Najvažniše kmetijske resnice za Ijudsko šolo, ^pisal Fr. Govekar. Vpr.: S čim se kmetovalci naj več pečajo? Odg.: Kmetovalci se naj več pečajo z obdelovanjem sseinlje in s pridelovanjem živeža. V. Zakaj pa kmetovalci zemljo obdeljujejo? 0. Kmetovalci obdeljujejo zemljo, da bi s prav majhniuii stroški veliko pridelali, in da bi vendar s tem rodovitnosti zcmlje ne škodovali. V. Kaj pa je kmetovalcu potrebno vediti, da svoj namcn prej in popolniše doseže? 0. Kmetovalcu potrebno je, da pozna vrednost raznih zemelj, naravo sadežev, ktere prideljuje, in gnojne moči. V. Ali kmetovalec edino le zemljo obdeljuje? 0. Ne; redi tudi razno dornačo živino, klero prodajo, ter dobiva po njej raznoverstnih pridelkov in izdclkov. V. Kaj so rastline? 0. Rastline so stvari, ki nekako žive, rastejo in se množijo, vendar ne čutijo in se ne premičejo. V. Iz kakšnih delov so raslline? 0. Rastline so iz organskih ali gorljivih in neorganskih ludi ne zgorljivih delov. Ako deržimo šopek slame nad plamenom, tedaj zgore organski deli, neorganski pa ostanejo v podobi pepela. V. Kterih delov je vec v rastlinah? 0. Od imenovanih dveh delov je organskih več v rastlinah; navadno jih je v 100 funtih 90 do 99 funtov. V. Iz kterih snov pa je organski del rastlin? 0. Organski del rastlin je iz ogljenca, vodenca, kislica, dušca in iz nekaj žvepla in fosfora. Tudi se imenujejo te pervine enotere stvari ali poglavne snove, ker se ne morejo ne v razne stvari razkrojiti, ne iz raznib stvari zložiti. ' V. Ali so vse rastline iz navedenih čveterih snov? 0. Ne; večino jih seslavlja le ogljcnec, vodenec in kislic. V. Kteri so pa deli neorganskib delov rastlin? 0. Neorganski deli rastlin so: kali ali pepeljik, nalron, apno, magnezija, železni okis, manganov okisec, kremenčeva kislina ali kremenica, žveplena kislina, fosforova kislina in klor. Izvzemši zadnjega, imenujejo se vse druge. snove sestavna telesa. Imenovani deli se nabajajo posamesni v naslednjih snovah: kali v jedkem hidratu in v pepeljiku, kakor se v kupčiji prodaja; natron je v navadni sodi; apno in magnezija je v nežganem apnu in v žgani magneziji; železni okis je v rumeni železni rji; kreonenica je v belem pesku in kresilniku; žveplena kislina se prodaja kot tekočina; klor se nahaja v soli in fosforna kislina pa v sožganih kosteh. V. Se li nahajajo vse te pervine ali snove v neorganskih delih rastlin? 0. V vseh rastlinah vertnih in poljskih se nahajajo. V. Kaj pa, ako se sežgd, ali ostane pri vsch enaka množica pepela? 0. Ne; nektere dadd več, druge manj pepela. N. pr. vlOOfnt. sena je primeroma 6 funtov, v 100 funtih pšenice skoraj pa le 2 funta pepela. V. Ali je v pepelu različnih rastlin enaka množica imenovanih snov? 0. Tudi ne; kajti primerje je jako različno. Tako je n. pr. v pepelu od sena več apna kot v pšeničncm; pšenični pepei ima pa zopet več fosfdra v sebi kot seneni. V. Ali potrebujejo rastline tudi hrane za svoje življenje? 0. Tudi rastline potrebujejo hrane za svoj obstanek in razvitek kakor človek in živali. V. Od kod dobivajo rastline svoj živež? 0. Rastline dobivajo svoj živež nekaj iz zraka, nekaj iz zemlje. V. Kako povžijejo rastline svoj živež? O. Po perji ga serkajo iz zraka, po koreninicah pa iz zemlje. V. Kakega živeža pa potrebujejo rastline? 0. Rastline potrebujejo raznega živeža za svoje organske in neorganske dele. V. Kje dubivajo rastline živež za svoje orgauske in kje za neorganske dele? 0. Za organske dele dobivajo živež nekaj iz zraka, iiekaj iz zemlje, za neorganske dele ga pa dobivajo edino le iz zemlje, v kteri rastejo. V. V kaki podobi dobivajo rastline živcž iz zraka? 0. Poglavitno v podobi ogelnokisline. (Dalje prih.) IVI ete I ko V slovenskem slovstvu. Nova abeceda, piše Jarnik, je velika velika dobrota; zdaj vsaj lahko pišemo, dozdaj smo kerpali. Vendar se li more iiuenovati ,,omnibus numeris absolutum?" Po tem presojuje nektere posamesne čerke, njiliove poiuene in oblike, besede itd., ter naznanja povsod svojo misei o povcdanih rečeh. Tako na pr. str. 5 ,,ukra modum absone e.vprinritur v pro l" p. Hipolita nani kaže poljski prečertani l, ki ga dolenji Kranjec deloma še ima, Gorenec in Korošec pa sta ga spremenila v v. Xa Koro.škem sem ga ob štajarski meji še tudi dobil: dala, stala, bila itd., kjer se vse drugače glasi kakor v dale, stale, bile. Tenko uho čuti razJoček na tanko. Sosedov Nemca in Talijana uhd se je ustrašilo grobega l; od tod menda pregovor, in zabavljica je morebili premenila l v v; po dolenjem Kranjskem pa ne, kjer so dalje od teh sosedov. Iuieli bi toraj nekako 3 l: 1, lj, l. Kako se po Koroškem izrekuje ? (str. 2), to je Gutsman v svojem slovarju večidel prav zaznamnjal; pisal je ie , kadar i lalikonia šine čez e; zadej za e pa se rahli i na Koroškem skor ne sliši. Le v vejža Laube, mejšta Sterz, cejna Korb in še v maloktcrih se čuje ob zahodu po gornjem Koroškem. Največkrat se v e spreminja ie p. lies lesa, brieg brega, rieč reči itd. Vsem tem razlikam v okom pride t; seime, seiiva ild. je posnel Gutsman po Kranjcih". 0 polglasniku » (I, ii) in širokem o (oa}: nVečidel, kjer Kranjci imajo K, rabijo ga tudi Korošci, ali v človek, sosed, oreh in nekterih drugih ne zdi se mi polglasnik na praveui mestu; namesti njega naj se piše cisti e, le-ta se povzdiguje v e: človek človtka, sosed sosfda, oreh ortha itd. Po Koroškem se te bcsede izrekujejo navadno človek in človak, sosed sosail, oreh orah, vendar tako, da se ne more imeti za čisli ilirski iz polglasnika nastali a. — Kjer so ga vajeni j naj se že izrekuje polglasnik, pisari naj se pa pervotni e, sicer bi se v rodivniku reči moglo človka ali človaka, sos'da, orha, kakor zlonika, liipka iz zlomek, hipsk. Sedaj je razvidno, od kod gorenske in napol koroške oblike niošči, druži, mu.še, roče, svetniči, oreši itd., nanircč iz moškji, svetnikji, orehji, muhje, rokje, kakor pravijo še drugi Korošci. Le z j topljena k in h se spreminjata pred e in i v c. Svetnika in oreha sta dajavnika v ednini za svetniku, orehu. Kedaj naj se piše o in o, v tem se Korošci pa Kranjci zelo ločimo; vendar — bodimo za to brez raakolnije (scbisma). Opazil sem, da mi Korošci skor praviloma rabimo o ondi, kjer stari SIovaai u ali a in Poljaci svoj nosnik a. p. bade, dat), dabrava . . lak, ma,ž, pat, st^piti ali stupiti itd. V Junski dolini pravijo pat = pongt. Brez gotovega pravila bode vedni ,,<juodlibet" v našcm pisanji, in drugi Slovani nam bodo očitali naš ,,Babel". Kranjci se morate v tem že podati. Pravilo naj bi bilo: ,,Kjer stari Slovani rabijo u in PoIjaki svoj nosnik, ondi naj se piše u". Tako bo Poljak koj razumel našo roko manum (ri|ka). — Po izreki se rabi rcs v mnogib, kjer je starosiovanščina brez u, ali tedaj se vjemata Korošec pa Kranjec, p. voda, mora, sraola itd. — Preisknje naj se, ne bode li treba pisariti o tudi pri sklanjatvah na pr. v cdinem toživniku žensk. spola: bišo, zinio, in pri spregatvab v 3. sedanjikovi osebi množ. št.: vidijn), znajo, vzlasti z naglasom na poslednjem zlogu: bero, pijo itd. — Po sredi na Koroškem se izrekuje tedaj hiše, zima, vidija, znaja (po česki; prim. ,,ma sveti ver»" na vojvodskem stolu). Tako bi se v 1. sedanj. oseb. mn. štev. morebiti lahko rabilo vidania, delama za vidinio, delamo, kakor se po Koroškem sliši prav velikrat. In tako bi ludi v tem bili bliže staroslovanščini. Vendar se to sme storiti ie, kadar veleva prav obširna raba, kcr staroslovanščini k Ijubvi (v Ijubo) občne umevnosti v nemar pustiti ne smenio. Tanke ušesa naj glas o dobro preiščejo in presodijo, da nam iz takega ^concilio conclosio infallibilis evadat". Kedaj naj se piše e, kedaj pa e, (udi v lem se Korošec pa Kranjec ne vjemata. Starosl. ja, ki ga je Dobrovsky v latinici pisal d, se po Koroškem navadno spreminja v čisti e (Ji), in pisalo naj bi se po Jarnikovo: devet, deset, gledati, pet (quinque), svet (sanctus), vezati itd., ne pa devet, deset, glfdati, pet (pgt), sv-ft (svgt), vezati itd. Vidi se, da Korošec razločka, ki ga Kranjec Dolenec ima med starosl. e in g, ter ga je Metelko izrazil z b pa e p. svet (mundus), svet (sanctus), razumeti ni mogel. ,,Korošec ne izrekuje nikjer noš, moš, raras, obras nam. nož, mož, mraz, obraz (str. 8). Kaj pa, če je to namesti noži, možl, mrazi, obrazi? Tedaj bi nam manjkalo še nekega znamnja za ta glas (jer tenkij)? Doslej topitno časili / in n z j: lj, nj; mar ne kaže topiti tudi r: rj? Prikaže se v volarja, kozarja, topirja; ni li skrit že v volaf, kozaf, topif, ki se je Čehom sprevergel v rs, kadar ga nekako posteržemo, in ga nam z mehkim r obdarjeni Avstrijanec oponaša, ki pravi: oam*n©a nam. armer Narr!? Kar tiče dvoglasnike, meni samcmu ni še vse prav jasno. Veselo pa je brati, da so se po Dolenskem in na Notranjskem se ohranile staroslov. oblike: za lojem, učenjem, kraljem, kraljev, hlapcm, hlapcer (str. 10). Naše bolj grobo narečje jih jc sicer zatopilo, v pisanji smemo vendar upati ter po pravici pričakovati, da se nam spet ožive (palingenesiaj. Kar je tu pa tam po slovenski deželi (Sloveniji), če tndi le v kakem kotu, boljsega ali starejšega v navadi, popriuiimo se tega, vzlasti ako ne mdti občne umevnosti; nikar nas ne bodi sram! Sčasoma se bonio spoznali med seboj, in kar spravimo dobrega na dan, bolje čislali. V teh treh polah že mi je pokazal Metelko marsiktere besede, ki so prav staroslovanske in o kterih iiisera vedil, da so še kje v navadi. Dobil sem v njib tudi sicer nektere mi prej neznane prav čiste slovenske. Tako sem se naučil iz Uajnkove slovnice mnogo starosl. in drugih dotlej neznanih besedi. — S koliko besedami se da pomnožiti zdaj zbirka staroslovanska! A to dozori polagoma, samo po sebi; sej smo se tako vneli za olikovanje inaternega jezika. Vzajemnost najbolje pospešuje zedinjeno napredovanje.