SX	2004		140.306	B0RD0RD.
RECLI01.5 DCI ALTTH.CDNF.	2005		154.401	MODRA
RE GRAND SCENIC 1.5 DCI/105 EXPRESS.	2006		110.967	KOV. MODRA
RE MEGANE 1.G16VDYN. PLUS (2 VOZILI)	2007		15.000-20.000	SREDRNA
RE MEGANE 1.9 DCI PRIVILEGE LUX	2005		115.044	ČRNA
RE MEGANE GRAND 1.5 DCI/10D AUT.PACK	2006		148.511	GRAFIT
RE SCENIC 1.9 DCI INITIALE-VEUKI SERV.	2004		122.355	B0RD0RD.
VOLVO V50 2.0 D KARAVAN MOMENTUM	2005		169.088	SREBRNA
VW GOLF V 1.9 TDI/105 CONFORT.UNE	2006		85.932	ČRNA
VWJEnA1.9TDIC0NF.UNE.	2006		109.201	ČRNA
GARANCIJA NA VSA VOZILA 3 MESECE!!!
Okrožno sodišče na Ptuju na podlagi sklepa z dne 15. 10. 2008, opr. št. st 1518/2008, v stečajnem postopku nad dolžnikom REVOLUCIJA, prodaja na veliko in drobno, d. o. o. - v stečaju, Osluševci 6, 2273 Podgorci
objavlja
PRODAJO Z ZBIRANJEM PONUDB
Predmet prodaje je:
• zaloga pisarniškega materiala, ki jo sestavlja okoli 250 vrst različnih artiklov po inventurnem zapisniku z dne 3. 6. 2008 po
najnižji prodajni ceni 1.500,00 EUR.
Interesenti morajo ponudbe poslati v 10 dneh po objavi razpisa na Okrožno sodišče na Ptuju z oznako »Ne odpiraj - javni razpis za Revolucija, d. o. o. - v stečaju«. Ponudniki morajo v tem roku plačati varščino v višini 10 % od najnižje prodajne cene na račun stečajnega dolžnika, odprt pri NKBM, d. d., Ptuj, št. 04202-0001473561. Potrjen izvod naloga priložijo ponudbi. Varščina bo uspešnemu ponudniku vračunana v kupnino, ostalim pa brez obresti vrnjena v petih dneh po odpiranju ponudb.
Ponudniki bodo o izidu razpisa obveščeni v petih dneh po končanem zbiranju ponudb. Izbrani ponudnik mora kupoprodajno pogodbo skleniti v treh dneh po prejemu obvestila o izboru, kupnino pa plačati v 15 dneh po podpisu pogodbe, sicer se šteje, da je od nakupa odstopil in ni upravičen do vračila varščine. Premoženje se prodaja po načelu videno-kupljeno. Prevzem in prenos lastninske pravice bo mogoč takoj po plačilu celotne kupnine. Davek in druge stroške prenosa lastništva plača kupec. Objavljene cene ne vsebujejo nobenih davkov in prispevkov, ki bremenijo kupca.
Podrobnejše informacije in seznam zaloge je na voljo na tel. št. 041 603 946.
UREDIMO UGODNO FINANCIRANJE NA POLOŽNICE DO 7 LET, BREZ POLOGA IN KASK0 ZAVAROVANJA
ZA AVTO, KATEREGA KUPITE PRI NAS VAM LAHKO PODARIMO NA KASKO IN OSNOVNO ZAVAROVANJE 50% POPUSTA ZA DOBO FINANCIRANJA www.evroavto.si
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
Letnik Cena Oprema Barva
Znamka
AUDI A41.9 TDI LIMUZINA AUDIA41.9TDI KARAVAN CmtOENC31.1
CITROEN XSARA FICASSO 2.0 HDI MERCEDES C 200 CDI LIMUZINA OPEL VECTRA 1.9 CDTI KARAVAN PEUGEOT 3071.6 HDLKAEAVAN PEUGEOT 307SW 1.6 KARAVAN RENAULT SCENIC 1.5 DCI RENAULT SCENIC 1.9 DCI RENAULT LAGUNA 1,6 LIMUZINA ŠKODA OCTAVIA 1.9 TDI VW GOLF 1.9 IDI VWTOURAN2.0TDI VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN RENAULT TRAFIC 1.9 DCI VW PASSAT 1,9 TDI KARAVAN T0Y0TA AVENSIS WAG0N 2.0 D CITROEN C31.4HDI PEUGEOT 3071.6 HDI BMW 525 D KARAVAN, AUDI A3 2.0 TDI BMW320D LIMUZINA CITROEN C8 2.2 HDI VW GOLF 1.9 TDI VWT0URAN1. AUDI Ai 3.0 OPEL ZAFIRA 1.9 TDCI AUDI A31.9 TDI VWP0L0L2
1999 5.990 2003 11.890
2003 2001
6.250 6.690
2001	12.490
2005	12.890
2006	10.990
2002	7.490
2006 2004 2001 1998 2002
9.990 9.490 4.100 4.750 7.590
AVT. KLIMA, 5 VRAT AVT. KLIMA EIMA ^ AVT. KLIMA, AVT. KLIMA EIMA,VSA OPREMA AVT. KLIMA AVT.KHMA AVT. KLIMA AVT. KLIMA AVT. KLIMA EIMA AVT. KLIMA
RDEČA ČRNA
KOV. SREBRNA
ČRNA ČRNA KOV. ČRNA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. ZELENA KOV. SREBRNA
2004 13.990 2001 7.990
AVT.KLIMAHIGHLINE K0V.ČRNA AVT. KLIMA
) ▲ 2006 m
L ^2005
MODRA BELA
KOV. MODRA

KOV. ZELENA BELA
12.2 HDI »TDI N 1.9 IDI Tni nTTATnn
2006 16.900 EIMA, 9 SEDEŽEV
2001	6.200 KLIMA 13.900 EIMA,VSA OPRIMA 6.250 EIMA 8.490 EIMA
25.000 VSA OPREMA, AVTOMATKKOV. ČRNA
2004	12.900 AVT.KLIMA	K0V.ČRNA
2005	18.900 AVT.KLIMA	KOV.ČRNA 2004 10.990 AVT. KLIMA ,7 SEDEŽEV	KOV. SREBRNA 2000 7.490 EIMA 5 VRAT	SREBRNA 2004 13.900 KLIMA	KOV.ČRNA 2004 21.900 EIMA,AVTOMATIC	KOV.SIVA
2006	13.900 AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA 2000 7.490 EIMA	MODRA
2002	6.490 EIMA, 5 VRAT
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL S TAKOJŠNJIM PLAČILOM MOŽNOST MENJAVE VOZIL RABLJENO ZA RABLJENO PREVENTIVNI PREGLEDI VOZIL ■ PRED NAKUPOM ZAVAROVANJA VOZIL (50% POPUST)
VOZILA PRODAJAMO Z GARANCIJO!
NA ZALOGI PREKO 30 VOZIL!
SLOVENSKA VOJSKA V službi domovine.
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OBRAMBO
Želite postati poklicni vojak ali pripadnik rezervne sestave Slovenske vojske?
Želite prostovoljno služiti vojaški rok v vojašnicah v Novem mestu ali Bohinjski Beli od 17. novembra 2008 do 6. marca 2009? Ste dijak ali študent in vas zanima poklicno delo v Slovenski vojski ali pogodbeno opravljanje vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske? Vabimo vas, da postanete štipendist
Ministrstva za obrambo.
Informacije dobite v Izpostavi za obrambo Ptuj, pisarnah v Lenartu in Ormožu, ter brezplačni telefonski številki: 080 13 22.
GOTOVINSKI IN HIP0TEKARNI
nnn
UPOŠTEVAMO VSE VASE PRIHODKE, POPLAČAMO BLOKADE, IZVRŠBE, DRAŽBE,
RUBEŽE, BANČNE, ZAVAROVALNIŠKE, DAVČNE, STEČAJNE IN DRUGE OBVEZNOSTI.
Telefon: 02 461 24 58 GSM: 031 801 282,051 624 950
E-maii: baten@t-2.net. BATEN d.o.o, Zagrebška 20, Maribor
Opravičilo
Kolektiv Internega oddelka SB Ptuj se opravičuje svojcem in prijateljem pokojne Marije Srdinšek, rojene 16. 2. 1932, stanujoče na Janškem Vrhu 5, Ptujska Gora, za napačno sporočen datum smrti, saj je pokojna umrla 6. 10. 2008 ob 6.05, ne pa dan prej, kot je bilo sprva napačno javljeno.
Predstojnik internega oddelka: Doc. dr. Mitja Letonja, dr. med., spec. int.
Kje so dnevi, ko skupaj smo sedeli? Kje sta dobrota in ljubezen vajina, ki sta nam ju dajala?
SPOMIN
<2
Ivan Goričan	Stanko Horvat
1924 t 18. 6. 2005	1963 t 23. 10. 2006
minilo 3 leta	mineva 2 leti
KICAR 140 A
Hvala vsem, ki se ju spominjate in jima poklonite lepo misel ter prižgete svečko.
Vajini najdražji
Čeprav v grobu spita, v naših srcih še živita.
SPOMIN Franc
12. 11. 2005 - 12. 11. 2008
Terezija
16. 10. 2006 - 16. 10. 2008
Kramberger
IZ GRAJENE
Spominska maša bo v petek, 31. oktobra, ob 8. uri v cerkvi sv. Jurija na Ptuju.
Hčerka Silva in sin Branko z družinama
Prazen dom in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas, zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš.
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi drage mame, tašče, babice, tete in svakinje
Ljudmile Kmetec
IZ VIDMA PRI PTUJU 73
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni prerani zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrazili iskreno sožalje ali nam kakorkoli stali ob strani. Hvala gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem Feguš za odpete žalostinke, govorniku g. Kozelu za ganljive besede slovesa, godbeniku za odigrano Tišino, pogrebnemu podjetju Mir in cvetličarni Orhideja.
Še enkrat hvala vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu.
Z neizmerno bolečino v srcih: njeni najdražji
Kje so zlati časi, ko srečni skupaj smo bili? Ko vas smo imeli, a zdaj vas od nikoder ni. Zaman čakamo, ne moremo dojeti, a spomini nam dajejo moč, da brez vas učimo se živeti.
SPOMIN Petrovičevim
IZ PODVINCEV 126
Ivan - Janko
mineva 10 let (1998)
Hvala vsem, ki se jih spominjate, prižigate svečke in jim poklonite lepo misel.
mati Marija
mineva 4 leta (2004)
oče Janez
mineva 26 let (1982) Sin in vnuk Dani z družino
SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Trajanom! 1, Ptuj {ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
_možnost obročnega odplačila_
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta
Janeza Misloviča
IZ DORNAVE 84
se zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej, ki ste našemu očetu podarili zadnje
slovo. Hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem sv. Doroteje, vsem gasilcem za vso izkazano čast, hvala pogrebnemu zavodu Mir.
Vsem in vsakemu še enkrat lepa hvala.
Vsi domači in sorodniki
Ni večje bolečine, kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine.
V SPOMIN
Danes mineva leto, odkar te pogrešamo, dragi
Milko Panikvar
Tvoji: Igi, Lara, Saša in Marija
Že leto dni v grobu spiš, v mislih naših še živiš, spomin na tebe večno bo živel, nikoli ti zares od nas ne boš odšel, dokler bomo mi, boš z nami tudi ti. Le lučka vedno ti gori in rožica ti grob krasi, a če bi te solza obudila, ne bi tebe, dragi mož in ata, črna zemlja krila.
SPOMIN
27. oktobra mineva žalostno leto, odkar nas je mnogo prerano zapustil naš dragi mož, oče, dedek in tast
Anton Kmetec
IZ PODVINCEV 106 A
nazadnje stanujoč v Nemčiji
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu v tujini ter z lepo mislijo in svečko počastite spomin nanj.
Žalujoči: žena Marija, sinova Toni z družino in Boris

Prazen dom je in dvorišče, naše oko vaju zaman išče, ni več smehljaja, le trud in delo vajinih pridnih rok ostaja.
V SPOMIN
25. 10. 1988
Franc
Zelo vaju pogrešamo!
Petrovič
IZ GRUŠKOVCA 119
25. 6. 2008
Barbara
Vajini najdražji
Nasmeh in tvoja dobra volja vsakega osrečiti sta znala. Nič več besed, ne stiska rok -ostal je le spomin na trpek jok Le naša srca vedo, kako boli, ko več med nami tebe ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega ljubega sina, brata, vnuka in strica
Dušana Kokola
dijaka Srednje strojne šole Ptuj
IZ BODKOVCEV 31
1989 t 2008
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sošolcem in vsem znancem za darovano cvetje, sveče, sv. maše, izraženo ustno in pisno sožalje ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti.
Za globoko sočutje in pomoč izrekamo iskreno zahvalo nekdanjim sošolcem in učiteljem OŠ Jur-šicni, dijakom in profesorjem Strojne šole Ptuj, zastavonošem in cerkvenim pevcem, Kmetijski zadrugi Ptuj, govornikoma za poslovilne besede, gospodu župniku za opravljen obred in pogrebnemu podjetju Mir.
Žalujoči: mama, atek, mati in brat Boris z družino
Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo za vedno ostal.
SPOMIN
Danes, 24. oktobra 2008, mineva 2 leti, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi
Anton Serdinšek
IZ APAČ 186
Hvala vsem, ki pot vas vodi tja, kjer njegov dom rože zdaj krasijo in svečke mu v spomin gorijo.
Tvoji najdražji
Starošince • Zahvalili so se polju
Podelili nagrade za najlepše urejeno okolje
Turistično društvo občine Kidričevo je v sodelovanju s krajani in gasilci iz Starošinc, društvom podeželskih žena in deklet občine Kidričevo ter člani prosvetnega društva in OŠ Cirkovce tudi letos pripravilo zanimivo in ogleda vredno prireditev.
Kljub deževnemu in razmeroma hladnemu vremenu je bilo v nedeljo, 14. septembra, v Starošincah luštno in veselo, saj se je letošnja prireditev Zahvala jeseni dogajala pod občinskim prireditvenim šotorom. Druženje so pričeli že okoli poldneva, ko so odprli zanimivo razstavo jedi iz »buoba« (krompirja) pod naslovom »Za likof«, ki so jo skrbno pripravile članice Društva podeželskih deklet in žena občine Kidričevo. Razstavili so jedi, ki so jih domačini običajno jedli po končanih težkih delih na polju.
Otroci iz vrtca Kidričevo in Cirkovce ter učenci cirkovške šole so skupaj z vzgojiteljicami pripravili otroške delavnice, na katerih so iz jesenskih plodov ustvarjali različne izdelke na temo jesen. Medtem ko so se ekipe pričele pripravljati na tekmovanje v kuhanju »bobove-ga golaža« so krajani pridno prinašali svoje naj pridelke, od buč in krompirja do ogromnega »runkla« oziroma krmne pese. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi zanimive stojnice s svežimi in posušenimi zdravilnimi zelišči, pa razstavo gob iz širše okolice ter »umetnine« iz izrezljanih buč.
Prizadevni organizatorji so pripravili tudi zanimiv prikaz nekdaj tako prijetnih opravil, kot so »kožuhaje koruze«, »luše-je fižole« ter »prebiraje buoba«.
Med prireditvijo je zbrane nagovoril župan občine Kidričevo Jože Murko,v začetku popoldneva pa je za vse udeležence sveto mašo daroval še cirkovški župnik Janko Strašek. Celotno prireditev so s pesmijo popestrile Ljudske pevke Žanjice iz Cirkovc in ljudske pevke Trsten-ke iz Podlehnika, s plesom pa so se jim pridružili še člani Fol-
Foto: Saša Peršoh
Udeležence prireditve v Starošincah je nagovoril župan občine Kidričevo Jože Murko, levo od njega je organizatorica Zdravka Ker-mat, tajnica turističnega društva Kidričevo.
Foto: Saša Peršoh
Najmlajši iz otroškega vrtca in osnovne šole so v otroških delavnicah iz plodov jeseni izdelovali najrazličnejše izdelke.
klorne skupine Vinka Koržeta iz Cirkovc, gostujoča folklorna skupina Julijana iz Hrušice pri Jesenicah ter folklorna skupina Breza s Pragerskega.
Na prireditvi v Starošincah je turistično društvo občine Kidričevo podelilo tudi nagrade za najbolj urejene hiše in poslovne objekte v občini Kidričevo.
Komisija, ki jo je vodila Zdravka Kermat, v njej pa sta sodelovali še Marija Brumen in Tina Emeršič, je pri ocenjevanju upoštevala predvsem urejenost, celostno podobo, balkonsko cvetje, barvno usklajenost ter urejenost ograje, žive meje ali pestrost rastlin.
Priznanje za lepo urejeno hišo so tako prejeli Marko Perger iz Njiverc, Simona Debeljak iz Kungote pri Ptuju, Dragica Vavken iz Strnišča, Jožica Petek iz Župečje vasi, Marija Tekalec iz Pleterij, Mira Pernat-Bračko iz Mihovc, Milena Dolenc iz Dragonje vasi, Majda in Franc Gojkošek iz Šikol, Štefka Iljevec iz Lovrenca, Zora Kores iz Spodnjih Jablan, Ivanka Novak iz
W-< J-E
Zgornjih Jablan, Majda Kancler iz Spodnjega Gaja ter Zlatka Ko-lenda iz Stražgonjce.
Priznanje za naj urejeno kmetijo so letos prejele Mojca Hajšek iz Cirkovc, Irena Unuk iz Pongerc in Marija Vodušek iz Starošinc. Priznanje za najlepše urejeni balkon pa so izročili Milki Zajc iz Tovarniške ceste v Kidričevem.
V tekmovanju v kuhanju »bo-bovega golaža z mesom« je letos sodelovalo pet ekip, po oceni stroge gurmanske komisije pa je
bil najbolj okusen tisti, ki so ga skuhali v ekipi Gremo v akcijo iz Starošinc. Z njihovo oceno so se zagotovo strinjali tudi številni nastopajoči in obiskovalci, ki so jih s tem golažem pogostili.
V tekmovanju za naj bob je zmagal Stanko Šterbak iz Lovrenca, ki mu je uspelo pridelati krompir, težak kar 1 kilogram. Za naj fižol so priznanje izročili Jožetu Kranjcu iz Starošinc, ki je pridelal fižol dolg 3,2 m; priznanje za naj paradižnik je prejel Slavko Mir iz Brebrovni-ka, ki mu je na vrtu zrasel 44 de-
kagramski paradižnik, priznanje za naj runkl je prejel Tone Bauman iz Dragonje vasi za 7 kg težko krmno peso, priznanje za naj jabolko so izročili predstavniku Sadjarstva Krepfl iz Rač za 55,8 dag težko jabolko, medtem ko je priznanje za naj bučo prejela Zdravka Kermat, ki je pridelala 24,5 kg težko bučo. Po končani slovesnosti, ki jo je sproščeno vodila domačinka Majda Erlač, so se polju po svoje zahvaljevali še v zabavnem delu z ansamblom Pepy krulet.
-OM
Slovenija • Uporaba varnostnih pasov upada
Akcija "Slovenija, pripni se!"
Zaradi ugotovitve, da na območju Policijske uprave Maribor uporaba varnostnih pasov upada, bodo na tem območju od petka, 24., do petka, 31. oktobra, izvajali poostreno preventivno akcijo »Slovenija, pripni se!«
Foto: Saša Peršoh
Poleg razstave zelišč in gob so pripravili tudi razstavo buč.
Napoved vremena za Slovenijo
Do vseh svetih grdo, po vseh svetih lepo.
Danes bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo, burja na Primorskem bo oslabela. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 6, na Primorskem do 8, najvišje dnevne od 12 do 16, na Primorskem do 20 stopinj C.
V soboto bo v notranjosti Slovenije spet bolj oblačno, na Primorskem bo pihala burja. V nedeljo bo večinoma sončno.
S štetjem uporabe varnostnih pasov, ki so ga izvedli v minulem letu na območju PU Maribor, je bilo ugotovljeno, da se je stopnja uporabe varnostnih pasov na tem območju v primerjavi z letom 2006 zmanjšala za 7,2 odstotka, saj je varnostni pas lani uporabljalo le dobrih 81 odstotkov, predlani pa 88,5 odstotkov vseh ustavljenih voznikov.
Policisti z zaskrbljenostjo ugotavljajo, da je v prometu še vedno veliko voznikov, pa tudi sopotnikov, ki med vožnjo ne uporabljajo varnostnih pasov. To je posebej zaskrbljujoče za potnike na zadnjih sedežih, ki v veliki večini primerov varnostnega pasu sploh ne uporabljajo. Poseben problem pa predstavljajo nepravilni prevozi otrok. Policisti so prepričani, da je na poslabšanje uporabe varnostnih pasov vplivala tudi manjša intenzivnost nadzora v cestnem prometu, saj so letos izvedli manj tovrstnih ukrepov kot v enakem obdobju lani.
Neuporaba varnostnih pasov ima zelo velik vpliv na posledice prometnih nesreč, žal pa ugotavljajo, da je prav v najhujših primerih prometnih nesreč uporaba varnostnih pasov naj-
Dupleška cesta 10,2000 Maribor
Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriščna vrata
-	daljinski pogoni
-	ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
nižja. Vsi ti podatki so policiste privedli do odločitve, da bodo v tednu od 24. do 31. oktobra na območju celotne policijske uprave Maribor izvajali poostreno preventivno akcijo »Slovenija, pripni se!« Vse udeležence v prometu, tako voznike kot
njihove sopotnike, pozivamo, da se ob vožnji v avtomobilu redno pripenjajo, tudi na zadnjih sedežih, saj s tem povečajo tudi svojo varnost. Ne pozabite, da varnostni pas pomeni vez z življenjem!
-OM
Foto. M. Ozmec
Uporaba varnostnega pasu je obvezna tudi na zadnjem sedežu, saj pomeni vez z življenjem!
TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE, UVOZ In IZVOZ, d.o.o. Puhova ulica 15,2250 PTUJ, Slovenija
Trgovina tehnično blago (Puhova 15) Tel.: 02 78 79 630 Faks: 02 78 79 615 Trgovina črna in barvasta metalurgija (Volkmerjeva 32a) Tel.: 02 74 81 038 ¡nfb@tehcenter.si www.tehcenter.sl
TRGOVINA
•	Črna in barvna metalurgija
•	Varilni material in varilna tehnika
•	Električno orodje
•	Pnevmatsko orodje
•	Ročno orodje
•	Rezilno orodje
•	Merilno orodje
•	Stroji in naprave
•	Vijačni material in okovje
•	Barve in laki
•	Ležaji
•	Verige in bremenske vrvi
PROIZVODNJA INDUSTRIJSKE OPREME
•	Storitve struženja, rezkanja in brušenja izdelkov
•	Storitve razreza, žaganja in upogibanja materiala
Črna kronika
Majic za vse leto in še slab mesec
Foto: Carinska uprava RS
V	zgodnjih jutranjih urah 22. oktobra se je na vstop v Republiko Slovenijo z osebnim vozilom francoskih registrskih oznak pripeljal francoski državljan, ki je na vprašanje carinskega delavca ali ima kaj za prijaviti odgovoril, da nima ničesar. Pri pregledu vozila je carinik našel 4 kartonske škatle, v katerih je bilo 394 kosov bombažnih reklamnih majic z napisom na sprednji in hrbtni strani. Dve kartonski škatli sta bili v prtljažniku vozila, prekriti z odejo in osebnimi stvarmi potnika, drugi dve pa v notranjosti potniške kabine za prednjimi sedeži. V svojem zagovoru je potnik dejal, da je majice dobil v dar od sorodnika in da le-te niso namenjene prodaji, temveč osebni uporabi.
Ker je kršil veljavno carinsko zakonodajo, je bil zoper kršitelja uveden postopek o prekršku, majice pa so mu cariniki začasno zasegli do končanja postopka. V primeru prijave blaga v vrednosti 788 EUR bi bilo potrebno plačati uvozne dajatve v znesku 271 EUR. Ker se je potnik plačilu uvoznih dajatev hotel izogniti, ga poleg plačila dajatev čaka tudi plačilo globe za storjeni prekršek.
Padel s traktorja
V	kraju Malahorna pri Slovenski Bistrici se je 16. oktobra ob 17.30 zgodila nesreča pri delu, v kateri je umrl 60-letni traktorist, doma iz okolice Raven na Koroškem. Ta je pomagal pri pobiranju grozdja v vinogradu. Ko je želel s traktorjem zapeljati po hribu navzdol, vozila ni uspel prestaviti v prestavo, zaradi česar je traktor začel prosto teči po hribu navzdol. Pri tem je voznik padel s traktorja in zaradi poškodb na kraju umrl.
Ob prehitevanju s ceste v drevo
Na cesti med Slovensko Bistrico in Klopcami se je 21. oktobra ob 17.25 zgodila prometna nesreča, v kateri je bil 27-letni voznik osebnega avta Renault laguna huje poškodovan. Vozil je iz smeri Zgornje Polskave proti Slovenski Bistrici. Ko je z vozilom pripeljal po klancu navzdol v dolgi desni pregleden ovinek, je začel prehitevati osebni avto, ki je vozil pred njim, tedaj pa je nasproti pripeljala 38-letna voznica osebnega avta Renault clio. Voznik lagune je s sprednjim levim delom vozila trčil v zadnji levi bočni del vozila voznice, ki se je z vozilom umikala ob desni rob vozišča. Po trčenju je vozilo voznika zdrselo preko levega vozišča in bankine, na koncu pa je trčilo v drevo ob potoku.
Kradli električne vodnike
Policisti iz Ptuja so 16. oktobra pridržali tri državljane Hrvaške, stare 16, 20 in 25 let. Zaloteni so bili na Potrčevi cesti na Ptuju, ko so za odvoz pripravljali odtujene električne vodnike. Policisti so ugotovili, da električne vodnike pridobili z vlomom v skladišče podjetja na Potrčevi ulici. Vrednost vodnikov znaša okoli 600 evrov. Pri nadaljnjem zbiranju obvestil so policisti ugotovili,da so osumljenci izvršili vsaj še eno kaznivo dejanje tatvine barvnih kovin in še štiri kazniva dejanja vlomov v Ptuju. S temi kaznivimi dejanji so povzročili za okoli 2000 evrov škode. Osumljene bodo kazensko ovadili na ptujsko tožilstvo.
Prijeli ilegalne pribežnike
Ormoški policisti so 18. oktobra okoli 6.30 v Središču ob Dravi prijeli skupino 11 državljanov Kosova, ki so pred tem ilegalno prestopili državno mejo. Po postopku so jih vrnili hrvaškim varnostnim organom.