T! I HO* IH».UEA S*T8 HO. II — ŠTtV. El. 0 Entered as Second lias« Mailer, September 21, 1901. at tbe Post Office at New York, N. V., wider Act of Con|re» of March 3, 1879 TELEFON: CHELSEA H79 NEW YORK. TUESDAY. APRIL 1930. — TOREK. 8. APRILA 1930. POGODBA MED TREMI SILAMI JE ZAJAMČENA nesoglasje med francijo in italijo onemogoča pakt med petimi silami Vsi so izgubil upanje, edinole ameriški poslanik v Belgiji je se vedno upapoln. — Javno mnenje v Ameriki je za dogovor med tremi velesilami. — Zaenkrat je vse odvisno od francoskega zunanjega ministra Brianda, ki je zelo smotren možak. LONDON, Anglija, 7. apri la. Zel ruzene ai-zave, Japonska in Anglija so pripravljene izpreine nili na trenutno obvestilo svoj poskusni dogovor v resnično pogodbo med tremi silami z izkl j učenjem V rancije in Italije. $ g I : VOLUME XXXVin. — LETNIK XXXVIIL w. green za sestanek ilewis0va petdnevni udeležencev i opozicija del. teden svetov. vojne na delu I o je bilo razvidno iz avtoritativnega govora poslanika Gibsona, ki je rekel, da je javno mnenje v Ameriki za dogovor med tremi, ne pa za dogovor med petimi silami. Posvaril je tudi 1 ranči jo in Ital ijo, ceš, da med tremi silami že obstaja pogodba. Mogoče bi bilo I udi okleniti dogovor med petimi velesilami, če bi j Javil Grcin da se mogli Francija In Italija sporazumeti glede mor-naris ke paritete. Pogajanja so dosedaj toliko napredovala, da so sklenile Amerika, Anglija in Japonska opustiti grajenj** devetih velikih bojnih ladij. Združene države na) bi opustila grajenje treh, Anglija, petih, japonska pa grajenje ene bojne ladje. Ce je ta rešitev korektna, bo izgubila Amerika drednola "Florida" in "Utah", katera sta bila dovršena lela 1911. Izgubila bi tudi bojno ladjo Wyoming", ki je bila zgrajena leta 1912. Gibson je rekel: Zaenkrat je vse odvisno od francoskega zunanjega ministra Aristide Brianda, ki se bo vrnil v torek v London. Briand je zelo smotren možak. - Dosti imamo vzroka za domnevanje, da bo podpisan dogovor med petimi velesilami, prodno bomo odšli od tukaj. Te se bo to res zgodilo, bomo videli po preteku nekaj dni. Ce ne dosežemo «vojega cilja na sedanji konfernci, bo uveljavljen dogovor med tremi velesilami. Francija in Italija se nam bosta lahko pridružili, kakorhitro se bosta pobotali med seboj. — Washingtonska pogodba j e določala, d a Združene države, Anglija in Japonska zamorejo zgraditi šestindvajset bojnih ladij do leta 1936. — Zadnji teden smo se pa sporazumeli, da bo zgrajena v šestih letih le ena bojna ladja. Ako bi delavstvo prodrlo s svojo zahtevo, bi se število brezposelnih znatno skrčilo. — Ravnotežje med produkcijo -;n konsumom. V New Yorku je govoril preti..cd nik Auur ikn Delavske Federacij William Green 'or .*o odiorn ; /. . zel za u veljavi] ei t je pet dnevnega delovnega. JShi.'i. Delavski vodii;.*Ij je utemeljil »vajo zahtevo glede raj.sanj a delovnega tedna z dejstvom, da je o grcrnno število ameriških induotri -jahiih delavccv nezaposeinih. Posebno je poudaril naslednje Če hu-:ej b;ti delavci stalno zaposleni, je treba prilagoditi delovni čas družabnim potrebam produ.: tivnosti ter odnosa jem med delavc« ui odjemalci. Glede mezdnega vprašanja je izhode zavzeti ja:;n j in odločno .->iai:.v". Govoril c v splošnem o potrebi, da se vzdrži primerne plače, da bodo zamogii delavci kupovali produeirano blago. E ko narn.sk a p »stava ravnotež-ja med produkcij d in konsumom zahteva, da moraj o plačati višje cene oni. ki izkoriičajo človeško bedo. Gicde petdnevnega delovnega ledna jc izjavil Grcen: Naučili smo >e že. da ni mogoče graditi na kupni *ili mas. Delavcem m ramo nuditi možnost, da imajo pHjceren zaslužek ter dovolj časa in . recUlev za razvedrilo. V debeli produkcija v masah nio-nmo nuditi delavcu vse, da c;a za-iiovo!jim'» Francoski in nemški vojni veterani se bodo udeležili skupne mirovne demonstracije v Parizu. PARIZ, Francija, 7. aprila. Skupina vojnih veteranov v fraii- B-] coGkem parlamgcntu, kater.m na-; eiuje p lanec Mauri "e Dorman. ! je sklenila vprizoriti v Psrizu vc-i !.k.o mirovno demonstracijo, Kate-| re bi se udeležili francoski in nem-| ški vojni veterani. Dorman ki je izgubil v be nog;, je izjavil, da se j1 /ojm o v v tmr. Howat in Walker poročata o velik:h uspehih v Illinoisu, K a n s a d u, Oklahomi in Arkansa-su. — Hoover je vi organizaciji prerokujejo poraz. SPRINGFIELD. Ill . 7. aprila Poročila, ki prihajajo v glavni stan reorganizirane opozicijske skupine Unite-d Mine Workers dokazujejo la se je novi organ;zaciji pod vod-tvom Alexandra Howata posrečilo ooglcdu že popoln «ma sporazumel pridobiti veliko število aktivnih z nemškimi veteranskimi organ'za-:ijarni, predvsem t Reichsbanner-iem. Demonstracija naj bi se vršila na ozemlju, kjer so tekom svetovne vojne divjali najhujši b'.>ji. Taka demontracija bi napravil i na vse svet mogočen vtis. D jiman namerava i imteresirati za načrt tudi franc.skega ministr. predsednika, dawes poslal herriotu pipo PARIZ. Francija. 6. aprila Prejšnji ministrski predsednik Edvard Herrioi. kojega kratka pipica je znana po vsej Franciji, je bil danes zelo razvcseljen. ko je doThl ameriškega poslanika fino pipo v zrak prijateljstva. Mr. Herriot je bil ministr. predsednik. ko je bil sprejet Dawesov načrt, a njih imeni bosta spojeni kot imeni kadilcev ter mednadna-rodnih politiko/. Mr. Herriot bo v zameno poslal Dawesu kratko pi-pk-o iz framoskega ' brier-ja". Spanci . zahtevajo republiko Petdeset tisoč socijalistov je mirno demonstriralo po Madridu ter se udeležilo spominske službe za pokojnim socialističnim voditeljem. localov. Cela vrsta localov, ki .so uoslali delegate na Lewisovo konvencijo v Indianapolis, se je pridružila op; ziciji. Locali iz Kansasa, Oklahome. 111,-noisa in Arkansasa so naprosili | tajnika John H. Walkerja, naj jim J izstavi čarterje. Organizacija, kateri predseduje , Howat. jc za vse one locale in okraje. ki so se ji pridružili, prevzela j funkcije United Mine Workres. ! Razen Carterjev so dobili Irkali nove pečate, prestopne l.stc, pravila itd. Zanje je ugasnil dne 31. ! n \re.a 1929 carter stare Unite l Mine Workers organizacije. Howat in Walker prerokujeta, di po preteku desetih mesecev ne bi ■ o Lewisovi administraciji ne duha ne sluha, i V prihodnjih par tednih bo! > ;-ne strokovne unije v nekem nlci.i-li^eu. Manifestacija se je koivalo brez vsakih nemirov. Nato je odšla parada kakih 50 tisoč socijalistov na pokopališ • . kjer jo pokojnik pokopan Tam je skrbel /,a red velik oddelek j>ol -cije. Zborovanje monarh.-.tov, ki na| i-i se vršilo nedalr" od pokopal; > . j-* bilo odg od eno na povelje vlade na p »znejsi čas. Namen vlade »e bil preprečiti vse spopade V gledišču je izjavil tajnik hm -jalistlčne stranke, da je želja španskega naroda proglasiti republik in da mora vlada računati s .vn-i-jalisti kot z ni > no ilo. Predsednik stranke Juheno Be seiro je izjavil, da je -en ter je naprosil ivoje pristaš", naj se aktivno udeležujejo p litike. gandhijeve pristaše zapirajo Tekom prvega dne civilne nepokorščine je bilo aretiranih nad sedemdeset oseb, med njimi tudi sin indijskega voditelja Gandhija. BOMBAY. Indija, 7 npril« Danes se j"' - b,:' ženski tiket izvoljen raz ličnih p r^-stj *pk or cilensk1 vulkan aktiven PUERTO MONTT, Čile. 7. apr. Vulkan Osorno postaja zopet akt. ven, in preb valci beže v/ svojih dom iv v varnej.se kraje, iz ognjenika bruha vroča voda. ki tece v jezero Todoi» los Santos. Čeprav s° ni bati nik.ikc velike erupcije so odredile oblasti vse potrebne varnostne odredbe. Vulkan je Visok 75U0 čevljev. z hoover obiskal šolo v rapidanu WASHINGTON. D C . G Predsedn k Hoover ;>e je Washington zelo okrepran od prv -ga izleta v tem letu. Pol dneva je preži v M predsednik v Rapidanu, angleški princ v sudanu KHARTUN Afrika, 7 aprila. Wale ški princ je dospel v Sudan, v p Najino, ki se razteza ob obeh bregovih reke Nil. Tukajšnji uradniki so mnenja, da ix> teden dni po - j pred no se je vrnil v Washington čival ter ne rio sprejel nikogar. j kajt.i njegov obisk je veljal šoli. ka-1 Pozneje se bo odpravil v pragozd i tero je pomagal postaviti lanski lovit slone. leto. Predsednik in njegovi j*prem- Ijevalci so bili prisiljejii ^a7:iti po debelem blatu, predno so dospeli do sole. YELI.V1US. Ark., fi aprila Ob-1 V Gujeratu se je kft*pan.M ' činska vlada Yellvilla, majhnega1 nasipa spremenila v na llje l gorskega mesta v Nori Arkansa u.! -k >iovana sta bila dva polici ta. bo prešla v ženske roke s prihod- , je skupina njim letom, Brz opozicije te bil izvoljen v::e tiket in vsa znamenja kri nacijmialisiov nap oddelek uradnikov, ko hoteli č rati dva Gajidhijev.a pri.da ■» ko iia aprila. , ženski vrnil v žejo, da bo do vsi uradi, rejo urad brezb0žniki bodo mirovali za praznike Brezbožniki so se uveriii, da se miroljubno nagovarjanje š e najboljše obnese. — Duhovniki se odpovedujejo veri. M06KVA, Ruija, 7. aprila. — Voditelji zveie brezbožnikov so sklenili, da bodo tekom velikonočnih praznikov pospeševali načrt za in-dustrijiJJzacijo dežele ter se boril: proti za vlivanju alkohola. Tekom velikonočnih praznikov ne bodo vprizarjali nobene proti verske gonj«. Ta sklep je v aoglasju z resolucijo, ki je bila sprejeta na zadnjem kongrfsu brezbotnikov N& kongresu je into sklenjeno, da se ne bode vhodoee po«luirrali nobenega nasilja v yputeewm agitaciji. Na velikonočno nedeljo zjutraj bo otvorjena v Moskvi protiversk i šela. Več sličnih zavodov bo ustanovljenih tudi po drugih delih dežele. x Oficijelni ateistični list "Brez-božiiik" je objavil danes imena ir naslove oseminštirideset.h ruskih duhovnik:v. ki so se tekom zadnjih petih dni odpovedali veri. p1lsudskipokucal znanega zdravnika BERLIN. Nemčija. 6. aprila. — Profesor Wilhelm Sauer. načehiik patološkega oddelka berlinske Cha-rite bolnice in znani nevrolog. ;e odpotoval v Varšavo, d? obišče poljskega ministra, znanega Pilsudske- Maršal je bil pacijent dr. Saura tekom njegove internacije cv Mag-deburgu tekom svetovne vojne. občinskega maršala, zasedeni o-i nežnega spola Naročite »e rta "Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik v Zdra-ftenih državah. nesreča z letalom WILLOUGBY. Ohio. 5 aprila Pri nesreči nekega letala )'' bil ubit fv»t.n»k Arthur Craitr. dasedaj >? iderttlficirani pilot, je bil p« smrtno nevarno ranj-n. Truplo Craiga i t letalo so uničili plameni čresnje cveto v washington!] WASHINGTON. D. C , 6 aprila Kljub neprestanemu dežju je bil dosedanji okraj Washingtona natlačeno poln avtomobile kojin lastniki so hoteli videti japonske če§nje, ki cveto sedaj. Včeraj zjutraj je dospelo semkaj deset izletniških vlakov, in tudi drugi vlaki i so morali pripeti posebne vozove, { da zmagajo izvanrecini potniški promet. ADVERTISE .n "GLAS NARODA" Ruski brezbožniki, ki pravijo, da bo do iztrebili vero iz ruskega naroda, z vso vnemo uničujejo starodavne verske kipe in podobe. Nekaj jih je biio mogoče rešiti ter su jib prevedli v Berlin, kjer so razstavljene v nekem muzeju. ES \f*> ' " -1&1S. - t : "■■■ , ■ - , Sil gandhi prosi pomoči tukajšn1hpristasev Mahatma Gandhi je p -slal včeraj brzojavko T. H Remie-ju. usta-1 novitelju L;se za neodvisnost Indije. V brzojavki se glasi mod drugim: — Vem, da imam neštete prtja-telje_ v Ameriki, ki simpatizirajo s tem bojem za absolutno prostost. Le simpatije pa mi ničesar ne koristijo. Mi hočemo konkretnega izraza javnega mnenja v prilog ab-slutne pravice Indije do prostosti ter popolno odobren je sistema ne-nasilja, kot ga je sprejel vse-indij -ski kongres. Upamo, da boste podpirali naše težnje. Indija je naslovila svojo prošnjo na ves svet. denarna nakazila ZA VASE RAVNANJE NAZNANJAMO, DA IZ VRfiUJEMO NAKAZILA V DINARJIH IN LIRAH PO SLEDEČEM CENIKU: v Jugoslavijo i v Italijo )ln 509 ...................... » 9 3S 1 Ur ..................... 1 S 75 - 1000 ......................... »18.50 H --------------— * 11 » 2500 ............. * «6 00 " »00 ........................» 16 80 » 5^00 ......... ....... * 91-»® " 500 _________________ * 27.t0 " 10.000 ....................... 1181.00 li " 1000 ....................... I 54 25 IZPLAČILA V DOLARJIH: Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30 — 60e; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. &a Izplačilo večjih zneskov kot goral navedeno, bodisi v dinarjlb lirah aH dolarjih dovoljujemo *e boljie pogoje. Prt velikih caka-r.iiih priporočamo, da se poprej z nami sporazumete glede načina nakazila. Izplačila po pošti so redno Izvršena v dveh do treh tednih. VUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO FO CABLE LCTTS2 Uk, PRISTOJBINO 75«. SAKSER STATE BANK 1 82 Cortlandt Street Few York, M, Telephone: Barclay 0380 ■. I1& I B^ii Biff mš v 1 — ■ tm 3 iMjl: I m MmE^K'. ■ ^^^^^ H. ■ ^KI ^^B^^b vfl m a ■ « ■ ^B ■ Mmm^^k j^B M m V ■ M ^^Z m ^m ^m m j^H ^M ^m ^H ^^Z JJ ^^Hk List slovenskih delavcev v AmerikL Naj ve/j i tioventki dnevnik v Zdruietiali državah aa »« leto ... $6.00 Za pol let*.....$3.00 Za New York celo leto • $7 00 Za inozemstvo celo leto $7.00 The largest Slovenian Dafiy in the United States. Issued every day except Sundays i and legal Holiday«. 75.000 RmcW*. RUSKE SVETE PODOBE «. L t *A BOB«" Omttf and Published by * b «X)VfNlC PUBLISHING COMTAM1 (A oorpmfi«) L0«1« Beoedlk. Treiwrw flan of hirston—i of tb« corporation and addresses of above officer*: »M Jf. ltth tetH. Beroagh of Manhatan. New Vork City. W. Y. - G L a « N A K O D A " (Voice of ths People) Issued Every Day Except Sundays end Holiday*. As csJki le*o velja llsfc sa Axoerlfco Za New Torb sa celo leto___$7-00 ta Kanado______________JO.Oft Za pol lete_____________» 50 £a pol leta ...............................* Za loosemstvo sa celo leto_____$7.QC ga četrt Ista ............................41.50 Za pol leta______.____________J3.50 ________ _ Subscription Yearly 16.00. Advertisement no Agreement. t "Ola« Naroda" izba j a mid dan izvzemši nedelj in praanlkov.Q Dopisi bres pedptss in oeehaost! se oe priobčujejo. Denar naj «e bls-zovoll po&ljatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov. raaSne. da as nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika "OLIf NAKODA", ti« W. lftb Street. New York, N. Y. ~~ Telephone: Chelaaa M1S w nwaiaiiara—a—nimsBM—iiiiiiiM um...................................mm.......... 1 im NEW YORK, TUESDAY. APRIL k. 1931 LARGEST SLOVENE DAILY is O. k A. mm ■■ II ■ II 1. > I Miimo—I n,». II rui.niiuim^ Ml. II — Dopisu MUSSOLINI NOČE MIROVATI S peta. i E. St. Louis, 111. California je letos posebno lepa. Tukaj okolu je malo Slovencev, Deaevna sezija ni bila dolga, zdaj zato so pa tudi dopisi tako redki. Je pa čas za deževje prešel. Običaj ■ Nekateri Slovenci so pa sploh ta-no dežuje od decembra do apri- ki. da slovenskih listov niti citati la. Drevje cvete, nekatero je pa že i nočejo, kar znaei, da svoj lasten odevetelo. V St. Helena. Cal.. sem jezik zametujejo. opazil že kot oreh debele breskve Delavske razmere zel > slabe. Vinska trta ima tudi ponekod do , Tovarne obratujejo vsak dan, pla-pedenj dolge mladike. j ča je pa p-d ničlo. Tovarne so tri To je upanje na novo kapljico. ! Par slovenskih fantov je dobilo de-Nekateri vinogradniki imajo pa še , lo v kemični tovarn', takoj drugi stare dovolj. Stara zaloga vina jr dan so pa par starih odstavili, pod državnim pečatom in pridejo Tako je v Ameriki. Kapitalist po-ga dacarji večkrat zmerit. žnnr starega delavca na cesto in Tako ima na primer rojak S. J ne briga, ce lakote umre. do dvajset let starega in sicer to- j V klr.vnicah ne vzame 10 nikogar liko, da mu ga vsako leto kakih 300 ! na delo. Iz Slovenije. galon shlapi To bo kapljica, če bo do zmagali mokrači Rojak.S J. je bil rveječasno znan p3 vse i Ameriki kot prodajalec isborne kapljice Če se bo kaj obrnilo, bo razpečaval dvajsetletno starino. To pa je roba in pol. Nekoliko bolehen sem bil prišel v St. Heleno, toda zdi se mi, da me je dobra kapljica popolnoma pozdravila. Napadi Mussolinija na ameriške državljane, ki bi drznejo odpotovati v fašistično Italijo, so Navzeli tak obse«;, oro<''il senatorju ftovalu S. 4 'ojM-landu slučaj Antonija Pizzueea. Piaauoco je pisal svojemu ta«tu, ki stanuje v New i York 11, da se je podal v Italijo f>biska! .svoje stare stari m% fašistične oblasti so ^a ]>a vtaknile v vojaščino. PizzuiMo, ki je p«> poklumi izdelovalec sil-upa, s«* je jKKlal mesoi-a decembra v staro domovi no. Komaj se je pojavil v ( attaiiei, no ga že ol»dali M tis. solinijevi vohuni in j^n aretirali. Pizzueeo je prijel v Ameriko kot dvanajstletni deček ter postal pozneje državljan. Njegov t>če ima ugledno službo v nekem mestnem departmentu. Njegova žena, ki se je moeea decembra podala ž njim! V Italijo, jo bila rojena, v Ameriki. Seboj >ta imela tudi! 11 H: . i oeeiu mesecev sta repa otroka. Ko se je meseca novembra v Združenih državah fašistična agitacija tako razhaliala, da jc hotel ž«* kongres uvesti poosla-nik v Wa^hintftoiiu, Nobile (Jiaromo di Martino, da Mus-j solini ne bo nikdar ve«' silil ameriških dreavljauov v v»>-jaako službo. Kako so Italijani drsali t » obljtilio. je razvidno iz dejstva, da služi ameriški državijan Pizzueeo ž** četrti* mesec pri H**, italijanskem infant erijskem polku v v bo po svojih najboljših pte&aJclh tekmovalo, kdo dosege njen vrh Skrajno napernp m ne-v*me plezalne ture se ude leti i tali-fliiiKiE- Krwit** 1. w ffwmAkth med njimi Dy xwnfurth. KoerUn, Wiela:uid In Hlhter plesalec hirah. Jr4e«r»ki Duveaei in avstrijski Gorstt velikani Himalaje v osrčju AM* m MMt«tM HMJo ple-mkxv. Moot Fvemrt, Kantoch; n«aD«a, Parbat Dert, vsi orjaki se 1...... H UtHB *n nt fMe, li pri delu mrtvega, umrl je za srčno bi- Pekojni zapusta ženo, že <>dr»-,l-r t reke ter mater m se-r+ n>. Dne 4 aprila p i se v bolnišnic V fa v frarbruida!^, kjer je bi- la pred nfkai dnevi rtp^rira'ia. »1-mrla v . tiroiti 4h let rojakinja Jo-pphnra Desman, sop-oga ^n|ega rojaka mirovnega .sodnika Jchn A Deemana Ranjka /apu >ca žalujočega soproga, sedem 'rok. mater in več bratov in sester Obema prizadetima družinama izre-moie globoko sožalje. Vsom citateijem želim vfvk> A Igluje in boljših delavskih razmer. Poročevalec. Obsojen morilec. Pred sodiščem v Ogulinu se je '.t-dni vršila razprava proti Mirku Šte-fancu, ki je bil obtožen umora fcar-lovškega trgovca L>e Maxkovica. Grozna ljubavna tragedija v SpHtu. V Kameniti ulici% v splitskem predmestju Veli Varoš se je odigrala pretresljiva ljubavna tragedija 19-letna Fedora Ducmanič je z nt>- Umor je bil izvršen v novembru 1 žem zabodla svojega fanta. 22-let- ^ ie ! stil Tukaj mamo organizacijo sa d >.-lavce. ki izdelujejo cementna m stavbinska dela. Red imamo precpj lep. tako da delavcem ni treba za delem hoditi 7-a flobo šestih me s err v izvolimo odbor, in odfsor v.-^ preskrbi Odborniki hodijo od druž be do družbr* in ponujajo svoje dela vre.De ln je seveda trža\nio. Spominjam se slučaja izza leta 1925. ko je bilo t raba napraviti velik o garažo. Komitej jr odbral 6i delavcev, med njimi tudi mene No r5ti fino morali po pet desek skupi j, in<" debelih, dvanajst inčev širokih in osemnajst čevljev dolgih Ko rem nosil p i ure, sem imel vso krvavo ramo. Potem Fmo dcvažali opeko. Jaz jem naložil tridrset- opek. kar pa ni bilo povšeči go pedarju. Naložil mi jih .i? sto in ko je h:tel dvigniti samokolnico jc vse skupaj prevrnil. Vsi r/ma 5e 11111 smejali, nakar nas prect poldnevom devet odpu-Komitcj je zahteval, da nam mara plačati ves šiht. Nato je najel črne erganizirane delavce, ki so pa le napel izdelali in nato vse sku paj pustili. Istctako slabe razmere vladajo v premogovnikih- Daleč naokoli ni premogovnika, ki bi vsak dan o-bratoval. V West Frankfort sta dva rova zaprta in tudi v Livingston ;:odo enega zaprli. Premogarji so zar>^-sleni po dva do tri dni na dan. Rov •t. 3 ne obratuje že od meseca marca leta 1927. V njem sem bil tudi jaz zapeslen. Tudi v Kansasu premogarska o-brt jako peša. vzlic temu so pa naši rojaki zelo postrežljivi in rada-riarni. D-^sti rojakov je zapustilo svoja denrvja in se izselilo v druge kraje. Najlepša hvala vsem rojakom za gostoljubnost, posebno pa R. Kru • šicu na Frontenac. Kans. 1 Pozdrav vsem citateijem f^iia lita. fv-vr Fabjan. 1928. Obtoženec ter Nikola Sku-kan in Dane Požega. ki sla bila o-sumljena soudelržbe si se že lani v februarja zagovarjali pred s.idi-ščem. pa so bili ladi pomanjkanja dokazov oproščeni. Ker pa je .sodišče zbralo novo gradivo, se je te dni vršila ponovno razprava, pri kateri je Šefančeva krivria dokazala. Razprava je trajala sedem dni. nakar je bil Štefane obsojen na 12 let težke jece. oba so>btože-na pa sta bila oproščena. Velik požar v tvorni«? kovcih. ko:: v Vin- v sušilnici volne v tvoruici kož v Vinkovicih. ki je la t bratov Mas -ton. je nastal v noči požar. k. ;c j-razširil. Gasilci iz Vmk vcev 111 drugih krajev -o prihiteli takoj na pomoč, da prepreči tatvine. Po dve-urnem gašenju re ie gasilcem posrečilo ograj zajeziti. Škoda zna?>a okoli 300.000 Din. S»?tna rodbinska tragedija. V iiižno-banaški občini Straža |>ri Beli eerkvi se je te dni odigrala strašna rodbinska tragedija. Posestnik Ilija Suru je med prepirom ubil svojo ženo, nato si ie pa z britvijo prerezal vrat. Suru je *:il eden najbogatejših seljakov v občini, imel je okoli 25 oralov sveta. Toda v svejo lastn: nesrečo 111 propast je bil strastno udan pijači. Pil ie neprestano m lani so ga celo morali nega delavca Ante Radeljka. Lju-bavno razmerje med fantom m d*. -kletom je trajalo že pet ict. Zdi se, da se je hotel Radeijka dekleta -d-križati. toda Fedora se ni dala u-gnati. Zagrozila mu je, da ga ubije, če jo zaputi. Radelj k.s je od -r'>toval v Za dar, pa sc je kmalu vrnil, ker ni dobil slu;i;e Ted,i mu je dekle zopet odl'> iv> pov«-dalo da j > mora poročiti, češ. da jr .sita ca k,1 nja in venih bljub. Pretekle dni sta se zopet sprla M^d prepi roni je fant dekletu zabrusil v o braz. da je nikoli ne pr>r<- i. ce n oče lie th 5000 Din riotr Tn jr izbilo sodu dno. Prepir ie bil vedno hujši, nenadoma pa je dekle potegnilo iz ž'pa velik kuhinjski no> 111 sunila fanta dvakrat v trebuh Kakor je kasneje na policiji k.-p vrdala. se je fant težko ranjen takoj zgrudil, bil \r.\ je še pri zavesti. Prosil jo je. naj cre bo duhovnika, češ. da bi ,-e rad v ,ij pre.J smrtjo poročil /■ njr». Zahteval ie še kozarrc vode, potom ie pa umr Fedora je v/eia nož obri :il i 1;. rkrila. petem je pa odšla na policijo. kjer j? prijavila zločin Pri zaslišanju je bila popolnonu mirna. Policija jo je po /aslis.cn; 1 izročila sodišču, fantovo tmplo j pa prepeljali v mrtvašnico, kjer je bilo o';ducirano. Samomori. V Splitu si je z britvijo prerezal vrat gostilničar Marin Barač. Kaj Peter Zgaga radi zastrupljenja z alkoholom pre- | je gnalo 66-lctnega moža v smrt. ni peljati v bolnico, kier so mu jedva rešili življenje. Moževo pijančevanje je uničilo rodbinsko srečo. Zakonca sta se vedno prepirala, v pijanosti pa je mož ženo tudi pretepal. Te dni je prišel zoj^et pijan domov ter se začel z ženo prepirati. Med prepirom je pograbil sekiro in c plazil ženo 14-krat po glavi ter jo tako razmesaril, da nesrečnike niso mogli spoznati. Nat3 je mirno le-J Vzrok samomora ni znan gel ?pat. Ko se je zbudil in strez-| nil. je videl grozne posledice svoje pijanosti. Iz strahu pred kaznijo je prerezal vrat in potisnil mrtvi žrni britev v roko, kakor da ga je hotela umoriti. So^dje. katerim se zdel mir v hiši sumljiv, so našli ( 'n mrtva. . nano. - Na Sušaku s našli obešene. 5, delavca Stjepana Matana. doma iz Ribnika pri Kralovcu. Pokojni ie bil zadnje čase notoričen pijanec in se je najbrž v pijanosti cbesil. V Zagrebu se ie hotela zastrupiti 26-letna vdova Rafaela Še k. Nezavestno so prepeljali v čol-uco. Ni eno stanje zelo kritičn Ki puška mu k. (int. Tukaj na . je nek ij Slovencev, t "-da d< prsi )r redki iz t" našel-b::sc. Rojak: tmo vsi zaposleni in delamo s polno paro Tudi plača ni rrerlaba. Tcvarna '»bratuic vsak r'an Tukaj c.mo imeli lepo vreme in • prga fl! ver veliko, čr \šlo o a pre .1 bfjdo farmam kmalu začeli obdelovati zemljo. 1~ starega kraja smo pred kratkim dobili dve dr-kleti. Ce bi ne bilo tako daleč, bi še Petra Zgago po vabili na žen i tavanj c Želim vam vesele velikonočne praznike. Glasu Naroda 01 obib: n a r« >>ui k' v! Pozd r a v ! lyaui., Velicevich. Velikonočni prazniki se bliža jo. .. GOTOVO sc boste tudi to leto spomnili svojih dragih v stari domovini, z malim ali večjim denarnim darilom za velikonočne praznike. Pripravljeni smo popolnoma za točno izvršitev vseh naročil, vendar prosimo, ne odlašati in nam naročila poslati čimprej mogoče. Večkrat se odpo. more nujni potrebi, in veselje obdarov&ncev se podvoji, ako dospe denar pravočasno. Sakser State Bank 82 Cortlandt Street NEW YORK, N. Y. Senzacijcnalen Iprorcs v Sarajevu. Pred sarajevskim sodiščem sc je t~ dni začela zanimiva razprava. Zagovarjata se 35-letni pastiT A.li-ja Nemič i:i njegov ' ariš Ilijc 5T. it ar. oba iz sel« bvinjevac. Dr-/avm pravdnik je obtožil Alijo Nr-nvca. da je lani pahnil svojo ljubico Draginjo Jaksič v potok tako, da jc nesrečno d^kle utonilo. Pmtar je \f del za zle :in. da ga ni hotej ovadit'. Alija ni Di a 2111 j a sta. se poznala ze deli <-.-s?a. Nekega dne je dekle fantu ~n rorilo. da ie iwse-! Ca. Objubil u j-e. da jo bo p<.r<>-il d a pa je ur sme odvesti domov krt je mu liman, ona pa pravoslavna vere. Dejal ji je. naj gre ž njim k njegovi teti v Sarajevo. Ko sta prišla do naraslega potofca Ljuta 1 je drkle hotelo umiti r kr. fant i- je pa pahnil v vodo. Nemič se jc nur-o vrnil domov. Čez dva mesrci jc pi voda truplo naplavila na breg V truplu so spoznali Draginjo Jakšič. Ker so se začele širiti vesti, da jo je umoril Alija, so ga orožniki aretirali. Pri razpravi Nemič zatrjuje, da dekleta nI pahnil v vodo, temveč da je sama padla v potok. Sodišče je zaslišalo več prič, ki ga znatno obremenjujejo, zlasti pa njegev soobtoženec. ki se hoče na vsak način rešiti vsake odgovornosti. 63 ur neprestanega igranja na sremsbo piimo. Mladi Zagrebčan Dragutin Maje-iič hoče doseči svojevrsten rekord. Sviral bo na sremski primi polnin 63 ur in hoče s tem prekositi svoj rekord, ki ga je dosegel v februarju v Zagrebu, kjer je igral 60 ur. Majetič je začel svirati v restavraciji Zveada. Na kitari ga bo spremljal 17-letni Dušan Rajnovic iz Zagreba. Vsaka peto upro bo dve minuti odmora. Iz Ljubljane odpotuje Majetič v Beograd, pozneje na Dtinaj, kjer mu je* baje že za-siguran nastop. Vstopnine ni, pač pa se sprejemajo prostovoljni prispevki. Za nastop mladih Zagrebčanov vlada v Ljubljani precejšnje zanimanje. Po nedolžnem ustrelil človeka. Te dni so spremili fantje iz Ea-tijana v Daruvaru na kolodvor več znancev, ki so potovali v Kanado. Spotoma so peli in bili dobre volje. Ko pa so prišli pred gostilno Kolodvor". je st:pil iz gostilne 38-let-ni Mijo Markovič, ki se je takoj za čel preprirati z njimi Tedaj mu jo 23-letni Mile Bcgdanovič zatrušil obraz, da jim nima ničesar zapovedovati. To ie Markcviea. tako raz-kačilo, da je potegnil ;z žepa samokres in ustrelil nesrečnega fanta -slavo. Bogdanovi«' jc bil tak j mrtev. Rad« sina v smrt. Te dni jr *>d*el posestnik Izd 'lupo iz Kopcica pri Travniku zvečer 1 doma. da pcisce sina. katerega f zapeljala vesela družba prijateljev v gostilno. Spotoma ir srečal že vinjeno družbo ter jo racrl zmerjati. čes. naj puste njegovega sina pn miru. To pa je bilo pijanim fantom preveč. Napadli so Tupa in ga s koli tako pretepli, da je nezaveden obležal na cesti. Težko ran je-neua očeta so prepeljali v balnico. kjer je ix»kodbam podlegel. Napadalce so aretirali orožniki. 445 kc težak prašič. Posestnik Anton J. Nagel iz Rump je te dni prodal mesarju Hafer-ju 2 leti in pol starega prašiča, ki je bil 120 cm visok, 240 cm dolg in 445 kg težak. Prašič je bil poplemc-niteno nemško pleme. Sprva so ga imeli za pleme, lani so ga pa začeli rediti. Masti jc imel 250 kilogramov. Rekord se vrsti za rekordom V nedeljo je dospel z Pacilicne o-bali v New York m^iak v brezmo-torne m aeropianu. Izročil se je vetru in po šesti i 1 dnen dospel na cuj Mcdpotom je seveda tudi p*vcej počival spal itd., in s svojim poletom dokazal, da je za aeroplau najboljše, cc ima v -a. bi zc \ ■ majhen motorček, da e ni ti^b.i letalcu vedno po vetru obračati Najprej bodo sla brezmotoma It tala med stal šaro. za njimi oa-lom Zepj>ehni vega i\h\ in bn 1 iadnje aeroplan v^c prem (.• ii in v.-e prevladal. In k<> »e !ki vii.il vr> pronu po zraku /. aeropl«u-*i. k" hodo c -te '"i-: te in praane. bo po mojem runeiiiu največji uzi'rk. zapreci zapravili'. tno ki m o polet ceste Do takrat k-» se lw> to godilo. b > namreč tudi že c.einnaisti amendment odpravljen. N a d 31 j p poročajo o nenavadni poroki, ki .-e je zavrsila tr dn; V časopisju sem videl ^liko mla-drga drklr a, mlade neveste. 1 le cene v kopa In obleko Prijetna božja rtvaric 1 111 v ia-ko dostojno oblečena za r-rdanie case. Poročilo pravi, da si i<* izbral 1 nenavaden način poroke S svojim izvoljencem sta c jm-ročila pod v^do. Na glavo st,i -i morala povezniti dve veliki čelad: zastran radioaktivne /veze in iiite pred vedo. Kajti žalostno bi bilo. če bi jim « voda prej zalila goltanee, pre dno bi mogla reči "ja". Ž njima vred se je p tunkal tudi protestantovski duhoven ter p.O vodo izvršil poročno ccnmonijo. Namestu šopka c držala nevesta v reki debel lesen valjar, ki n.., bi zna čil njeno dostojanstv In tako sta se dvignila 1 vod-j kot srečna zakonca Tudi pastor ^e je dvignil 111 prišel pravoeasno k sapi. Če bi vsi trije zavedno d jd vi i<> ostali, bi pa tudi ne bilo noben ■ škode in nikjer n cue nega primanjkljaja. Kajti norcev ie na suhem že it d; več kot preveč. K t poročajo iz Washington* Italiji niti ameriški državljani niso vcc varni. Če le mo.c. vtakne .Mu oluit ameriškega državljanu v voja.ko suknjo. Taki posili vajjaki so podobni s kri v bližini ogromnega soda smodnika, ki bo prej ali Jej ck plodil al Mussolinijevo .>mcr. I SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK. N. Y. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. I popoldne. Za večjo udobnost | svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure; zvečer. Poslužujmo se vsi brei Izjeme, te stare in stanovitne domače banke. FLIS je pojasnil svoje uredništvo nekeca lista je svoje pojasnilo, zdaj naj pa še priseljeniški komisar svoje je pojasni, pa bo Avstriji in Ju-goslsviji pri tekočem Ijud kem štetju popolnoma odkicnkalo. Eir> pac treba izjaviti, da smo of rodili toliko in toliko stopinj severno od ekvatorja ter toliko in toliko stopinj zapadno od greenwichske zvezdarne. Po mojeni skromnem mnenju jr bila pa Jugoslavija že zdavnaj prerl Avstrijo. Ni bila sicer priznana na kart a 11 in na papirju, toda v srcu je vsak razsoden človek računal ž njo. Jugoslavija je bila ustvarjena ; prihodom Jugoslovanov na balkanski polotok. Kakšna imena so ji dajali sovražniki in kako sta se Jugoslovani v svoji zaslepljenosti sami sebe nazi -vali, je absolutno brze vsakega pomena. Imena ali zdevka — kakorkoli kdo hoče — nam ni dala srbska vladarska dinastija. Jugoslovani sma bili že pred tisočletjem. ko smo pasli drobnico po naših krajih in drug drugemu za šalo ali za potrebo izmikali j a ne po goratem Balkanu. Narod je za naše pojme večen. Dinastije, vladarji in državne meje in druga taka navlaka je pa podobna ie nekakemu umetnemu kinču. ki ga nekateri z veseljem, drugi pa z nevJjo prenašajo The LARGEST SLOVENE PAJU^ i* P. ^ KRATKA DNEVNA ZGODB JEKRY SZAN1AWSKI V VAGONU pravijati prtljago. Deček je spoznal pot skozi gozd. belo brezo in ce-starjevo hišico z rdečo streho. Deklica ga je vpraša'a z očmi: — Kaj je že tu? Deček je nokaj s težavo pogoltnil in molčal. Razumela je, da hoče reči '*je že tu". Vlak sc je ustavil. Spo^ledaln sla se. Potem sta si molče segla " roke. Na kolodvor je prišla Jankovi mamica z dvema deklicama. Bdi sta njegovi sestrici. Vlak sopili t naprej. Deček ima polne oči sol/ Mati je ginicna. da je ljubljenega sinčka tako prevzel pogled na rodbino. Ku, v vagonu Na >cvi strani tU -laiTi^i gJsjKKt z rtečkom, na desni starejša dama z deklico. Vlak popiha Gospod s? je poglobil v čitanje novin. dama prcbna knjigo Deklica se je zagledala skazi oknu. deček pa v njen obraz. Go-pod zadretnije Dama £udi. i>fk"na ^e u«*re na dečka. Potem vzame knjigo s kolen speči dam**. H » e d"*nku jiukazatJ. da zna že rita ti C' 1.1 Na^ftkrat pa zamiži iifrf.,a ne ra/ume Potegne damo za ktvM eni komolec, potegne na vso m«>'\ toda dama rnirei. kakor da ni nikoli grešila Blednjie se dama vsa presirasena /budi Kaj se je /godilo? Tetka -g pravi deklica in po-j'.hija v K u !»«•.». ka J pa | »omeni " tri tna ženska?" Pusti me no pri miru! Položi) knjig« nazaj! In dama znova zaspi, kakor d.i ie bila vse živijenle pravična. Tedaj jrogleda deček deklici v oči. Po doh;rm cbotavljanju pravi: Jaz pa vem. kakšna je strastna ž luka DeklUa ne ve. ali naj govori z neznancem ali pa naj presliši, kar ie rek ft Slednjič ce odloči in vpra- Kak-nu? T'.!:a, kakor moj papa Tale. ki tu spi? Da Ta papa, ki tu spi. je. . stras-sUn praviš? Da Neprestano zatrjuje, da Itubi strastno. Celo salalo ljubi strastno. Deklica malo pomisli, potem pa vpraša: — Ali bivaš na kmetih? — Da — Tudi jaz bivam na kmetih --Imam psa. mačko m zajce, toda ra-ie bi bila v Varšavi. — Kaj bi pa počela tam? Čez dan bi se vozila v hotelu z dvigalom, zvečer bi pa plesala v gledališču v baletu Tudi jaz bi rad živel v Varšavi 111 imel slaščičarno. Toda včeraj ko mi je bilo po potici slabo. MILIJONI VAŠIH LASTNIH I JUDI PRAVIJO ženitev don ju ana i V cerkvi italijanske občine Ma1.-i vino pri Tortoni je došlo nedavno i do hrupnih prizorov, kakršnih n" | pomnijo najstarejši ljudje. Ženi! se je neki mladenič in obred poro- j ke se jc komaj začel, ko je planila i na ženina neka ženska ter ga začela rahovito psovati. češ da jo i je varal, ji obljubil zakon in jo potem sramotno zapustil. Ob tem prizoru sta dobili pogum še dve drugi, ki sta se tudi lotili ženina, i.i je župnik pred splošnim krikom temperamentne prevarane trojicc komaj končal poročni obred. Nov; j>oročenca pa je pred cerkvijo čakalo še hujše presenetenje. Na trgu se je namreč zbralo še nekoliko žrtev lahkomiselnega ženina. Tise niso omejile samo na psovanje nezvestega zapeljivca. marveč so planile na novo poročeni par. ženina temeljito opraskale, nevesti pa popolnoma raztrgale poročno obleko. Svatje. ki so se spustili v , borbo s hudimi ženskami, so le v i veliiko težavo spravili v avtomobil i novoporočenca. ki sta z jadrnim begom otela na kolodvor in odpotovala iz opasnega mesta. Ženske j pa so sklenile, da bodo nezvestnika ob povratku sprejele n?. isti način i in mladi par se bo moral muditi na poročnem potovanju toliko časa. da se splošna nejevolja nekoliko j pomiri. Vse mesto je mnenja, da ie i ženin pošteno zaslužil tako sramo-! to, ki naj bo svarilen vzgled m!a- ' j deničem, kako se ne sme postopati j z devojkami. kdaj umre največ j uudl? ! » i Mnogi zdravniki menijo, da Ur gasne največ človeških življenj poznih večernih urah, ponoči in zgodaj ziutrai. Ta vtis imajo zlasti kirurgi, ki imajo v cvidenci smrtne primere po operaciji. Vpra- j sanje, kdaj umre največ ljudi, tel temeljito preštudiral privatni d»-eent dr. Sigurd Frey. ki je sestavil statistiko 500 smrtnih primerov po operaciji na vseučiljški kliniki. Iz te statistike jc razvidno, da je umrljivost v večernih urah. ponoči ( in zgodaj zjutraj res znatno večja, j nego čez dan."Razmerje umrljivosti od 6 do 18. in od 18. do 6. je j 1:17. Največ ljudi umre eno uro | pred polnočjo in eno uro po pol-| noči. Dr. Frey meni, da ponoči o-slabe vse funkcije organizma, ki hrepeni po počitku, s tem se pa poveča vpliv funkcijskih motenj, katere povzročata bolezen in operacija. Zato umre ob tem času največ ljudi. Druga razlaga pravi, da si težko bolni organizem ne more privoščiti počitka, ker so organi Uredno napeti. Zato *je pomanjkanje miru v običajnem času odločilno in povzroči neposredno, torej še ponoči ali pa zgodaj zjutraj konec življenja. i M pTJ'-'m'-wt*, Wi > in t t FAi s iexecLLEa aaf»>o C* c n fi rhlnih * pr»fh, v hrbta, okn-fH'lf mi|i>r, trde j!tJ»[w, jivi- « rlj . um; , ii^trig dob-r, j* wpff., « »nlj»«u ir Vmir lini' <■* V<*4»u ei aH naj sc pa sam oglasi. — Marti b Huduklin. Rox 44, Lrcigh tun Mine, On t., Canada. 1 2x 34eG> Mali Oglasi imajo velik uspel a ii SEW YORK, TUESDAY, APRIL S, 193< "cm m A -. Razkošje Camels nič več ne stane slo okrajev (counties) nima nik 1-ke bolnišnice. Več kot polovica bolnišnic jc v j upravi federalne državne ali občinske vlade. Dobra četrtina je la^t | zdravstvenih organizacij. Ostale 40 , privatne. Mnogo bolnišnic, zdravstvenih organizacij, industrjalnin podjetij, šol, delavski organizacij in dobrodelnih ustanov ima svoje klinike ali zdravstvena središča. L. 1926 je bilo 5700 takih klinik. L. 1927 je bilo približno 57,000 lekarn na drobno in skoraj 1000 privatnih kliničnih laboratorijev. seznam aranžirani h konCERTOV. 12. aprila: Herminie. Pa. 20. aprila: Cleveland, O.—Collin-wood. 18. maja: Chicago, HI. (Orchestra Hall). 25. maja: Milwaukee, Wis. 2. junija: Calumet, Mich., (Opera House). 7. junija: Traunick, Mich. 15. junija: Ely. Minn. 22. Junija: Duluth, Minn. Naslov: Banovee R. 16233 St. Clair Ave. Cleveland, O. ženske pravice V Londonu zboruje poseben odbor, ki pretresa vprašanja o uki-njenju smrtne obsodbe. Sklenil je med drugim, da ne smejo biti obešene ženske. Ta sklep jc zelo razburil Britansko žensko ligo svobode, V imenu lige je vložiia njena tajnica, Miss Underwood, sledeči protest: "Mi smo načelne nasprotnice smrtne obsodbe. A če bo dižava obdržala vislice, iimatramo. da bi bilo krivično najvišjo foazen odmeriti samo moškim. Zahtevamo za ženske vse pravice. Zahtevamo tudi-da se obsodijo ženske »a zločine prav tako kakor moški!" prebivalstvo vatikanskega mesta 15. marca so iavrsili v papeževi državi ljudsko štetje, ki je pokazalo, da živi na njenem ozemlju 565 državljanov. 300 drugim osebam sn državljanstvo odrekIL Na tem o-zemlju živi okroglo 900 oseb. NE ODRECITE SE užitku bije Camels. Več plačate, pa naj kupite karkoli. Zakaj bi ne imeli resničnega razkošja kajenja, ki ga zamorejo dati edinole Camels? V ta znan zavojček gre vsa miloba naravne dišave, vsa rahlost, ves delikatno mešan aroma in bogatost—z eno besedo —ves užitek resničnega kajenja, ki ga za more vsebovati dvajset cigaret. Nobenih okraskov na zavojčku. Posebnosti, ki jih dobite s Camels, so v čudoviti kakovosti cigaret samih. Camels so dobile širše prijateljstvo med milijoni, ki cenijo razkošje dovršene kaje kot katerakoli druga cigareta, ki jih izdelujejo. Ne odreci.te se razkošju Camels 1 n»* LAineiT blotiki daily h O. I. I. NOVI VIRI VITAMINOV ' Nadaljevanje, i Ka trm pr • toru je našla Jerica do6ti tovarišev in tovarišic. Vča-tih ^ je p m« ala m« dnje, te raztrgane lanie in dcklice. kadar .se je hot »«ratj tb. tajala pa je rve?a proti nji med otroci tega mesta. I i>o«i in iu.nri;ani M' J** pomilovali. kajti vmieli m>. da jc Jerica med v emi največja reva in da »e ne smejo raditega sramotiti. Pogosto Mt jo vedeli teptno in vsaki dan so slišali glasove, ki h> jo neprestano rmrrftli ® VV.led tegu <*q < ut:!i svoje prednosti ter zaničevali malo izgnanko Drugarr bi b;Jo mogoče, če bi ,-e Jenca pov.sem prosto pomešala it n< t: c ter kusala uveljaviti prijateljske oanošajc Njena mati pa jc držala malo deklico proč r-d njih Vse to je ugajalo tuci naiavi mlade deklice. Ni se hotela vmešavat v njih surove igre Po -mrti .svoje matere so jo pustili hoditi, kjerkoli *e ji je /ljubilo ' g| Nekoč sta 10 napadli dve dcklici ter vrgli njene čevlje v jarek Nana Granti»va je prišla 'raven ter grdo ozmerjala deklici, a Jerica n; dobila nikdar več »volih čevljev Nana Grant je izvršila te vsaj takrat nekaj dobrega, in otroci s< jo «xi trda] riapiej pustili pri miru ELio je •■clntntga ene. dasiravno jc bilo mrzlo, ko M je Jerica poiskala ?ave'i> a r.a dVinsču V enem kotu dvorišča ;e b.l velikansk. l up Irta. nadkitJujoc v.-e hi.se. Različne dolžine, so tvorile deske nered ne .•:■>. nice V bl:žini vrta je bilo majhno zavetišče od katerega s* je odpiral pogled na vodo. To b.l" ravetišče Jrrire in edini prostor, iz katerega ni bila še nikdar i/gnana Tam je čepela Ukom dolgih, poletmh dni ter razmiš l.ala o tvt ji grdi zunanuj^ti. Pogosto je tudi jokala Solace jo je gre-i« /rlo toplo in glasovi mornarjev so prihajali tako od daleč, da je popolnoma pozabila na svoje gorje. Poletje pa je nunilo; .-»kunerji in mornarji so odšli. Vreme je bilo mri i in par dni ie bil> zelo viharno, vsled česar je morala Jerica o-*»iaja'i v hiši Sedaj pa >e je ojunačila tci se napotila proti svojemu skrivaliMu V njeno veliko veselje je solnce posušilo mokre deske in Jenca ie pozabila popolnoma na gole noge. na Nano Grantovo, kako mrzlo ji je bilo in kako .-e je bala dol^e zime. Mislila je le. da se potika nrkje naokrog. Kontno pa >e je .^pomnila prijaznih besed in pogledov starega pri-iigalca luči On se je prav gotovo zanimal za njeno usodo. Kaj Ji bo prinesel? Mogoče kaj za jesti? Mogoče čevlje1 Morda je zapazil, da jih nima? Jerica je sklenila iti po mleko, predno bi prišel čas. da užge luči Na ta nač:n ga bo lahko vsak dan videla. Din se ji je rdel zelo dolg. a slednjič jc pnšel mrak. Z njim vred jr prid tudi True — ali pravzaprav Treemar. Flint, kajti to je bilo ime prUigalca luči Jerica je bila na aucsttt. čeprav si je morala prizadevati vse mogoče. da jI ne zapazi Nana Grantova. Zadnji večer se mu je grozno mudilo. Imel je komaj časa. da iz-preitovori par tesed r Jerico. Njegove besede so prihajale 12 dobrega in poštenega srca. Polozii jt svojo umazano reko na njeno glavo ter ji rekel: Sramota da i bila tako nesmiljer.o tepena radi malo bonieg«. mleka' Tukaj, je rekel ter posegel v svoj prostorni žep. — tukai ima tvaneo. katero sem ti obljubil Dobro skrbi zanjo ter ne muči jc Sedaj pa moram iti. Z Bogom, mala deklica! Odšel je ter pu.-til v njenih rokah majhno inačico. Jerica je b.ia zelo presenečena ter ni vedela, kaj naj stori s ten darom Pcgosto je že razmišljala o mačkah, ki so živele povsod na-< kr-wj To pa >0 bile same tuje mačke, katerim je Jerica nerada dajala hrane Preplan na vsled oolgega potovanja v žepu starega meža. j> plezala matica .sedaj na vrat Jeriee ter pričel milo nujavkati. Njena zgovornost je premagala vse strahove pred Nanino jezo Pkleaila je obdržali maeico, jo hraniti ter jo skriti pred staro, hu-dismo žensko. Ni kdo ne more povedati, kako je polagoma vzljubila mačico Nje na neoglajena, surova narava se je dosedaj izražala le v trmoglavost, in slepem .scvra tvu. Sedaj pa so vstali v njej drugi cbčutki, ki so zahtevah kai drugega kot slepo sovraštvo. Marica je postala njena tovarišica. Držala jo ie vedno v svojem tajnem .skrivališču. Tam je našla star klobuk ter napravila v njem majhno posteljico Skoro v»ak dan je ukradla nekaj nUeka. kadar ga je prinesla Graiitovi in v svojem skrivališču se je neprestano igrala z mačko. Enkrat ali dvakrat ji je usla in tudi Grantova bi ja skoro udarila s svojo metlo. Mačke pa so bile nekaj tafco navadnega, da sc ni :>e nadalje brigalo sa njo Kako pa je mogla Jerica prebiti ves čas pri ign? Večina otrok revnejših slojev se navadi biti koristnim, dokler sc if zelo mladji Nan Grant pa ni imela nikakih drugih otrok. Ker je bila zelo aktivna žonska ter imela vsled tega zelo slab« mnenje glede otroškega dela. Jerica je bila radi tega vedno nezaposlena - - plode nosen vir nesreče ter nezadovoljstva. J Nana je bila Škotka ter je imela temperament, ki jc bil vedne Maib-1 čim starejsa je postajala Poznala je življenje le z rac strani Vedno te bila neumorno zaposlena. Njen mož je bil tesar, a ona mu je življenje tako zagrenila, da jt odiel na morje Nato »e je lotila pranja ter tudi jemala gestače. S tem bi lahko zaslužila do&u, ce bi ne imela sina. ki je bil pokvarjen že izza prvr mladosti ter zapravil velik del tega, kar je zaslužila. Nana !«• imela dof.ti vzroka, aa obdrži Jerico, čeprav se je je ho tela več kot enkrat iznebiti. Znana raziskovalca vitaminov Rosenheim in Webster sta se začela zanimati zadnje čase za doslej še neizrabljene vire vitaminov. V nasprotju s splošno razširjenim na-ziranjem. da je največ vitaminov v sočivju. sadju, mleku in ribjem olju. sta omenjena raziskovalca u-i,t>tovi!a, da je na pr v govejih, svinjskih in o\rčjih jetrih dese*-! krat toliko vitaminov, v svežem, do- ! brem maslu pa re'.o 200 do 1000 ( krat več. Druga dva raziskovalca j Bechdel in Honeywell sta proučila razmerje med količ;no vitaminov v kravji krmi in mleko dotičnin krav ter sta prišla do presenet':i- : vega zaključka, da količina vitaminov ni odvisna od krme. temveč da 1 sodelujejo pri njihovem razvoju neke posebne bakter.je. da'je kloro-1 f:l. soinčni žarki in doslej še neraz- i iskano kozmično izžarevanje. Naj- j važnejše je baš kozmično izžareva-j nje v pomladnih mesecih od marca do maja osemkrat močnejše in j posledica je, da se vse živali mono razvijajo. Učeniak Brown n:i- j glaša zlasti pomen kozmičncea :z- | žarevanja. katerega pa znanott še; ni raziskala. Zanimivo je. da so sc naravoslovci že davno zanimali za hiranje eksotičnih ž:vali v naših krajih, k.-r : se jim je zdelo čudno, da se počutijo slaba in da večinoma kmalu poginejo, čeprav imajo toplote i o hrane v izobilju. Zdaj je jasno, da poginejo mnoge eksotične živali v naših krajih zato. ker dobivajo premalo vitaminov. Vitamini, katere dobivajo s hrano, jim namreč ne zadoščajo, kajti v tropičnih krajih je solnčno in kozmično izžarevanje zelo močno In zato dobe živali neprimerno več vitaminov kakor pri nas. Senzacijonalne so tudi ugotovit- t ve raziskovalcev Evansa in Burra na polju antivitaminov. t. j. snovi. ki preprečijo odnosno uničijo blagodejni vpliv vitaminov. Ome- , njena učenjaka sta na podlagi mnogih poizkusov ugotovila, da ;e ^ vitaminom najbolj nevarna po-varjena mast. slanina, maslo in tu- ! di mleko. To je zelo važno za pr;- j hrano otrok, kajti zdaj vemo. da mora biti mleko in maslo sveže, sicer dobiva otroški organizem premalo vitaminov. težave z velblodi Ta svarilni klic odmeva med avstralskim farmarji, ki opozarjajo drug drugega da se bliža nadloga, ki je hujša nego toča. poplava in s-uša. Znano je. da se je v Avstraliji spremenil naš krotki kunec v pravo šibo božjo. Zaredil so ga k~t koristno domačo žival, pa se je rai-plodil v milojone in dela ogromno škodo na po!ju. Enak križ so si Avstralci nakopali z velbiodi. ki so jih pripeljali z Azije, da so jim "ladje puščave" omogočale promet po širnih avstralskih puščavah. V novejšem času pa je to koristno žival spod rinil avto in farmarji ni-o : poslali velb'.odov nazaj v Azi;o.! marveč so jih kot nerabno žival n 1-podili v pustinjo. V svobodi pa so j se živali tako razplodile, da v c-"1- j lih tolpah napadajo polja in tra"- I nike ter delajo silno škodo avstralskem poljedelcu. Nič manj sc ne pritožuje nad velblodjo nadlogo bi-j zojavna uprava, ker si živali najr:.- ' je drgnejo svoje grbaste hrbte ot j brzojavne drogove in tako cesto j pretrgajo brzojavne zveze. V ta m-; men so drogovi najpripravnejši, k?r ' sami več niso kos ogromnim čredam. ki vse popasejo in še več po- i hodijo. Doslej jih še ne pobijajo. I sčasoma pa bodo morali poseči ostrejšimi merami zoper velblodc. ki so iz koristnih živali postali hu di škodljivci. CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE READER) Stane a&m« $2— naroČite ga pri knjigarni 'glas naroda US Wast IS Street Mew York City PRIDRUŽITE SE NAŠIMA )vema Velikima zletoma *umm na slavnem ekspresnem parnim "PARIS" Last I ram oske Črte 23. maja in 30. junija 19 3 0 NAJKRAJŠA IN NAJBOLJ PRIPRAVNA POT za SLOVENCE ____ Parnik "PARIS" jr dobro man vsem Slovencem ter zajamči potnikom vso udobnost in zadovo'jstvo. Moderne privatne kabine /a vse potnike. Slavna francoska kuhinja in pijača. Za nadaljne podrobnosti glede teh izletov vprašajte pr: Sreoeh J&ne. 19 State Street New York ali pri sledečih zastopnik.h SAKSER STATE BANK. «2 Cortlandt Street. New York MIDTOWN BANK of N. Y Prej: Zakrajsek & Cesark» 630 Ninth Avenue, New York JOHN MIHELICH AGENCY. G419 St. Clair Ave.. Clove mu. O MIHALJEVIC BROS. CO.. G201 St. Clair Ave.. Cleveland, O. JOSEPH SVETE. 1723 East 28'.h Street, Lorain, O. za j am Cite si prostore sedaj: (Cretan je Parnikov — Skipping N«w» — Naši SKUI^I IZLETI v Jugoslavijo in Italije za leto 1930 v Cas prihaja za vse one, ki so namenjeni to leto v stari kraj, (In se odločijo kdaj in po kateri progi žele potovali. Na splošno povpraševanje in zanimanje rojakov za naše skupne izlete naznanjamo, d,t priredimo to leto sledeče izlete: PO — FRANCOSKI progi s parnikom 'lie de France* preko Havre PRVI SPOMLADANSKI IZLET—18. aprila NAS GLAVNI SKUPNI IZLET I 5. MAJA Nadaljni izleti po isti progi in z istim parnikom: fi. JI MJA poletni izlet 11. JULIJA tretji poletni izlet 25. JI NIJ \ drusi poletni izh-t 1. AVCiUSTa četrti polrtni izlet S PARNIKOM "PARIS" TUDI 2 SKUPNA IZLETA, ONE 2S. MAJA in 30. JUNIJA Po CUNARD progi s parnikom 'Mauretanija* preko C herbourga l skupni pomladanski izlet dne 30. APRILA Po COSULICH progi z motorno ladjo "Vulcania" in "Saturnia" preko Trsta i. skupni spomladanski izlet — "vulcania"' dne 10. APRILA Nadaljni izleti po isti progi: 30. maja "SATl'RNI.V 3. srpt. "VULCANIA" 29. nov."SATl'RNIA" Z. avg. "VULCANIA" 9. okt. "VULCANIA" 11. der. "VULCANIA" Pišite nam čimprej za cene. navodila glede potnih K_.ov. vize-jev, perinitov itd. na: SAKSER STaTE BANK 82 CORTLANDT ST., NEW YORK Tel. Barclay 0380 9 aprila: >1 lureiiiiiiJt, Chrrb<>ur| Amerka, ChprlKjurjf, ltr»rtr.»-R VuIiHiiiu. Trsl \ t aprila: 1'arls. llH^r«* ll«.tneri> . Oh» rl"-ur(r lVnnl'iiil, t •h«-rlM.in g Ant«rrv«B Hrcni'-ii. L'herluuig. liitnirn 12 apnla: M 'mi.HH-ik«, I'IihIH. 1 /* • u i f, ChrrlM irj, IlHtubuig .h llut.'i. C» • > "Ui * 14 aprjia: ll*.liant e Cherlnrjr®. H«niliirif Hr»in«-n 18. aprda: I v >1« K ir>> »*, Tin vre '►Uini'ii'. «'ln»rl»<>uri{ I ^a i'la ml. Ch«rU.>u(K Anl««rt^D 19. apriia: Mil* .>' (*h» rlfurir »..trul-urg ("ifiitt »ircinu«, v» 23 aprila: i r \x. ("h. TIxputh II»iuI.uic t!h«-ib«>urK H»ml>ur| <;« '•! jje Chvrbouig. l-:i • IDftl 24 aprila: 1-« r in. JUjuN'iCfie » ir Mer. l!r> nier W aprila; M,. • si j. . ("h«.rl«'>wi K Kut'ipa. ClirrldMirit. llrnrK'n Sla I >*nd:i in, fti>u -K'." »• Jr .\n r. H<»1 I. .l-.in Wt-sitriila.TiU, ci:f I i.ourg, Arilwrri'ri Nagla Vožnja v Jugoslavijo Prihodnje odplutj«; VULCANIA 10. APRILA — 15. MAJA 19. .U NIJA S\T(JRNIA 2a. APRILA — ^0. MAJA i. JULIJA j' K t furruii tis \ it ,iii< p- . ka v«» [i j«. «v«-ta v raakoHju, tukiliiioMI i n r.a-I I icli- i f«-r n d, n.ijl.nl -i« s v Evri»- ! |l i>.. l'i.s. I.i... • r.«' tju in n;.zaj. Več [j m .v.»l i ra t> h r>'ut" rili ladjah vklju j [i C.iu plavalni Imicii v d< .fin rajtr»"Ju. C O s U »L I C II LINE 17 Bdtt«ry p!ac*. New York Vsakovrstne POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y Telephone: CHELSEA 387S POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN - &_ Kako se potu-je v stari kraj in nazaj v Ameriko. R rini Je num-njco potovati « vtar' kraj. Je potrebno, da Je p« uren o potnih listih, prtljagi f» drugih stvareh. Vsled naše dolgo fetne izkušnje Vam ml samoremt dati najboljiia polavnlla In prlpo roramo vedn« te prvovrstne brv* parn Ike. Tudi nedržaTljan! lamorc)« p« torati t stari krd aa oKI«k, toda preskrbeti si morajo dovoljenje «• po*mitev (Return Permit) Is Wash ingtona, hI je veljaven sa eno let« Bres permlta je sedaj nemogoč* prit! nazaj tudi » teka I. mesec«* tn bil se ne pošHJajo seč ▼ stan kraj. ampak ga mora v«ak prosile* osebno dvigniti pred odpotovanjeir s stari kraj. Prošnja sa permit »« mora vložiti najmanj« eden meiei pred nameravanim odpotovanjen in oni. ki potujejo preko Nev Torka je najbolje, da v proinjl oznafilj« naj -se jim pošlj« na Barge Offle* New York. N. t. KAKO DOBITI SVOJCB IZ SI AKEGA KKAJA Glasom nove ameriške priseljeni ške postave, ki Je stopila v veljav* z prvim julijem, znaša Jugoslovan ska kvota 845 priseljencev letno, • kvotnl vizejl se isdajajo samo oni a j prosilcem, ki Imajo prednost v kvo ti In U no: Storiš' .merlšklh drsa v Ijanov, možje ameriških državljank ki so se po 1. jorjju 1928. leta poro čili, žene In neporočeni otroel Is po* 18. leta poljedelcev. TI bo opravičen* do prve polovice kvote. Do drog« polovice pa s c opravičeni ftenv tn neporočeni otroci izpod 21. leta onih nedržavljanov, ki so bili postavno pripoščenl v U* deželo sa ntl no bivanje. Za vsa pojasnila h obračajte na poznano In sanuljlvo SAKSER STATE BANK n CORTLANDT STRUTS NEW YORK ? 6 aprila: Minnvtiitika. l'h#rb«>u>s Sdluinm, Trst 30 april«: Mauirlaida. Ch^rboui« All««rt FUllirt. i'h^flwiurt Hamhi'ra I'rui'Unt K«j*»*e\alt, C'h»ttwjurg H' «-tneii l maja Orfbdcii. i'hfili"iir* Frfinm l'iiris. IIim* |:r«m«-n. ("h<*rl»»rtirs. Rrfiiifn I l"m» i i' . < 'hrr'«>m K KMft da nt. It..»il. ■«•-..■ »ur rt.r Rcrt-t* r4am Aiijcustus. Napeli Z u s a j.i I'Vvflii nil, i *li» rlM»';r*. Il4mt#kkbulf>|ue »ur Mer. t :-.*-rt«nir(t i.eit «ti «'h. rl-iu'* \-. »'hvrbours 1'rlill Hliil i tn t Immj; e \ n l « fTi>» 'i Viidaiii. ln>uli ftnR^r a. «•l)f-rl'"iirjj st I...U1« < "1k r)>.rs il4ii;l 'i' j |*r«^i»;*-!i! Ilardlns Cm-iU/'ii; l;r<»-ni»-ti la maj. I d- Kran- f r- S • 111 iga 11. < 'h» rh.Hirs. I.;r*ni«-M Majftif, <*herb«»urg l-a|)la.ml. 1'h^rlxiura Anlwrrprii N> » Ainsi nI.mi. 1 a<'. in g ii»- M« r, Collt-rdans 16 lila % Iluilia, .\a(Mill (>li, l'h»rl«;iir| l:r< men JJ maj,t 1 ir-1 j n. H..'ilipjni. mir Mi-' lirciilfi; I •»•In Havre IIi.iii-ri. . i-h.-rli -iira WVstt-riiUmtl, i.*iierb«»urg. Auimt* P* TI Statciidaiii, fmr M* l'.i>t* t»-r d«m i'l maja: MlnnHi,ii'„rt. «-h»rl«i!irK l.»viat!:.in. <_'lierb"iirz <*i.iit> r:r;iinl»-. Nar»«tl», Hfii"u 2 N maja Aguilania, Olterhi-UlS ATI»-rt MaJIin. '*h» fk 1'am'rtitt T'r> sld«'M Ili«"» vel* i ' i»rlr.iu liri-irpo maja Saturna, Tr«t IiresiW'ii, f'tM>r1w>urg. Br>nu n l>ur-<>. i VHnvorj!. Hemhijr* ll»- t-nUiiil «\ri-«i,rj",i .M-nm Kaiida. l>.iil- c'i« si.r M. r - junija < "<»h- mt'U ■ llrtifieti r. ugaria. ' 'iu'rl<"'.ir« i:-----!ut**. »'htrlM.il*, liimlrr* 4 junija V-.rk, f"berUo»f* H^mbur« An."' i- «*1..-r!..>urS, Ure ««:. 11» d* Knpirf. Uavr. M-i jf-l jf. i'li»>rU.ijrs T'< iitUand rifrtKKirt \-.h-ndam r-.ul-.gtc tur M-r K-t-lerdam Aiiit'i*tu-4, Napoti, f»ejif»va 7 junija i'lrlfUllil. <"ll«.|'. 'Ijrjf 11 4 III! -M r s M ilili^-n asKa, «'hrrlcnjrz juriila l!r< m»'H, »'lierK'Urg, l:rrm»ti u junij,: Mauri tania r"h«»r* -ur* I »• its- hlarid. «"h«-rl">tiri: H*ilib'ir( laviathun. < 'hrrbuunf U Junija F •ari s. llatT^ Suttgart. rhTtmurj, Crrm^ti Ji junija H'«nerl«- i""5i«-rl»t>ur^ I,ayl,md. '""Ir^rl^urif. ,lnt«»n>»ii ,N>mt Ani->Tdain. I'-oUli-pi' Sur M^r Jlfflt^rda m 11. junija: I'resident Ilardms. CilfAuUre, m»-n < 'OMti' lilam aman«. \'ap«>'i, iiiinj- i 17 junija Kran»-e. llavr* lluri'p«. CIiit l« .i: r c Br»m»'i. js junija: Vuhunla. Tr-t Ai|Uita nia. Chrrbour* I I;utii)'jtjf (*h«-rln-i|rc lUflilnire Onrsr Waahiiigtoii, c;herl)-I'JI* i:r»'trif ti junija: Berlin. Buul<»sn«> Sur .M»-r. Bremen Ht u t»r!la ■ B 4M>Tnpl>. Cherbourg AVevteniland. Cl>«-ri>uiirs. Ai'i»»r-ppn .-'tali-rilam, IkHilogne «ur Mfr. Kut-U-nUm iU»rna, Napo l. Gniova 21 junija: St Loui«. Cherbourg, llambnr; Mtnnetonka. ChfrlK>urg l'r^.«ident Boonevelt. Cl»erl»«*u»g. 1 :r«-mf i K. junija: l^eiengaria. Cherbotir® 23. junija: r >lunbu«. Cherbours', Bi emen junija : JU- d«. Krame, llavr* Albf-rt Baliin. 1'lierinju'c. Hamburg Krpoblic. Cberl»oiirg. Urrin«a "»: junija: Hrefd^n, Cherbourg, Bretn«-n 37. junija: Hr^in^n. Cbprbctirg. Bremen Majeetlr. »-herbours: Bntterdani, BouK^gne »ur M«r, I'.ot-terdam 2«. junija : Maurelania. Cherbourg llflgeri 'and. <"h»-rb.' . a/;t, 0 1 *r . - t,! i t. li ' • M ■ ffi' I SH m—_ w ■■■ m I R O T A ROMAN IZ ŽIVLJENJA. r^: - - i^š-rri-ff Zrn Glas Naroda priredil G. P. Drugo povlavje. ŽALOST IN TOLAŽBA Jerica je imela mačko nekak) en mesec, ko je naenkrat hudo sb-> Icla ker je bila vedno izpostavljena v.st«m vremenskim neprilikam. Nana, ki «e je hala, da bo prišla v repne zadrege, če bi Jerica res-i>o rbclela ji je ukazala ostati v hiši ter na gorkem. Jerica je strašno kašljala Ce bs ne iovela mačke, bi čepela ves dan pri ognju Proti večeru so prish aao*ki Ko ko stopili skozi vrata sebe. v kateri sta rc nahajali Nana ir Jrrica. je neiti moški stopil na mačko, ki je seveda milo eamijav- HUj pa je to? — je rekel maski, imenovan Jimmy. — Mačka' Jas pa sem mislil, da sovražite mačke, Naxia! — To ni moja Poženi jo! — K rekla Nana. Jimmy je icušai storiti to Mačica pa se je spretno izognila te. fcfccčtl* v naročje Jeric«. — Čegava mačka je to, Jerica. — je vprašala Naua. Moja. — J« r*kla Jerica pogumno. NEW YORK, TUESDAY, APRIL S, 1950 um ino0r