Terseglavizem. nNov» kršSanska morala!" Pr. TerBegl»T. Dolga je doba klerikalnih nasilstev in kruta bi bila sodba onega opazovalca, ki bi popolnoma objektirno motril klerikalno praričnost in resnicoljubnost. Najgostejše blato in najgnusnejše izraze poleg najpodlejših sredstev uporablja, da ugonobi unega, ki bi se le upal dvomiti o njih pravičnosti in jim oponirati bodisi t najmanjši strari. Toda ni dovolj, da izrablja sluSajno last nadvlade, ni dovolj, da izrablja ono, kar si je človeštro postarilo, da ohranjuje red in deli enako pravico med vse člane človeške družbe — ne zadovoljuje se; ker naši klerikalci imajo premalo čloreškega duha v sebi in jemljejo čloreku tudi to, kar mu je dala narava in človeška družba že po vzgoji — jemljejo ugled in kradejo čast. nČe te kdo krivo blati, ti je dolžnost, da se zagovarjaš — ker resniea ostane zmagovalka laži!" nče si spoznal, da si delal komu krivico, pokesaj se; a ne samo kes, temreč popravek krivice ti daje zadoščenje!" Tako, prijatelj! Le zate ne velja to pravilo, ker ti praviš, da si bojevnik krščanske morale, a pustil si blato, s katerim si nas po kririci obmetaral, ležati na nas, dokler oi samo odpadlo nate. Iu ko ti dokažemo laž, da si sam to, s čimer nas obmetavaš, tedaj — obmolčiš. Potuhneš se, obmetavaš spet od druge strani nas in uporabijaš — še podlejša sredstra. Toda najpodlejše, kar si storil do danes, je to: ,Da sam ateist, z ateizmom druge si blatil!" Lahko bi teoretično pobijali vse napade klerikalizma na nas; ne bi bilo to težko, ker gradiro nam je tu tako ogromno, da bi vsak praktičen slučaj podprli z nebroj dejstvi. Lahko pa tudi rečemo, da ga ni stanu, ki bi bil ravno v tem oziru tako interesovan na početju klerikalizma bodisi v narodnem, kulturnem, demokraškem ali verskem oziru, kakor je to ravno učiteljski stau. Vse te točke so tako omadeževane od klerikalizma, da kdor pojmi nje, pojmi tudi klerikalizem in re, med katere škodljivce človeštva mu je prišterati klerikalizem. Edinole to stališče nas naTaja do tega, da branimo sebe, ker v resnici klerikalizem ni niti vreden, da naDJ reagiramo. če nam je kaj sretega na tem mestu, nam je to šola, ki jo moramo varovati pred klerikalizmom, ako ji nočemo prizadeti sami zadnjega udarca. In od kje izvira ono rohnenje proti učiteljstvu, nego iz prepričaDJa, dapreko u č i»t e 1 j s t v a ni mogoče priti do šolstra. Na najpodlejši način si pridobivajo ljudstro zase; da nam na ostuden način jemljejo ugled in kradejo čast, da zbujajo 8 tem sorraštro t Ijudstvu zoper učiteljstvo in mu 8 tem onemogočujejo vsak dober vpliv bodisi t vzgoji ali šolstvu. Io rse naše prizadevanje ostane brezuspešno dotlej, da Ijudstro Jspozna, na kako brezstiden način mu je klerikalizem zapiral oči, da ni spoznalo resnice. — Spoznati mora ljudstro to, kar je spoznala že druga inteligenca, a ne pripoznala. Elerikalizem, ki je močna, mednarodna organizacija, in sicer politiška organizacija duhovščine, hrepeni po tem, da ureljari tso politiško moč v ljudstru in jo združi potem v lastnih rokah. — Ia nas ne motijo posamezni posvetnjaki, ki sicer delajo za klerikalizem in so naridezni voditelji klerikalnih strank, ker vemo, da jih je priredlo do tega le častihlepje in lastna korist in njim ne relerajo to, kar počenjajo lastni nagibi, temreč so odvisni ietotako t početju od faktorja, ki stoji izven našega naroda in to, ker DJim določuje meje. S pomočjo klera izrabljajo posvetnjaki versko čurstTovanje ljudstva t svoje politiške namene in s pomočjo posvetnjakov izrablja kler narodnost v svojo politiške namene. Toda ne samo to, da izkorišča Terstvo, hoče fanatizovati naše ljudstro še na hujši način, s tem, da proglaša lastne moralne nauke za izvirne, postavljene od našega izveličarja Jeausa Kristusa. Popačiti hoče nauke svete vere, da jib še lažje izrabi t svoje politiške namene. Edo jo izrablja? — Klerikalec jo izrablja na podlagi klerikalizma in lastnega ateizma 1 In ko 8mo jim ateizem dokaeali in ko smo izrabljanje vere v politiške nameno dokazali — kaj so storili ? Molčali so kot grob in se potuhnili kot vsak nepoštenjak, ter svoja lopovstva z blatenjem učiteljstra nadaljevali. Le neznačajnemu, v dnu duše izprijenemu klerikalcu je kaj takega mogoče. Zadeli smo v ono točko, ki je za klerikalce zmagoslavno orožje, ki pa postane lahko tudi njih pogubonosni meč, če izdajo svoje notranje prepričanje in se pokažejo v pravi luči. Elerikalci, z načelom klerikalizma v svojih sreih, izrabljajo versko čuvstvovanje ljudstva v svoje egoistične in politiške namene, da pri vsaki stvari, ki gre za utrditer politiške moči klerikalcer, poudarjajo popolnoma neresnično, da gre le za utrditev yere, da se bojuje le za vero — a so se sedaj izdali. In oni klerikalni kričači, ki dandanes najreč kriče na Kranjskem o nevarnosti za vero, da so liberalci brezverci, da je učiteljstro brezversko, da hočejo naprednjaki iztrgati ljudstru rero iz srca, hočejo vreči Boga iz šole, hočejo uničiti cerkve itd. — ki urejujejo mladinski list ,Mladost", ki je namenjen mladinski vzgoji v krščanskem duhu, na podlagi načel sv. vere; ki ustanavljajo in rodijo klerikalne mladeniške organizacije; ustanavljajo klerikalna izobražeralna društra; organizujejo srednješolsko dijaštvo ; snujejo klerikalna telovadna društva; ki pišejo in sodelujejo v uredništvu aSlovenca" — oni so ponavadi največji brezrerci, so popolni ateisti. Novo krščanstvo, nore nauke Krista oznanjajol — kot absolutno resnico — ki je pa do danes še nihče ni slišal in ne čital — oznanjajo, da je Kristus ščuval in zbujal srd v človeitvu do svojih nasprotnikov; da je zaporedal sovražiti in uničiti svojega nasprotnika Nova krščanska morala, novi nauki, nora vera — a ker je rera Erista, ker so nauki Erista edino zreličarni, moramo to novo ozna- njevanje, ki nima niti sličnosti z nauki Zveličarja, iraenoTati protiveistro in to obsojati tembolj, ker ga oznanujejo klerikalci, ki so, kakor pravijo, prvoboritelji krščanstra. Novi Terseglavizem se širi v našem narodu. A ne, da bi ga oznanjali pri odraslegših Ijudeh — ne, oni ga vcepljajo v srca mladine, da tu zaraore pravi socialni duh Zveličarjerih naukov, da ga zatro v mladini in si vzgoje na podlagi nove morale strastne fanatike, ki pa bodo privedli človeštro do najskrajnejšega vandalizma in barbarizma. Toda igrajo se z neTarnim orožjem; zakaj opasno početje je zbujati t mladinskih srcih revolucionaren duh,ker lahko se zgodi, da si uniči mladina s tem srojo eksistenco, ako pa dozori v popolnega moža, potem se je bati, da njega hotenje ne postane nasilno in ni izktjučeno, da se znese ravno nad njiro, ki je zbudil to čurstvo v njega srcu, da se je brez prave podlagn in pravega vzroka zbujalo t njem in se tudirazvilo. Posnemajte izgubljenega sina; izprijenost, razuzdanost in uživanje slasti življenja," to je današnje geslo klerikalcev v obliki noye krščanske morale! Toda če premislimo, v koliko škodo je to oznaDJevanje in opravičevanje dejanj slabejšega sina (Glej BSIovenca" št. 191) z ozirom na moralno vzgojo mladine potem moramo izjaviti, da on, ki je to govoril in potem napisal, ali ni pedagog in ni strari preudaril, ali pa je popoln brezverec, ne zaupa t nauke Erista, jih hoče predrugačiti, da jih izrabi v svoje egoistično - politiške na-mene. Bče mladeniči greše v svoji živahnosti, pa posnemajte Eristusa, ki je povedal zgodbo o dveh sinovih, od katerih je imel oče rajši tistega, ki je, čimbolj je bil prej grešil v mla- dostui labkomišeljnosti, tembolj pozneje delal za očetoro hišo — dočim mu je bil tisti sin, ki ga je vedno ubogal in yse izvrševal v slepi pokorščini, manj ljub!" Tako je govoril voditelj mladine g. Terseglav v Mirnu dne 20. avgusta 1909. 1. — Taka moralna vzgoja! Res, edinole mogoč produkt klerikalnega filozofa, ki nima v sebi niti trohice vzgojnega preudarka, da ne uvideva, v kako demoralizacijo privedo lahko mladino taki nauki in taki zgledi. Učiteljstvo pozor! Ne daj na tako nesramen način demoralizovati naše mladine, nastopite vedno s skrajnimi sredstvi, ker ta človek ni le demoralizator mladine in oznanjevalec nove vere izkvarjenega krščanstya, s tera da hoče izpodriniti ljubezen do sovražnikov in jo nadomestiti s strupenim sovraštvom — on je demagog, in polega tega popolen brezverec, ateist! Mladina postane narod, in gotovo ni tako uaivnega človeka med nami, ki bi upal, da se v polui meri izprijena mladina poboljša iii ustvari kdaj polnoštevilno dober narod. Pozor, učiteljstvo obmejnih dežela! Ti ljudje niso zadovoljni, da zastrupljajo naše ljudstvo in mladino po Kranjskem; s krivo vero hodijo tudi preko mej, hodijo na Primorsko in se s svojimi brezverskimi nauki izkušajo uveljavljati tudi na Štajerskem. Javno si upajo oznanjati popolnoma novo krščansko moralo, nove nauke, ki nimajo niti trohice sličnosti z onimi Erista — oni oznaDJajo fpopolnoma novi Terseglavizem. Oni izrabljajo socialni jduh Zveličarjevih naukov, da se okoristijo samega sebe, da si napolnijo svoje žepe in želodce, a izmozgavajo pri tem naše ljudstvo, ki živi v mnenju, da to, kar stori zanje, bo všteto njemu v zveličanje in da opravlja s tem dobrodelue namene. Toda mi, ki poznamo dušo tega oznanjevalca Bnove krščanske morale", se ne čudimo njega početju, ker z njim vsi klerikalci nimajo niti trohice vere y krščanstvo, nimajo niti trohiee yere v Boga in pristnost naukov njega sinu — Erista. Priobčili smo v nObrambnem vestniku" našega lista štev. 37. pod naslovom nG. Terseglav" in ,Da i z v a jamo konsekvence na podlagi klerikalnih načel" dve notici, ki sta jasni priči brezverstvu — ateizmu g. Terseglava in obenem vseh klerikalcev boljše vrste, na kateri se ni upal g. Terseglav niti črhniti in je z njim molčala vsa klerikalna javnost. Eonštatirali smo brezverstvo teh Ijudi na podlagi njih lastnih izjav. — Vse molči — ne upajo si na dan ! Tako je, če se klerikalcu dokaže brezverstro — potuhne se in molči, da o tem ne bi zvedela širša javnost. In sedaj pride ta mož in izjavi, da bo spisal v zagovor svojemu govoru v Mirnu celo brošuro — ko smo vendar že popolnoma jasno dokazali, da je ou sam istotako brezverec, kakor je bil brezveren ves njegov govor v Mirnu, in ni niti črhnil na to! Trseglav, ateist prve vrste, in ljubljanski škof, prevzvišeni gospod Anton Bonaventura Jeglič, pripuščata, da se pišejo zagovori ia vzgojuje mladina po takih brezvercih, ki javno oznanjujejo krive nauke — pokvarjeno kr- ščansko moralo in vse to pod patronanco prvoboriteljev vere! G. Terseglav! Vaše besede, ki ste jih izgovorili dne 25. marca 1908. I. in smo jih priobčili v svojem listu štev. 37., pričajo dovolj jasno o Vašem notranjem verskem pre« pričanju in ateizmu — ne potrebujemo nikakih zagovorov kar se tiče Vašega krivoverskega govora t Mirnu, ker vemo, da bo brošura ali pisaua v duhu, ki ne odgovarja Vašemu notr&njemu prepričanju, ali pa nov izbruh Vašega protikrščanskega mišljenja in nova slika Vaše duše.