AVE MARIA 8 Nabožni mesečnik za verno slovensko ljudstvo s® Lemont, Illinois NOVEMBER, 1949 LETNIK 41 VSEBINA »Mi i 3 5 6 8 9 10 11 12 Naročnikov in dobrotnikov se spominjamo v lemontskem samostanu v svojih molitvah, pri sv. mašah, in pri drugih duhovnih opravilih. Opravimo pa zanje tudi sv. mašo in sicer vsako prvo sredo v mesecu. Published monthly — except October, when publishea semi-monthly — by the Slovene Franciscan Fathers of Lemont, Illinois, in the interests of the Slovene Fran¬ ciscan Commissariat of the Holy Cross. Entered as a second class matter at the post office of Lemont, Illinois, under the act of March 3, 1879. Ac- ceptasice of mailing at special rate of postage provided for in section 1103, act of October 3, 1917. Authorized July 14, 1945. Naročnina Tvoja je dar v podporo ubožnejšim sloven¬ skim fantom, ki se izobražuje¬ jo za slovenske duhovnike v lemontskem semenišču. Naslov — Address: AVE MARIA Box 608 Lemont, Illinois Telefon: Lemont 494 Naročnina—Subscription raže: U.S.A., $2.50 letno Izven U.S.A., $3.00 Izdajajo Slovenski frančiškani v Združenih državah Amerike Urednik — Editor: FR. MARTIN STEPANICH. o.tm. Upravnik — Business Manager: FR. CYRIL SHIRCEL, o.f.m. Pomožni upravnik—Ass't manager BRO. ROBERT HOCHEVAR. o.f.m. Printed by AVE MARIA PRESS Lemont, Illinois Evangeljski prizori««««««*w««;«««y«»;«« •«««»»¥•>; Sv. Karol boromejski — P. Alojzij, o.f.m.. Marija, Mati du3 v vi c ah..v«>y.y».w.«>;•••••¥•« Janez Puščavnik: 3. Ljudski glas - Nadaljuje Anton Grdina. Šopek dalij. Te trde ure — Bogdan Budnik • •••••••••• Potk Bogu. «««<<«.« Smrt - kosec - Dr. J. Cesnik................ V objem misijonov — P. Rudolf, O.f.m.«.;.'.; Krijem kraljestva križa — P. Martin, o. f. m. S križem in sidrom (konec)..;.;.;.;.;.;.;.;.»;i Trpljenje posvetnih duS v vicah...;.., PokojiŠče mrtvih - Alojzij Torne....;..;«., Lemontski odmevi — Samostanski firbec, Krami j anj ena zapeCku..;.;.;.;.'.;.>;.;.;.;.;«.>>>;.>;«> ■•■.•.v.'« 18 ’•;«;•••• 20 23 25 26 29 NOVEMBER, 1949 AVE MARIA LETNIK 41 Evangeljski prizori O SVOJI ZADNJI večerji je šel Jezus z dvanajsterimi ven iz Xz Jeruzalema na bližnjo Oljsko goro. Tam na Getzemanskem vrtu je (J Gospod že večkrat molil, pa ga tudi nocoj vleče srce k molitvi. Peter in Jakob in Janez gredo ž njim. Kar naenkrat pa začne Gos¬ pod od groze in strahu trepetati. V njegovi duši se godi nekaj izvanred- nega. Pred seboj vidi vse svoje trpljenje. Samo še malo časa, pa pridejo sovražniki, da ga kot navadnega hudodelca odvedejo. In Jezus gleda pred seboj vse posameznosti svojega trpljenja, vidi pa tudi, koliko nevere in nehvaležnosti bo izkušalo njegovo delo. Vsa reka človeških grehov do konca sveta se vali s svojimi umazanimi valovi pred njegovimi očmi. In, ker je prepustil svojo človeško naravo samo sebi, mora omagati; strah in žalost jo morata prevzeti. Ali je mogoče silnejša žalost in hujši strah?Zato mu iz globine razbeljenega srca privre na dan beseda: “Moja duša je žalostna do smrti. ” In Gospod poprosi učence, naj ostanejo na tem mestu in naj čujejo ž njim. Da ga pa trije učenci ne gledajo v njegovih grozepolnih mukah, gre za en lučaj kamna od njih in moli sam nebeškemu očetu; "Oče, vse Ti je mogoče, vzemi ta kelih od mene; vendar ne, kar jaz hočem, ampak kar Ti. ” Človeška čutna narava v Jezusu šepeče milo prosi, naj jo Bog reši trpljenja, ki jo čaka. A takoj se oglasi njegova volja; takoj mu v umu vstane zavest, da je zato prišel na svet, da izvršuje voljo svojega Očeta. Naj Oče ne gleda na bolestni odpor njegovega človeškega srca, marveč naj se zgodi, kakor je njegova volja. Za en hip je Gospod potolažen, pa vstane in gre nekoliko pomirjen k apostolom. Ampak ti so zaspali od same žalosti. Kar so bili videli na Jezusu malo prej, je popolnoma premagalo njihovo telesno moč; niso se mogli več vzdržati. Zveličar se obrne najprej na Petra, bodočega poglavarja njegove Cerkve, in reče mu; “Simon, spiš ? Nisi mogel eno uro čuti?” Potem pa pravi trem apostolom skupaj: "Cujte in molite, dane pridete v skušnjavo! Duh je sicer voljan, ali meso je slabo. ” (Slikal Filip Schumacher) fr Sv. maša pomaga dušam iz vic priti A VE MARIA 3 A VELIKI SVETNIK, katerega je vodil sam yl \ Duh božji, je vedel AAfVA P rav dobro, kakšno češčenje se v katoliški f M7 Cerkvi spodobi Materi W / božji. Sveta Cerkev v svojih dnevnicah poje o Mariji Devici: “Ti sama si vsa krivoverstva na celem svetu pre¬ magala ! ” Ker je pa ravno takrat Evropa bila v veliki nevarnosti, da bi je ne zagrnili nesrečni valovi nove krive vere, je bilo ponovljenje Marijinega češčenja silno potrebno. Zato je usmiljeni Bog, ki vedno čuje nad svojo Cerkvijo, obudil svete može, ki so povzdignili češčenje Matere božje kot najboljši pripomoček zoper pogubIjivo krivo vero. Ker je bila pa ravno milanska nadškofija celi Italiji v obrambo zoper nesrečno krivo vero, katera je na Nemškem rodila svoj strup in se širila na vse kraje, je moral ravno tukaj biti zvesti čuvaj in branitelj svete vere. Ravno tukaj v Milanu je moralo češčenje Matere božje biti hranilna stena zoper navale tega duhovnega sovraž¬ nika. Taki čuvaj svete vere in pospeševalec Marijinega češčenja je bil nadškof Milana, sv. Karol boro- mejski. Že iz svoje mladosti je prisrčno častil preblaženo Devico Marijo. Ko so se drugi otroci po svoje razvesel¬ jevali, je bil mladi Karol najrajši v cerkvi posvečeni ljubi Materi božji. Nje se je vedno skazoval hvaležnega da je v mnogih hudih bojih neomadež- evanoohranil svojo čistost.Saj si je bil njo izvolil v svojo posebno priprošnjico. Kadarkoli je slišal zvoniti angeljevo češčenje, je urno pokleknil; če je na svojih potih bil ravno na konju, je stopil doli in po¬ kleknil. Vsaki dan je kleče molil sv. rožni venec. Vsaki večer je celo uro v čast Materi božji premolil. Pred njenimi prazniki se je ostro postil. Ko je bil v svetem mestu, je obiskoval cerkev Matere božje, “Marije Velike, " prav velikokrat po noči. Večkrat je celo noč preklečal pred njeno čudodelno podobo. Kadar je hotel kaj posebnega storiti, je šel poprej na kako božjo pot Matere božje. Pri romanju v Loreto je peš hodil dvajset ur daleč. Sin premožne rodbine, je obrnil prav veliko svojega premoženja v čast svoji ljubi nebeški Materi. Že v Rimu je olepšal cerkev Marije Velike. Daroval je tej cerkvi več dragocenih kelihov. Prezidal je cerkev “Marijo Angeljsko, ” ki je ena najimenitnejših rimskih cerkev. Neizrečeno veliko je storil za veli¬ kansko cerkev v Milanu, katero svet občuduje in katero je posvetil rojs¬ tvu preblažene Device Marije. Seveda mu to ni bilo dovolj Mater božjo samo prisrčno ljubiti in častiti. Želel je, naj bi vsi kristj¬ ani, posebno še tisti njemu izročeni 4 AVE MARIA v varstvo, ljubili in častili Marijo. Vsak večer je sklical vse svoje domače služabnike, da je ž njimi molil. Kateri niso molili duhovnih molitev, brevir ja, so molili dnevnice Matere božje. To češčenje nebeške Kraljice je uvedel v semenišču mladih duhovnikov in po duhovnikih med vsem ljudstvom. Semenišča in samostane je izročil Marijinemu varstvu. V vsaki župnjiski cerkvi je vpeljal bratovščino svetega rožnega venca. Vsako tretjo nedeljo v mesecu je napravil procesijo, pri kateri so nosili podobo Matere božje. V času prestrašne kuge je zapovedal posebne procesije k cerkvam, ki so bile posvečene preblaženi Devici. Njej, ki je “Zdravje bolnikov, ” je priporočeval svoje hirajoče bolnike. Njo, ki je “Tolažnica žalostnih, ” je klical na pomoč v tej siloviti nad¬ logi. Ukazal je postaviti nad vrata vsake cerkve podobo Matere božje, ki naj vernike opominja, da po njej pridemo k pravi veri; poprej naj se k njej obrnemo, preden Boga milosti prosimo, da ona s svojo priprošnjo podpira našo revno molitev. S tem je prelepo pojasnil nauk sv. Cerkve, katera v lavretanskih litanijah Marijo imenuje "vrata nebeška. ” Sad tega pobožnega češčenja je pričal, da ni nihče osramočen, kdor se zateče k “pomoči kristjanov. ” Vsa njegova velika škofija je bila obvarovana nesrečne krivovere Nebeška kraljica je svojega zvest¬ ega služabnika vzela v svoje mater¬ ino varstvo. V neki samostan so se vrinile nekatere slabe razvade. Sveti škof se jim je ustavil. Eden razvajenih udov je bil zato nevoljen; v svoji hudobiji se je tako spozabil, da se je neki večer tihotapno splazil v domačo kapelo svetega škofa in strelil nanj. Škof izroči svojo dušo Bogu. Ali glej čudo! Krogla pusti le črn madež na škofovi obleki in pade na tla. Košček svinca predere tudi do njegove kože, pa gane rani. Le znamenje je ostalo na koži, ki je pričalo se po njegovi smrti, kako ga je Marija varovala. Ta čudež mu je le še pomnožil češčenje Matere božje. Kakor je sveto živel, tako je tudi sveto umrl. Celo njegovo življenje je bilo posvečeno službi božji in skrbi za zveličanje bližnjega. V tej službi ga je Gospod poklical k sebi ter mu dal primerno plačilo. Ko je potoval po obširni škofiji in obiskoval svoje ovčice, je preveliki trud prevzel njegovo telo, ki je bilo že oslabelo po mnogih nadlogah. Urno se mu bliža njegova zadnja ura. Vdan v voljo božjo in vesel sprejme svete zakramente in njegova po Bogu hrepeneča duša zapusti brez boja oslabelo telo. Po vsi pravici je sv. Karol lahko rekel z Davidom: “Gorečnost za Tvojo hišo me razjeda. ” Hiša božja je sv. katoliška Cerkev; veliko hudega jo je obvaroval iu jo ohranil čisto. Hiša božja je tempelj božji. Tretji del svojih obilnih dohodkov je obrnil v olepšavo Gospodovih templjev. Hiša božja je naša duša. Njegova sveta gorečnost je prevzela vse njegove telesne moči. Umrl je četrt¬ ega novembra, šele šestinštirideset let star. Njegove zadnje besede so bile: “Gospod Jezus, jaz pridem. ” MISIJONSKI NAMENI ZA LETO 1949 NOVEMBER Molilno za n?ir in edinost na otoku Madagaskarju. —-. — ».-.-.-n — —,— A VE MARIA 5 Kmalu po smrti se je prikazal očetu Adornu, obdan z veličastno svetlobo ter mu rekel: “Jaz sem zveličan: tudi ti boš kmalu prišel za menoj. ” Tako se je tudi zgodilo. Bog ga je poveličal z mnogoterimi čudeži. Med njegovimi nauki beremo sledeče: Znamenja, po katerih spoz¬ navamo, da Boga ljubimo, so tale: 1. Ce radi na Boga mislimo; 2. radi v hiši božji ostajamo; 3. radi o Bogu ali z Bogom govorimo; 4. radi o njem slišimo govoriti; 5. radi svoje premoženje damo za božjega imena voljo; 6. radi zavoljo Boga zopernosti MARIJA. MATI ZVELIČAR je Marijo postavil •J V za mater vesoljnemu človeštvu, ko ji je pod križem stoječi izročil sv. Janeza z besedami: “Glej, tvoj sin!” Radi tega nas ljubi božja Mati kot svoje lastne otroke. Vendar pa nismo le mi na zemlji njeni otroci, marveč so to tudi verne duše v vicah in do njih ima Marija najnežnejso materino ljubezen. Razveseli jo to, da sme verne duše rešiti iz očiščujočega ognja v vicah ter jih pripeljati k svojemu božjemu Sinu v nebeški blaženosti. Torej delajmo veselje njenemu brez¬ madežnemu Srcu s tem, da ji darujemo obilne žrtve in molitve za uboge duše v vicah. Resnica je, da je Bog obdaril svojo Mater s tolikimi milostmi in zaslugami, da bi ona mogla po svojih zaslugah in po svoji priprošnji iz prosti ti prav vsako du¬ šo, ki je v vicah, tako da bi bile vice po¬ polnoma prazne — ako bi to bila volja božja. Vemo pa, da ima Bog, ki je ne¬ skončna modrost in pravica, svoje na¬ črte za verne duše in jih ne bo izpustil iz vic, dokler ne bo tega dovolila njegova neskončna volja. In Marija, ki je popol¬ no vdana v njegovo voljo, ne prosi, da prenašamo; 7. radi božje zapovedi spolnujemo; 8. ljubimo, kar Bogu u- gaja; 9. če se nam začne svet studiti; 10.če tiste ljubimo, ki so božji na¬ mestniki ter jim spodobno čast skazujemo. O moj Bog in Gospod, dodeli mi milost, da po zgledu tvojega služab¬ nika Karola spoznam revščino tega sveta, lepoto kreposti in veličastvo Tvojega kraljestva ter si vedno prizadevam svetu odumreti in Tebi živeti! P. ALOJZIJ M ADIC, o. f. m. DUŠ V VICAH bi bile vse duše naenkrat rešene vic, am¬ pak samo tedaj, ko Bog to Želi. Sveti Dominik je rekel, da eden pogla¬ vitni namen sv. rožnega venca je to, da z njim pomagamo vernim dušam iz vic. Blaženi Alan spričuje, da so se mnoge hvaležne duše prikazale redovnikom, ko so molili sv. rožni venec za nje. Dejal je tudi,'da za sv. mašo in sv. obhajilom ni večje pomoči za verne duše kot je je v molitvi rožnega venca. Po tej molitvi so bile iz vic rešene Že neštevilne duše, ki bi bile drugače morale ostati v vicah Se dolga leta. Sv. Alfonz Ligvori pravi, da Če hočemo biti vernim dušam v pomoč, jih moramo vedno priporočati Mariji, posebno pa mo¬ ramo ji darovati sv. rožni venec zanje. Marija je pri Fatimi iskreno prosila za vsakdanjo molitev rožnega venca, da bo tako čim prej zmagalo njeno brezmadežno Srce. Razveselimo jo torej z vsakdanjim rožnim vencem, ki ga naj opravljamo po njenih namenih. Darujmo ji tudi odpustke, ki jih dobimo po rožnem vencu, -za verne duše v vicah, zakaj one so njeni otroci* Po vsakdanjim rožnim vencem lahko po¬ spešimo kraljestvo Jezusa in Marije na zemlji in lahko pomnožimo Število svetih v nebesih. 6 AVE MARIA $anez Puičai^nik 3. Ljudski glas. Nadaljuje ANTON GRDINA Q )si PRESERCI in okolica dale? na- C/ okoli je hvaležna p. Kazimirju Za¬ kraj Seku, da je zaSel pisati o svetniškem možu Janezu Puščavniku. Hvaležna je pa tudi uredniku lista “Ave Maria”, da je dal prostora zanj. Hvaležni so preser¬ skemu župniku, Rev. Mihaelu Perčiču, za njegov članek. Sedaj bo pa za slovensko svetovno jav¬ nost gotovo zanimivo, kako in kaj pa pra¬ vi ljudski glas o njegovem svetništvu. Ljudski glas je božji glas, pravijo. Tudi sv. Cerkev se drži tega pravila, zato se pri razglaČevanju svetnikov vsekdar ozira najprej na ta ljudski glas in ga sprejema kot božji glas in Sele na ta način začne preiskave o resničnosti njegovega svet- ničtva. Zato bo sedaj gotovo zanimivo, kakšen je ta ljudski glas v lastni fari in okolici o svetništvu Janeza PuŠčavnika. Tisti, ki so bili po letih njegovi vrstniki, so seveda Že vsi mrtvi. So pa še Živi mnogi, ki so ga poznali v njegovih poznejših letih in sicer dobro poznali, ker so Živeli skupaj z njim v eni farni skupnosti. In o tem ljudskem glasu o Janezu Puščav- niku iz Preserja vam pa priobčujem tole poročilo, ki sem ga dobil od zanesljive starejše osebe iz Preserja, katero last¬ noročno pisano poročilo se bo skrbno shranilo za kako morebitno vporabo v poznejših dobah. JANEZOVA MLADOST ANEZ SUHADOLNIK, katerega je pa vsa dolga leta poznala vsa občina in okolica daleč naokoli kot Puščavnika, in ga spoštovala kot izrednega svetniškega moža, je bil rojen v Preserju 8. maja 1843. v hiši številka 4 pri Cepetovih. Bil je sin brata gospodarja te hiše, Matije Suhadolnik. Toliko je gotovo, da je bil kot otrok in deček vzgojen v tej hiši. Moral je najbrže prav zgodaj izgubiti svoje starše, da ga je sprejel njegov stric v svojo hišo in skrbel zanj. Vsi tedanji njegovi vrstniki so že pomrli. Vendar pa vedo vsi stari in starejši Preserci povedati veliko lepega o njem iz njegovih deških in fantovskih let. Vzbujal 'je s svojim obnašanjem in življenjem pozornost cele občine tako, da so jim njih starši in Janezovi vrstniki pogosto govorili o njem in pripovedovali razne lepe stvari iz njegovega mlad¬ ega življenja. “Poglej Janeza!”so ga postavljali svoji mladini za zgled. Veliko lepega vedo starejši še danes pripovedovati o njem kot dečku. Bil je sicer živahen, kakor so dečki njegovih let, in vedno vesel. Posebno pozornost vseh je pa vzbuj¬ ala njegova izredna pobožnost in velika ljubezen do molitve. Že pri delu so opazili vsi, da je molil. Po¬ gosto je pa že kot deček rad skrivaj odšel v cerkev sv. Vida, ki je bila prav blizu hiše. Tam so ga večkrat našli v kakem kotu zatopljenega v pobožno molitev. Ostajal je tam v- časih kar po več ur. Ce ga ni bilo doma, pa so ga iskali, so domači že kar vedeli, kje naj ga iščejo, namreč v cerkvi. Kot pastirček na paši, če je bil sam, je veliko molil. Za kak grm se je skril, tam pokleknil in molil. V družbi z drugimi vaškimi pastirji jih je pogosto pregovoril, da so A VE MARIA 7 skupaj molili rožni venec in kake molitve, katerih je Janez znal veliko in jih je učil. Tudi pel je rad, zlasti Marijine pesmi. Prav v njegovem času sta živela dva znamenita slo¬ venska skladatelja, ki sta v svojih pesmih zadela čutečo slovensko dušo in skladala pesmi v narodnem duhu, da so se hitro širile po celi Sloven¬ iji. To sta bila Rev. Gregor Rihar in Vauken. Njiju pesmi so postale narodne slovenske cerkvene pesmi in se pojo še danes po vseh sloven¬ skih cerkvah. Vsako novo pesem, ki jo je slišal v cerkvi, se je hitro naučil, si prepisal pri organistu besedilo in jih prepeval sam in s tovariši. Starši so zelo radi videli svoje otroke v Janezovi družbi. "Kjer je Janez, vemo, da bona paši vse v redu!” so govorili. Pastirji so doma pripovedovali o Janezu, kako jih pripravi k molitvi in k petju. Kjer je bil deček Janez, tam nikdar ni bilo kake otroške razposajenosti ali nedostojnosti. Janez tega ni trpel in vsi so ga tako spoštovali, da si kaj takega nikdar niso upali. Bil je kakor nek voditelj. Tudi jim je znal vsikdar toliko lepega povedati o Bogu, o Mariji, svetnikih in iz zgodb svetega pisma, da so ga že radi tega vrst¬ niki radi imeli. Seveda je bil tudi doma v hiši svojega strica zgled ubogljivega in skromenga dečka, da so ga radi imeli in niso nikdar imeli z njim kakih sitnosti ali težav. Enako nekaj izrednega kot deček je bil tudi kot fant. Tako izrazit je bil med njimi, da se je vsem zdel nekaj posebnega. Držal se je sicer najraje doma ali cerkve, vendar je bil pa kar rad tudi v družbi svojih sovrstnikov. Ob večerih ni nikdar zahajal na vas s fanti, kar so mu pa pokvarjeni fantje zamerili in se radi ponorčevali iz njega, za kar se je pa Janez ni zmenil. “Vsak dela, kakor misli, da je prav! Tako tudi jaz!” jim je odgo¬ varjal sicer smehljaje, vendar pa odločno. Po tedanji navadi slovenskih hiš, je zmolil po večerji z družino rožni venec in šel spat. Čez dan, zlasti ob nedeljah in praznikih je pa rad šel med fante in bil rad v njih družbi in so ga tudi vsi dobri fantje radi imeli, ga vabili k sebi, ali pri¬ hajali k njemu na njegov dom. Tudi v fantovski družbi je bil vedno vesel, živahen in šaljiv, pri tem pa vsikdar resno skromen in dostojen. V njegovi navzočnosti si tudi fantje niso upali rabiti kletvice ali nedostojne besede že kar iz nekega spoštovanja do njega. Če se je pa kdo izpozabil, pripovedujejo stari ljudje, da je takoj resno kara¬ joče in očitajoče pogledal, da je vsakemu kar sapo zaprlo. Ob takih prilikah je vprl v takega tovariša svoje drugače vedno smehljajoče oči resno in ga mirno gledal, kakor da bi ga hotel molče pokregati. Tudi kot fant je rad pel in rad zbiral okrog sebe vaško mladino, da so prepevali svete pesmi. Starejši ameriški rojaki se bodo gotovo spominjali iz domovine, kako je bila skoraj po vseh vaseh navada, da se je ob nedeljah in praznikih zbirala vaška mladina po vrtovih in prepev¬ ala svete pesmi. Tako na primer o veliki noči so popoldne vasi kar od¬ mevale lepih velikonočnih pesmi 8 A VE MARIA mladine in proslavljale veliki praz¬ nik. Enako ob drugih praznikih. Nekateri trdijo, da je bil te navade začetnik Janez Puščavnik, da se je iz Preserja razširila daleč na okoli. Ženske družbe, katere se je sicer ogibal, vendar ni zavračal. Toda tudi v tej družbi je bil Janez prav enako, kakor v fantovski, enako dostojen, vendar šaljiv in je tudi na žensko mladino blagodejno vpljival s svojimi nazori, s svojim življenjem in s svojo pobožnostjo. JANEZ POLJSKI DNINAR -j.. EKAKO v dvajsetem letu si je || moral začeti sam služiti svoj I I vsakdanji kruh. Postal je dninar I in hodil po hišah pomagat pri ■ ■ pbljskih delih. Ako bi bil šel kam služit kakor hlapec, se je bal, da bo preveč moten v načinu svojega živ¬ ljenja, ker bo preveč odvisen od volje in muh raznih gospodarjev. Stric Čepe mu je dal samo stano¬ vanje, za vse drugo si je moral sam skrbeti. Tako se je odločil, da bo raje dninar in hodil po dninah in tako, - sicer si služil svoj kruh, če¬ tudi reven, vendar bo prost, da bo sledil svojemu srcu in posvetil veliko svojega časa tudi Bogu in svoji duši. Tako pripovedujejo, kako so ga radi imeli po celi občini. Kadar so potrebovali koscev, mlatičev, oračev ali za gozd, so vsi vsikdar najprej skušali dobiti Janeza. Njegovi nastopi po hišah so bili taki, da so pri vseh vzbujali samo spoštovanje. Da, za¬ čutili so vsi kar neko blagodejno moč in nek srečen vpliv, ki ga je Janez prinesel vhišo. “Kamor Jane z pride, ” se je govorilo po celi občini, “prinese vselej seboj tudi božji blagoslov!” Kar nekam vse je šlo po sreči. Pa tudi njegova vestna prid¬ nost mu je pridobivala srca vseh. Ni ga bilo treba nadzirati, tudi ne pri¬ ganjati k delu. Saj je vedel, kaj je njegova dolžnost. Stari ljudje po fari, ki so bili takrat otroci po teh hišah, vedo pri¬ povedovati, kako je Janez skrbel povsodi, da se je tudi molilo. Če se v kaki hiši, kjer je bil, ni molil zvečer rožni venec, je Janez takoj po večerji predlagal gospodarju, kakor tudi sodelavcem, da so z njim pokleknili in odmolili rožni venec. Nekaterim se je to malo nerodno zdelo, vendar pa jim je ravno to vzbujalo neko posebno spoštovanje do njega. Če je pri delu bilo mogoče in je videl med sodelavci razpolo¬ ženje za petje, je kar zapel kako pesem, pa so se mu drugi pridružili in vesela sveta pesem se je glasila s polja, s senožeti, s kozolcev, s podov in njiv in ljudem se je kar dobro zdelo. “Janez, ti bi bil kar dober za našega ‘fajmoštra,’” so mu šaljivo govorili. “O, te časti pa nisem vreden, zato mi Bog tudi dal ni!” se jim je A VE MARIA 2 smehljal v odgovor. Od svojega revnega zaslužka vedo mnogi povedati, kako je skrivaj podpiral revne in zapuščene reveže in bolnike. Sicer je to skrival in vsikdar zahteval od obdarovanca, da mora molčati, pa se je le raz¬ vedelo. JANEZ SI POSTAVI SVOJO - PUŠČAVO V LETIH PO 1880, je izseljenska bolezen napadla tudi Preserje in kmalu zelo razširila po občini in celi okolici, Borovnici, Vrhniki, Rakitni in Igu. Vedno več jih je zapuščalo svoj dom in hitelo za srečo najprej v Brazilijo in pozneje v Severno Ameriko. Janez se je več¬ krat izrazil, da se ne bo nikoli ženil, da bi si ustanovil družino. Hotel je ostati fant in kot tak služiti Bogu in ljudstvu. Toda kako priti vendar do lastnega doma? Pa si je mislil, da bi mu k temu morda lahko pomagala Amerika. In res je Janez nekega lepega dne povezal svoj “punkeljček" in odšel z več drugimi sosedi v Ameriko, kjer se je naselil v Cleve¬ landu. Kako je živel Janez v Amerik i, to boste vi, Amerikanci, bolje vedeli kot mi tu doma. Toliko vemo doma, dajo je prav kmalu,po par letih,pri- mahal domov. “Janez, ti si se pa hitro naveličal Amerike!" so mu sosedje govorili. “Veste, tp je tako: V Ameriki se skrbi samo za telo, za dušo pa nič ! ” je odgovarjal. “Za me Amerika ni! ” Prinesel je pa vendar iz Amer¬ ike toliko prihrankov, da si postavil svojo puščavo. Kupil je v Zagrižnici pod Preserjem malo “gmajno, ” kar pomenja pri nas ne¬ rodoviten pust in kamenit prostor, kot tak zanemarjen. Ogradil si ga je po našem običaju s ograjo iz zlož¬ enega kamenja, katerega je znosil iz “gmajne, ” in tako očistil svet za njivo in vrt. Na prostore z živo skalo je pa navozil prsti, da mu je rodila. Del “posestva” je spremenil v njivo in vrt, del pa v sadovnjak, katerega je zasadil s sadnim drev¬ jem. V nekoliko letih je tako sprem¬ enil to “gmajno” v jako lep košček posestva, ki ga je preživljal vse njegovo dolgo življenje. Postavil si je leseno bajto s hlevom za kravico in se tu nastanil ločen proč od ljudi. Tu je preživel skoraj 60 let svojega življenja, v samoti in tihoti, v delu in molitvi. Postavil si je tudi ulnjak, ker je ljubil čebele, ki so ga zalagale z medom mesto sladkorja. Tu pri čebelnjaku je presedel poleti marsikako uro, opazoval čebelepri njihovem delu, ali čital svete knjige in premolil. Tu je tudi presedel skupaj z obiskovalci, ki so ga obisk¬ ovali . (Dalje prihodnji?) Te trde ure Te trde ure nas tepo kot biči... Nešteto drobnih žrtev nas nrtviči, nešteto trnov vsak dan se zapiči v srce - pa vse to nas ne iznaliČi, in tisoč kladiv v svoji noči vsej načrtov naših ne zdrobi, uniči ~ nji trdnejši, nočnejši kot doslej v bolj božji red in svet greno naprej! Vse strele nas ne nore jo zdrobiti! čeprav bi dali nas na križ pribiti, ne nogli naših src bi ugasiti! Pred bučnici dogodki varno skriti zorino najhni v Čistosti srca za vek, ko nogli bono v njen sprostiti vse skrite sile, sveto noč duha in prenoviti z njin? obraz sveta. Bogdan Budnik 10 AVE MARIA 66. NaSe telo takoj po smrti. 1. “Spomni se, človek, da si prah in v prah se boš povrnil!’’ Zdaj še vidiš, Čutiš, govoriš in se giblješ. Dan bo pri- Sel, ko ne boš več videl, ne čutil, ne govoril in se ne gibal. Ko se bo tvoja duša ločila od telesa, bodo tvoje telo pojedli črvi in se bo spremenilo v prah. Tvoja duša bo pa šla v večnost, ki bo, ali srečna ali nesrečna, kakor si bo s svojimi deli v življenju zaslužila. Molitev 0 Bog, sasiuiil sem si samo Tvojo nevoljo in kasen pekla. Toda Ti nočeS, da bi obupal, temveč se spokoril in Te ljubil ter stavil vse svoje upanje vate. 2. Predstavi si svoje telo, od katerega se je pravkar ločila duša. Poglej to telo, ki je še v postelji. Glava je sklonjena na prsi, lasje so zmršeni in še mokri od mrzlega mrtvaškega potu, oči so vdrte, obraz pepelnato bel, ustnice in jezik sta črna, vse, da vzbuja grozoto pri okolistoječih. Glej, dragi kristjan, v kaj se bo v kratkem spremenilo tvoje telo, kateremu sedaj tako skrbno strežeš. Molitev 0 moj Bog, niS več se ne bom ustav¬ ljal Tvojim milosti j ivim klicem. Kaj mi je ostalo od vsega zadovoljevanja svojemu telesu druzega kot pekoča * vest, ki me stalno muči? 0, da bi bil raje preje umrl, kakor da sem Te kedaj razlalil. 3. Ko se bo telo začelo razkrajati, bo postalo še groznejše. Komaj Štiri in dvajset ur, pa bo že truplo začelo po¬ stajati neprijetno. Okna stanovanja treba odpreti in rabiti dišave, da oduren duh ne okuži cele hiše. Sorodniki in prija¬ telji hite, da ga spravijo v grob« Morda je bil odlična osebnost. Kaj mu sedaj pomaga nega telesa? Samo da pospešuje njegov razkroj in povečava neprijeten mrtvaški duh. Molitev Predragi Zveličar, četudi sem vedel, da z grehom zelo talim Tebe, pa sem ga vendar storil. Da sem si dovolil kratkotrajno naslado, sem bil pri¬ pravljen žrtvovati neprecenljiv za¬ klad Tvoje milosti. Z lalostjo se se¬ daj vrlem pred Tvoje noge. Odpusti mi po Krvi, ki si jo zame prelil. Sprejmi me zopet v svojo naklonjen¬ ost in me kaznuj, kolikor hočeš. Rad¬ ovo 1 j no sprejmem vsako kazen, samo da mi ne vzameS svoje ljubezni. Lju¬ bim Te, moj Bog, iz celega srca. Lju¬ bim Te bolj kot samega sebe. Daj mi, da Ti bom ostal zvest do konca svo¬ jega tivljenja. Marija, moje upanje, prosi zame! 67. Male telo V grobu. 1. Pomisli, kristjan, v kaj se bo tvoje telo spremenilo v grobu* Postalo bo naj¬ prej bledo in potem Črno. Plesnoba uma¬ zana bele barve bo pokrila meso, iz ka¬ terega bo začela teči gnojna tekočina. V tej plesnobi se bodo začeli rediti ne- A VE MARIA 11 Šteti Črvi, ki se bodo gostili z gnojnim mesom. Podgane in druga mrčes se bo pridružila tej pojedini in prežala na ubogo truplo, nekateri zunaj, drugi zno¬ traj. Poglej, v kako stanje bo uniCeno tisto telo, radi katerega si tolikokrat Boga žalil, da si mu ugodil. Ilolitev Ne, moj Bog, nikdar več Te ne bom la lil! PreveS je bilo Te mojih tal¬ jenj .Razsvetli me in pokrepi me proti vsem skušnjavam. 2. Potem bodo odpadli lasje s tvoje glave. Tvoja rebra se bodo najprej po¬ kazala in kmalu potem tvoje strohnjene roke in noge. Črvi, ki bodo povžili tvoje meso, bodo slednjič drug drugega požrli. Tako ne bo ostalo od tebe drugega kot trohneč okostnjak, ki bo pa s Časom raz¬ padel na kose. Glava bo odpadla od te¬ lesa in kosti druga od druge. Glej torej, kaj je človek kot umrljivo bitje! Molitev 0 Jezus, imej usmiljenje z menoj! Koliko let nazaj sem zaslutil, da bi gorel v peklu. Pozabil sem na Te, moj Bog, toda Ti nisi pozabil name. Od¬ pusti mi, prosim Te, in ne daj, da bi Te Še kedaj pozabil. Ko me skuSnj ave napadejo, o, naj se vselej zatečem k Tebi za pomoč. 3. Glej slednjič tega veselega mladen¬ iča, vojaka, katerega so imeli Se pred kratkim za življenje in dušo družbe. Kje je sedaj? Pojdi v njegovo hišo. Nič več ga ni tam. V njegovi postelji leži drugi, vse njegove stvari so vzeli drugi in si med seboj razdelili njegovo imetje in orožje, če ga hočeš videti, poglej v nje¬ gov grob. Tam boš pa videl le gnilobo in sicer strašno in nagnusno. Svetniki božji, res ste srečni, da ste iz ljubezni do Boga, katerega edino ste na svetu ljubili, bili tako modri, >da ste zatajevali svoje telo. Danes se vaše kosti S as te na oltarjih in vaša duša je blažena v uživanju Boga iz obličja v obličje. Vaša telesa se bodo poslednji dan zopet zdru¬ žila v vašo dušo in bodo tovarišice v blaženosti, kakor so bile nekdaj tovari¬ šice v trpljenju, lolitev 0 Bog, nisem lalosten, temveč se ve¬ selim, da bo moje telo enkrat izročeno trohnobi in črvom, radi katerega sem Te tolikokrat talil, žaloste me pa go¬ tovo zločini, katere sem storil proti Tebi, ker si neskončna Dobrota. 0 Je¬ zus, ljubim Te in Te nikdar , nikdar več ne bom zalil. Marija, božja Mati, prosi zame! Moja duša se mi zdi kakor Marijina Cer¬ kev, kjer so vse stene polne zahvalnih po- doh,za prejete milosti. Smrt - kosec Smrt je kosec božji Žito kosi, ko Bog veli. Brusi koso z oslo grozno. Koso vihti, hitro kosi. Smrt je kosec božji. Zjutraj lepo rože cveto. Zvečer leže, mrtve so že, ko zvon zvoni, v plan se glasi: Smrt je kosec božji"! Dr. J. Česnik 12 A VE MARIA (Nadaljevanje) “GENERAL W. H. GORDON” ADJA "General W. H. Gordon” nas je čakala v pristanišču. Krasen prekooceanski orjak: 18.000 tonski, 189 metrov dolg, prava palača s šestimi nad¬ stropji. Vozi pa devetnajst vozlov na uro. Dobili smo krasno kabino za šest ljudi, katero je imel na skrbi neki služabnik, po rodu Danec. Ob dvanajstih se je orjak pre¬ maknil. Z Bogom Amerika! Po večerji smo v kabini pro¬ slavili Valentinov god. Napitnice v nemškem, italijanskem, slovenskem, angleškem in “kitajskem” jeziku! Pesmi, poslastice in liker so dali slovesnosti pravi ton, med tem ko je “General Gordon” s svojimi tisoč potniki mirno rezal modro valov j e Tihega oceana. .. Vožnja je bila zares krasna! V nekaj dneh polno poznanstva. Pa o sopotnikih bi mogel napisati cel roman. Zanimivi ljudje, vseh narod- ' nosti, vseh slojev in vseh ver. .. Pa vsi prijazni, zlasti do misijonarjev. Na parniku smo živeli kakor v kaki redovni hiši. Maševali smo v kabini na treh prenosnih oltarjih. Uredili smo si dnevni red, med katerim je bila celo točka: sveti oficij - torej korna molitev. Enako smo skupaj molili sveti rožni venec, litanije in imeli premišljevanje. Torej zares pravi samostan. V pros¬ tem času pa sem bil večinoma na krovu. Ljubim morje in njegovo moč. Krasen je pogled na to modro gla¬ dino, ki se včasih dvigne tudi v 6-8 metrov visoke valove. Ostali pa so se držali bolj v kabini. Zlasti vse tri italijanske so- bratje je zdelovalo. Mi slovenska lipa je precej časa kljubovala morski bolezni. Končno-četrti dan vožnje-pa jo je le podrlo. Toda obležala ni. .. Le jed mu ni dišala in Pozejdonu sem moral dati svoj davek. Kruto morje! Peti dan, dne 19. februarja, smo se bližali. .. HAVAJSKIM OTOKOM Ob šestih zjutraj nas je sprejelo v objem pristanišče Honolulu. Havajski otoki! Pravljična dež- AVE MARIA 13 ela, kjer vlada večna pomlad. Vse v cvetju in zelenju, kakor brez olep- šavanja opisuje to krasoto v “Očetu Damijanu” pisatelj Hunnerman. Vroče pa kar preveč. Smeli smo izstopiti. Takoj smo se podali na ordinariat, kjer smo bili lepo sprejeti. Ker smo imeli ves dan časa in smo se prikupili nekemu duhovniku, ki je razumel nekoliko italijansko, nas je ta po¬ vabil v avto in vozili smo po otoku! Zastonj smo si ogledali zemeljski raj v pravem pomenu besede. “Oculus non vidit... ” - “Oko ni videlo. Vendar sem dejal zvečer: Naša preljuba slovenska gruda je pa vse¬ eno najlepša. . . Ob devetih zvečer smo morali biti zopet na parniku, ki se je okrog polnoči premaknil. Obkrožili smo otočje in zapluli mimo Molokaja, katerega obrisi v temi so mi zopet oživeli spomine na očeta gobavcev, Damijana de Veuster. Tu je deloval veliki apostol in iz otoka smrti na¬ pravil raj, dokler ni končno sam podlegel zavratni morilki-gobavosti. Nato pa osem dni brez kopne zemlje! Drugi dan po pristanku na na Havajih smo prekoračili 150 pol¬ dnevnik, mednarodni datumski pas (International Date Line). Doslej smo bili dvanajst ur po srednje¬ evropskem času, odslej pa bomo dvanajst ur pred njim. Torej smo preskočili v naših koledarjih točno en dan in sicer 23.februar. Za en dan nam torej ni bilo treba moliti brevirja, pa naj se moralisti še tako križajo. Kdo pa bo molil za dva svet¬ nika naenkrat ?! Vedno ne gre brez težav. Po zgledu sv. Pavla smo tudi mi malo zaplesali in sicer dne 27. februarja. Valovi so se dvigali in butali visoko čez nas. . . Pa vendar je naš orjak- lahko rečem-mirno prenesel borbo z razbesnelim morjem. Toliko pa ga je le utrudilo, da smo prišli v pristanišče z dvanajsturno zamudo. Dne 29. februarja - po dolgih dneh visokega morja - smo namreč zagledali zemljo. Pozdravila nas je JAPONSKA Ob petih zvečer smo pristali v Jokohami. To je pristanišče, nekako štirideset kilometrov oddaljeno od Ameriška ladja "Gen¬ eral W.H. Gor- don”, na kate¬ ri so se fran¬ čiškanski mi¬ sijonarji pel¬ jali na Daljni Vzhod, kot piše pater Rudolf« 14 A VE MARIA japonskega glavnega mesta, Tokia. Hoteli smo na kopno, toda bilo je strogo prepovedano. Le kdor ima zdravniško spričevalo, da je prejel štiri vrste cepljenja, dobi dovoljenje. Mi pa smo imeli le dva. In vendar smo imeli srečo, ki nas spremlja vedno, kamorkoli pridemo!Naslednji dan smo namreč kljub prepovedi zapustili ladjo. Straža pri vratih je bil namreč neki Amerikanec,prak¬ tični katoličan. Ta je ob pogledu na naša zdravniška spričevala zatisnil eno oko in nas z glasnim “ali right! ” spustil na prosto. Seveda se nismo zadovoljili samo z Jokohamo, ampak smo jo mahnili naravnost v Tokio. Na Japonskem vozijo dve vrste vlaki. Civilni, za domačine in ameri- kanski. Seveda pa smo mi sedli “iz ponižnosti” v civilnega, in bi nas kmalu amerikanski vojak aretiral. Pa ni bilo nič hudega, le vsi smo se smejali. Saj je na prvi pogled videl, da smo tujci. Spravil nas je v USA ekspres, ki je zdrvel proti vele¬ mestu, da smo se kar čudili, da ga ne vrže s tirov. In za tujce je tu zastonj! Takoj smo dobili poznanstvo z ameriškimi oficirji in tako kosili v Centralnem hotelu. Tu plačuješ samo z vojaškim denarjem. Vse staknemo, kaj? Japonci so silno vljudni ljudje. Enega sem na cesti po nesreči zadel s komolcem. Pa predno sem se mu opravičil, je že on napravil globok poklon. Zanimiva so dekleta in žene s svojimi svilenimi, pisanimi ali samo modrimi, oblekami. Stopicajo pa kot kure. Saj drugače ne morejo: krila do gležnjev in prezanimivi čeveljčki jim hitre hoje sploh ne dopuščajo. Kaj takega tudi v New Yorku ne vidiš, kjer je vse po avtomobilih. A tu je ljudstva kot mravelj. Vse mrg¬ oli... Vsaka družina ima gotovo vsaj osem do deset otrok. Neko dekle - vsaj sodil sem jo za dvajset¬ letno - je imelo že štiri okrog sebe. Pa vsi ljubki kot iz sladkorčka. Hoteli smo obiskati P. Pavla Pfisterja, s.j., rektorja velikega tokijskega semenišča, bocenškega rojaka pp. Valentina in Jožefa. Pa ga ni bilo doma. Toda ko smo se vrnili na parnik - komaj smo našli pot iz mravljišča - nas je čakal obisk: amerikanski oficirji iz Tokia in p. misijonar, katerega smo zaman is¬ kali. P. Pfister nam je pripovedoval zanimive stvari. Kakor je na Kitaj s- 5e zadnji pogled na AmericaM« P. Rudolf na ladji “General Gor* don“ - ffe ga vidite... Tu zopet vidite misi¬ jonarja p. Rudolfa na ladji na Tihem morju. Frančiškanski misijon¬ arji na Havajskih otok¬ ih. P. Rudolf sedi (v beli srajci). A VE MARTA 15 kem največ kristjanov tam, kjer so v bokserski vstaji leta 1900.pomor¬ ili največ mučencev, tako je tudi na Japonskem. Nagasaki, kjer so bili križani prvi japonski mučenci, ima danes največ in izredno dobrih kristjanov. In danes se je vsa Japon¬ ska odprla. Ljudska srca so prazna, odkar je cesar izjavil, da je le na¬ vaden umrljiv človek. Razočaranje pa je rodilo hrepenenje po Neznanem Bogu. .. Toda misijonarjev ni, ki bi v to mehko zrahljano zemljo vsejali seme svetega evangelija. Kako je p. misijonar tožil. . . Tri ure smo se ogovarjali in zaključili pogovor s trikratnim nav¬ dušenim “Prosit! ” Dne 1. marca ob desetih zvečer pa smo zopet dvignili sidro, da na¬ pravimo še zadnji korak proti ob¬ ljubljeni deželi. Se isti dan so nam objavili, da bomo prišli zaradi viharja v Šanghaj šele tretjega marca, ne drugega, kakor je pisano na voznem redu. Tudi prav! Dne 2. marca zjutraj smo se že zbudili na Kitajskem morju. Japonsko smo pustili za seboj. Pa kakšna razlika! Dočim smo na Pacifiku ob¬ čudovali krasno morsko modrino, sem nad Kitajskem morjem kar ostrmel. Ob ladjine boke je pljus¬ kalo čudovito zeleno morje. Se nisem videl tako lepe zelene barve. Zares nepozaben pogled! V noči na tretji marec smo se približali dolgo zaželjeni kitajski zemlji. Tako sem vedno hrepenel po njej! Zdaj pa je njena obala pred menoj...Bodi pozdravljena, zemlja mučencev! Prihajam, da zarežem brazdovate, kakor so jih zarezali že tisoči sobratov. Trda je tvoja ledina, pa danes morda mehkejša kot kdaj¬ koli. Pozdravljena! Naš orjak “General Gordon” je zavil proti šanghajskempristanišču. Ker so bili za šesto uro zjutraj napovedani kitajski carinski uradniki, smo misijonarji ta dan maševali že ob petih. Nato pa na krov!Na stotine ribiških in trgovskih džunk nas je obdajalo, kot piščeta okrog koklje. Naš parnik pa je mirno stal v zalivu. .. Kmalu nam je tudi nova domo¬ vina poslala svoj. . . PRVI POZDRAV Ob sedmih se nam je res pri¬ bližal motorni čoln, iz katerega je stopilo na naš krov šest kitajskih uradnikov. Pregledali so naša zdrav¬ niška spričevala in podpisali vse potnike. Vsi smo morali oddati svoja imena. Ob pol devetih pa je “General Gordon ” zavil v ust j e J ang- ce - kianga, druge največ je reke Kitajske. Vozili smo se trinajst milj ob razsežnem velemestu, ob desetih pa smo se ustavili. Ker so morali spraviti parnik po dolgem k obrežju, smo stopili na suho šele ob dvanajstih. Počutili smo se, kot bi padli med razbojnike. Naenkrat smo se znašli med pisanim vrvenjem, ki nas je neusmiljeno tiral proti carinskemu poslopju, šele čez nekaj časa je pristopil k nam neki kitajski mladec, ki se nam je predstavil kot zastop¬ nik naše frančiškanske prokure. Saj smo brzojavno obvestili, kdaj pri¬ demo. Ta je namreč v službi v teh uradih, zato je mogel do nas. Vsem (Dalje na strani 24«) & P. Rudolf v pri- stanilffu Jokoha¬ ma na Japonskem« (Zadaj njega je parnik "General Gordon".) $ H C CERKEV MARIJINEGA 'SPANJA' in bene¬ diktinska opatija na gori Sion v Jeruza¬ lemu deloma v razvalinah radi vojne v sv« deželi« To je kraj, kjer je Marija 'v smrti zaspala’ in bila v nebesa vzeta« ROKO SV. FRANČIŠKA Ksaverija drli škof Char¬ les D. White (zgoraj) iz škofije Spokane, Wash ( Svete ostanke slavnega misijonarja je na tisoče vernikov počastilo v več krajih Združenih držav« KATOLIŠKI DUHOVNIK (zgoraj) pridiga nekatoličanom iz svoje motorne kapelice v nekem mestu v državi North Carolina, kjer ni po nekaterih krajih nič katoličanov« KARDINAL SPELLMAN, nadškof New Yorka (na levi), govori s sv« očetom papežem ob svojem zad¬ njem obisku v Rimu« ŠTIRI DEKLETA v vojaški službi (na desni) kle Sijo pred oltarjem Matere božje v cerkvi Kristus^ ovega rojstva v Washingtonu, D.C., in molijo sveti rožni venec« istus' **!?**% . FRANČIŠKA Jrži škof Chcr- ite (zgoraj) iz pokane, Wash, inke slavnega je na tisoče ^častilo v več Šenih držav« PODOBA FATIMSKE GOSPE (na levi) kot so jo trije pastirski otroci videli v drugi prikazni, dne 13« junija, 1917«Tako jo je opisala sestra Lucija, ena izmed teF -nfe otrok, ki je zdaj karmeličanka« 376 LET stara cerkev na otoku Puertr Rico, ki jo spodaj na sliki vidite, je ene izmed najstarejših v Severni Ameriki. Ime nuje se ‘Portaceli’, t.j. 'nebeška vrata’. ŠTIRJE NOVOMAŠNIKI (zgoraj) in zamor¬ ski škof Jožef Kiwanuka iz Afrike, ki jih je v mašnike posvetil v mestu Ottawa, Canada« Ti novomašniki so določeni za afriške misijone« Škof Kiwanuka je bil prvi zamorec, ki je dosegel Škofovsko Čast, in posvečen je bil I« 1939 od papeža 18 AVE MARIA 'y OPET o svetem letu. — Rečeno je bilo, da katoličan mora obiskati Rim med svetim letom in tam opraviti predpisane ob¬ iske in molitve, ako hoče dobiti poseben popolni od¬ pustek, ki se daje le za sveto leto. Jasno pa je, da navaden katoličan ne more popoto¬ vati v Rim, ker je predaleč in ker tudi nima toliko prostega časa na razpola¬ go. Zanj bi torej bilo ne¬ mogoče napraviti potreben obisk Rima. Sveti oče pa upošteva te težave in noče, da bi bili njegovi otroci brez odpust¬ ka svetega leta. Zato je v tako zvani apostolski konstituciji določil, da lahko sledeče osebe dobi¬ jo odpustek svetega leta kar doma v svoji domovini: 1. Redovnice, pa naj bo njih zavod ustanovljen od sv. stolice ali od škofije; tudi sestre, ki Živijo po vodilu tretjega reda, in druge pobožne žene, ki imajo skupno redovno živ¬ ljenje. 2. Novinke, postulantin- je, učenke itd., ki živijo skupno z redovnicami. 3. Dekleta v tako zvanih “boarding schools”. 4. Menihi, ki imajo pravo samotno življenje, kot n. pr. trapisti in kartuzijani. 5. Jetniki, izgnanci in kaznjenci. 6. Bolniki in taki, ki so slabega zdravja; tudi taki, ki skrbijo za bolnike, kot n. pr. bolničarke. P. MARTIN, o.f.tn. 7. Delavci. Nekateri pra¬ vijo, da to velja samo za rokodelce. 8. čez70 let stari ljudje. 9. Oni, ki živijo v takih deželah, v katerih jim je prepovedano iti v Rim. Pobožnost prvih sobot. — Katoličanom je zdaj menda že precej dobro znana po¬ božnost peterih prvih sobot na Čast brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Ta zveličavna pobožnost je bila ali bo vpeljana v vseh župnijah v Škofiji Seattle, Wash., in to za vselej. To je po ukazu tam¬ kajšnjega škofa, ki je pri¬ šel do tega sklepa, ko je Fatimska Gospa, tako zva- na “popotujoča Devica”, obiskovala škofijo Seattle. Pobožnost prvih sobot naj bo trajen spomin na mi¬ losti in dobrote, ki jih je Marija v škofijo prinesla. Da kdo opravi pobožnost peterih prvih sobot, mora pet prvih sobot v mesecu zaporedoma:"iti k sv. spo¬ vedi, prejeti sv. obhajilo, moliti rožni venec in pet¬ najst minut premišljevati o skrivnostih rožnega ven¬ ca — in vse to storiti v duhu zadoščenja za greh. Za fatimsko baziliko. — Svetovno znan kipar, Fr. Thomas McGlynn, domini¬ kanec, bo v imenu ameriš¬ kih katoličanov izdelal ve¬ lik kip Fatimske Gospe za baziliko v Fatimi na Portu¬ galskem. Father McGlynn, ki je spisal prelepo knjigo “Vi¬ sion of Fatima”, bo Šel v Italijo (ali je že tam), da izdela kip tamkaj iz tako zvanega Carrara marmorja. Ta kip bo več čevljev vi¬ sok in bo postavljen nad glavni vhod v fatimsko ba¬ ziliko. Škof Jožef Correia, v Či¬ gar Škofijo Fatima spada, pravi, da bo novi kip v trajen spomin na ljubezen ameriških katoličanov do Matere božje. Trojna stoletnica. — Ma¬ rijina družba v Ameriki ob¬ haja trojno stoletnico med šolskim letom 1949-1950. Sto let je namreč, kar so prvi člani Marijine družbe, ali marianisti, prišli sem v Ameriko. To je bilo 4. ju¬ lija, 1849. Sto let bo tudi, kar je umrl ustanovitelj Marijine družbe, francoski duhov¬ nik Viljem Jožef Chami- nade. To je bilo 22. janu¬ arja, 1850. In 191 marca, 1950, bo poteklo sto let, kar je Ma¬ rijina družba dobila svojo prvo stalno ustanovo v A- A V E MARIA 19 meriki, sedanjo Dayton uni¬ verzo v mestu Dayton, 0. Proslava te trojne sto¬ letnice se je otvorila sredi oktobra, končana pa bo en¬ krat maja meseca prihodnje leto. Potem bo sledilo po¬ sebno romanje v Evropo, kjer bodo romarji obiskali ustanove in cerkve Marijine družbe, nazadnje pa še tudi Rim, kjer bodo imeli avdi- jenco pri sv. očetu. Izvrsten nasvet. — V Am¬ eriki strašno hitro raste število razporok leto za letom. Potemtakem se ne obeta nic dobrega za dru¬ žino, ki je prav za prav temelj vsake_države, vsak¬ ega naroda. Če po razporo- ki propade družina, bo pro¬ padel tudi narod. Mnogo poskusov je Že bilo, kako se naj prepreči razporoka. F ather John 0’Brien, profesor na Notre Dame univerzi, pravi, da ima razporoka svoj začet¬ ek v jeznih, Žaljivih bese¬ dah, ki jih imata mož in zena drug proti drugemu. Če on pa ona drug drugega vedno žalita s hudimi be¬ sedami, postajajo razmere med njiju zmerom slabše in končno pride do razpo¬ rok e. Father 0’Brien pa tole svetuje: naj Ženin in ne¬ vesta takoj po poroki na¬ redita to obljubo: “Slo¬ vesno obljubim, da ne bom nikdar spregovorili a) hude, Žaljive ali jezne besede svoji Ženi (svojemu možu). In Bog mi pomagaj!" Father 0’Brien že tride¬ set let svetuje novoporo- Čencema, naj naredita tako obljubo, jn imel je izvrsten uspeh. Se v nobenem slu¬ čaju ni prišlo do razporoke, če sta novoporočenča na¬ redila to obljubo. Ob zadnji uri. — Katoli¬ čani večkrat molimo zdra¬ vamarijo, v kateri so bese¬ de: “Prosi za nas grešnike zdaj in ob naši smrtni uri. Amen." Marija pa usliši to proš¬ njo, tudi če katoličan od¬ pade od vere in postane njen sovražnik. Zgodi se namreč večkrat, da Marija izprosi velikemu grešniku milost spreobmenja pred smrtjo, ker je v mladosti večkrat molil zdravamarijo. To se je zgodilo pred kratkim v Mehiki, kjer se je pred smrtjo povrnil v naročje Matere Cerkve njea velik sovražnik, dr. Rafael Martinez, ki je v Mehiki vpeljal postavo, ki prepo¬ veduje Cerkvi imeti svoje lastne Šole in ki tudi pre¬ poveduje vsako versko vzgojo v šolah. Ta postava je Še danes vpisana v me¬ hiški ustavi, četudi zdaj pustijo Cerkev pri miru, da ima svoje šole. Dr, Martinez je pred smrt¬ jo dejal: “Hočem živeti in umreti v srcu svoje Matere, katoliške Cerkve." Ko je prejel sveto popotnico, je rekel: “To je naj večji dan v mojem življenju!" Pre¬ klical je vse, kar je bil pisal proti katoliški Cer¬ kvi. Ono postavo proti Cer¬ kvi seveda ni mogel pre¬ klicati sam od sebe, ker je t® odvisno od mehiške vla¬ de. Marija je tudi v Španiji pripeljala izgubljenega si¬ na nazaj v Cerkev pred nje¬ govo smrtjo.To je bil Alek¬ sander Lerroux, bivši glav¬ ni minister v Španski ko¬ munistični vladi pred pet¬ najstimi leti. Ko so bili komunisti v španski civilni vojni premagani, je on po¬ begnil v Portugalijo in tam Živel do leta 1947. Lerroux se je povrnil v Cerkev po molitvi zdrava¬ marije. Neki španski škof mu je svetoval namreč, da naj vsak večer zmoli tri zdravamarije, da bi se mo¬ gel podvreči oblasti katoli¬ ške Cerkve. Lerroux je bil škofu povedal, da hoče po krščansko živeti, ne more se pa podati strogim zah¬ tevam in postavam katoliš¬ ke vere. Marija mu je kon¬ čno to milost izprosila. Nedelja odpravljena. — Kakor znano, je Indija raz¬ deljena v dva dela po ver¬ ski pripadnosti njenega prebivalstva. V enem delu bivajo v glavnem hindijci; v Pakistanu, ki šteje 62 milijonov prebivalcev, so pa mohamedanci. Ti hoče¬ jo v svoji državi po vsem uveljaviti mohamedansko vero in odpraviti nedeljo ter vpeljati petek kot praz¬ nik. Grob sv. Petra. — Priča¬ kuje se, da bo sv. oče pred začetkom svetega leta de¬ cembra meseca objavil, da je odkrit grob sv. Petra pod vatikansko baziliko. Upra¬ vičeno je upanje, da se bo ugotovilo, kje je grob prva¬ ka apostolov. 20 AVE MARIA S križem m siclrom ZGODBA FRIDERIKA BARAGE OB GORNJEM JEZERU □ Spisal James K. Jamison □ Prestavil p. Bernard, o.f.m. TRIDESETO POGLAVJE KONEC POMLADI leta 1867 je škof Baraga narekoval pismo pri¬ jatelju: “Moja bolezen je kot je bila. Komaj govorim, težko se premikam. Rana na prsih se mi noče pozdraviti. Le tu in tam sem dovolj krepak, da napravim par korakov po sobi. ” Pri sebi je imel tiste dni duhov¬ nika Fr. Jackerja in enega služabni¬ ka. Postrežbe je pa le malo zahteval. Drobno telo nekdanjega Fathra Barage je bilo zdaj zgarano in ove¬ nelo telo trudnega starčka. Služabnik Gašper ga je prekladal z lahkoto, kakor bi dvigal drobno dete. Telesne moči so mu hitro pohajale. Rad je bil sam. Tudi če ga je obiskal kak duhovnik, je sicer z veseljem spre- z , jemal take obiske, nikoli pa ni prigovarjal obiskovalcu, naj ostane dolgo pri njem. Prišel je Fr.Terhorst iz Assin- insa, se malo pomudil in stopil k bolnemu škofu po slovo. “Nič nočete reči, da potrebujete denarja, ” je rekel škof. “Vzemite si, kar najdete v škatlji na mizi. ” Fr. Terhorst je pogledal in našel 20 dolarjev. “Ampak kako naj vzamem ta denar, ” se je upiral duhovnik. "Saj. je to vse vaše premoženje. ” “Morate ga vzeti. Res je, to je vse, kar imam. Toda brez božjaka sem prišel k Gornjemu jezeru, brez božjaka naj odidem od tu. Denar vzemite. ” tttttttt Father Jacker je imel drugega obiskovalca. Prosil je nekaj poseb¬ nega, pa duhovnik je rekel - ne! Mož se ni dal ugnati. “Škof bo nejevoljen, ” je trdil Fr. Jacker. “Kako naj se vrnem in povem sestri, da ni nič, ” je ugovarjal priš- A VE MARIA 21 lec. . “Zdravniki pravijo, da ne bo nikoli več stopila na noge. Ena škof¬ ova nogavica je kaj malenkostna reč, zakaj bi mi je ne dali? Utegne rešiti življenje moji sestri. In tako lepo me je prosila, naj jo prinesem. ” “To je vse skupaj smešno!” je zamahnil Fr. Jacker. “Morda pa ni, ” je popravljal prišlec. “Stari Jean Lassard je imel tako zdelano nogo, da mu jo zdravnik mislil odrezati. Mož se je spravil pokonci in si nataknil staro krpljo škofa Barage, ki jo je bil dobil od nekega Indijanca. In zdaj je Jean tako zdrav kot bi ne bil nikoli bolan. To je prišlo na uho moji sestri . Prepričana je, da bo ozdravela, če si natakne škofovo nogavico. Zakaj bi ne poskusila, Father, saj gre le za malenkost. In - zdravniki pravijo, daje sestra hroma za vse življenje.” “Recite ji, naj moli. ” “Da, toda sestra je. . . ” “Ce pa rečem, da ni nič s tem, ” se je kar razhudil Fr. Jacker. Tedaj je začul slaboten glas iz škofove sobe. Fr. Jacker je stopil noter in obiskovalec je čakal. Duh¬ ovnik se je nagnil nad bolnika in slišal naročilo: “Dajte siromakom vse, kar še imam in lahko rabijo. Meni ni treba ničesar več. ” “Toda to je nekaj drugega, moram vam pojasniti. Gre za nogavico. . . ” “Nogavica bo nekomu prav prišla. Kar dajte jo ! ” Škof je zamižal. Father Jacker je pomišljal. Jasno je, da škof ne ve, kakemu namenu naj bi nogavica služila. Toda ali naj slabotnega starčka na novo prebuja in mu skuža pojasniti ? Iz skrinje je potegnil par dolgih nogavic in jih dal prosilcu. Mož je naglo odšel. Fr. Jacker je spet razmišljal. Ali je mogoče, da že gre od ust do ust beseda o Bar¬ agovem posredovanju pri Bogu? Ali se je že ukoreninila med ljudmi vera, da mož, ki je toliko prehodil Škof Baraga na smrtni postelji« peš na svojih misijonih, lahko čud¬ ežno ozdravlja bolne noge? Father Jacker je dolgo stal ob vznožju škofove bolniške postelje in zami¬ šljeno opazoval nebogljenega bolnika, ki je mirno spal. tttttttt Trije tuji možje so merili korake proti škofovem stanovanju. Zaviti so bili v dragocene kožuhe, tu pa tam so kakor za oddih postali in se pogovarjali. “Ne bo lahka reč, ”je dejal Mr. Eiy. “Nobeden od nas ni katoličan, le kako ga bomo pregovorili, da sprejme našo prijazno ponudbo. Morebiti bo kar hud na nas. ” “Verjetno,”je pritrdil Mr.White. “Toda vest me priganja, da gremo s tem do konca. Preveč sem dolžan škofu - in z menoj vred vsakdo v teh krajih - da bi se odlašali in ne storili najbolj preproste dolžnosti. ” 22 A VE MARIA “Velik je naš dolg," se je strinjal Philo Everett. “Seveda, denar dati ni taka reč. Toda jaz imam živ občutek, da škofa Barage ne moremo plačati z denarjem. Le kako boste plačali svetnika z denarjem?” “Naj bo tako ali tako, jaz se ne bom še dalje bpjeval s svojo vestjo, ” je zatrdil Mr.White. “Njegova hiša je stara in prazna kot skedenj. Opremljena je tako, da je za škofa kar nespodobno. Po vseh teh letih Škof Baraga na starost trdega življenja in samozataje pa mož že kaj drugega zasluži. ” “Saj so mu katoličani sami po¬ skušali kaj boljšega napraviti, pa je odklonil. Večkrat nam je že prišlo na uho, kako je bila stvar zamiš¬ ljena, da bi imel več lagodja škof. On pa - nak in nak! ” # “Naj bo kakor hoče, poskusil bom," je odločno zamahnil Peter White. Škof jih je sprejel - bil je ravno hip, ko se je čutil boljšega in je mogel sedeti v postelji. Tuji možje so si ogledovali sobo. Borna pro- stelja, preprosta skrinja, miza iz desk - vsa preproščina škofovega stanovanja jih je pretresla. Previdno so napeljavali besedo na svrho svojega obiska. Pogovor je bil že blizu stvari, pa se je bilo treba umakniti, popustiti, pa spet od kraja začeti. "Malo boljšo posteljo bi morali imeti, škof Baraga. ” Te besede so skoraj ušle Petru Whiteu. “Dovolite nam, da vam jo preskrbimo. Zelo nam boste ustregli, če nam daste to dovoljenje. ” “Oh, čemu neki! Prijatelji moji, jaz se tako dobro počutim v sedanji da ni treba prav nobene druge, ”je odgovarjal škof. “Ali mi vsi čutimo, da smo dolžni nekaj napraviti za vas, škof! Vsa ta leta ste služili drugim, mir in zadovoljnost in pravo nravnost so bili uspehi vašega dela med nami, med tem ste pa sami do konca ob¬ ubožali. Na drugi strani sem pa jaz, in z menoj moji prijatelji,bogateli iz dneva v dan. Čas je, da nas začne peči vest. ” “Naj vas ne peče vest radi mene. Saj sem tudi jaz bogat. Kako bi ne bil. Dosegel sem, po čemer sem hrepenel. Mnogo duš sem pridobil Bogu. Da prijatelji moji, tudi jaz sem bogatel iz dneva v dan. ” tttttttt Bil je praznik Imena Jezusovega, ki je tisto leto, 1868, padel na dan 19. januarja. Molitve vsega sveta so se zlivale v iskrene prošnje in v proslavo božjega' Imena: “Kristus, usmili se nas...reši nas zlega.. .blagoslovi naše dari.. . vsa ljudstva, ki si jih ustvaril, pridejo in Te počaste. ” Na upadlih prsih bolnega škofa se je dvigal naprsni križ in spet A VE MARIA 23 padal, ko je bolnik lovil sapo. Rana na prsih se ni hotela zaceliti. Križ je postajal težak, dihanje tišje in tišje. Zunaj je ledeni zimski veter rezko opletal okoli oglov. Gornje jezero je pošiljalo sibirske sape s svojih zamrzlih nedoglednih poljan. . Father Jacker je podelil škofu •======== zadnjo tolažbo. Zaprl je knjigo in vzel gorečo svečo iz rok tresoče se roke škofovega strežnika. Poslanstvo Friderika Barage je bilo končano. KONEC ■9 TRPLJENJE POSVETNIH DUŠ V VICAH J!?LAŽENA MARIJA VIL LANI, domini- kanka, je imela iskreno pobožnost do vernih duš v vicah in pravijo, da so se ji one uboge duše večkrat prikazale, da se ji zahvalijo za njene molitve, ali pa da jo poprosijo za njene žrtve in molitve in dobra dela. Nekega dne — tako se bere v njenem življenjepisu — je z veliko gorečnostjo molila za duše v vicah, >ko je bila čudež¬ no prenešena v vice. Videla je, kako so duše tam trpele na razne načine. Videla pa je tudi neko dušo, ki je hujše muke imela kot pa druge: bila je vsa v pla¬ menih. Služabnica božja jo je vprašala, zakaj mora toliko trpeti. “Tukaj sem že dolgo, dolgo časa,” je trpeča duša odgovorila. “Trpim zaradi svoje nečimrnosti in raz¬ sipnosti v posvetnih stvareh. Doslej ni¬ sem tukaj dobila niti najmanjšega po- lajŠanja svojih muk. Ko sem na svetu živela, sem se popolnoma vdala posvet¬ nosti; zanimala sem se za telesno lepo¬ to, za naslade in razveseljevanje sveta. Zelo malo sem mislila na svoje krščan¬ ske dolžnosti in izpolnjevala sem jih zelo nerada in to na nemaren način. Edino, kar me je resno zanimalo, >je bilo to, kako naj moja družina napreduje v posvetnih stvareh. Glej, kako sem zdaj kaznovana! Oni še niti za en hip ne mis¬ lijo name. Moji starši, moji .otroci,'moji najtesnejši prijatelji - vsi so pozabili name.” Blažena Marija Vitlani je nato prosila, naj sme nekoliko Čutiti,koliko je ona ne¬ srečna duša trpela. In Bog ji je to do¬ volil. Takoj se ji je zdelo, da se je je ognjeni prst dotaknil na čelu, in bolest je bila tako neznosna, da je njeno za¬ maknjenje prenehalo in bila je zopet na zemlji v svojem samostanu. Na njenem Čelu je ostalo znamenje ognjenega prsta in dva meseca pozneje se je še videlo. Bolečina pa je tila tako huda, da je ta sveta redovnica neizrečeno trpela. Toda sprejela je to trpljenje v duhu pokore za ono ubogo dušo v vicah in pozneje je videla to dušo, ko ji je razodela, da je reštena svojega atpljenja. Iz tega je jasno, da bodo po svet n e ži strašno trpeli v vicah — če bodo tako srečni, da bodo ušli peklenskemu ognju. V razodetju sv. Brigite je zapisano, da je tudi ona svetnica imela pogled v vice. Videla je tam neko gospo visokega rodu, ki je bila na zemlji podvržena ne¬ čimrnostim tega sveta. Ta gospa je sveti Brigiti razodela vse svoje prejšnje živ¬ ljenje in ji povedala, v kako slabem duš¬ nem stanju je nekoč bila. “K sreči pa,” je dejala, “sem se pred smrtjo spoveda¬ la svojih grehov, tako da sem se izogni¬ la pekla. Zdaj pa tukaj delam zadoščen¬ je za svoje'posvetno Življenje, pred ka¬ terim me ni moja mati varovala. Zalibog, ta moja glava, ki sem jo tako rada kin- Čala, da bi tako vzbujala pozornost pri drugih, da riža že več let ni videla; s tisto malenkostjo bele moke so si po dolgem času spekli malo dobrega belega kruha in po dolgem času so si zopet skuhali dobro črno kavo. Vsa hvaležna se mi je zahvaljevala za pošiljko in mislim, da sem dolžan Vam to sporočiti obenem z mojo najiskrenejšo zahvalo. Bog Vam naj povrne vse to. Pa tudi onim, ki so prispevali k temu! Kaj naj Vam sporočam o sebi, da bi Vas zanimalo? V 74. letu starosti sem; hvala Bogu,-doslej še za silo zdrav, da morem vršiti svoje posle tu. Včasih je pač zame malo težko za moja leta,'ker Loreto je paČ znamenita božja pot — vedno dovolj romarjev, žal pa, da iz ino¬ zemstva sedaj le malo. Pač pridejo ro¬ marji iz Švice, celo iz Kanade iz Zdru¬ ženih držav Amerike, iz drugih krajev pa sedaj ne morejo priti, ker jim finančni minister in druge povojne razmere tega ne dovoljujejo. Dela se pa tu velika re¬ klama za Loreto, celo filmali so ga. Ne¬ kega dne utegnete tam v Ameriki celo v kakem kinu na platnem ga videti pred seboj. Mogoče boste spoznali tudi mene med drugimi tam v sv. Hišici, dasi se nisem nikjer silil v ospredje. Iz domovine pa ne dobivam veliko po¬ ročil in še ta so jako žalostna. Duhovniki in redovniki tam morajo veliko trpeti pre¬ ganjanja. Meseca maja so tam v Ljublja¬ ni zatrli jezuitski samostan, ondotne oo. jezuite pa po krivici obsodili na ječo in prisilno delo. S tem pa končam svoje dolgo pismo. Ponovno se Vam zahvaljujem za vse, tu v sv. Hišici Marijini se pa hočem Vas, prečastiti, in vseh dobrotnikov hvaležno spominjati pri sv. maši in v svojih molit¬ vah, da Vam dobrotljivi Bog obilo po¬ vrne to Vašo ljubav do mene, na tem in na onem svetu. Sliko predstavlja patra Otona Kocjana iz Lju¬ bljane, duhovnika kapu¬ cinskega reda ilirske redovne provinci je. Dol¬ go let je le penitencijar papeževe bazilike v Loretu v Italiji. Na levi ga vidite kot novomas- nika I. 1898, na desni pa kot zlatomašnika leta 1948. Na Zapečku lahko berete pismo od njega. bog PLAČAJ, DOBROTNIKI ’ ZA SVETE MAŠE - Po $90: J. Konchar, ; P o $50: M. Jereb; po $45: A. Tomažič; po $42: Rev. M. Čepon; po $25: C. Stupca, J. Strekal, J. 'Knaus; po $20: M. Osterman, C. Ažman; po $18: 1j. Gregorka; po $17: s. Ritlop; po $14: Mrs. Jeza; •po $13: C. Hočevar, j. Gliha; po $12: Mrs. A. 'Cerkvenik, Mrs. F. Ivancich, Mr. Bambrlch, Mrs. !m. Težak; po $10: Mrs. V. Molle, A. Perko, J. Ray, ■M. Jene, J. shircel, M. Meitz, F. Stergas, J. Cesar, [J. Hrvatin, J. Skufen, S. Kalisz; po $8: Mrs. Mutz, .Mrs. A. Russ, F. Kersman; po $7.50: M. Sajovic; •po $7: M. Poljak, C. Fischer, po $6: L. schneider, J. Ravnik, M. Rosenberger; po $5: Leber Druz., ‘Mrs. Bokal, A. Kozjak, E. Toporis, F. Jakolin, •S. Sekula, M. Jamnik, M. Marolt, M. Florjan, J. ^Poljak, M. Kopshe, M. Križnik, M. Lavtižar, J. Čos, A. Kolbezen, J. Sečnik, M. Pakiž, A. Chunta, J. Kirn, M. Princ, T. Zaller, A. Bricelnik, M. Grainer, J. Kastelic, M. Erchul, A. Nemec, M. Jene, M. Korovsec, J. Gačnik, J. Hiti, C. Verscaj, F. Završnik, M. Horzen, M. Grainer; po $4.50: M. Plut; po $4: A. Baselj, M. Kastelic, V. Kamnikar, M. Losey, L. Mortl, M. Selak. A. Pugel, U. Simonich, T. Kodelja, A. Erdach, V. Kunz, V. Ruppe, J. Pintar, Mrs. chuchnik; po $3.50: A. Preglet; po $3: K. Butala, H. Bizjak, R. Resman, M. Kreni, B. Ancel, R. Cimperman, J. Turk, D. Jerome, Mrs. Kremesec, A. M. Hochevar, M. Hochevar, F. Vranich- ar, A. Jerina, M. Drobnich, Mrs. F. Buchar, A. Za- kovich, J. Celesnik, M. Anzich, J. Peterka, K. Toporis, A. Tomažič, J. strunge, R. Poelep, F- Hochevar, M. Kalister, j. Ponikvar, M. Škulj, J. Kervin, F. Sme, K. Germovsek, K. Judnich, F. Hdlesek, L. Umek, F. Tolar, M. Zaletel; po $2.50: M. sraj Malover, Mrs. J. Persin; po $2: M. Kapla, G. strainer, M. Perko, Mrs. J. Sedmak, A. Pucei, C. Marolt, N. N., Mr. Mrs. J. Hočevar, M. Strukel, M. Tkalčič, Mrs. Janežič, A. Gornik, F. Zelle, Mrs. A. Žagar, B. Strahan, Mrs. J. Tichar, J. Kocjan, M. Tomec, H. Galicnlk, J. Okoren, F. Kvaternik, G. spretlnjak, M. Perusek, A. Rosich, T. Terselic, J. Ogrinc, M. Cunk, T. Ellis, J. Jamnik, F. Klobuch- ar, A. Pelko, C. Zorman, R. Vilic, M. Ogrinc, T. Kodrič, V. Rovtar, K. Povzek, M. Florjance, S. Prince, M. Fajfer, Mrs. Kodrič, A. Cme, A. Levar, M. T. Versiz, V. Slana, A. Možina, G. Urbas, C: Schuster, J. Perusek, J. Kolence, A. Savnik, J. Semel, J. Mramor, A. Sterk. A. Zupancich, T. Karger, R. Gorjanc, A. Derganc, R. Usnick, M. Vldetich, V. Šušteršič, A. Strmec, Perusek, F. Zadnik, M. Lackner, M. Pogorelc, Mrs. Gorišek, J. Russ, R. Jakos, A. Kotchevar; po $1.50: M. Pakiž, Mrs. Volovlek, M. Marolt, L. Jerih; po $1: F. Krail, A. Urlck, J. Hočevar, M. Oblak, J. Hočevar, M. Marino, A. Filipich, Mrs. A. Delost, J. Kalcic, F. Ulchar, Mrs. Gersic, M. Kovach, A- Ellenich, M. Zore, F. Tomsich, J. Menard, M. Bespolec, J. Cankar, K. Erchul, M. Stariha, M. Plese, M. Smith, P. Podgor¬ nik, J. Mohar, A. Cajnar, Mrs. Strauss, F. Urbiha, J. Pintar, J. Zelko, F. Vine, M. Marinčič, F. Kobal, L. Berce, M. Bahter, M. sersak , Mrs. Weber, A. Pra¬ potnik, J. Papes, A. Rauter, Mrs. Kasener, L. Kastelic, Mrs. Wlndisman, J. Pasic, A. Rangus, R. Komatar, F. Kos, N. N., G. Sterinz, F. Krebelj, Mr. Starin, M. Skubic, F. Ulchar, R. Vovk, J. Erjavec, J. Savrsnik, T. Luzar, F. Sever, R. Dezelan, T. Terselic, M. Kompare, A. Urbas, M. Kunstal, A. Stupnik, A. Terlep, Mrs. Kolesar; C. Gradishar, Mrs. Blatnik. A. Jalovec, A. Treven, K. Mandel, M. Lavrič, A. Baznik, B. Karlinger. ZA LUČKE - Po $5: J. Sečnik, F. Koprivnik, M. Kočevar, A. Hochevar; po $3: J. Turk, N. Urbas, J. Hcrvath, K. Lopič; po $2.50: M. Račk, A. Zakraj¬ šek, F. Lavrich, F. Holst; po $2: Mrs. V. Molle, R. Cimperman, M. Kužnik, J. Markel, J. Kerzic, M. Kapla, P. Žalec, A. Jalovec, D. Jerome, M. Gorup, M. Rosenberger, F. Kastigar, Mrs. Cinco, A. Shircel Jr., c. Težak, Mrs. J. Cerar, M. Volkar, M. Oblak; po $1.50: J. Petek, M. Marino, J. Gregorka; po $1: M. Javornik, A. Knauss, M. Fajfer, M. Poljak, F. Jakolin, N. N., L. schneider, C. Fischer, D. Jozemy, A. Drolc, Mrs. Škerl, Mrs. Narobe, A. Znldarsich, A. Erdach, A. Cesnik, L. Berce, J. Starcar, A. Pelcic, M. Lakne, Mrs. Blatnik, M. Sadar, G. Metetc, L. Izanec, V. Ruppe, V. Kuntz, C. Tisovec, F. Krebelj, A. Savnik, J. Semel, A. Ban, M. Coprich, M. Jelareic, M. Škulj, Mrs. A. Kočevar, A. Derganc, M. Perko, M. Tkalčič, M. Shircel, M. Kovach, A. Ellenich, J. Mesojedec, J. Kaus, tts. J. Spolar, Mrs. J. Papes, T. Zorc, M. Horzen, U. Simonich, Mrs. A. Delost, M. Neman- ich, A. Jerina, M. Selak, Mrs. A. Russ, T. Kodelja, A. Pelcic; po .50*: J. Paul, M. Brezar, A. Pelko, L. Anzelc, J. Okoren, M. Stariha, F. Kvaternik, A. Treven, A. Brezovich, R. Lomasch, F. BKtence, M. Smith, M. Štukelj, Mrs. Erchul, M. Mrak, K. Grahek, M. Papes, M. Jerich, V. Deslic, F. Dropp, N. Janchar, Mrs. Kremesec, K. Brcdarich, L. Jerin, A. Kutnar, A. Urich; po .24*: M. Madic; po .25*: A. Prapotnik. ZA SEMENIŠČE IN DRUGO • Po $56.50: M. Jamnik; po $40: F. N. Chicago; po $10: J. Mihel- ich; po $5: M. Jamnik, J. Habjan, Mrs. F. Velepec, N. N. WlHard. J. Kaplan, C. Marolt, F. Plauta. M. Perko, N. N.; do $4.50: F. Melaveo; po $4: Mr. ortar; po $3: F. Ivančič, F. Pirš, B. Notar, J. Lindič, M. Kobe; po $2.50: M. Šuštaršič, J. Plut, S. Kobilly; po $2: M. Kobal, J. zelko, Ms. Gornik, Mrs. Smrke, Mre. Hajon, F. Baher, M. Kebe, L. Stanich, F. Mele, A. Vauri, M. Luzar; po $1.50: M. Jene, M. Artach; po $1: H. Kraucur, j. samec, A. Borsnik, I. Kirn, R. Gabrielcic, A. Zupančič, A. Usnick, C. Gradishar, F. Juns, J. Pasdertz, M. Pakiž, J. starcar, A. strelkar, M. Bohte, M. Tkalčič, M. Kovach, M. Ferkul; po .50*: A. Cajnar, J. Ravnik. A. Kolbezen, H. Galicnlk, F. Urbiha, A. Sterk, T. Hren, M. shircel, M. Blatnik; po .15*: J. Škerl. ZA ROMARSKI DOM - Po $50: F. N. Chicago; po $25: Leber Druz., Društev sv. Anna štev. 170 KSKJ Chicago; po $20: J. Mlhelich; po $5: N. N. Joliet, T. Kodelja, F. Bachnik, J. Hiti, F. Prhne, M. Kapla, J. Gregorka, M. Gorjanc, A. Plut, M. Ivanetič, V. Belec, L. Stant, Mr. Gorenc, Ms. Levar, e. Beg, Mrs. M. stranger. M, Kalister, A. Mlakar; po $4: N. N.; po $3: T. Kodrič, A. Baselj, A. Perko; po $2.50: Mrs. L. Belaj; po $2: F. Jakolin, M. Grande; po $1: R. Dezelan. ZAHVALE Zahvaljujejo se Bogu, presv. srcu Jezusovemu, materi Božji, presv. srcu Marijenemu in Mariji zn pridobljene milosti: M. Jamnik, M. Soršak, B. Ancel, E. Toporis, J. Habjan. 50 NE d 996530223,11 COBISS s 5. i! SLOVENSKI STARŠI! YOUNG MEN&BOYS il