Uredba učiteljskih plač na Kranjskem. i. i_S)ne 1. prosinca t. 1. je stopil v veljavnost deželni zakon z dne 29. listopada 1890. 1., dež. zak. št. 23, o izboljšanji učiteljskih plač na Kranjskem, c. kr. deželni šolski svet je te dni razglasil na podstavi § 3. tega zakona izvršeno razredbo učiteljskih služeb in dne 1. mal. travna 1.1. je že vse ljudsko-šolsko učiteljstvo kranjsko potegnilo na novo mu ustanovičeno plačo. Iskreno priznavam, da v o b c o novi zakon pomeni napredek v našeni solstvu in donaša raarsikaj koristij našemii učiteljstvu; zakaj dočim so doslej službene p 1 a č e učiteljskega osobja brez starostnih doklad, brez stalnih remuneracij, brez stanarine ljubljanskega učitdjstva znašale na leto 250.850 gld., znašale bodo odslej 266.850 gld., tedaj za 16.100 gld. več nego doslej. Tukaj pa govorim samo o plačah, kajti vsa potrebščina za ljudsko šolstvo je za leto 1891. proračunjena s 309.846 gld. Vender bi se tnotil, kdor bi mislil, da imajo ljudski ueitelji kranjski letos resnično za 16.100 gld. več dohodkov. Ako hočemo najti dejanski j)oboljšek pri službenih dohodkili, moraino nanireč od vsote 1(5.100 gld. odšteti prvič 3.890 gld., za katoro je poslej 71 začasnih učiteljev prikrajšanih; drugič tistih 600 gld. za neobligatni pouk v drugem deželnem jeziku, katere je lani izbrisal deželni zbor, in tretjič okroglo vsoto 1.000 gld. za renmneracije, ki so se poprej dajale učiteljem, a odslej najbrž odpadejo. Ako odštejemo vso tukaj navedene zneske, pokaže se nara okrogla vsota 10.610 gld. in s prišteto stanarino ljnbljanskih učiteljev okrogla vsota 11.300 gld. kot stalni vsak o 1 e t n i p o b o 1 j š e k pri službenih dohodkih kranjskih ljudskih učiteljev. Nečem tajiti, da je stalna obremonitov 11.300 gld. za normalno-šolski zaklad jako občutna, vender se mi zdi, da bi bil deželni zbor brez posebne težave novega zakona odstraniti nekatere ostrine, katere zelo neprijetno čuti kranjsko učiteljstvo in katere zelo inotijo dobri vtisek, ki bi ga bil novi zakon brez njih naredil pri njem. Z novini zakonom so najhuje zadeti začasni učitelji. Plača 360 gld. res ni dostojna mladega, omikanega nioža, ki so je posvetil važnenm poklicu Ijudsko-šolskega učitelja. A recimo, da že zadostuje njegovim skromnim telesnim potrebam, kje potem mladi začasni učitelj najde poinoekov za dnšovno svojo izobrazbo; kdo mu j)lača takse, kadar se oglasi k pre- 8* mogel iz skušnji za učno usposobljenost; kdo povrne troške, kateri mu ob tej skušnji nastanejo, ko mora od daleč potovati v de-» želno stolno mesto ter ondukaj bivati najmenj jeden teden? Bojim se, da privabi odslej ta borna plača '360 gld. kaj malo nadarjenih mladeničev v učiteljišče in da zaradi nje ne izostanejo slabi nasledki v našem učiteljskem narastaji. Veliko zlo je tndi, da novi zakon ne dela razločka med začasnimi učitelji brez učiteljskega spričevala in med takimi, ki so že prebili preskušnjo učne usposobljenosti. Marsikomu se tudi še po 2 ali 3 leta po preskušnji ne posreči dobiti stalno službo, in dasi je izpolnil vse zahteve in zadostil vsera pogojem, ubijati se bode takemu ubožcu še vedno s plačo 360 gld.! Ako poraislimo, da se začasnim učiteljem na podstavi § 56. državnega šolskega zakona, oziroma § 62. deželnega zakona z dne 29. malega travna 1873, dež. zak. št. 22, ves čas od tistega hipa, ko so prejeli spricevalo učne iisposobljenosti, pri izmeri pokojnine všteva v stalna službena 1 e t a, bilo bi pravicno in dosledno, da bi bil tudi naš novi zakon pri določevanji službenih prejemkov naredil razliko med začasnimi ucitelji z učiteljskim spričevalom in med začasnimi učitelji brez učne usposobljenosti. Naravnost trd pa je zakon v tem oziru, da se razteza s svojo veljavnostjo tudi nazaj na take začasne učitelje, ki so bili že pred njega veljavnostjo uraesčeni z večjimi službenimi prejemki. Človeško bi bilo, da se je vsaj takim učiteljem pustila njih dosedanja plača, a ne skrčila na 360 gld. S to odredbo je, kakor sem že zgoraj omenil, 51 začasnih učiteljev vsako leto prikrajšanih za 2.040 gld., 19 učiteljev za 1.710 gld. in 1 učitelj celo za 140 gld., tedaj vsi skupaj za celih 3.890 gld. v Cuti se pri tem kakor ironija, da se jo z novim zakonom razveljavil § 38. dežel- ' nega zakona z dne 29. malega travna 1873, dež. zak. št. 22, ki je prepovedoval začasnim podučiteljem ženiti se brez dovolitve okrajnega šolskega oblastva, ne da bi se bilo v novi zakon vzelo kako drugo določilo, tako da se smejo poslej začasni učitelji s 360 gld. kar brevi inanu — ženiti! Druga jako občutna hiba novega zakona je ta, da so v I. in II. plaoilni vrsti dotični odstotki ooitno prenizki, kajti v I. vrsti je 5°/o t. j. 27 učiteljev, v II. vrsti lO°/o t. j. 54 učiteljev. Ko je bilo treba na podstavi teh odstotkov učiteljska mesta razvrstiti (klasificirati), prišla so šolska oblastva v neprijetni položaj, da niso mogla toliko učiteljev pomakniti v I., oziroma v II. plačilno vrsto, kolikor jih ima na podstavi § 3. novega zakona z ozirom na važnost doticnih šol, na odgovornost z učiteljskim mestom združene službe in na krajne razmere jasno pravico zahtevati, da pridejo v I., oziroma v II. plačilno vrsto. In tako smo doživeli, da je zakon, ki ima blagi namen, učiteljstvu njega dohodke izboljšati, v Ljubljani 4 učitelje iz I. plačilne vrste (700 gld.) premaknil v II. plačilno vrsto (600 gld.), 6 učiteljev (učiteljic) iz II. vrste v III. vrsto (500 gld.) in da je ustanovil mesti dveh učiteljic z najnižjo plačo 450 gld., kakeršnih doslej ni bilo, vrhu tega pa še vsemu ljubljanskeinu uciteljstvu starostne doklade od 60 gld. znižal na 40 gld. Res, da sedanje učiteljstvo ljubljansko v svojih službenih prejemkih ni nič prikrajšano, ker se mu morajo plačevati dotične dopolnilne doklade; a jako občutno bodo v Ljubljani prikrajšani učitelji prihodnjih časov, kakor nain pokaže nastopni vzgled: Ljubljanski učitelj I. vrste je imel zdaj po štiridesetletni službi 1.060 gld. pokojnine (700 plače -f 6 starostnih doklad po 60 gld. = 1.060 gld.), a odslej bode imel samo 940 gld. pokojnine (700 gld. plače + 6 doklad po 40 gld. = 940 gld.), tedaj menj 120 gld. In ljubljanski učitelj III. plačilne vrste je doslej rnogel upati, da v najslabšem slučaji dobi 960 gld. pokojnine, a odslej se bode lnoral zadovoljevati po 40 letnem službovanji s pokojnino 740 gld. (500 gld. plače -f 6 doklad po 40 gld. = 740 gld.); prikrajšan bode tedaj za celih 2 20 gld na leto! i Ravno tako raalo kakor ljubljanske učitelje razveselil je novi zakon tudinadučitelje nekaterih štirirazrednic. Gotovo so smeli nadučitelji vseh štirirazrednic pričakovati, da pridejo v I. plačilno vrsto, a dočim se je mnogira tovarišemto res posrečilo, prisli so nadučitelji v St. Jerneji, v Mokronogu, v Smartnem pri Litiji, v Toplicah pri Zagorji, v St. Vidu pri Zatičini, v St. Vidu nad Ljubljano, v Trebnjem, v Senožečah, v Srednji Vasi na Kočevskem in v Vipavi v II. plačilno vrsto (600 gld.), dasi nimajo nič menj dela, nič menj odgovornosti, nič menj važnih služeb, nič menj dragih stanovišč nego njih srečnejši tovariši! Zdi se mi, da je deželni zastop, ki je kumoval novemu zakonu, storil to napako, da ni poprej določil števila tistih službenih inest, ki raoraj o na vsak način priti v I., oziroma v II. plačilno vrsto in da ni šele z ozirom na to število ustanovil dotičnega odstotka. Ko bi bili tako ravnali, uvideli bi bili, da je na Kranjskeni nad 40 učiteljskih mest, katerim gre I. plačilna vrsta in da se zatorej v tej vrsti s 5°/o nikakor ne izhaja. Ta odstotek je očitno prenizek! Ko bi se bilo 8°/ot.j. 43 učiteljskih raest postavilo v I. vrsto in 12°/o t. j. 64 učiteljskih mcst v II. vrsto, potem bi ljubljanskim učiteljem ne bilo treba jemati, kar so že imeli; potem bi bili nadučitelji vseh stirirazrednic dobili po 700 gld. plače, in nadučitelje ne- katerih moenejših trirazrednic, oziroma dvorazrednic (Velika Dolina, Sodražica, Velike Lašče, Oerklje, Žiri, Knežak, Št. Rupert, Bled itd.) bi bilo tudi kaj doletelo. Novi zakon bi bil potem oveselil vse učiteljstvo kranjsko in ponehale bi bile vsaj za deset let večne tožbe o slabo plačanih učiteljih. In vse to bi bilo normalnošolski zaklad stalo samo 2.600 gld. na leto! Kakor pa je stvar uravnana zdaj, nihče ne sme zameriti tistim, ki se čiitijo v primeri s svojimi tovariši prikrajsane , če se ganejo in pridejo na šolska oblastva in na deželni zbor z novimi prošnjami in novimi peticijami. Ako pa ti prošnjiki hočejo res kaj doseči, omejiti morajo svoje prošnje samo na take zahteve, kakeršne jim deželni zastop brez posebne težave more dovoliti. Svetoval bi jim, da peticije svoje omeje samo na dve točki: I. Zacasni učit elj i naj prosijo, da se jini njih plača takoj, ko prebijejo preskušnjo učne usposobljenosti, odmeri tako, kakor je ustanovičena in tudi že dotirana s tistini službenim raestom, katero suplirajo. II. Ljubljanski učitelji, nadučitelji štiri-, tri- i n dvorazrednic naj prosijo, da se število učit.eljskih niest v I. plačilni vrsti določi z 8°/o, v II. plaoilni vrsti z 12°/o. To bi se morebiti dalo doseči, več pa težko. A tudi že ta mala prenaredba v novem zakonu bi dobrodejno vplivala na vse kranjsko učiteljstvo ter bi pomirila tiste duhove, ki so doslej se razburjeni. II. Da se še očitneje pokaže razlika med staro in novo plačo, hočemo si nekoliko ogledati nastopni izkaz o starih in novih učiteljskih plačah na Kranjskera: Izkaz o starih in novih uči- teljskih placah ] na Kranjskem. Iz te tabele se vidi, da so bili ljubljanski ucitelji v primeri s svojimi tovariši druzih okrajev jako dobro plačani. Dočim je bilo namreč v Ljubljani 84-34°/o učiteljev v I. plačilni vrsti, bilo jih je po vseh ostalih 11 okrajih v I. vrsti samo 63"91n/o ali v vsakem okraji po 5'81°/o; v III. in IV. plačilni vrsti, kamor je spadala vecina učiteljstva po kmetih, pa sploh ni bilo nobenega ljubljanskega učitelja. Te primeroma dobre plače pa ljubljanskira učiteljem niso odmerila šolska oblastva, ampak leta 1883. mestni občinski svet, in ostala jim je tudi potem, ko je učiteljske plače v Ljubljani prevzel 1. 1885. norraalno - šolski zaklad. Daljnogledi in previdni ljudje so že takrat prorokovali, da je zakon z dne 24. .grudna 1884, dež. zak. št. 1. ex 1885. 1., s katerim je izplačevanje vseh aktivitetnih prejemkov učiteljskega osobja prevzel imenovani zaklad, usekal ljubljanskemu učiteljstvu hudo ranozakaj s tem je prenehalo izjemno stanje ljubljanskega ueiteljstva in pričakovati je bilo, da prva prihodnja uredba učiteljskih plač popolnonia ali všaj doloma podere tisti plot, ki je locil Ijubljanske učit.elje od njih tovarišev na kmetih. In to je res storil kolikor toliko novi zakon. Vse učiteljske plače, kakor se vidi iz 12. razpredelka, znašale so doslej v Ljubljani 20.000gld.,poslej bodopaznašale 19.300 gld., tedaj 7 00 gld. menj t. j. povprečno izgubi pri plači vsaka učiteljska moč v Ljubljani po 40.1(5 gld. Ta izguba je pa samo navidezna, kajti ker po novem zakonu vse moško učiteljsko osobje v Ljubljanj dobi stanarino, ki znaša pri tistih uciteljih, ki je doslej še niso inieli, ravno 700 gld. vidi se iz tega, da ljubljansko učiteljstvo ohrani svoje poprejšnje službene prejerake (19.300 + 700 = 20-000 gld.). Drugo lice pa nam pokaže novi zakon, ako vzamemo v poštev prihodnji učiteljski rod v Ljubljani. Že zgoraj sein razložil, da bode ta izdatno prikrajšan. Prikrajšani pa bodo tudi že zdanji učitelji pri sta- rostnih dokladah. Res, da tistim učiteljem, ki so že zdaj dekretirani s starostnimi dokladami po 60 gld., teh nihče ne raore vzeti. Toda recimo, da ljubljanski učitelj iz III. plačilne vrste, ki ima po svojera dekretu že pridobljeno pravico do starostnih doklad po 60 gld., zdaj 500 gld. plače in 100 dopolnilne doklade, prosi za učiteljsko mesto II. plačilne vrste in to raesto tudi dobi, potern se mu z novim dekretom določi 600 gld. place in pravica do starostnih doklad po 40 gld., dobival bode tedaj v II. vrsti manjše službene prejemke, nego jih zdaj dobiva v III. plačilni vrsti. Tem. učiteljem tedaj ne kaže kompetirati kedaj v II. vrsto, in ker brez te težko kedaj pridejo v I. plačilno vrsto, vidimo jih potisnjene nazaj v jako mučen položaj: ali jim je ostati v svojih dozdanjih službah ter se odreči vsakerau avancementu, ali pa, glede na ta avancement, prositi službe vsaj za nekaj let s slabširai službenimi prejemki.*) Kar pa se tiče učiteljstva drugih okrajev, bili so doslej najslabše plačani učitelji v šolskih okrajih Radovljica, Kranj, Logatec, Novo Mesto, Litija in Kočevje. Po § 39. deželnega zakona z dne 9. sušca 187!), dež. zak. št. 13, bi moralo biti namreč na Kranjskem 7°/o uciteljstva v I. placilni vrsti, po 31°/o pa v II. III. in IV. plačilni vrsti. Iz 11. razpredela se pa vidi, da je bilo v vseh zgoraj naštetih okrajih nadno.rmalno število učiteljev v IV. plačilni vrsti: v Radovljici 47-O6°/o (!), v Kranji 46'3O°/o (!), v Logatei 4O-48°/o, v Novem Mestu 39-13°/o, v Litiji 36-84°/o in v Kocevji 31-O3°/o. Primeroma najbolje plačani so bili doslej ucitelji v okrajih Krško, Ljubljanska okolica in Postojina, kjer je bilo samo 25-49°/o, oziroma 26-09°/u in 28-33°/o učiteljstva, tedaj p o d n o r m a 1 n o število, v IAr. plačilni vrsti. To krivično razredbo je pa novi zakon izdatno popravil. Kakor namrec kaže 29. *) Ne verujem, da bi § 7. novega zakona d<>puščal milejšo interpretacijo. Pis. razpredelek, pridobili so po n o v i razredbi naj več učitelji v okrajih Kranj (popreeno 43'51 gld. vsaka učiteljska moč), Radovljiea, Logatec, Kočevje, Ljubljanska okolica, Črnomelj in Novo Mesto. Po vseh toh okrajih so izboljšano plače zanad normalni znesek (29.92 gld.) pri vsaki učitcljski moči. Pod normalom pa so ostali okraji: Postojina, Kamnik, Krško, Litija in mesto Ljubljana. Zanimive podatke obsezajo tudi 15., 18., 21. in 24. razpredelek. A ker mi je ta članek že neprimerno pod peresom narastel, prepuščam dotična razmišljevanja in razglabanja blagovoljnemu bralcu. Saj stovilke sanie dovolj razlocno govore! Fr. Levec Ijiibljana. .vilo [ Tekoce I. II. III. IV. V. VI. VII. VIII. IX. X. XI. XII. Solski okraj Ljubljana (mesto) ('rnomelj Kamnik Kocevje Kranj Krsko Litija Ljubljana (okolica) Logatec Novo Mesto Postojina Hadovljicii CO a 'a >cj ilo S ¦55 •1 32 30 41 58 54 51 38 46 42 46 00 34 o38 700 Stevilo ucnih mocij o tn XI as 2 13 — — — — — — — — — — 13 c a relativ 3 40-60 — - — — — — — — — — 40-00 : D o I. vrsta 600 Stevilo j ucnih mocij x> 4 14 3 1 4 3 4 3 2 3 1 5 1 44 relat 5 43-74 S-ss 2-44 0'sio 5'55 7-84 7 "90 4'35 7-14 -¦18 8-34 2-94 10-co s e d a II. vrsta 500 Stevilo ucnih mocij o ¦a 6 5 10 9 14 14 20 13 13 15 11 15 9 148 relal 7 15-66 27-78 21-95 24-14 25-93 39-22 34-2i 28-26 35-7i 23-9i 25'oo 26-47 27-5i n j a III. vrsta 450 Stevilo ucnih inocij o X) 8 — 12 20 22 12 14 8 19 7 16 23 8 Nil relal 9 — 33-33 48-78 37'9s _2'22 27-45 21'05 41'30 16-67 34-78 38-33 23-53 2!»-92 placa IV. vrsta 400 Stevilo ucnih mocij abso 10 — 11 11 18 25 13: 14 12 17 18 17 16 172 relal 11 — 30-r.o 26-ss 31'03 46'so 25-49 36-84 26-09 40-48 39-13 28-33 47 "oo 31-97 Skupni znesek 12 20.000 16.600 18.500 26.500 24.200 23.900 17.500 21.050 19.250 20.500 27.650 15.100 250.750 Povprecno za 1 ucno moc 13 625 401-n 451'2» 450-89 448-1,-, 468-02 460-52 457'<;i 458-as 445 te 460-s.j +M-12 469-84 I. vrsta 700 Stevilo ucnih inocij absol. 14 10 2 1 2 3 2 — 1 2 1 2 1 27 15 30-so 5'56 2-44 3-45 5-56 3-92 — 2-ir 4-76 2-18 3-34 2-04 5 Znesek gld. 16 7.000 1.400 700 1.400 2.100 1.400 — 700 1.400 700 1.400 700 18.900 : N O V II. vrsta 600 Stevilo ufinih mocij 1 OS 17 9 3 2 6 4 5 5 5 4 3 5 3 54 elat. 18 27-27 o. o 33 4'8« 10-34 7-41 9-80 13-Hi 10-87 9-.v» 8'33 8*85 10 Znesek gld. 19 5.400 1.800 1.200 3.600 2.400 3.000 3.000 3.000 2.400 1.800 3.000 1.800 32.400 a i p i II. vrsta 500 Stevilo ucnih mocij "o m XI oj 20 12 14 12 21 18 20 12 19 16 11 23 11 189 21 36-36 38-89 29-27 36-2i 33-33 39-22 31-58 41-31 38-10 23-9i 38'33 32\-la 35 Znesek gld. 22 6.000 7.000 6.000 10.500 9.000 10.000 6.000 9.500 8.000 5.500 11.500 5.500 94.500 a C a IV. vrsta 450 Stevilo ucnih mocij bsol. « 23 2 17 26 29 29 24 21 21 20 31 30 19 269 24 6'07 47-»2 63-4i 50-on 53-70 47-od 55-26 45'os 47'24 6 7 "30 50'no 55'88 50 Znesek gld. 25 900 7.650 11.700 1 :!.()5() 13.050 10.800 9.450 9.450 9.000 13.950 i:s.50( 8.550 121.050 Skupn i znesek gld. 26 19.300 17.850 19.600 28.550 26.550 25.200 18.450 21650 20.800 i 1.950 29. WO 16.550 266.851 Poprecno za 1 ucno moc gld. 27 584.84 ¦495-8.1 478-or, 492-2:. 491-on 494-n 485-62 492..K, 495-24 477.17 490 f-Sfi.-o 48r)-:!L. Razlika hodkih in novi Skupna gld. 28 —700 + 1.250 +1.100 +2.050 +2.350 + 1.300 +950 + 1.600 + 1.550 + 1.450 + 1.750 + 1.450 + 16100 v dov stari placi Povprecno za 1 ucno moc gld. 29 —40-16 + 34-72 + 26-83 + 35-34 +43-51 +25-« +25-on +34.78 +36.,, +31-5 +29-i + 1.-2.,; +29-, 1 Opomnja 32 ucit. + 1 veroucit. = 33.