PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ClTATEUE ST. — NO. 2172 PROLETAREC Glasilo Jugoslovansko Socialistično Zvezo In Prosvetno Matico OFFICIAL ORGAN Of J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU EtUffd m mcwmJ cIm UMiicr, Dm i, 1907. ik* uudrr ike Act ol tloagiMe ol M«a rs l«7f. M ckk«a», m.. CHICAGO, ILL.,July S, IMS Published Weekly at 2301 S Lawndale Ave. U« LETQ—VOL. XLIV. wmm V STAVKOVNIH BOJIH Imajo tudi parade. Npr. v francosko ft-vorečem Qaebeev v Kanadi. Toda bili ao tudi spopadi, ne samo parada mladincev In stavkarjev. -t-----.-^--- Jugoslavija na vseh straneh odrivana in v borbah Zadeva s Koroško in mirovna pogodba z Avstrijo proti interesom Titove države. — Tudi Trst je sedaj v. znamenju "protesta" proti Titu. Menda je ni države na svetu, ■ letka ni po godu. Češ, da se ne ki bi bila sedaj toliko napadana bo posrečila in pa da je bila za-z vseh strani in izolirana, kakor; mišljena ne da bi se Tito s svoje Jugoslavija. r ijm kabinetom prej o vsem tem Minister vnanjih zadev Jugo- posvetoval s sovjetsko vlado, slavije—Edvard Kardelj, dolži Tako je nastalo še nekaj dru-krivim za to stanje državnike v gih nesporazumov in kominform Kremi u. Bil je njihov učenec in se je preselil iz Beograda v Bu-komunizma se je učil v Moskvi, karešto. Vendar je sedaj Kardelj s Titom Kako je mogel nastati položaj, in njuno "kliko" vred smatran! da je Jugoslaviji sedaj sovražen za kr^vopotneže v vsaki številki kominforma. Ena največjih neprilik v svoji ekonomski preosnovi ima Jugoslavija v agrikulturi. V vojvo-dino je baje naselila ljudi iz Črne gore in Hercegovine. Moški iz onih krajev niso vajeni dela, zato je bil eksperiment z njimi ponesrečen. Prejšnji naseljenci pa so pobegnili z okupatorji. Tako je Jugoslavija takoj po osvoboditi veliko trpela na nazadovanju pridelkov, ker ni imela dovolj vprežne živine, ne trak torjev in še manj pa takih krneč kih delavcev, ki se bi' na vele-kmetijskem polju kaj razumeli na tako delo. Pogon v preosnovo Prišli so skupaj agrarni veš-čaki ter zasnovali nov plan za preobraženje vsega kmetijstva v Jugoslaviji. Na papirju je bilo lepo. Mladina je šla navdušeno na prostovoljno delo. Kmetje pa so se nekam muzali, češ, ne bo šlo. Pridelki se v teh razmerah, in pa vsled suše, niso zvišali. Država, ki ne pridela dovolj za preživljanje vsega svojega ljudstva, je na znotraj oslabljena, ako ne more z izvozom kakih drugih produktov nadomestiti potrebnega uvoza. Oziroma ga plačati z izvozom. In ako ima pri tem težkoče še v svojem preosnavljanju industrije, je udarec toliko hujši. Spor s k rem lom V Moskvi so že pred letom namignili, da jim beogradska pet- ne samo takozvani blok zapadne demokracije temveč tudi ves Stvari o tem ni se nihče pra vilno pojasnil. Mnogi menijo, da je za vsem tem zgolj osebna zamera, češ, da je Tito hotel pre-rasti veličine v Moskvi in zato sedaj moskovski radio, s Pravdo. Izvestjami ter z drugimi časopisi v sovjetski zvezi tako udarja proti njemu. Boj, ki se pozna V Jugoslaviji se ta boj proti nji pozna, največ kčr jo države sovjetskega bloka ekonomsko bojkotirajo tolika, da so jo v njenem petletnem načrtu zelo zavrli. Sedaj je bila udarjena dvakrat tudi politično. Glede Koroške je stvar za Slovenijo izgubljena. Avstrija je ali pa bo obljubila jezikovne pravice Slovencem na Koroškem in obljuba bo ostala na papirju. Tudi vojne odškodnine s strani Avstrije so Jugoslaviji odrečene, dočim jih bo sovjetska unija deležna v polni vsoti. A Jugoslavija, ki je bila napadena iz Avstrije, pa nič. Če kdo, bi bila baš Slovenija upravičena tirjati od Avstrije znatno vojno odškodnino. A (Konec na 4. strani.) Ali vam je naročnina potekla...? Tekoča Itevilka Proletarca 2172 Ake je številka tik VAŠEGA Imena n* NASLOVU na PRVI strani nitja, tO pomeni, da vam je naročnina potekla za toliko tednov kolikor je številka v vašem oklepaja nitja od gornje. Prosimo, obnovite jo! Prihranite nam s tem pri delu in na poštnini! je ffenry ako zma- Bitka unij v II. kongresu za strokovne organizacije povsem izgubljena Na tem mostu imamo običajno članok o kakih vnanjo — političnih zadevah. A nabralo m jo v naši deželi toliko problemov, da se je dobro ppčati z njimi ne le z vse sorto svetovnimi vprašanji, i Henry A. Wallace je nedavno debdiral s tajnikom trgovskega departmenta, ali smo y "recesiji" ali nismo. Wallace pravi, da smo. Trgovski tajnik zvezne vlado trdi, da smo v blagostanju kakor še nikoli v takšnem. Tudi Wallace je bil trgovski tajnik. I predsednik zvezno v/ade. V lanski kam A. Wallace delavstvu točno povedal, kaj ga dvojica domo-ropubllkanska stranka. ; To so delavstvu se bolj določno pojasnjevali listi, kot jo npr. Proletarec. Pomagalo kajpada ni. Unije — s svojimi milijoni dolarjev v kampanjsko politične namene, so drle za Trumanom i$ čim je bil izvoljen — ha/o — že so vpilo — zmagali smol Predsednik T roman jo častno obljubil svoj "fair deal", in ena glavnih točk v njemu naj bi bffa odprava Ttrftovo-Hartloyjovo postavo. Po šestih mesecih Trumanove zmage in njegove večino v kongresu jo bil Taftov protiunijski zakon dne 3€L junija znova spre jot. V senatu je bilo oddanih 51 glasov zanj in 42 proti. Kaj jo rekel nato predsednik Truman? Da se bo boril za pošten zakon. Ali se bo? Ali so? Nol William Green, Phili pMurray; John C Lewis, glavarji železniških bratovščin tor drugih unij vedo, da so tam kakor so bili — namreč prav v taki atmos-• fori, kakršno so imeli v prejšnjem takozvamm republikanskem kongresu. Taftov zakon jo bil v kongresu odpra znova tprojot pod drugim imenom. Unijo so na celi črti izgubilo. Ajffiso pa nočejo priznati v koagmbM voljo zmago kakor pa v predsedniških v 1949. Ves Trumanov "fair deal" je torej padel v vodo. Truman pravi, da sobo zanj šo boril. "Samo besede so ga," mu prodbaciva John L. Lowis. Sedaj so v toku poganja. John L. Lewis jih ima. Heather od unijo avtnih delavcev, Philip Murray se pogaja s jeklarskim trustom in še vso polno drugih unijskih vodij jo, ki jim gre za živce. Dasi so dobro plačani, vendar jih skrbi,'če bodo tudi članstvu svojih unij mogli ohraniti dostojno mezde. Dejstvo jo, da je — kot že rečeno — stari protiunijski zakon ostal v veljavi — pod novo znamko seveda. In drugo dejstvo jo, da unijski voditelji še vedno rajše robantijo proti komunizmu kot pa zoper kapitalizem. Nesreča zanje jo, da smatrajo za komunistično sopotništvo vso, kar jo za naprednega. Vsakega kl jo sa socializem. Ne zapopadojo, da rešitev koncem konca bo vendarle za vos svet samo v socializmu. -toda Znižavanje števila delavcev na naiih farmah nevarno Ni je velike drtave na svetu, ki bi imela ta}u> moderno, vele-produkcijsko kmetijstvo, kakor ga ima naša. Toliko živeža pridelamo, da bi skoro lshko zalagali s njim polovico sveta, če nam bi ga mogel plačati. Vzlic vedno večji produkciji na ameriških farmah pa se število delavcev na njih niša od leta do leta. Vzrok so nove tehnične izboljšave — kajti kar so prej morali delati konji in delavci, napravi prav toliko en delavec s pomočjo ispopolnjenih strojev. Mašine delajo, zraven je par delavcev in tako gre ta stvar od setve do šetve. Najprvo je začelo upadati vsled modernega, Industrializiranega poljedeljstva, število zaposlenih v vzhodnih državah, potem v drtavah koruznega in pse-ničnega pasa, in končno v južnih državah, kjer je bil ia je še glav-oi pridelek bombaža. < Kam so šli ti odvišni farmski delavci? V industrijske kraje. Med vojno jim je bilo lahko. Delo so kjerkoli dobili, plača je bila visoka in jlačala jo je zvezna vlada. 4 Ne samb belopoltni ljudje s farm — tudi črnci Is južnih držav so prišli v industrijska mesta in sedaj konkurirajo sa slutbe kolikor morejo. Pojavili so se vsle4 teh okol-ščin te plemenski isgredi, posebno v St. Loulsu( dasi ne Še zaradi slutb, pač pa v kopališčih. Kopališča kajpada niso torok. Zlo tiči drugje. To zlo je naš sedanji ekonomski sistem, kl temelji na prof i tih v namesto na produkciji vsemu ljudstvu v korist Zbira in presoja urednik Janko N. Rogelj je imel o svojem potovanju v Jugoslavijo zanimiv potopis. Objavil ga je v glasilu Ameriške bratske zveze, "Nova doba", in iz nje ga je ponatisnila Enakopravnost. Povedal je veliko o svojem potu, in dasi so Čitatelji o-beh omenjenih listov poročilu z zanimanjem sledili, vendar jih je razočaral. Kajti skoro čisto je prezrl — nu, kako se tebi zdi sedaj položaj v starem kraju? Ameriška domovina je imela o Rogljevi poti v stari kraj nekaj omemb, še več pa insultov, in pa da je povedal kako da tam vsega manjka, pa da bo kmalu boljše. Kje je bil tisti njegov intervju natisnjen, ne vem. A lahko bi k svoji seriji v "Novi dobi"% dodal še par nadaljevanj in povedal, kako se njemu zdi režim sedanje Jugoslavije in ako mu je po godu ali ne. In zanimalo nas bi, kaj so mu povedali razni starokrajski pisatelji. Se posebno pa, kako sta se z Lojzetom Adamičem pomenila. Kako jima je izgledala vsa ta stvar? In kakšno stališče imata do Kominforma, ki hoče "Tituševo" Jugoslavijo zbičati v tla! To so reči, o katerih je danes treba pisati in razpravljati, ne pa koliko te stane obed v kakem evropskem jedilnem vozu. Ne zameri Janko, v svojem potopisu si dal čitateljem morda veliko razvedrila — a največjih diploma-tičnih. zagonetk, borbe med kominformom in, Jugoslavijo, ki prizadeva slednji veliko gorja, pa se nisi prav nič dotaknil. Čemu ne? Mali business propada Statistična agencija Dun A Bradstreet pravi, da propade sedaj vsak teden dve sto malih bizniških podjetij. In Če, kdo so baš ta mala pod-vzetja "free enterprise". Pa so prav toliko "free" kakor delavec, ki ne ve, kdaj bo odslovljen. Edina "free" podvsetja v tej A^tFKarps v "dobrem položaju" Vslic nevarnosti preobilice pridelkov so ameriški farmarji še vedno na konju. Glasom agri-kulturnega departmenta Imajo likvidne imovine v-vrednosti 20 milijard dolarjev, dolga pa samo pet milijard. Kadar postanejo njihovi pridelki na prostem trgu prepoceni, jim maksimum krije s svojimi dodajatvami zvezna vlada — seveda na stroške vsega ljudstva. Ampak farmar je tako le zagotovljen, da ve, koliko bo dobil sa svoje pridelke tudi ako jih na trgu nihče noče kupiti. Se pa zvezna vlada potrudi, da mu doplača. Inteligenčna služba Zod. drtave imajo pod raznimi označbami tu in po svetu o-krog 20,000 špijonov, ki nas stanejo milijone dolarjev na mesec. Za račune, kako potroši denar, ni nobena vladnih špijonskih a gencij nikomur od^bvorna, ker vso je "tajno". \ deželi so monopoli. Ti so gospodarji v vladi, v zakonodajah in tudi na sodiščah. peril proti njemu in njegovemu založniku Winston Churchill. Slo se je samo za par besed, ki se na papirju nedolžno glase in prav radi tistih par črk je Churchill pravdo dobil in denar. Tudi Adamičeva revija T. & T. je prenehala. Glavna podpornika sta ji bila SANS in SNPJ — T. & T. je bil dober list, a v ameriški liberalni publiki rti dobil zaslombe. Niti ne med Hrvati, torej mu je bilo zaledje zgolj —kot že omenjeno, SANS in SNPJ. Čemu Adamič sedaj nič ne poroča v Sansovo kolono, je njegova stvar. Poslal je le kratko noto, da se na Golniku ali kjer že dograduje otroško zavetišče, imel je svoj intervju, ki je tu naletel* na zelo neugoden odmev a tam pa nedvomno pomaga koliKor more ali pa piše novo knjigo. Včasi je bil Louis jako radodaren s članki. Lahko bi dosedaj SANSu poslal že kake tri ali štiri in povedal svoje vtise, namesto da le % privatno korespondira. „Ko je šel Etbin Kristan po prvi svetovni vojni v stari kraj, je govoril v skupščini in vsak list je imel priložnost, bodisi da je govore pri-občeval, ali pa jih ogrizel, Sedaj pa na vseh straneh tolikšna tajnost. Čemu? SANS bo imel letos konvencijo. Tako je bilo oznanjeno. A v poročilih iz njegovega urada, ki jih pošilja tajnik Mirko G. Kuhel, čitamo le o relifnih stvareh. Ako se ta organizacija pripravlja na zbor, bi morala biti zastopana v tistih listih, ki so zanjo, vsak teden najmanj z enim člankom. fl rlnB^nifk je v eni st^j/l^l ne- Jugoslaviji. Ameriška Truman- davnih števUk "Svobonde bose-ova doktrina — namreč proti- j de" ugotovil, da so bile restrik-komunistična propaganda, ga je cije proti svobodi tiska in zoper od sile očrnila, da ne dobi več "subverzne" elemente v prvi in prostora, .ne plačila, v nobeni po prvi svetovni vojni čisto dru-znani, razširjeni reviji'. Škodila ga*™? k<* P* se jih v Proletarcu mu je tudi tožba, ki jo je na- (Konec na 4. strani.) Premogarji spet najbolj prizadeti Brezposelnost in ekonomska krisa se je pričela po prvi svetovni vojni v premogovniških revirjih. In v nji je bila unija UMWA skoro do kraja uničena. Deloma po svoji krivdi, a največ zaradi razmer. Slična situacija se pojavlja sedaj, dasi pozneje kot po prvi svetovni vojni. Po minuli vojni so imeli ameriški premogarji veliko priložnosti sa zaslužek, ker smo pošiljali premog Angliji, kl ga je pred leti sama izvažala drugim držaVam, Italiji, Grčiji itd. Sedaj pa to pojema. Zaloge premoga v ameriških revirjih tega črnega zlata so se toliko nakupičile, da je spet nastala taka situacija, kakor že čestokrat v prošlosti. Premogovna drutba zapre zdaj tu en rov, tam dva ali pa vse, v drugih pa obratuje kakor )i boljše kaže za njen dobiček. Ali dva dni, ali tri dni v tednu, C all ps po pet dni. Tako so eni premogarji stalno zaposleni, drugI pa se ubijajo sa obstanek. John L. Lewis, kl je nekaka posebnost med ameriškimi unlj-skimi voditelji, se je odločil zahtevati snitaaje delavnika sa vse premoga rje vsepovsod v Zed. drtavah na tri dni na teden. > Operatorji — naravno — so njegovo zahtevo kratkomalo odbili. Premogovniško družbe .smatrajo, da Je sedaj spol njihov čas —• namreč da jo nastala doba, ko one lahko poljubno pre-pe ha v a jo svojo delavce, ne pa da hI le sprejemale Lswisova povelja. Pravzaprav jih nikoli niso. Dogodilo po so jo, ds jo pod Rooseveltom UMWA spet postals močna In isvojevala sa kopale črnega demanta dokaj u-godne pogoje, Id so bili "kakor pribiti** vse do te recesije. Ka) pa odslej? V Kentuckyju se operatorji že bore uveljaviti v premogov* nikih odprto delavnico. Nastali so izgredi. Šerifi posredujejo. Eni prijateljsko, a večinoma tako, da je v prid gospodarjem. UMWA Ima namen zagotoviti vsem premogarjem stalen letni zaslužek. V njenem biroju sa statistike so izračunali, da edino ako se delavnik zniža na tri dni v tednu, bodo vsi premograji primerno zaslužili. Kajti premog je bolj In bolj izpodrivan. Železnice gs nadomeščajo s diesel-lokomotivami, Izpodrivan jo vsled novih elektraren na vodni pogon, izriva ga s trga naravni plin, kurjava na olje itd. Pol milijona premogarjev ter njihovih družin je torej pred vprašanjem, kaj v bodoče? Bo še dovolj priložnosti sa saslužek, sli samo toliko, da ne bo sa živeti, ne sa umreti? Ali bo spet treba beračiti sa relif, ali hoditi na poniževalna javaa dela ala WPA? , Kako bi mogli premogarji v treh dneh dovolj zaslužiti sa preživljanje, tega v Lewisovih argumentih še nismo videli. Ako se bi jim mezdo zvišalo toliko, da bi v treh dneh zaslužili kakor doslej v štirih ali v petih — na-ravno — premog bi se podražil in konkurenčna kuriv bi ga Še bolj izpodrinila.. Pravilno stališče unije pa je v tem: ali naj delajo le eni stalno nekateri po dan ali dva, ostali pa nič skoro vse leto? Lowlsov namen torej Jo delo rasdelltl med vse enako. Težko, da se mu bo posrečilo. Kajti magnati ne samo premogovniške industrije temveč vseh drugih monopolov se dušajo, da je sedaj čas — oziroma priložnost zanjf unije razbiti In res Jih raz-bljnjo. Sebični, samopašnl vodje unij pa jim pri tem pomagajo, ne sicer namenoma ampak vsled svoje neenačajnosti ter vsled pomankanja principov. Nekaj o naših stvareh Stopili smo v drugo polovico tega leta. Pričenja se z delom za nai prihodnji letnik Ameriškega družinskega koledarja in brigo imamo s knjigo, ki jo izda Prosyetna matica. Na drugem mestu je omenjen apel na naše agitatorje, ne misliti na počitnice, kadar so na delu za Proletarca. Treba bo začeti z nabiranjem oglasov v Ameriški družinski koledar. Letos moramo nadomestiti vrzel, ki smo jo lani napravili s tem, ker smo nazadovali v tej rubriki za okrog $700. Vse naie zastopnike prosimo, da čim dobe potrebne listine, naj gredo takoj na nabiranje oglasov. Peter Benedikt se je v tem oziru že potrudil tri oglase po celo stran. To je že nekaj — saj za začetek! Na tretji strani je poročano o federaciji SNPJ Colorado-New Mexico, ki je prispevala v tiskovni sklad Proletarca $50. Res, dobro se je postavila. Christine Nadvesnik, Oglesby, III., pile med drugim o priredbi, o mali domači zabavi, ki so jo imeli na prostem v korist Proletarca in pravi, da td se prav dobr^zabavall. Vršil se je 26. junija na John Poharjevi farmi. Prišla je skupaj nekdanjih članov klubov št. 3 v La Sallu in št. 4« v Oglesbyju. "Delamo skupno/' piše Christine, "ker nas je le še majhna peščica, a zavedamo se, da je pomoč potrebna, ako hočemo, da bo Proletarec še kaj Časa životaril med nami. Vidim naše napredne možake okoli Slovenskega doma, ki so nekoč bili napredni možaki, aktivni, zdravi, polni življenja. Bilo jih je veselje gledati kako so skupno delovali in prepevali. Sedaj je tu samo še senca nekdanjih aktivnosti. Tako je v večji ali v manjši meri po vidi naselbinah. Pač — kot pravi pregovor — list za listom pada. Naseljenci izumirajo, novih ni - saj našega prepričanja ne. * A vseeno pravim: Le koražjo, fantje. Saj sveta ne bo še konec." Christine pravi, da so na pikniku postregle naše napredne rojakinje in v imenu Proletarca se vtem zahvaljuje. Rezultat - $61.35 P/oleta rcu v podporo. Več o njenem poročilu bo v prihodnji itevilki. PROLETAREC UST SA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. "THE MAN HIGHER UP" IZHAJA VSAKO SREDO, bdaja Jugoslovanska Delavska Tiska v na Drtiftba, Chicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih državah za celo leto $3.00; za poj leta $1.75; za četrt leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3 90; za pol leta $2.00. Vsi rokopisi lir oglasi morajo biti v na Som uradu najpozneje do pon-deljka popoldne za priobčitev v Številki tekočega tedna. PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1006. Editor............................................ Frank Zaitz SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00 Foreign Countries, One Year $3 50; Six Months $2.00. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROckwell 2-2864 ---- 1 '■■■■'■ ,--g Tradicijo ločitve cerkve od države v USA moramo obvarovati V naši ustavi in v raznih dodatnih postavah je rečeno, da so pri nas vse cerkve enakopravne in da država gmotno ne sme nobeni pomagati, temveč jih le ščititi pred morebitnimi preganjalci. Med zelo zaničevanimi so bili skozi mnoga desetletja v tej deželi katoličani. Marsikje so še sedaj, posebno v južnih državah. Mcrmonci npr. so bili preganjani in posebno pa še jrazne fanatične male verske sekte. A vzlic temu je obveljala tradicija, zabeležena v ustavi, da naj bodo vsa verstva svobodna, enakopravna in da ako se katera izmed cerkva v čem pregreši zoper postave, naj stvar izravnajo sodišča, ne pa drhal. V našo deželo se je naselilo mnogo pripadnikov rebelnih verskih sekt. Npr. pilgrimci, ki se jih v ameriški povest ni literaturi in v zgodovini zelo poveličuje. ^ Ali kot so prišli iz carjeve pravoslavne Rusije duhoborci v Kanado. V Zed. državah je od vsega začetka prevladovalo duhov-ništvo protestantskih sekt, a nastala je v verskem oziru tolik- aevilično najjačja in ob enem najbogatejša. In je edina izmed šna svoboda, da se je vsakdo smel oklicati za škofa ali evange- vseh krščanskih cerkva v Zed. državah, ki je tudi politično or- Jošlco Oven: lista in si ustanovil novo cerkev, oziroma oglasil novo vero Tako smo dobili mormonce, šarlatane ala Billy Sunday, Volivo, ki je ustanovil mesto Zion v ILUnoisu in učil, da je zemlja plošča vse dokler ga ni doletela smrt, a njegova sekta še vedno živi. Protestanti so v tem razvoju cerkva v Ameriki tolerirali razne čudaške kulte in ako so se jih v kakem kraju naveličali, pa so se poslužili sile in jih zatrli. Ali pa vernike pregnali drugam. Težje je šlo katoličanom. Ker je bila angleška kolonija, iz katere so končno nastale t Zed. države, v bistvu protestantska dežela, se je zelo bala priseljencev katoliške vere. Vzrok je bil kajpada v tem, da so protestantske sekte nastale v glavnem v svojem uporu proti papežu in se odrekle rimsko-katoliški cerkvi s srdom. Rekle so — vsaka po svoje, da je papež glavar bigotov, ki je spremenil krščanske nauke v paganizem in da se verski obredi njegove cerkve nič ne razlikujejo od onih, ki so jih rabili v obredih stari pagani. Sovraštvo proti katoličanom je bilo tolikšno, da ni mogel nikdar nihče v zgodovini te dežele uspešno kandidirati za predsednika republike, ako je bil katoliške vere. "Al" Smith—katoličan iz New Yorka, ki je že dolgo med pokojniki, se je najbolj potrudil. A v kampanji proti njemu so se celo v njegovi (demokratski) stranki neiteti ljudje potoževali, češ, kaj nam pomaga, ko pa je — katoličan! Bil je poražen. Po polomu Hooverove administracije je želel znova kandidirati — češ, sedaj pa bom go^>vo zmagal, a izpodrinil ga je protestant Franklin Delano Roosevelt. Od tedaj sta si bila ta dva prej velika osebna prijatelja drug drugemu jako nasprotna. Toda baš Franklin Delano Roosevelt je storil za katoliško cerkev več kot kdorkoli, ki je gospodaril v beli hiši, pred njim. Bilo je med vojno, ko se je osmelil prelomiti tradicijo ločitve cerkve od države ter poslal v vatikan ambasadorja — ne v imenu vlade, ne v imenu Zed. držav temveč v svojem imenu. Toda to je pomenilo toliko kot da so ga poslale Zed. države, kakor npr. pošiljajo ambasadorje v London, v Pariz, v Bruselj itd. Ni pa poslal za svojega zastopnika k svetem očetu kakega katoličana — o ne — bil je previden. Imenoval je za svojega "privatnega" zastopnika pri sveti stoiici protestanta, multimilijonarja Myrona Taylorja, in vodjem protestantskih cerkva pa je pojasnil: Japonska, ki je nekatoliš-ka država, ima ambasadorja v Vatikanu. Hitler ga ima. Turčija ki je na vagi, ga ima. Vse države latinske Amerike imajo zastopnike pri papežu. In Vatikan sam ima sijajno, po vsem svetu razpredeno diplomacijo. Jasno torej — Zed. države ne morejo mižati pred resnico. Torej ker po ustavi ne smemo imeti ambasadorja v tem gnezdu diplomatičnih spletk, pa naj ga ima predsednik sam. Tako se je pričelo. In tako se je tudi izposlovalo, da se je Italija umaknila iz vojne veliko prej predno /e bil Hitler tepen, dinastija je s pomočjo cerkve in zahrbtnežev vrgla prejšnjega ljubljenca Cerkve, Musfoiinije in to se je smatralo med vojno za največji triumf Rooseveltove vnanje politike. Ko je vojna minila, je ameriški osebni predsednikov ambasador še ostal v Vatikanu. Prvakom protestantskih cerkva se je to za malo zdelo, a niao napravili še nič kaj glasnih protestov. Toda čim je prišel na krmilo Truman in oznanil, da bo i on imel svojega privatnega zastopnika pri sveti stolid, se je zvesa protestantskih cerkva na svojem zboru vsrujila ter zahtevala, da ker vojne ni več is vsled tega ni več potrebe za tak mandat — naj se zvezo med na£o vlado in Vatikanom ukine. Truman se protestu ni udal. Pojasnil je privatno protestantskim škofom, da je Roosevelt poslal poslanika v Vatikan vsled svojega boja proti Hitlerju, kajti nacizem je imel pri sveti stoiici vse preveč zaslombe. On (Truman) pa želi ostati v tesni zvezi z Vstikanom zarsdi prav tako važne borbe — namreč v prid "svete vojne" proti komunizmu. 1 * * ( V teh minulih letih si je katoliška cerkev s pomočjo vnanje in notranje politike zvezne vlade v Zed. državah mogočno opomogla. Prvič — izmed vseh organiziranih cerkva v tej deželi je Skondoti in uifotke ^^tantc je začelo skrbeti. | J^Wlfe J^j * Kaj bo z njihovo fradicijo, da naj bosta vLmU in cerkev wOHKOH ločeni — ko pa so videli, kako prihajajo skoro vsa velika ame V Italiji je vzlic nadvladi, ki riška mesu pod upravo klerikalnih politikov, in kako zavladu-j ima v, n)} Vatik»n. s pomočjo jejo sedaj tu, sedaj tam nad javnimi knjižnicami in šolami ter sploh nad vsem javnim in tudi privatnim življenem kleriki, ki dobivajo navodila iz škofij, oziroma iz centralnega katoliškega urada (CWC) v Washingtonu in slednji kajpada iz Vatikana. Te reči ne delajo javno — po radiu ali v časopisju, ampak uradno zaupno. Katoliški župani velikih ameriških mest se niso v svojem službovanju nič kaj postavili, čeprav so šli vsako nedeljo v cerkev in dvorili na banketih škofom in kardinalom. Grafta in drugih pregrešnosti je bilo v njihovih občinah več kakor pa v mestih v katerih je večina prebivalstva pripadnikov protestantskih cerkva. Toda pomagali so svoji cerkvi do vpliva, ki se sedaj toliko organizirana, da protstante skrbi — kajti oni so razdeljeni in snidejo se tu pa tam pod znamko "združenih cerkva Jezusa K?ista v Ameriki". Ali saj nekako tako se glasi ime te njihove zveje. V mnogih državah, oziroma v okrajih posameznih držav si je katoliška cerkev posebno v šolstvu priborila že precej privilegijev. Ponekod celo plačane učiteljice (nune) v katoliških šolah. V eni takih držav je bil sprejet zakon, da se nc sme plačati nobene učiteljice, ki ima "necivilno" obleko. Namreč redovnice. Skof jim je bil takoj pri roki z dekretom, da kadar gredo poučevati, naj se oblečejo enako kot posvetne učiteljice. Namen zakona je bil s tem ubit. • 2e dolgo se katoliška cerkev tu trudi, kako bi pomagala svojim šolam z davki vseh, ki jih plačujejo. Njen argument je, da katoličani vzdržujejo z davki javne šole enako kakor drugi, a ob enem pa morajo vzdrževati svoje verske šole sami popolnoma na svoje stroške. Čemu ne bi vlada posameznih držav nekaj tega denarja vrnile njihovim šolam pomoč? Nekatere so to storile. Nastale so že tožbe radi tega in par izmed njih jih je bilo pritiranih na vrhovno sodišče. A končno je bila ta akcija prignana tudi v zvezni kongres— pod znamko—da federalna vlada za šolstvo skoro nič ne stori. Torej naj zbornica določi toliko in toliko milijonov dolarjev v pomoč ljudskemu šolstvu v posameznih državah. Dobro — do tu. A oglasil se je kongersnik Barden, demokrat iz North Caroline, s predlogom, da naj gre vsa podpora zvezne vlade ameriškemu šolstvu v smislu zvezne ustave — torej niti centa cerkvenim, ne drugim privatnim šolam. Tako je nastal ogenj v strehi — kot se že izražamo po slovensko. Katoliški poljski političar, kongresnik Lesinski iz Mi-chigana je začel razgrajati proti protestantu Bardenu. In oglasil se je kardinal Spellman, največja veličina v katoliški hierarhiji v tej deželi in Bardena nazval za "bigota". Sploh ga je jako ozmerjal. Sedaj skušajo vso stvar potlačiti z običajno pretvezo — "nikar ne igrsjte v roke komunizmu". Mnogi visoki protestantski duhovni vedo, da Je zvezna vlada vse preveč zašla v klešče klerikalizma, a za "komunizem" pa tudi niso, Vsled tega se veliko naprednih ljudi v tej atmosferi ustraši takega pečata in molče. To ni dobro. A vendar je nekaj protestantov — odličnih ljudi, za tradicijo, da naj bodo cerkve v tej deželi svobodne, torej povsem ločene od države, in U tradicija bi morala obveljati vsem cerkvam in demokraciji v korist. Socializem ni Marxova Iznajdba. Nihče ni mogel iznajti socializma. Le utopisti so to poizkušali in poizkušajo Še danes. Mane je le razkril ekonomične zakone in jih razložil, tako da je mogoče na podlagi znanih za-aconov spoznavati, kam gre nadaljnji razvoj in katere sile ga določajo. Mir ie mogoč, ako ga hočejo vsi narodi, vse dežele, ves svet. Materialni interesi ne delujejo avtomatično; Če bi bilo tako, bi ne bilo nobene politike. — V. Marcu. PROLETAKEC Je , delavski Ust sa misleče čitatelje. svoje krščansko - demokratske tranke, veliko nereda in negotovosti. Nasprotniki ražima in Vati-:ana pa pridno udrihajo po ameriških "imperialist!!)", mends relo precej pretirano. Kajti Zed. države so si Italijo podvrgle deloma s pomočjo dolarjev, oziroma obilnih pošiljatev in največ pa s pomočjo Vatikana in dolarske diplomacije, kakor jo naziva j o v državah sovjetske sfere. » Kako sodijo o tem ljudje, ki so naklonjeni Titovi Jugoslaviji, pove sledeči članek, ponatis njen iz tržaškega Ljudskega tednika: ''Sedanja reakcionarna De Gasperijeva italijanska vlada nosi popolnoma upravičeno naziv lutkovne vlade. Nima pa tega naziva samo zato, ker je igračka v rokah ameriških im-perialistov, temveč tudi zato, ker ves svoj "prosti čas" (ko se namreč ne bavi z zatiranjem demokratičnega gibanja) porabi za igračkanje ali pa za uprizarjanje prav čednih afer in aferic, ki jih bodo njeni arhivi kmalu prepolni. Trenutno sta na stalnih programih vladnih sej bandit Giu-liano in vatinkanski in mednarodni goljuf Cippico. Bandit Giuliano ustrahuje s svojimi sodrugi že več let velki del Sicilijd, posebno okolico Pa-lerma. Bandit je predrzen. Izziva italijansko vlado na dvoboj, šef italijanske policije in notranji minister Scelba dvoboj sprejme in poveri "težko" vojaško operacijo samemu generalu d'Antoninu. Generalove akcije so brezuspešne. Bandlti ubijejo več karabinerjev. Italijanska javnost se zgraža. Italijanska vlada ni zmožna narediti reda na Siciliji, kjer gospodari mafija. Sramota . , . 4»,Toda sramote italijanske vlade niso nikoli osamljene. Vedno jih je več na kupu, vsaj dve. No, druga je afera Cippico. Saj ste že slišali o njej. Vatikanski zaupnik monsignor Cippico je tihotapil z valuto in tujimi devizami. Ogoljufal je svoje kli-errte za milijone, tudi za milijarde lir.. Skandalček svetega moža je prišel na dan. Sitna zadeva. Vatikan ne ve ničesar, vlada je rezervirana. Ogoljufani klienti izsilijo proces. Cippico noče odgovarjati na eodnikova vpra-(Nadaljevanje na 5. strani) RAZGOVORI Bliža se konec prvega polletja podpisani v Velasco — Mehika —ali ekonomski polqžaj se nič izgubila Texas, ne izboljšuje. Trgovine so na- Ali s tem še ni bilo konec polnjene izdelkov, kakršnih ni: Santa Anne. Osramočen doma si mogel kupiti med vojno in pe tolikšnih izgubah, Jo je vse danes stoje v izložbenih oknih, eno po nekaj mesečnem bivanju čakajoč odjemalcev. Tisto kar kot ujetnik v Washingtonu pri- je vedel vsak kateri le količkaj mahal domov. In kot nalašč je pozna kapitalistično ekonomijo, ravno takrat pripljula francoska se ponovno dogaja. Trg prena- eskadrila v pristanišče Vera polnjen, zapiranje tovarn, ter vsled velike draginje napol izpraznjeni ljudski žepi. Da je komplikacija še večja Cruz, da maščuje in pobere odškodnino za razbito prodajalno nekega francoskega trgovca.Santa Anna je v naglici zbral nekaj se nekaj podobnega vrši tudi v vojakov ter se postavil v bran zapadni Evropi. Združene države Francozom Med borbo ga jc za-s svojim Marshall planom napol- dela topovska krogla in mu od-njuje zapadno Evropo s surovinami ter z izdelanimi predmeti, dočim zapadna Evropa za-išče trge za svoje izdelke. trgala nogo. Po daljšem boju in obljubi, da dobijo nekaj odškodnine so se Francozi umaknili. Santa Anna je proglasil to za V najslabšem položaju je danes zmago — in ponovno postal na- Anglija. Mi posojujemo denar, ali ob enem tudi ukazujemo kaj smejo in kaj ne smejo te države, katere spadajo k "planu", storiti. Pred dobrim tednom je sklenila Anglija z Argentino pogodbo, katera bi ji dala priliko uvoziti večjo količino mesa in rodni junak. Mir, katerega je podpisal Santa Anna kot ujetnik v Velasco, ni bil nikdar potrjen od mehiškega parlamenta. Ce tudi je bil Texas svoboden je kljub temu še vedno trajala napetost in v«? prilike za novo vojno. slanine, ter je za to dala prilič- Ko jc bila ta država leta 1845 ne koncesije. V Washingtonu so sprejeta v unijo Združenih dr- protestirali. Podpis te pogodbe žav, je mehiški poslanec zahte- je bil vsled tega ameriškega val svoj potni list rekoč: "Da je protesta zadržan, ne pa prepre- sprejetje drŽave Texas v fede- čen. Naši trgovci in industrijalci zahtevajo večjo tarifo za uva-ženo blago, dočim zahtevajo vse ugodnosti za izvažanje našega blaga. In ker imamo danes do- raino unijo Združenih držav najbolj krivično aneksiranje v zgodovini/' Sledil je odpoklic ameriškega poslanika in leto pozneje je začela ameriško-me- minantno stališče, jc vse to mo- hiška vojna, katera je odtrgala goče, če prav nam to ne bo pri- od Mehike vse dežele na sever-dobilo prijateljev. Eno jc! Trgi ni ttrani od Rio Grande: Texas, se danes krčijo. S Kitajsko in New Mexico, Californijo in Ari-skoro celo Azijo izven trga, ter zono. O tem več prihodnjič, ob enem z vzhodno Evropo — ni celotna slika za naše držav- nike in industrijalce prav nič razveseljiva. O zgodovini Mehike (nadaljevanje) Pri nas Zadnje čase čitam v našem časopisju število pisem iz starega .Jiraja, katera dobivajo naši rojaki. Moja nečakinja mi piše, da se stvari spreminjajo tudi v L«ta 1832 je končno prišla mojem rodnem kraju. Vodovod, doba za demagoga in politične- elektrika itd. V zadnjem pismu ga lisjaka — kateri se je do te- mi poroča, da je njen rojstni daj previdno držal v ozadju — dom postal središče nove kme- Santa Anna. tijske zadruge, kajti njen brat Santa Anna, njegovo celotno Stane ga je prostovoljno izročil ime je bilo Antonio Lopez de in z njim vse posestvo tej novi Santa"*Anna, je prihajal iz dr- zadrugi. Kot pravi je tudi žave Vera Cruz. Lep, magneti- "jen predsednik. Izgleda, da gre čen človek, mešane španske kr- Jugoslavija kljub vsem godrnja- vi, je ae od mladosti kot častnik čem in nevoščljivcem naprej v armadi imel vso priliko do svoji zgodovinski poti. spletkarjenja. Jo jc tudi pridno Naš piknik uporabil. Prvotno privrženec Sodrugi in prijatelji! Naš pik- cesarja Iturbide, se je v kritič- nik mora biti uspeh. Zato vsi v nem času prelevil v republikan- soboto dne 9. julija na Keglov ca in s tem končal ali saj po- vrt v Willow Springs, raagal zaključiti Iturbidovo ce- 1 sarstvo. Leta 1832 je bil izvo- Jedilna soda je dobro čistilno ljen zi predsednika republike, sredstvo. Uporabljamo jo zlasti Prve dve leti je izgledala, da termovk in srebrnih Je precej liberalen. Pod njego- Pre<*metov. Denimo npr. v alu-vim vodstvom je mch.ški kon- minU«v lon*c en liter vode, ne-gres stopil na prste vojaški ka- kollko sode in čajno žličko jesti, katera je bila vsemogočna cttlne ^^ nato vodo Mvrimo še iz španskih časov in ob enem in denimo vanJ° srebrne pred- tudi na katoliško oligarhijo. Vse to je seve napravilo silno razburjenja. Zviti Santa Anna je vedel kje je njegov prostor. Leta 1834 je razpustil kongres mete, ki naj se kuhajo dve do tri minute. Ko jih vzamemo ven, jih dobro oplahnimo. Tudi ko pomivamo posodo, imejmo pripravljen aluminijev in se proglasil za diktatorja ter kozArec z raztopino sode, da po-ob enem razveljavil vse ljudske makamo vanj žlice in vilice ukrepe glede cerkve in vojaš- umazane od rumenjaka. ** a WASW.V%V.ViV.W.WAV.% Tole mi ne gre vjjlavo? Kot je bilo omenjeno že v prejšnjem članku, največje sporno vprašanje je bila tedaj država Texas. Za časa vlade Iturbide je Moses Austin pri vedel večje število naseljencev v to deželo. Pogodba je bila, da mora dežela ostati rimsko-kato-liška ter da plačajo Mehiki določen davek. Leta 1833 je bilo v Texasu že več kot dvajset tisoč severo-ameriških naseljencev, kateri niso hoteli več plačati davka. Santa Anna je poslal precejšno vojsko pod poveljstvom generala Cosa, kateri se'je po več dnevni brezuspešni oblegi mesta San Antonia umaknil. To je bilo v decembru. Teksani, misleč, da je vojne konec, so odšli na svoje domove, V februarja, leta 1835 je prišel sam Santa Anna s tritisočno armado. Tako se je obleganje San Antonia ponovno začelo. Ta Qblega, katera se je končala na trigični način Kako to, da se naša javnost ker je Bartlett Travis s stoin- ne more poglobiti v ekonomske petdesetimi teksani poginil pri probleme, kl *e sa milijone Iju-obrambi slovitega samostana di stalno poslabšujejo, to mi ni-" Alamo', je menda znana vsa- kakor ne gre v glavo! Ia tudi kemu. Kajpada, to je bil šele io ne, čemu tako hlasta po začetek. Ko se je razširila vest škandalih, ki so sa splošnost o tem masakru, so Teksani pro- brez vsakegs pomena! Tudi to glasili svojo neodvisnost. Po mi ne gre v glave, čemu ame-enoletnem boju na nož, kjer se riško ljudstvo na razume, da sploh ni jemalo ujetnikov, je bil potroši naša vlada sa špijonažo Santa-Anna premagan in ujet. tu In po svetli več kot katerakoli In tako 4e v mirovni pogodbi—I država na svetu. Mišico Kranjec: Fara Svetega Ivana ROMAN ! vprašal po tem. Njegove vloge s e pri Svetem Ivanu je konec, kar je te 'jasnosti, ki je vela iz Ma- je jasno čutil. Zdaj je bil "pisati jevih besed. zato ker je ta jas- telj" samo še Smonu, ki pa mu je nost bila taka, da za njo ni mo- včasih le še v pogubo. Tokrat (Nadaljevanje.) Nasprotno, zelo bal gel. Kako naj se Rožman odloči? Kako naj gre na to stran? Učitelj je, beden učitelj, ki ga lahko premetavajo iz kraja v kraj ali pa celo vržejo na cesto. Kaj naj počne na tej cesti, ko ima ženo si Koren ni prikrival, da mu preti pogin. Tam na eni strani stoji župnik s svojim: po prvem aprilu naj gre delat. Na drugi strani je Klemene, ki mu je odtrgal učiteljstvo, za katerimi je šel tudi Podlesek in bodo šli vsi in troje otrok? Otroci doraščajo kmetje. in jih bo treba poslati v gimna- Lani je lahko verjel in se vazi jo. A kako naj jih pošlje, če ral ter varal tudi druge: v miz- bo v tej vasi? Dober mora biti, da ga bodo premestili kam k železnici. Giza lahko reče, da pojde k maši samo, kadar pride nanjo red nadziranja, zanj pa je postransko, ali naj se sprašuje, če je bog ali ga ni, k maši mora vsako nedeljo. Klemenče-va se lahko ukvarjata s tako politiko, s kakršno se sama hočeta. Rožman pa spada k državni politiki, kakor spada klin k lestvi, jutri pa drugačna. Zato ker je pač tako na svetu in ker sta Klemenčeva nekaj drugega, on pa je vprežen in mora vleči, vleči do smrti. Ne ne, tu za Rožmana ni ni-kakega izhoda. Zagradili so ga s plotom in za tem plotom lahko prepeva ali pa pretaka solze. Pretežak je ta čas in vse to se ne more končati drugače, kakor da bo taval med Korenom in Klemencem, ki zdaj že nista več samo dve figuri, dva človeka, marveč nekaj drugega, usodnejšega. In pri vsem tem naj piše še nekako študijo. Za koga? Za nove učitelje? Ko pa bodo v bodočnosti nemara prihajali k Svetemu Ivanu sami Šmoni ali Šmonovke, ki jim bo višek vsega, ako bodo mogli s svetlim in skrivnostnim obrazom vzklikniti: "Ti, ali si že slišal tale vic?" Da, vic, ali ni to višek? In čemu študija pri najnovejšem vicu? 4 Naj je Koren še tako govoril, prišepetaval o Klemencu, naj se je še tako posmihal zviška, je čedalje bolj čutil, da ga odplav-lja v osarnelost. Osamelosti se sicer ni bal, ker je v duši sovražil vse te ljudi, a osarnelost pri Svetem Ivanu je zanj pomenila pogin. Lani je šlo vse tako gladko. Dasi je vedel, da se bo poslabšalo, je vendar bil prepričan, da ga vsi ti ljudje ne bodo docela pustili na cedilu. Potreboval jih je za svoj vsakdanji kruh. Zdaj pa je brezupna usoda vrgla sem tega Klemenca in od tistih dob Koren dobro čut}, tako naglo se vse spreminja Ali je sam napravil kakšno neumnost? Prvič zdaj se je Koren niči je ležalo nekaj desetin popisanih strani, ki bi jih lahko vsakomur vrgel v obraz in imel je dvoje pisem od angleških založb. Danes pa je bilo vse to bedno! Taka pisma bi si lahko preskrbel celo Šmon. Saj so bila samo odgovor na njegova pisma, trgovska zadeva, poslovnost. Nič več. • Zdaj je še ta poslovnost bila brez pomena. Anglija je od je- pa bodi ta politika danes taka, seni bila v vojni z Nemčijo, mi- slila je na topove, letala, ne pa na njegovo delo, ki je obtičalo v popolni zagati, in ni mogel nikamor naprej. Kakor da ne ve, kaj hoče povedati. Vsa podoba Hitlerja, "kakršen je", kot ga je hotel opisati, se mu je zrna-ličila. Takšen je bil do lani, knjigo o njem, "kakršen je v resnici", bi ljudje lani še brali, morda še po padcu Češke. A po padcu Poljske? Ali je bil Hitler po napadu na Poljsko še tak "kakršen je v resnici"? In vse Irugo? Kako naj Angleži vidijo v njem Človeka, ki hoče z nji-ni mir, ko pa jim razbija trdnjave? Kako naj gredo Angleži z ijim proti boljševikom, kar si {oren tako želi in jim je skušal v knjigi to dopovedati, ko pa je 5ilo jasno, da bi Hitler pri tem *ad po basal tudi vsaj del njihovega imperija, ako bi ga že ne mogel celega uničiti. Mar ni trenutno Hitler nevarnejši kakor boljševizem? Mar bi ne bil po uničenju boljševizma še nevarnejši? + Vse, kar in kakor je Koren mislil, je bilo lepo —- nekoč. Takrat, ko je živel Chamberlain in vodil * svojo politiko v Miinchenu. Toda Chamberlaini so odigrali, prišlo je do vojne in kako naj bedni Koren pri Svetem Ivanu prepriča Angleže, da Hitler vodi vojno proti boljševizmu? Mar zdaj začeti znova? Kaj pa on ve povedatju o tem, današnjem Hitlerju, ko pozna onega prvega, "kakršen je v resnici"? Delo mu je zastalo; ni m<^glo nikamor naprej. Toda tudi življenje se je ustavilo in ni več poti dalje. Saj je Koren čutil, da se z njegovim delom od jeseni sem zapleta tudi njegovo življenje. Bilo je treba samo še PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET CLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO i a • a e • e a • e a a 66 NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA 99 Narataiaa aa Zlrthn Min (tiTtcmU Chicaca) la Kaaa4a M H aa leto; !«.#• m M l«U: lt.ll u tetrt leta; «a Chicaca la Caah Ca, M.M aa cele leto; M U ta pol leta; ta laotatnatea $11. Naslov za list in tajništvo jo: 2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS L Klemenca, da mu počasi, a surovo strga masko z obraza. Ne gre več za ponižanje, ne za moledovanje, gre samo še za navadno skorjo kruha. Zato ker je prišel nekdo in to pogledal v srce in zdaj pripoveduje ljudem, kaj je v tem srcu. In ti ljudje, ki so bili tako zaspani v svojem mišljenju, so se nenadoma začeli trezniti in se jim je zazdelo, da svojo domovino vendarle ljubijo. Njega pa z Zofijo vred naplavlja. Tam na divanu leži ta njegova Zofija, kadi in sanja. Zato ker ona še vedno verjame, kakor verjamejo otroci. Leži, kadi in sanja. Zato ker v življenju kaj drugega ni nikdar počela. Bila je ustvarjena, da bo polegala, da bo njena bela, mehka roka božala moškim, pa tudi njemu lice, sladila življenje in vlivala vero bednim Korenom v slavo in bogastvo, zato ker si ga sama želi in ker misli, da ji vse to pripada. Toda Zofija tokrat ni samo sanjala: slutila je in je mislila. Videla je Korena nad papirji, ki pa so prazni ležali pred njim. "Sem pridi," mu je pomignila, ko se je ozrl po njej. Pritegnila ga je k sebi, ko je prišel do nje. Pogladila mu je čelo. "Zdi se mi, da si bolan ..." je rekla. Odkimal je in se grenko nasmehnil. "Pa utrujen?" je nadaljevala "Ti ne gre delo?" "Počasi gre," je odvrnil trpko "Mora iti..." "Oh, ko bi ti mogla pomagati!" je vzkliknila. "Pa kaj češ moja glava ni bila za to ustvarjena. Bog ve, za kaj sploh sera bila ustvarjena, kaj misliš? "Za lepoto, Zofuš, za ljubezen!" "Eh, ljubezen ..." je. dahnila grenko. "Saj se še komaj ozreš po meni. Ni več ognja v tebi Gledam te in mislim: Ali bo prišel k meni, da me poboža? Pa ga ni.. "Tu sem, Zofija ..." Položi ji je roko na vrat, se igral j njenimi lasmi, ji gledal od blizu v oči ln se grenko nasmehnil "Kadar ti tako gledam v oči, se mi spet vrača vera, da bodo te grde sanje prešle ln bo spet lepo, kakor je bilo nekoč. Že zaradi tebe mora biti spet vse lepo!" Počasi ga je pritegovala k sebi in je tonil v njeni opojnoeti v tisti opojnosti, kl ga je omamljala toliko let in zaradi katere je v tej starosti vzel n breme ter jo imel pri sebi, ker se je bal osamelosti in starosti Toda v življenju se je zapletlo Vedel je, da je treba nekaj u-kreniti, zakaj o dtod vodi samo še ena ozka stezica: nekega dne ubiti njo in sebe. Mar naj j^f ubije in nato še sebe? je mislil, ko je gledal njeno belo telo. Zdrznil se je, stisnil ustnice in čutil, kako so se mu oči ovla-žile. Kaj? Kako rešiti? Zdaj ko je tako zapleteno? In tam v Su-šnikovi hiši čepi nekdo, ki ga bo do kraja ubil. Župnika se ni bal, Klemenca pa se je. Nenadoma ga je obšel strah: Klemene ga bo ubil. Ne telesno, pač pa duhovno. Telesno se bo moral Koren sam .potem, ko bo prej ubil Zofijo, ki se ga zdaj Uko strastno oklepa. Ne, ne! Ne umreti! Živeti, živeti za vsako ceno . . . tudi za umazano . . . Zakaj onstran ni ničesar razen praznine, od tam ni vrnitve. Tu pa je še vedno nekaj in tu so še vedno možnosti: nekoč . . . Kaj mu mar vse ideje, kaj te vrotične misli evropskega razrvanega duha! Kaj mu hitlerizem, kaj komunizem, demokracija in vsa bedasta navlaka, ki človeka samo duši in ga lahko ubije. Ena sama pot je: tja, kjer je mogoče čim lepše in bolje živeti. Pa čeprav je to komunizem! Tudi to! Ker vse to je v bistvu ena in ista pesem: ugodno življenje. Po tem ugodnem življenju hrepeni komunist kakor kapitalist, Zadravec kakor Podlesek, Smon kakor Miha Kuhar, Klemenčeva, vsi viničarji in želarji in kmetje v fari Svetega Ivana. Da, ena sama pesem, ki jo poje vse človeštvo in ki jo poje tudi Zofija v svojih sanjah in jo poje tudi Koren sam. Pa Uko Koren nima kaj Izbirati. Prepevati je treba tisto pesem, ki bo zadnja odmevala in kjer je največ možnosti za življenje. . (Dalje prlhqdnjič) Z IPltAVMSKEIN UREDNIŠKE MIZE Ed Tomšič, Walsenburg, Colo., | že preteklost z bodočnostjo in piše med drugim: "V nedeljo zahteva od nas doprinos kakor smo imeli prireditev SNPJ na ga je od vseh prejšnjih in ga bo Prešernovem izletniškem pro- od vseh bodočih rodov. Kdor o-storu Rye. Vreme je bilo lepo pravi to nalogo po svojem najin udeležba ogromna. Vse je iz- boljšem spoznanju, je lahko za-bomo izpadlo. Nabral sem mi- dovoljen." Dalje pravi E. K. U-mogrede nekaj malega za list, a doviču: "Tudi vi ste si naprtili nisem imel časa, da bi storil več, ker sem bil zaposlen. Federacija SNPJ je prispevala $50 iz blagajne v tiskovni sklad ProleUr-ca in mislim, da se je s tem imenitno odzvala." Vsega skupaj je Ed Tomšič ob tej priliki poslal $16, od tega $10 žave. težko delo, ki Vam bo napravilo marsikatero bridko urico, ampak zavest, da je U naloga važna ne le za par tisoč ProleUrčevih naročnikov, ampak za vse delavstvo, ki stremi za odrešenjem. Vam bo pomagala prebresti te- v tiskovni sklad in $6 za naroč , 0 . . „ . „ t __A . nino. ki sU jo obnovila on in Sopl?'' KoU,r' HdP*r: . Ut»> John Lepich. Imena prispeva- J5 P08!"'8 vsoj° " ix?°?e teljev v tiskovni sklad bodo v Ameriškega drui.nskega kole- seznamu. Federacijen znesek ,aar^ *k0 ?» Mo lzmed naSlh pošljejo njeni odborniki. John Stonich, .Pueblo, Colo., naročnikov še nima, ga mu priporočamo. je poslal vsoto še za 18 izvodov . MI,aIn M<*Ve*ek' Chlca«0' * koledarja in pa prispevek listu ^novil naročnino ter prispeval v podporo od MaVy Babnik Bil $2 v tukovm skUd' je že v izkazi! 't dne 8. junija, John Shular, Arcadia. Kans., je obnovil naročnine in obeta, da bo nadaljeval z agitacijo za Proletarca. Louis Barborich, Milwaukee, Wis., je poslal pet naročnin; ob enem tolaži "upravnika, "da se bo že privadil 'beračit*, ako bo treba* Z: .Lrj^trr potoki, d. nek.; Frank Cvetan, Johnstown, Pa., je razpečal vsega skupaj 180 izvodov Ameriškega družinskega koledarja, kar je lepo število. Poslal je končni obračun in vsoto za dve naročnini na list. Ob enem pa se nekoliko potožil o raznih neprilikah. Razumemo. Frank Miksha, So. Euclid, O je obnovil naročnino in ob enem ni pre- omemba na upravnikovo notico, v, v * . « . . , . da je tu izprevidel, da ne samojJeI 'Ker ima Frank P"*** do1« J. J___e____\! naslov, so mu ga v seznamu na- da mu bo treba delati temveč tudi 'beračiti* za vzdrževanje lista.) Geo. Smrekar, W. Aliquippa, Pa., piše med drugim: "Pošiljam vam znesek $36.50, ki sem ga nabral na priredbi SNPJ dneva v tiskovni sklad." — Glede navodil, ki nam jih je dal, se bo vse uredlio. In imena prispevatel-jev pa bodo v seznamu. Smrekar je torej še vedno dober Prolejar čev prijatelj in pomaga ob vsaki priložnosti ie skozi mnogo let. — Dalje Smrekar omenja, da mu naš novi upravnik Anton Udo-vič ni osebno znan, pozna pa Franka Udoviča, ki je istotako čikažan. Želi pa (Geo. Smrekar) Tonetu Udoviču obilo uspeha. Hvala. S sodelovanjem ljudi kakor je Smrekar ga tudi bo. Anton Podobnik, Sheridan, Wyo., je obnovil naročnino in prispeval $1 v tiskovni sklad. Naročnino so obnovili tudi L. Pogačar, Chieago, Fr. Mikšha, Euclid, in oglasil se je Yerry Slabe z novim naslovom, v Eu-clidu, O. Ker naslov ni bil pravilen, je njegov list prihajal nazaj. Sedaj je stvar popravljena. Prosimo vse naročnike, da nam pomagajo ko se preselijo s tem, da nas ob veste o novem naslovu saj dva tedna prej, ker mi naš naslovnik v tiskarni ko-regiramo vsaka dva tedna. Za vse kopije, nepravilno naslovljene, pa nam pošta računa po 2c. To je po novi poštni postavi. Da skupno hranimo — torej povejte nam na dopisnici vaš novi naslov ko hitro mogoče. Etbin Kristan pravi v pismu upravniku poleg rsznih drugih stvari, tikajoče se knjig, tole: "... Sedaj je umrl še (Oton) Župančič in kmalu ne bo v "stari" domovini ftikogar več, ki bi ga osebno poznsl. Tako gre življenje svojo pot preko grobov in ve-1 vijo, a ga ne prejema, kskor mu ročnikov v tiskarni razklali na dvoje. Trikrat ga je upravnik koregiral in napravil je k popravkom v pouk tiskarjem še posebne opazke, predno so končno spravili naslov skupaj in upamo, da sedaj Frank Proletarca redno dobiva. Anton Zornik, Herminie, Pa. je poslal v dneh minulega meseca 13 naročnin, med njimi eno novo. Listu v podporo pa je nabral $5.50. Imena bodo v izkazu. Naročil je še tri izvode Koledarja, dva na svoj naslov, enega pa V. Leskovichu v Bridgeville, Pa. Piše, da mu zdravje še nagaja in se bo moral skozi poletje odpo-čiti. Želimo, da se mu nada uresniči in nato spet prične z delom po svoji sUri navadi. Jože Menton, Detroit, je odpotoval v stari kraj prvega julija to leto. Poslal nam je naslov, kam naj mu pošiljamo Proletarca v Jugoslavijo. Bil je tja povabljen od ministrstva za industrialne stvari, kjer bo v avtni tovarni v Teznem, Maribor, svetovalec, kako se naj v nji obrat čimboljše izpopolni. In v avtni industriji je Jože veščak. Želimo njemu in soprogi srečno pot tja, pri Jože-tovem novem delu uspeh in pa srečen povratek.—Jože Menton je bil pred odhodom pri nas na obisku, toda na pondeljek, ko urednik dela v tiskarni uro daleč od urada, upravnik pa v tovarni. Družabni klub pa odpre svoj prostor ob 2. popoldne. Vnanji obiskovalci teh stvsri ne vedo, pa si mislijo — saj se nič ne brigajo! A mi smo na delu vsak dan in tudi skoro vse večere. In pomagajo nam nekateri v teh naših naporih ne da jim bi dali kako priznanje in plače pa prav nobene. Frank Oblak, Dillonvale, O., je naročil list svojcu v Jugosla- piše. Ne moremo točno izvedeti, čemu so po tolikih letih poštne zveze z Jugoslavijo še vedno U-ko neredne. Nekateri dobe vse kar se jim pošlje. Drugi nič. "Morda so krivi temu lokalni birokrati—eden je. Ali pa je ves aparat še neizkušen in si ni še znal ustanoviti pravega reda. Kajti iz Amerike je tja, kar je od nas naročeno, vse točno pošilja-no. Naročnine so obnovili Louis Pogačar in Mary Sifrar, Chieago. Obnovil jo je Anton Podobnik, Sheridan, Wyo., in prispeval $1 v tiskovni sklad. Dalje Jack Klevisher, Pierce, W. Va., in Frances Vidmar v Chicagu, ki je ob enem prispevala $2 v tiskovni sklad. # Prej je že Ed Tomšič iz Wal-senburga omenil, da je federacija SNPJ Colorado-New Mexico prispevala v korist Proletarca $50. Par dni pozneje pa smo prejeli ček v omenjeni vsoti. Podpisnika sta Rose Radovich, tajnica, in John M. Stonich, blagajnik. Lepa hvala društvom in pa zastopnikom te naše krajevne bratske organizacije, ki se toliko trudi poleg svojih brig, ki jih ima, tudi za naš nepredni tisk. Krank Košak, Brooklyn, N.Y., je obnovil naročnino, prispeval $2 listu v podporo in nam želi obilo uspeha. Hvala. Mi njemu enako. Anthony Drasler, Forest City, Pa., je poslal naročnino na ime Johanna Drasler. Forest City je bil nekoč naša velika trdnjava. Mestu je dolgo let županoval Slovenec. Sedaj je Um v glavnem le še lep kraj za letoviščar-je. Čemu neki se nikoli ne oglasi v Proletarcu naš bivši pomožni upravnik Joe Drasler, ki dela v Alaski, ali njegova soproga Frances, rojena Artach, ali pa njena mama, ki živi v Denverju? Vsi so naročniki tega lista. Joe je doma iz Forest Cityja. Philip Godina je poslal vsoto $4 temu listu v podporo, ki je dospela v njegov urad od Janko Zornika v Detroitu. Janko je brat Toneta Zornika, ki agitira za naše napredne liste v zapadni Penni. Imena seveda bodo v izkazu, ki ga bomo objavili v prihodnji številki. Ta Proletarec, ki ga imate v rokah, je moral biti urejen do večera v petek prvega julija. Tiskarna ob soboUh, nedeljah in na praznike ne dela, razen a-ko ji bi hoteli plačati "dvojni čas'*, česar ne zmoremo. Torej ako je vaše naznanilo, ali kak dopis izosUl, naj vam bo to v pojasnilo. In ne pozabite agitirati za Proletarca zdaj prav tako kakor ste pred počitnicami. Prijatelji ProleUrca v Chicagu in V okolici, ali pa tudi "od blizu in daleč**, ne pozabite priti na piknik v korist tega lista, ki ga priredi klub št. 1 JSZ v soboto dne 9. julija v Keglovem parku v Willow Springsu. solidne baze za gojitev krme za živino. Danes se že pase na tisoče čred ovac "karakul" in "merinos", krav in konj v krajih, kjer še pred kratkim ni bilo drugega kot goli, premikajoči se puščavski pesek. Lansko leto so posejali velike površine s "puščavskim ovsom*', "puščavskim prosom" in drugimi krmilitipi rastlinami. Na mnogih krajih so uporabili za setev naj priročne j še sredstvo - letalo. Potem ko različne trave drže skupaj puščavski pesek in u-stvarijo vsaj nekoliko zemlje, pride na vrsto sajenje dreves in grmičja, kakor borovja, bele a-kacije, topolov, hrasta itd. Šele pod njihovo zaščito pričenjajo sovjetski poljedelci s setvijo žitaric, seveda pa so to posebna žita, namenjena za rast v puščavi. Metulji težko umirajo Spet je poletje in prirodo so olepšali pisani metulji. Le malokdo ve, da ta čudovita nežna bitja težko umirajo. Vedo pa to zbiralci metuljev, ki svoje nežne žrtve le s težavo usmrtijo. Bržda velja to zlasti za nekatere vrste nočnih metuljev, ki so vprav žilavi. Marsikateremu lovcu na metulje se je že nakl j učilo, da je metulja usmrtil z etrom, ga nato z iglami pričvrstil in razpel, prepričan, da je metulj res mrtev. Drugi dan pa je začuden opazil, da je metulj še živ, da na igli še giblje, podrhte-va, giblje s tipalkami, čeprav je preboden in mu je dal lovec zadosti etra. To se zlasti rado dogaja pri samicah, ki so polna jajčec. Pogostoma žive še*po nekaj dni, četudi jih lovec vnovič o-mami z etrom. Zgodi se celo, da samica v trpljenju znese jajčeca in šele nato pogine, kakor da je hotela pred smrtjo še izpolniti dolžnost razploda. Seveda ni mogoče vedeti in dognati, ali morda v tem primeru ne deluje moč življenjske volje, s katero živalca odlaga smrt za nekaj časa, da pred tem še opravi dolžnost razploda. Tudi pri ljudeh so znani podobni primeri, ko razvijajo ljudje pred smrtjo velikansko, domala nadnaravno energijo in umro šele potem ko so uresničili svoje poslednje želje in sklepe. Dušeslovje umiranja pozna mnogo takih primerov. BORBA PROTI PUŠČAVAM V ZSSR S spreminjanjem puščavskih predelov v rodovitno zemljo so pričeli v Sovjetski zvezi leta 1929. V časa prvih dveh petletk so ustavili premikajoči se pesek na 60.000 ha v Srednji Aziji, napravili zaščitni pas ob reki Amu-Daria v dolžini 402 km in pogo-zdili 144.5 tisoč ha puščave v ukrajinski SSR, 141.6 tisoč ha v ruski SSR, itd. Odločitev, ki jo je sprejela sovjetska vlada v oktobru 1948 o borbi proti suši v evropskem delu Sovjetske zveze, vsebuje tudi načrten boj proti puščavam. V prihodnjih sedmih letih (1948-1955) bodo pogozdili 322 tisoč ha puščav. Že lani so nasadili z drevesi in grmičjem površino 24 5 tisoč ha. Sovjetski znanstveniki še vedno preiskujejo način, kako spremeniti puščavske* zemljo v rodovitna polja. Profesor Deržavin je uspel dobiti s križanjem posebno travo s to prednostjo, ds uspevs v krajih s suhim podnebjem in ds se njene korenine globoko vsidrajo v zemljo in jo držijo skupaj. Poizkusili so jih izvršili na severnem Kavkazu, so uspeli. Ta trava je zfasla v višino treh metrov. Ima tudi to vrednost, da zelo hitro požene po košnji. Ob koncu prve povojne >etletke (leta 1950) bodo zaseja-li s to rastlino 20.000 ha, naslednje leto nadalnjih 100 tisoč ha. V puščavnatih predelih Srednje Azije so do sedaj že ustvarili Kaka ostanejo cvetlice sveže Ne ohranijo se vse cvetlice, enako dolgo sveže. Predvsem je važno, da jih ne trgamo, pač pa režemo. Ko jih odtrgamo, trpijo majhne celice, iz katerih se sestoji cvet in tudi steblo. Pbsa-mezna rastlinsko vlakna se mnogo prej posuše ob prelomu kot ob urezu. Zato režimo stebla z ostrim nožem. Urezano stebelce tudi bolje vsrkava vodo. če je . odrezana cvetlica predolgo na zraku, tedaj se celice posušijo in zgubijo sposobnost še nadalje vsrkavati vodo. Zato nima smisla, da trgamo na izletih rože, če vemo, da jih dolgo ne bomo mogli dati v vodo. Ne pozabimo pa vedno na novo odrezati stebelca, ko premenjamo rožam vodo. Dobro je, da dodamo vodi malo kuhinjskg soli. Vedeti moramo tudi, da se nekatere rože med seboj ne prenašajo. Tako npr. bo španski bezeg kmalu ovenel, še ga denemo v vodo poleg drugih rož. Tudi nageljni zdrže delj časa če so sami v kozarcu, prav tako vrtnice. Bolj družabne so pa poljske cvetlice; seveda ostanejo cvetlice več časa sveže, čim manj jih je v vazi. Kakor zelo imajo rože rade sonce v naravi; tako malo ga ljubijo v sobi; poleti ne držimo vaz z rožami v sobi, pač pa na hladnem prostoru. NE ČAKAJTE/ da prejmete drugi oli tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. Stem prihranite upravi na čai ington, je cfovoljenje, da sme Prosveta pisati o vojni v slovenskem jeziku ne da bi i bilo treba vse prevesti ob enem za me-rodajni cenzorski urad v angleščino, dobil. Tako je Prosveta i-mela težave s prevajanjem le nekaj tednov. Vsak večer je delal pri tem v SNPJ basementu takratni pqpdnik Jože Zavert-nik, njegov sin Joseph s svojo ienp in pa avtor te kolone. Včasi do desete zvečer, čestokrat dalj. Ivan Molek, ki je bil takrat tudi član uredniškega štaba Pro-svete, se v teh "extra" delih ni udejstvoval. "Proletarec" je poslal v istem času, kakor SNPJ Johna Verderbarja v Washington, svojega tajnika-upravnika Frankq Petriča. Dočim je Ver-derbar uspel, Petrič ni. Proletarec je moral skozi cele mesece pošiljati cenzuri vse Kristanove ter druge članke o vojni v angleščini zaeno s slovenskim besedilom. Imeli smo sejo za sejo, kako si pomagati iz zagate in u-rednik sam je takrat dejal—tako ne moremo nadaljevati. Ne morem izdelavati dela na ta način. Končno se je Frank Petrič znova potrudil, dobil je prej slovitega socialističnega žurnalista in pisatelja Sparga, ki je imel v Washingtonu zveze, da je posredoval in dobili smo permit. Mi, ki smo se borili za Wilsonov program na celi črti, ga mesece in mesece nismo imeli. A nešteti takrat še izhajajoči listi v tujih jezikih, pa so imeli dovoljenje od prvega dne. Drugič, Ivan Molek je tudi pozabil, da je bila "protidečkarska" histerija one dni prav taka, kakor je sedaj pod Trumanom v MIRNEM času. Pod Rooseveltom je vladala skozi ves čas druge svetovne vojne v tej deželi strpnost. A sedaj tega nj več. Vse križem se debele advokati z lovom na špi-jone, ali pa z obrambami "špijo-nov". Tako naj ljudstvo pozabi na "recesijo" in se zabava ob či-tanju "romanov" o Romeoih, ki WHY WEALTH CONCENTRATES thc Dollar PROOUCtO ev Tttt FARMERS "zapeljujejo" bogate vdove, in ob umorih, ki se množe širom naše dežele. "S. B." ve, da to, kar ona propagira, ni demokracija, kakor ni po njenem mnenju demokracija tisto, kar se dogaja za železnim zastorom. Ampak kaj je nadomestilo? Očividno, če pogledamo po svetu — razširjevanje "železnega zasto-ra". Poglejmo na Kitajsko in še marsikam? Seveda, mi, ki smo navajeni takozvanega ameriškega standarda magari v kempah ali v slumsih, bi se težko sprijaznili z življenjem, ki ni toliko svobodno, kakor je v newyorskem Union Park, ali v clevelandskem Public Square, ali na križišču ulic Madison-Halsted v Chicagu. Toda zaostale države morajo nekam — ne nazaj temveč naprej in nič drugega ne kaže Zed. državam. Cemu vendar si je Truman izmislil svoj "fair deal" ako ne v prav tak namen? "V starem kraju ga lomijo", piše prijatelj. To sklepa po pismih svojcev. Morda je v pravem. Mogoče so novi birokrati marsikje slabši, ali saj manj izkušeni, kakor pa so bili Aleksandrovi. In zato je znova na mestu: čemu dva človeka, ki sta bila oglašana in sta še oglašana in tudi sta smatrana za glavna prvaka ameriških Slovencev, ne povesta kaj o RAZMERAH, o NAČINU politike sedanje Jugo- nih imen ne ^ vsebovalt ker slavije namesto da pišeta le o ppedvidena posebna isdaja s kra-vsakdanjostih. jevnimi imeni in « vsemi potreb- "Narodni Glasnik" v Pitts- nimi pojasnili. Novi pravopis bo gre zaradi svoje "pikrosti "ne-burghu je urejevan striktno po obsegal okrog 100.000 gesel, med odvisnim" novinarjem najbolj navodilih kominforma. Taktiko njimi mnogo novih.__na iivce j|ja Ehrenburg. Je člo- je spremenil čim mu je urad Intervju z llijem Ehrenburgom Vstal je in še dodal: "Gospodje, še nekaj bi vam moral povedati, in sicer na ustmeno vprašanje, ki mi ga je pravkar nekdo s preveč milijoni mrtvih, da bi lahko želeli novo vojno. Previsoka je bila cena za mir za nas in dovolite mi, povedati še to, kar Izmed sovjetskih pisateljev partije iz New Yorka naročil— Tito ni več na zaželjeni listi. Kršil je disciplino. Boj njemu! In tako so morali Maj tiar ich in tovariši udrihati po idolu, ki so ga še dan prej povzdigovali v deveto nebo. Jugoslavija na vseh straneh odrivana in v borbah (Konec s 1. strani) Američani, Angleži in Francozi zahtevam Jugoslavije niso na-Koroška je sedaj eno izmed klonjeni. Ne le to — saj jih ji spornih vprašanj — toda ne več naravnost zavračajo, med Avstrijo in Jugoslavijo — j Umik sovjetske zveze od zah-temveč med kominformom in teve, da se mora Jugoslaviji Titovo vlado. "Narodni glasnik" j ustreči v pogodbi z Avstrijo, je v izdaji dne 27. junija ima uvod- kajpada vplival posebno v Slo-nik, z naslovom, "Titovci poka- veni j i jako porazno, zali svoju boju na pitanju Avstrije", v katerem napada vse tiste jugoslovanske komunistične prvake, katere je prej slavil ter jih dvigal med zvezde. Trojanski konj je lepa pravljica. Iz nje naj se bi kaj naučili tudi ludje, ki streme na prihodnji konvenciji prevzeti vodstvo SNPJ. Namreč dokler je čas. Ne šele iz svojih prepoznih skušenj. vek srednje velikosti, sivih oči in precej nervozen 21. aprila zvečer je v baru dvorane Pleyel priredil tiskovno konferenco, na kateri je bilo več kakor 50 angleških, francoskih, ameriških, nemških in italijanskih novinarjev. Ehrenburg je prišel v bar, se usedel in pričel gledati navzočim v obraz. Caket je, da ljudje zasedejo svoje prostore in mirno kadil. Eden izmed skupine "Hearst" je zašepetal: "Pa saj ni videti tako divji!" "Govori samo ruski", ga je potolažil ne- prav dobro pomagati samo. Raje pa bi hotel vedeti, kdo daje orožje atenski vladi: ne zdi se mi, da bi ji ga dajali Bolgarija in Albanija. Vladi teh dveh držav namreč nista naklonjeni fašistom. V Atenah pa so fašisti, j ^ki je v "lidu z Oblonskimi in v tem se strinjajo vsi, to vedo Mikašnimi. Njegov starejši brat tudi on^i, ki jim pomagajo. Ali' sloveči Lulkovski, scvasto_ 7 .i < .« i j i poljski junak— in on Pjotr, moj Zaprl je usta in pogledal na _ da< moj _ sta blla vJSevastol *ngleŠki lP°li»> zaradi tega, da ne bi tičala doma, ko tam drugi postavil. Rusija noče vojne, ona ni bahanje: priborili smo mir z je sploh ne more hoteti. Mi sov-' našimi mrtvimi tudi za mnoge jeti smo predrago plačali za mir zapadno-evropske države". LEV N. TOLSTOJI ZAPISKI MATERE (Iz pisateljeve posmrtne zapuščine) Danes 3. maja 1857. leta prič-,držal svojo brado proti ustom nem pisati nov dnevnik. Starega že dolgo nisem pisala, saj tisto, kar sem pisala, ni bilo pravo: vse preveč sem grebla v sebi, mnogo je bilo čustvenega in naravnost neumnega: zaljubljena sem bila v Ivana Zahariča, želela sem se proslaviti, stopiti v samostan—pravkar sem to vnovič prebrala — marsikaj pa jc tudi ljubeznivega, petnajst-šest-najstletnega. Zdaj je drugače. Dvajset let imam in ljubim, resnično ljubim — ne vzburjam se. ne navdaja me strah, da to ni vsakdanje, da ni tako, • kakor dandanes ljubijo,. da premalo ljubim, nasprotno, bojim se, da je vse to resnično* in usodno, ker preveč ljubim in ne morem, ne morem ... da ne bi ljubila. In mi je strašno. Nekaj resnega, svečanega, vzvišenega je v njem, v njegovem obrazu, zvoku njegovega glasu, v sleherni njegovi besedi, čeprav je vesel in se venomer smeje in zna vse obrniti tako, da je nežno, duhovito in smešno. Vsem je smešno, tudi meni. Smešno, a obenem tudi vzvišeno. Najine oči se srečujejo, poglabljajo se druga v drugo in bolj in bolj mi je tesno, ko sprevidim, da je tudi njemu. Nu, opisala bom vse po vrsti. On je sin Ane Pavlovne Lutfcov- in jo grizel. Bala sem se, da se bo ozrl, in sem se oddaljila od okna, a tisti mah sem zaslišala njegove korake gor po stopnicah. Naglo, pogumno je stopal. Ne vem, kako sem ga spoznala, a stopila sem k vratom in obstala v pričakovanju. Srce mi ni plalo in nekaj veselega in lepega me je tesnilo v prsih. Kako sem vse to vedela? ... Vedela sem pač. Saj bi se lahko bilo zgodilo, da bi bil pritekel in rekel: "Oprostite, cigarete sem pozabil," ali kar koli podobnega. Da, moglo se je zgoditi kaj takega. A kaj bi bilo z menoj, če bi se bilo to zgodilo? ... Ne, ne, nikakor se to ni moglo zgoditi. Zgodilo se je tisto, kar se je moralo zgoditi. Njegov obraz je bil resen in vdan in odločen in vesel, oči so se bleščale, ličnice po-drhtevale. Bil je v plašču in je držal klobuk v roki. Nikogar ni bilo tu, vsi so bili na terasi. "Varvara Nikolajevna," je rekel, ko je obstal na poslednji stopnici. "Bolje takoj, kakor da bi se mučil. Morebiti tudi vas vznemirja..." (Konec prihodnjič) aeznam priredb slovenskih organizacij v Chicagu Prvi slovenski pravopis je izdal Fran Leveč leta 1809, sledil mu je pravopis leta 1922, a leta 1935 je izšel tretji. Zdaj pa pripravlja Slovenska akademija znanosti in umetnosti nov pravopis na 960 straneh. Pravopis bo rabil tudi kot slovar tujk ter kot frazeološki besednjak: Krajev- v svetovni javnosti tolmačene kot klofuta na Tita. Zmagala je de Gasperijeva stranka, dasi pod Avstrijo v Trstu ni bila klerikalna stranka nikoli močna. Komunisti (Togliat-tijeve stranke) so dobili okrog 30 odstotkov glasov. Slovenci, s svojimi zavezniki Italijani pa le par tisoč glasov. Vendar pa Jugoslavija vzlic tem neugodnostim trdi, da napreduje in da je tudi politično trdna vzlic nasprotnikom, ki jih ima križem kraja. A M E HIS KI » DRUŽINSKI KOLEDAll LETNIK 1949 VMbuj« ŠTIRINAJST povesti in drugih pripovednih spisov, SEST zgodovinskih spisov, PETNAJST pesmi, DEVETINDVAJSET slik in koledarske ter razne druge podatke. e CENA SAMO $1.50 pa Naroiila naslovit• PROLETAREC 2301 So. Lawndale Av« Chicago 23, III. Človeštvo zoper samega sebe Ali ima človeštvo poleg vsega tudi manijo proti samemu sebi, ne da bi se tega zavedalo? Gotovo se mora pritrditi, da jo ima. Čleveštvo torej ravna proti svojim lastnim interesom. Njegovo postopanje dela vtisk blaznosti. Nič pa ni pridobljenega, če sc človek roga tej maniji; ako se smatra to divjanje zoper samega sebe za bolezen, je treba spoznati njene vzroke in najti zdravilo. To je pravi namen socializma. Kaj stoji udejstvovanju solidarnosti vsega človeštva na poti? Kako je mogoče premagati te zapreke? Kdo jih more premami? Človeštvo Je razdeljeno v vsakovrstne dele, in njih interesi iščejo zadoščenje vsak zase. Pri tem izginejo obziri na soseda in na skupnost; zavest, da ima ta skupnost tudi interese, da mora torej vsak del s sosedi in z vsemi ostalimi skupaj imeti enake Interese, peša in tupatam izgine popolnoma. Nasprotja posameznih interesov je torej treba odpraviti, da morejo oživeti skupni interesi Premagati je treba egoizem in za to je potreben boj. Uspešno more voditi tsk boj le tisti element, kateremu Je skupnost najbolj potrebna in ki najmočneje reprezentira skuphe interese. To je delavski razred. Zato je proletariat pionir vzajemnosti človeške druibe. In tudi volitve v Trstu so bile ki kolega, o katerem so kasneje odkrili, da govori samo angleški. Ilja Ehrenburg se je nato dvignil in začel neprisiljeno in lagodno govoriti v popolni francoščini. Najpfltj je prosil novinarje, ki bi imeli namen potvar-jati njegove besede, naj bodo tako prijazni, da tega ne delajo. Bilo je, kakor da jih je polil s hladno* vodo, kar pa je storil skrajno vljudno. "Sem vam na razpolago", je rekel Ehrenburg in vprašanja so začela kar deževati. "Ali res, da so vas ostro kri-tizirsli kot kozmopolita?" ga je nekdo vprašal v angleščini. Ehrenburg se je zasmehljal. "Toč nq", je odgovoril. "Pri nas, kakor povsod, gnjavijo razni kritiki pisatelje. Skromno moram priznati, da so me precej kritizirali, to je namreč posel jeritikov. In rekli so mi tudi, da sem koz-mopolit, tega pa ne verjamem, ker mi mnogo drugih kritikov daje prav in me podpira. Naj bo kakor koli. V Sibirijo me niso poslali, in mislim, da me tudi ne bodo. Hotel bi, da bi vam bilo nekaj jasno. Ljudje morajo biti zelo pazljivi. Nasprotni listi na vsem svetu se v svoji protisov-jetski propagandi poslužujejo prav vsega. Ce n. pr. sovjetska kritika zagovarja nekega pisatelja, pišejo nasprotni listi, da Ie kritika v Sovjetski zvezi u-ilenjcna v verige; če pa kritika napada, tedaj pišejo, da je ukle-njen pisatelj. Cas bi že bil, da bi ti listi končno pissli resnico." Ilja Ehrenburg je nehal govoriti in polovica novinarjev se je smejsla na račun enega novinarja, ki je mislil, da je s svojim vprsšanjem nastavil Ehren-burgu past. • Neki angleški novinsr, ki se ni smejal, m je hudo zresnil in je izročil Ehrenburgu listek. Ehrenburg si je nstaknil očala in bral: "Vprašajo me ali je res, da Albanija ln Bolgarija pomagata grškim partizanom". Postavil je listek na mizo, se nasmehnil in odgovoril: "Sem že dejal, da sem pisatelj, ne pa diplomat ali politik v ožjem smislu. Imam pa vtis, da si zna grško ljudstvo in amtfriški novfnarji so v zadregi gledali svojega nesrečne-1 u^j^^' i7čJtihlepla! ga kolego Ta je ves razdrazentPo bitki je lakoj dal vojsRi sJo. hitro vprašal: "Ali nam gospod Ehrenburg lahko pove, ako bodo Rusi nehali z blokado Berlina?" Ehrenburg ga je mimo pogledal: "Sem vam že dejal, da nisem diplomat. In vi?" Novinarji so se začeli gromko smejati: "diplomat", je zardel in se je dokončno vsedel. Neki drugi novinar je vprašal Ehrenburga, katerega ameriškega pisatelja najraje bere, Ehrenburg je odgovoril, da mu je najbolj priljuben Faulkner. Neki angleški novinar se je zopet vrnil h grškefhu vprašanju. Ehrenburg mu je odgovoril, da je v Grčiji napredek na strani onih," ki se bonjo na gorah. "Prav škoda je, da voditelji države, kjer se je rodil Lord Byron, ki je padel v Grčiji za svobodo te dežele, ne razumejo, kakšen je resnični položaj Sledilo je drugo vprašanje. "Zakaj Rusija daje tako malo vizumov v kulturne namene?" "Daje jih več ali manj toliko, kolikor jih dajejo druge države Rusom. Vsi vi — Je dejal Ehrenburg — veste, kako se je končalo šostakovičevo potovanje po Ameriki; in Sostakoviča so povabili na koncertno turnejo. Ko sem bil jaz v Ameriki so mi naprtili spremstvo funkcionarja državnega departmenta. Jaz sem miren človek in ne nosim s seboj ne orožja ne "moskovskega zlata". No, družbo funkcionarja sem rad sprejel in živel je z menoj mnogo časa. Reči moram, da se je ob oni priliki državni department hudo uštel. Moj spremljevalec Je namreč na koncu potovanja postal mnogo bolj napreden, da ga je sedaj državni department napodil." Tiskovna konferenca se je nagibala h koncu. Ehrenburg Je pobral kup listov in je dejal:*'Se-daj ne moren) odgovoriti na vsa ta vprašanja. Odgovoril bom nanje ločeno kasneje. Na neko vprašanje žal ne bom odgovoril, Je preveč nadležno. Nekdo izmed vas me je namreč vprašal, kakšne mere bi jaz podvzel za ame riškega vojnega ministra gospoda Forrestala, ki so ga pred kratkim poslali v zavod za umobol-ne. Mi je res £al, ne morem odgovoriti. Nisem zHravnik". (For-restal si je v tej svoji bolezni nedavno v zavodu, kjer je bil, sam vzel življenje.) Organizacije v Chicagu in okolici, ki žele imeti svoje priredbe označene v tem seznamu, naj'nam sporoče podatke, enako tudi po- vo in služboval'nek je v Petro- pravke T sluč,Ju P°mo*' gradu, zdaj pa je prišel v naso gubernijo in službuje v komiteju. Mlad je, toda cenijo ga in ga imajo radi. K nam ga je pripeljal Miša. Pri nas se je takoj udomačil. Mama ga je vzljubila in z ljubeznivostjo pridobila, oče pa sc je nasproti njemu, kakor vsekdar nasproti ženinom, vedel nekoliko hladno. On se je brž začel sukati okoli Nade, kakor sc pač vrte okoli petnajstletnega dekleta, jaz pa sem v globini svoje duše spoznala, da sem to — jaz, toda sama sebi tega nisem upala priznati. Začel nas je pogostoma obiskovati in že takoj prve dni sem vedela, čeprav še ni bilo besede o tem, da je vse sklenjeno, da je to' on. Ko jc včeraj odhajal, mi je stisnil roko. Stala sva na ploščadi stopnišča. Ne vem zakaj, — iznenada sem začutila, da sem zardela. Pogledal me je in prav tako močno zardel in se tako zmedcl, da se je obrnil, stekel nizdol, spustil klobuk na tla, ga pobral in obstal na pomolu. Odšla sem navzgor ip pogledala v oknu. Izročili so mu konja, on pa ga ni zajezdil. Gledala sem na pomol — on je stal tam in ni sedel na konja, z roko je Klub št. 1 JSZ— piknik v korist Proletarca v soboto 9. julija pri Keglu v Willow Springsu. "Sosedje" št. 449 SNPJ, piknik v nedeljo 24. julija v Benis Forest Preserve (v istam kraju kakor lansko leto). Druš št. 707 SNPJ iz Summita priredi "moon light" piknik v soboto 30. julija na Keglovem vrtu v Willow Springsu. Pioneer št. $59 SNPJ, piknik v Pilsen parku v soboto 6. avgusta, So. Albany ter 26th St. "Nada" št lOt SNPJ—banket v proslavitev 40-letnice društva v četrtek U, avgusta pri Leo GraČ-nerju na S. Lawndale Ave. Trailblasers št. 190 SNPJ — piknik v nedeljo .14. avgusta na vrtu Gano Farmers Grove, 425 W. 116th St. (3 in pol bloka vzhodno od Halsted.) Pevski i bor PreSeren —piknik v nedeljo 21. avgusta na Keglovem vrtu v Willow Springsu. Progresivne Slovenke, krožek ftt. 9 — proslavitev druge obletnice krožka s progranr^m in plesno zabavo v nedeljo 16. oktobra v dvorani SNPJ. Pevski i bor Prešeren — jubilejni koncert v nedeljo 6. novembra v avditoriju Sokol Chicago na So. Kedzie Ave. Slovenski dom št. SC SNPJ — veselica v soboto 19. novembra. Narodni vitesl št. 39 SNPJ — Sll-vestfova zabava v soboto 31. decembra v jednotini dvorani. < > PRVA SLOVENSKA PRALNICA Parkview Laundry Co. o 1727-1731 W. 21st Street CHICAGO 8, ILL Fina postrežba — Cene zmerne — Delo jamčeno TELEFONI: CAnal €-711*—€-7171 >»MM»000t00M»00»MS» ZA LIČNE TISKOVINI VSCH VRST PO ZMERNIH CENAH Si VEDNO OMNITE NA UNUSKO TISKARNO ADRIA PRINTING COMPANY Tel. Michigan 2-3145 1838 N. HALSTED ST. • CHICAGO 14, ILL PROLETAREC SE TIsicA PRI NAS Iz SANSovega urada 3424 W. 26th St., Chicago 23, III. Bolniška oprema prihaja v Jugoslavijo STEP A LITTLE FARTHER, UNCLE! ANTON UDOVIČ Ker so se trgovinski odnose j i med Združenimi državami in Jugoslavijo znatno izboljšali v zadjih par mesecih, so se izboljšale tudi prilike za odpošiljanje bolniške oprerne in potrebščin za otroško kliniko v Ljubljani, katere nabavlja iz posebnega sklada Slovenski ameriški na-, roefni svet. Te potrebščine so se grmad i le mesece in mesece v skladališču v New Yorku, podvržene izvoznemu dovoljenju našega oddelka za mednarodno trgovino. Izboljšanje odnošajev nam sedaj omogoeuje točno iz-poslovanje izvoznih dovolenj fexport licenses) in odpošiljanje čedalje večje količine opreme za dokončno izgraditev potrebne klinike. Doslej nam je ministrstvo za ljudsko zdravje Ljudske republike Slovenije uradno potrdilo prejem dveh večjih pošiljk. Razen enega stroja za pralnico, ki je bil poslan v marcu po ameriški transportni liniji, so bile vse druge nakupljene potrebščine odposlane na jugoslovanskem tovornem parniku TOPU-SKO v februarju in maju. Na ta način smo skladu prihranili precej denarja. Obenem pa je tudi dostavljanje bolj sigurno in direktno. Omenjeno ministrstvo se uradno zahvaljuje v imenu slovenske vlade vsem onim slo-tenskim Američanom, ki so prispevali v ta sklad, ter SANSu, ki vodi zadevno akcijo. V pojasnilo onim, ki so iz so-čustva domovino prispevali v ta sklad (in ne onim, ki niso niče-dali, pa želijo informacij), železnino in sedeže za otroška stranišča ($65.10, 113 funtov); rezervne kablje, gumijaste predpasnike, svinčene rokavice in vso pripravo za izdelavo kliničnih filmov (X-Ray film) ($432.-40 - 148 funtov); umivalna korita, umivalnike, zadevna želez-nina in pribor ($6,295.02 - 4,013 funtov); 20 priprav za prhne ko-pelji (za bane) in 10 priprav za umivanje glav za uporabo pri kopalnih koritih (bathtub shampoo outfits), vrednost vključena v ceni kopalnih korit Stane $1.651 poštnino vred Poti/it* nam točen naslov ln vsoto, drugo izvršimo mi PROLETAREC, 2301 So. Lanwdole Ave. CHICAGO 23, ILL Na račun sklada za zdravila je SANS naročil doslej 10 kg (10,000 gramov) dihydrostrepto-mycina sulfata. Zadnjih 1,400 gramov odpelje Topuiko v juliju. Zdravilo se deli brezplačno fizično in socialno potrebnim bolnikom v bolnišnicah, ki spadajo pod jurisdikcijo slovenske republike. Federalni zdravstven zavodi (pod jurisdikcijo vlade t Beogradu) pa dobivajo zadostno količino tega zdravila od zvecne vlade. Naša zdravila gredo torej izključno za Slovence v Sloveniji. Na ta račun smo tudi kupili slovenskemu Rdečemu križu Jeep Station Wagon', ki bo tej humanitarni ustanovi odlično služil pri izvrševanju napornega dela za socialno in fizično šibko mladino Slovenije. Koncem maja nam je pisal dr.' Tomaž Furlan, preko katerega se delijo naše pošiljke streptomycins. Pravi: V dneh S. do 8 maja so imeli slovenski zdravniki skupaj s hrvatskimi zdravniki v Dobrni (na štajerskem) svoj kongres. Udeležilo se ga je 92 zdravnikov in so razpravljali najnovejših metodah zdravljenja tuberkuloze, posebno s strep-tomycinom. Po poročilu predsednika kongresa dr. T. Furlana o ameriških pošiljkah streptomycins, je kongres enoglasno zaključil, poslati smerikanekim Slovencem združenim v SANSu toplo zahvalo za njegovo prizadevanje pri zdravljenju naših bolnikov. V zvezi s tem vam (SANSu) sporočam, da sem do sedaj razdelil 3,300 gr. poslanega strep-tomycina in. sicer: Tdpoliičica 1000 gr., Novo. Celje 1000 gr., 11 Ljubljana-bolnica 250 gr., Mari- je jo tudi številna pisma, ki jih SANS'v ^čedalje večjem številu prejema ne samo od bolnikov, temveč tudi od bolnišnic. Vse to so samo zahvalna pisma. Nihče ne prosi. Vsakdo se zahvaljuje onim našim rojakom, ki so prispevali sredstva za nabavo zdravila, katero jim utegne rešiti ali vsaj podaljšati življenje. SANS je ie pojasnil Rdečemu križu Slovenije in ministrstvu za javno zdravje LR Slovenije, da vse te podpore ne prihajajo od ameriških Slovencev'. Naših rojakov in njihovih potomcev v Ameriki je veliko. Toda koliko teh in kateri so kaj žrtvovali za staro domovino? Bogme, maj o jih, bi rekel Belokranjec. Resnično! Delali so, prispevali in še prispevajo le oni napredni elementi, ki so v okrilju Sansa, zavedni člani SNPJ, Progresivnih Slovenk in nekaterih drugih manjših organizacij in ustanov ter posamezniki, ki ne dopustijo drugim misliti zanje. Med 'ameriške Slovence' spadajo tudi oni, ki želijo na vse pretege škodovati Sloveniji in Jugoslaviji, se reče sedanji vladi, in za dosego tega namena so kratkomalo pustili slovenski narod na cedilu. SANS in njegovi podporniki so bili od vsega začetka in bodo tudi še v bodoče na strani naroda, pn naj pišejo politični vihaeji kamor hočejo. Naša kri ni voda! Psi naj kar lajajo, toda naša karavana bo šla naprej! Prerobke slovanskih pesnikov so se v preteklosti v marsičem izpolnile. Morda ae izpolni tudi ona pesem, ki svetuje. Cm« zemlja naj po-grezne, ki sedaj odpada! •* Mirko G. Kuhcl, •tajnik SANSa. Narod, enkrat blagoslovljen, devetkrat obsojen, kako si živel, kaj si doživel? Tvoja dolga bolest je povest o siromaku bete-žnem, ki vstaja, vstati ne more. Kolikor je dolin in votlin po teh lepih deželah, ne držale bi vse tiste krvi, ki je bila tod prelita; in koliko je bo še prelite! Komaj si stopil na svet, si bil ti, narod sužnjev med narodi. Otrok si bil, pm že suženj! Psovka ti je nauk delila, palica ti ga je vte-pala. Suvali so te od vseh strsni, očmi in mačehe, botri in botree. Včasih si zajokal, včasih si o-mahnil, ves truden, časih pa si tudi planil. Ali komaj si planil, so te podrli na tla, zvezali so te še tesneje in celo usta so ti zaklenili. V curkih je tekla kri iz tvojih žil, napojila je zemljo za več klafter globoko; zato je ta zemlja rodila; in kadar si jedel sužnji kruh, si jedel sam svoje meso in pil svojo kri. Močan si, o slovenski t narod! Tisoč in petsto let krvaviš, izkrvavel nisi! Narod nehvaležnik bi dušo izdihnil, še sveče bi mu ne žgali, še bilj bi mu ne peli — ti pa, tisočkrat ranjen, v trpljenju u-trjen, ki komaj ^naješ z rameni pod težko sovražno pestjo in praviš: "Nikarte! Ta burka je stara že tisoč let!" IVAN CANKAR "Kurent" no sodelovali med seboj, potem bi lahko prišlo na svet ono blagostanje, o katerem so veliki misleci sanjali že dolga stoletja. Dosti bo za danes dragi čita-telji; naj ne pozabim predno končam, da se vidimo na pikniku v soboto, kar je pa vas od- Se v šoli so nas učili, da je bil daljenih, mi pa zdravi ostanite nekoč raj na zemlji in kot reče- do prihodnjič. ■ no, po božji jezi smo mnogi zgu- Škandali in spletki (Nadaljevanje z 2. strani) šanja. Pravi: ne morem govoriti, ker bi moral kompromitirati nekatere osebe na visokih položajih pri vladi in Vatikanu. Vatikanski poročevalec Osserva-tore Romano je nervozen. Poroča, na nima tajništvo vatikanske države ničesar opraviti z Upra-lastnine svete stolice, da DROBNI NASVETI Bele svilene bluze bodo ostale bele, če denemo v zadnjo vodo, v kateri jih splakujemo pol kozarca mleka. Da ne obledi barvano blago, ko ga peremo, moramo dati v vodo bel kis, in sicer pol kozarca na 2 litra vpde. Z mešanico vode in kisa odstranjujemo blatne madeže dežnih plaščev. bili pravice ali priveligije do raja, dočim ga nekateri še uživajo. Sicer jaz ne verujem, da je bil kdaj kje raj brez dela. Vzemimo na primer našo zlato Ameriko: Ko se še sami Indijanci vladali ta kontinent, ni bilo tega kar je danes. Ni bilo mest, široko tlakovanih cest, tovarn, železnic, aroplanov in milijon stvari, ki jih je delo rok in uma ustvarilo. Kamor koli se ozrete, vidite sad dela, in koliko je od tega stvarstva delavskega? Tovarna, vredna sto milijonov — nič mojega. Pa ti boss reče: "Jutri ostaneš doma", pa enostavno ostaneš doma. Niti vaš mucek vas tako ne uboga, kot ta, po božji podobi ustvarjeni človek uboga samo zato, da bi se ne zameril onim, ki mu, delijo kruh. Gradi jim tovarne in izdeluje v njih vsake vrste predmete, nekatere potrebne druge zopet za v razkošje, vendar pa vse to ni delavsko. Res je, saj dobi delavec plačano za svoje delo. Da — dobi toliko, da lahko dela, ker brei tepa hi tudi ne mogel graditi, bogastva. A kadar te ne potrebujejo več, kaj potem? Delavec si je priboril nekaj pravic, vendar ne še dovolj, da bi mu bila zagotovljena bodočnost. Tovarnar tudi lahko odračutfa toliko za razvoj, toliko za izrab-ljenje strojev, toliko v rabljenju poslopja itd. Za vsako stvar si lahko gradi nekako rezervo. Ko- Anton Udovich Dobro pravilo: Besede mičejo, vzgledi vlečejo! SLOVENE RECORDS It-Inch records Ttc COD, C-1201 Bs happy, . Bye-bye-baby, C-II14 My keaey Is Tyral; St. Clair C-12M Too fat polka i Jolly asfta F. Yankovio and kis < C-119S Alpiao waits Lanpttfhtor's V-1V1 VlUff« cons kter'e polha jj aek —pofta til a polka - tain polks X-ltt % T-iti Hit aad . ___ F. Zaje and Us Polkateers Silk Uaibroka polka Linden itVoll Park Polka VUlafo Seaavo T-114 Bod Wine — Polka Mtlwoifls waits Ernest Benedict Quarto! WT4 Na Marjaao* Polka CUrica (Clara) Pokla R-m QoTeiandak! VaMek Male Noeek. Polka J. Peruah and kis Tav. Band Write for froe list of all new SLOVENE records, the largest selection Im US., by. the best Slovene artiste, to* PALANDECH'S SJ6 g.#Ciark Street, Chicags^ OL Kar se navadno imenuje "morala", bo v socialistični družbi gotovo precej drugačna, kakor v kapitalistični. To ne pomeni, da bo slabše, kajti slabo je že sedaj dovolj. PROLETAREC Je delavski list za misleče čitatelje. vo I______ _ J| _______r _ Uprava lastnine svete stolice nima ničesar opraviti s svojim pravnikom mons. Guidettyem in še manj s CippicomV . . fn v Osservatore Romano zaključujejo svoje poročilo: Proces se nadaljuje v popolni jasnosti, ki ni zameglila ničesar, tudi ne Bsgrisenosti, s katero se jo hoče na nekorekten način zamegliti. 21 vi jo jasnost! In vendar, kljub jasnosti so proces prekinili, da bi le ne postalo Italijanom preveč jasno, da it* vlada ln Vatikan eno — skupino goljufov." "L. J." Ne le lasje, tudi svila bo osta la mehka, če jo splakujemo i kisom. Kadar postane aluminijeva posoda znotraj motna, zavri en liter vode in eno žlico kisa in splakni z njo posodo. Če hočemo odstraniti rjo s ši-vsnk, jih pustimo 24 ur v olju in petroleju (1:1). Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and StJROEON 3724 WEST t«th STREET Tel. CRawferd 7-U1I OFFICE HOURS: l:3t to 4 P. !H. (Except Wed., Sat. and Sun.) fit!* te S:St P. M. (Except Wed., Sat. and Sun.) Res. t?19 So. Rldftway Ava. Tel. CRawferd 7 1444 If aa aaswer — Call AUsttn 7-17 H f"..........................................I It its PIKNIK V KORIST PROLETARCA Priredi klub it. 1 JSZ V SOBOTO 9. JULIJA prIKegJv v Wilow Springs, Mo IGRA PETE SNYDER in njegov orkester Priletele ob 2. popoldne. Baiirtcanj«; potj«; prosta zabava. POSTREŽBA V VSEH OZfltfH ZA VSE. Pridite vsi, ki tt« prijatelji Prolotarca in s torn ljudstvu pravilnega tiskal Na svldonjo na Koglovwn vrtu v SOBOTO 9. julija! ..................................rimiiimiH Weekly Davotod to the of tho Workers OfWCIAl OftOAN OP i. i P. and Mb Educational Bureau PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION C O-O PIRATIVI COMMONWEALTH NO. 2172 Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.,July 6, 1949 VOL. XUV. Klansmen Are "Puppets' for 'Higher-Ups' Recent developments provide encouragement for those who say the South can correct its own evils. In Alabama, the state Senate passed a bill proposed by Governor James E. Folsom, forbidding the wearing of masks in public. This bill is directed against the Ku Klux Klan, which has been raising its ugly head again. Also in Alabama, war veterans' groups are organizing a ''committee against crime and violence," as a result of the beating of several veterans by hooded gangs, believed to be members of the Klan. Albert A. Carmichal, attorney general of Alabama, said something which deserves wide attention. The "mobsters and gangsters" in Klan robes, Carmichael declared, are merely puppets for "higher-ups who occupy plush-carpet offices in skyscrapers." These higher-ups, Carmichael explained, use the Klan to "keep the race issue burning, and thus maintain an economic and political barrier between the white and black workers." In other words,' any worker who joins the Klan is being "manipulated" by wealthy interests which are hostile to workers, either white or black. In Georgia, Mayor James Peterson of Soperton, who recently snatched the masks off three klansmen, was at last reports preparing to put them on trial on charges of "disorderly conduct." Two of these klansmen are workers, who apparently did not know they were being ''manipulated by higher^ups in plush-carpet offices."—Labor. , "KEEP AMERICA FREE I By George S. Wuchinich a World War U Veteran. OSS Captain. D8C PITTSBURGH, Pa —As an OSS agent during 1942-45 I saw comedy as well as danger. Most of the comedy was in Washington and it centered around Mr. J. Edgar Hoover and his FBI. War fronts extended over the globe and Mr. Hoover had dream« of a worldwide empire for his agen cy. His efforts ran counter to OSS policy and the fight between these two 9py organizations as to who should go where reached the level where the FBI. was commonly called in all OSS ranks. "The Foal Ball Inst!tate." Empire builders in both OSS and FBI finally agreed to a division of the world in which the Western Hemisphere of North-and South America came under Mr Hoover's hand, while the rest was to be an 066 area. FBI activities have been reported extensively in the monies, press and through releases of the organization itself until today more than 112,000,000 Americans have their fingerprints, family and employment records, as well as whole backgrounds in files. Over 5,000 FBI agents roam North and South America, and about $48 Million is apent annually by the agency. — These figures compare with 12,000 wartime OSS wartime employees and the expenditure of about $500 million. Where the FBI has a kitty of $100,000 to pay informers and stoolpigeons, the OSS had millions for which no accounUng had to be made to the comptroller of the U. S. Treasury. All this is past and known history. Mr. Hanson Baldwin of the NY Times and the Alsop brothers in their columns often reported on the FBI and OSS These "experts" constantly regret the disagreements between the OSS and FBI, which no doubt still exist between the FBI and the Central .Intelligence Agency, the new chHd of OSS. One dear fact stands out. Mr. Hoover strove mightily to add more millions of dollars to his disposal. He saw the OSS as a rival which might swallow his own agency. Antics of Washington empire builder* might be dismissed with laughter were it not for the fact that theae represent clear and present dangers to our democratic traditions. I saw the wartime OSS FBI fight from the inside. As sn OSS man I was glad—for the sake of the unity of our people and the winning of the war. that the wings of the FBI ware clipped, and clipped hard. Those decisions of 1942 which FDR influenced had much to do with Mr. J. Edgar Hoover's role In the war. Today's FBI acUvity shows that Mr. Hoover's leadership, had it been allowed full sway in the war. would have lad ua into the same hole made infamous by his older nsme-sake, Herbie Hoover. The two are alike in that they produce the biggest and worst messeV Of the many eases now being investigated in Washington the Judy Coplon case disclosed that gossips, »toolpigeon«, informers and the worst sort of gutter evidence that can coma only Out of a super-police arm was used by the FBI Yester« day. in the Pittsburgh PRESS the headline on the Hise case read — "FBI BIDS $200 FOR EVIDENCE, HESS JURY TOLD." Ominously, the FBI is showing Itself as a model police state so beloved by HiUer, Himmler and Heydrich the Hang-1 man. Suicides and mysterious deaths have already resulted from the many investigations conducted by the FBI, Department of Justice, House Un - American Committee, the* Senate Judiciary Committee and other bodies thaWspend public money ferreting into people's mind. And the latest step—calling in books from colleges and universities—-this was so brazen an attack that it had to be withdrawn because the world's people remember the Nazi book burnings. Wherever these investigations have led, the smear brush has come up with "facts'* gleaned, if not from the FBI. from some other agency whose witnesses must reach into a sewer or gutter to come up with a find. Decent and honest Americans are reacting against these assassins of our minds. It is no longer Progressives or Communists who are under attack. It is no longer these two groups alone that fight back. Dr. Hutchins of Chicago repelled with fiery words the Illinois Un-American Committee. Dr. Condon, the eminent scientist, has twice demanded' an apology from J. Edgar Hoover. This display of real Americanism is making a turning point. Dr. Lilienthal of the Atomic Commission is under trial and already the investigating Senators are wilting less from the summer heat than they are from the wrath of the American people. It is time to call STOP to these self-appointed rulers of our thinking. Mr. Hoover should apologize to Dr. Condon. These investigations should cease at once. It is time that Congress and the American people remind the FBI and other searching bodies of the Bill of Rights and the Constitution. In Alabama the hooded hoodlums are about to be shorn of their cowardly un-American behavior. So should the FBI be shorn and cut out of our body politic becauae it has no basis in the law we live by—our Constitution. The FBI and its sister Medusas are frantically striving for more and more hysteria, swinging the smear brush wherever they can; striking indiscriminately to save face. Like all empire builders who ruled by inquisition, terror, whiplash and fear — ttieir end comes, rising out of the people. No American is safe from prying and mischievous fingers and eyes of spies and informers if we continue along the path of Mr. J. Edgar Hoover. Aa for the OSS and its newborn. The Central Inteligence Agency, that is matter for another column. But, the CIA like the FBI will merit the name of Faal Ball lastt-tata, becauae the events of the past weeks show thst Mr. Hoover snd his agents can't even hit s foul ball —they just strike out. Easy Dough for Big "Labor Statesmen" LABOR'S " STATESMEN "are finding meal tickets in the Marshall Plan. Good paying Jobs, high consultants' fees ax.J ocean voyages are the payoff lor the AFL and CIO hierarchy's support. Front man for the CIO in the Economic Cooperation Administration Is Clinton Golden, who draws $15.S00 a year. Golden recently returned from Athens where he was a labor advisor to the U.S. Miaaion Bert Jewell, Golden's AFL counterpart in EC A, Is another $15.900 a year man. Theodore Sllvey, who performed odd Joba at CIO headquarters, haa moved over to EC A as an adminlatraUve advisor at $19,3tS. George Meany, James Carey and Arlon Lyons are the AFL, CIO and Railway Labor Executive Assn representatives, respectively, on the ECA Public Advisory Board. They each receive $50 a day for their services. • • # • THE ADVISORY BOARD usually meets once a month to rubber-stamp Administrator Hoffman's actions. The Anglo-American Council on Productivity provided ocean voyages at $59 s day for Lelaad Buck-master. then president of the CIO Rubber Workers; Harvey Brown, president of the Machinists; Lee Minion, president ot the AFL Glass Bottle Blowers; and Thomas Har-ktna, assistant chief engineer of the | Brotherhood of Locomotive Eogi- THE MABCH Of LSBOR ^or1 About 4AX op us. WAeevvofckMB UNION MEMBERS, WHILE 16% or WVMiTf COLLAR WORKERS BELONG TO UNIONS. <§vje»n every s»* wo&on6 americans wdrlctonafiarm. ® GmOO%**TOM for your money -buy only mats A*d caps Bearing this union label« U. S. Population Climbs, To 148^27,000 on April I WASHINGTON—The population of the United States reached a new record high of 148,527,000 on April 1» the Census Bureau estimated. That reflected a growth of 5S0, 000 during the first three months of 194$. The same growth was recorded in the first three months of last year. AFL ECONOMIST Boris Shish-kin is in Paris aasisting Ambassador W. Averell Harriman as Chief of the Labor Branch at $12.000 per year and expenses. Harriman's $10.000 special advisor on trade unions is David Saposs, a protege of James Carey who has in times past been a "friendly" witness before the House Un-American Committee. The overwhelming endorsement of the Marshall Plan by the AFL aad CIO Conventions comforted labor's "statesmen" la the ECA. They like their Jabs. It's high respectable work aad It pays well ! (From "The Union ") REFLECTIONS t^saijmonJ ^S! +J4ofseA I HAVE BEEN reading an ar-> ticle in a trade union publication which w'.iows how the capitalist way of life has enabled a few people to enslave the many in these "free" United ptates of America The (acts are handed out by a well-known Wall Street investment advisory firm, and here are some of them: $1,999 Invented ln Coeo Cola ln 192$ would be worth ItS.IH today. Invested In International Business Machines In 1921, the same $1,999 waald be worth nearly 15«, $99. Aad If the "grand" had bee« sank In Celanese In 1931 It would uow have a value of $25,999. There are other examples of how anybody who picks a kicky seat in the capitalist game of exploiting workers can eventually take a luxury ride through life at the expense of people who do nothing more important than useful work. However, the above will serve as the basis for this story. ONE OF THE POINTS I want to mske in discussing the above legal swindle is that/ although union editors mske a great to-do about such facts whenever the figures are presented, they really haven't done anything to halt the game that victimises society for the enrichment of investors. What does the record reveal? In 1920, when that thousand dollars was put into Coco Cola stock, Eugene V. Debs and Seymour S ted man stumped the nation to tell the people that the profit economy functioned for the sole purpose of gypping workers tor the enrichment of owners. But the working people of America, confused and sidetracked by union leaders who told them to elect "friends," gave Debs 897,704 votes snd Warren G. Harding 18,147,249 votes. Harding stood four-squsre for the system that enables owners of stock to place the workers of this generation in their debt. His slogsn was "Back t6 Normalcy." But how many leaders of Labor told the rank and file that class robbery was "normal" in the kind of economy that Harding stood for* The answer Is that only s few Socialists ssid that And they ware rejected. Workers' leaders approved and THE LAND OF THE FREE? How free are the American people? The question came to us the other day while reading an editorial in an exchange publication which dealt with the rapid growth of consumer debt. Since the war ended, the Editorial quoted the Federal Reserve Board, the Amqrk&n people have mo'rtgaged their future. The debt against them has increased from $3 billion to $8 billion, the editor points out. And then he observes that this condition threatens a slump because people in debt will buy less when times are normal. s We share the apprehension of our exchange editor and submit that the best way to keep people from going in debt is to pay workers enough to pay cash for the products of their industry. Now, having agreed on the economic phase of the matter, we return to the sdcial angle of debt. And we ask: What right have people to say they are free when their entire lives are mortgaged? Unfortunately, debt hits youth hardest. Few young people have the wherewithal to furnish a home. And so they marry and set up housekeeping only to sign their lives away to the money lenders. That, we submit, is a definite form of slavery. But it is also a logical development within the capitalist economy and whoever sanctions the economy has no real right to gripe about its inevitable results. The growth of consumer debt testifies to the fact that the profit system no longer fits with freedom. It is a social signpost that points toward another economic collapse, greater centralization of wealth, less social conscious on the part of the people and the ultimate choice that must be made between the democratic socialization or an American brand of fascism. Even Americans can not have their cake and eat it too. Nor can they continue to be robbed by interest, dividends and prof if and still be free.—Reading Labor Advocate. workers' votes sanctioned the game that had no other purpose than to put the many in debt to the few. For, make no mistake about it, that $25,000 which the investor of a thousand dollars now holds is a debt against the workers of this day and age. K la a debt which can be collected any time the owner wants*to take his money to market and demand $25,000 worth of goods and services from wage-earners. BE STEADFAST An excerpt from remarks by Henry A. Wallace to the National Committee: It is very important, for all of us to get firmly in our minds that it is not un-American to be left. As a matter of fact, the truest Americanism is well to the left of center. That's what the Declaration of Independence was. Fundamentally this America of ours is a leftist couhtry. Now events are coming around to meef us snd we should be stadfast _ I wsnt to emphasize as I have again and again, inside the Administration and out, that we will never find the means to keep the people of the U. S. fully employed without fear of war unUl we look for markets as much in eastern Europe and Russia and China as any place else. If ore have markets there, we can hava a gross national product of $280,000,000,000. We can buy and sell products In vast volume; we csn hsve the continual enrichment that comes from the interchange of knowledge all over the world. It is the only wsy out of this mess in terms of abundance. The only way to enable capitalism to survive snd prevent It from being a scarcity system is to go all out on one-world trade. It means full employment, a high standard of living, peace. I think it can be sold. (From "National Guardian ") Mortality of Small Business "Business failures in the United States are running 200 a week, which is twice the rate for 1948, according to Dun & Brad street This is not surprising*, for the economic climate could hardly have been more unfavorable to new enterprises if it hsd been deliberatety contrived. "Certain large businesses gain from inflation, but small business needs first and foremost a stable dollar. The Government's right hand has helped many war veterans try their hand at business, but the left hand struck off wartime economic controls prematurely and made inflation inevitable. A multitude of merchandising and service enterprises were doomed to start life with high-priced leases, fixtures and inventories. They were in serious trouble from almost the first moment thst the wave of postwar purchasing cessed to rise higher. "Today a harvest of bankruptcies snd liquidations is being reaped The olosing of every independent business is the blighting of someone's hope. To the Gl, it means the end of a happy wartime dream of independence. If this la tragic for the persons directly concerned, certainly It Is no happy thing for s nation that professes the faith of capitalism to discover how difficult It is for clttsens to become free enterprisers rsther than employees of corporations." —(St. Louis Post-Dispatch.) Na sum Is aalts saaa a vein af folly In his Wha? "Will you stop drinking for mt?" Who said I was drinking for you?" Clerical Recognition of the Class War We note with considerable interest that Westbrook Pegler, a columnist who is not exactly loved by union officials, has loaned one issue of his column to the Rev. William J. Smith, whom Pegler describes as a "priest (who is) an authority and teacher in the lield of labor relations." We had a good time some years ago conducting a debate with Father Smith in our columns and, while we sincerely rejected some of his basic viewpoints, we admired his fairness and objectivity with equal sincerity. It was a pleasure and ended without bitterness. What we now want to bring out is the fact that, at least twice in his article in Pegler's space, Father Smith spoke of the "class warfare" nature of the capitalist system. We are grateful for that. Too many people, some of whom are clergymen, accuse Socialists of stirring up class war. We have pointed out that we deplore the fact of class war and offer a program and a philosophy which we believe will end class strife. However, despite our protestations, every now and then somebody will rise to denounce Socialists as breeders of class hate. It is good to have an ally like Father Smith, who says, as we do, that the conflict of classes is a product of capitalism and not of Socialist agitation. We suspect that wc must again part company with the "Labor Priest," however. For, while we offer a system to end class warfare, he apparently believes that it will go on for a long, long time and advocates unions as a labor weapon in the conflict. There can be no question of the necessity of strong unions— under capitalism. But the nature and functions of unions would be quite different if the private-profit incentive were replaced by the economy of cooperation for use that is urged by Socialists. And we find ourselves wondering: If there is to be a day when swords will be beaten into plowshares, why should anybody balk at a way of life that will make it possible to convert unions from instruments of class war to devices for managing a classless world?—Reading Labor Advocate. Is Security a Killer? Speaking to the graduating class of Ohio Wesleyan University last Saturday. Herbert Hoover, the nation's only living ex-president, said: '^Security kills the joy that lies in competition, in individual adventure, new undertakings and new achievements. ... At all time in history there have been many who aought escape into "security" from self-reliance." Do you believe that? We don't! For we know that of all things sought for—by the race, by the nation and by the individual — security tops the list. We have seen how insecurity stultifies the minds of men and distorts their actions. We' have learned to know t fte tryth in what we were taught in a brief and elementary course in psychology — namely, that leisure, which comes with security,' is the pre-requisite to progress And we have discovered that cooperation produces more and better results than competition. Capitalists know that too. That is why they seek to kill off their competitors and why monopolies have always been able to command the market. Purposeful and selfish men like competition only among those they seek to dupe and dominate. Private employers who think only of profits like to have workers competing with each other for the opportunity of holding jobs. They like that bs-cause the more the workers compete with each other the more secure the exploiters of workers become. ' Security is not the enemy of sHf-reliance. On the contrary, insecurity is the parent of fear. Only when he feels sect ire in the possession of his creature needs csn a normal individual proceed to higher ground. Nor does Socialism, which offers a program for security, propose or imply that men and women shall cease to rely upon themaelves.Wha* socialism does urge is that working people shall rely upon themselves —together. For in a cooperative society secure people will have the Incentive of producing well for their own welfare. Mr. Hoover recalled his own feelings as a fellow graduate. He related how eager he was to help some private employer to make a profit in which he might share. Perhaps he sounded convincing to his youthful audience as he inspired them to muscle in on capitalism, the master racket of all time t — Reading Labor Advocate. Branch No. 1 JSF Picnic Chicago. III.—All you folks who read these lines are cordially invited to the picnic sponsored by Branch No. 1 JSF, Saturday, July 9, 1949 at Kegl's Grove in Willow Springs, 111. Pete Snyder's Orchestra will furnish the polkas and waltzes for tha dancers In the evening. Admission Is free. The old timers, and the young ones also, will try their prowess at ballina in the afternoon. The usual good refreshments will be served. Coma out and spend a pleasant and How Subversive Can A Chicken Get? Genial ex-professor Samuel M. Wixman, 49, who gave up the hurly-burly of having poliUcal opinions on the campus of Los Angeles City College to raise chickens in sunny San Fernando Valley, is on his way to the United States Su-preme Court again. Last week, or the second time in two years, the same federal judge—Paul J. McCormick—for the same reason, denied Wixman*s application for citizenship. And for the second time also, Wixman, backed by the American Civil LiberUes Union, appealed to the nation's top court./ McCormick, in a strangely blunt ruling even for these times, declared WiUman had failed to prove himself innocent Horrible thought! Said His Honor: 'Professor Wixman has not established in my judgment that he was not affiliated with Communist organizations. . . ." Wixman, who in 1934 made a speech criticizing "capitalist" ownership as a possible factor in depressions and giving a leg up to "collectivism." had denied Communist affiliations. He had also declared himself less critical than in 1934 and convinced that "the form of government here is the best in the world." A native of Russia, Wixman was brought to this country when 7, educated at Yale and the University of California; he taught history and economics at City College from 1929 to 1940. It is allowed. Two years ago McCormick denied Wixman's application on grounds that the former professor believed in collectivism. But the U. S. Supreme Court sent it back for further study, when U. S. Solicitor-General Philip B. Perl-man gravely ruled that a belief in "collectivism" was within the "per-missable area of thought" for prospective citizens. However, Perlman obliginly left the door open to McCormlck's second decision by stating Uncle Sam would frown upon genuine "communistic" affiliation. To bolster this, the government introduced into the new hearing testimony unfavorable to Wixman by one of its stand-by "ex-Reds," John L. Leech, one of the numer-ours witnesses thoroughly discredited in the anU-Brldges case years ago by Dean James M. Landis of the Harvard Law School. Barnyard Banter. Leech's tale ln the old Bridges hearing was characterized by Land is as "evasionary, contradictory, pathological .... a screen of verbiage . . . unique." In the midst of a bristling barrage of quesUons shot at Wixman, a government Interogator demanded of the former professor: "What are you doing now?" "Raising chickens" Wixman replied. "What for . . . T" "To lay eggs." National Guardian. cool Saturday in the fresh country air with your friends. The proceeds of the picnic will be donated to "Proletarec.*