Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 50 lir Nedeljiva dobrina človeštva TRST, nedelja 11. aprila 1965 Leto XXI. - Št. 86 (6064) Se večkrat Je bilo ugotovljeno in poudarjeno, da je mir nedeljiva dobrina človeštva, kot je na drugi strani vojna njegovo nedeljivo zlo. Osnova te trditve iaJhaja iz dejstva, da je svet v današnjem modernem času razvoja tehnike in znanosti postal tako neznansko majhen, da vsak količkaj pomemben dogodek na kateri koli točki zemeljske oble neposredno zanima, neposredno navdušuje ali pa neposredno doživeto in občuteno žalosti in za-skrblja vse človeštvo. Upravičeno govorimo o usodni povezanosti človeških usod na Zemlji, o usodni medsebojni odvisnosti svetovnih dogajanj. Prav zato obravnavamo o-snovno vprašanje naše eksistence, to je vprašanje miru, s tako občuteno prizadetostjo, pa naj je trenutna teža tega vprašanja nekje na Kubi ali v Vietnamu, kajti zatrdno smo bolj in bolj prepričani, da niti Koreja niti Kuba niti Kongo niti Berlin in trenutno niti Vietnam niso neki izolirani pojavi določenih nestrpnosti, pač pa da so to le živi vulkani, katerih izbruhi lahko postanejo jutri tudi žarišča novega svetovnega klanja. Zato ob današnji usodi vietnamskega ljudstva ne moremo ostajati hladni in neprizadeti. Ne moremo ostajati hladni zlasti tudi zato, ker iz lastnih izkušenj v zadnji vojni prav dobro vemo, kaj pomenijo letalski napadi na neoboroženo ljudstvo, kaj pomeni zažiganje celih naselij, ker prav dobro vemo, da pomenijo represalije v vojaškem žargonu množično uničevanje in množično moritev po nacističnem vzorcu. In tudi ne moremo ostajati hladni zato. ker vemo, da se za pomirjevalnimi besedami prav tistih, ki te represalije izvajajo, krijejo grozeče zaloge strupenih plinov in atomskih bomb, kot zadnje sredstvo v rokah močnejšega, da uveljavi svojo voljo na škodo tistega, ki se bori za svojo svobodo. Kajti nihče ne bo mogel nikoli verjeti, da Kubanci ali Vietnamci s svojo borbo za pošteno in demokratično ureditev svojih notranjih zadev, za odstranitev gnilobe v svojih nacionalnih državah, ogrožajo obstoj mogočnih Združenih držav Amerike, ali kakor koli ogrožajo njih državno integriteto, razen seveda kolikor narodnoosvobodilni boji narodov ustvarjajo temelje za njihovo neodvisnost in s tem za enakopravnost vseh držav na svetu, malih in velikih. Te pravice pa narodom nihče nima pravice oporekati in ovirati, saj spada pravica do samoodločbe med temeljna načela ustanovne listine. Organizacije združenih narodov, katero so sprejele tudi današnje velesile, vključno ZDA. In če se morajo narodi za to pravico in za uveljavljenje svoje volje boriti z orožjem proti vladajočim klikam, potem so jim prav velike države, ki so v pravico do samoodločbe s svečanim podpisom privolile, dolžne v tej borbi pomagati, ne pa 'nastopati proti njim pod krinko lažne skrbi za demokracijo, v resni- ci pa za lastne interese svetovne dominacije. Vprašanje svetovnega miru je torej v prvi vrsti vprašanje odstopanja velikih sil od politike nadvladovanja in vprašanje spoštovanja pravic vseh narodov, da si izbirajo tako obliko svoje notranje ureditve, kakršna se jim zdi najbolj primerna za njihov razvoj. In če so te oblike po logiki zgodovinskega razvoja povsod brez izjeme, in celo v notranjosti ZDA samih, kot to dokazujejo borbe za rasno integracijo, oblike, ki temeljijo na temeljitih socialnih reformah, potem to v nobenem primeru ne sme in ne more biti razlog za njih zatiranje s silo samo zato, ker se s socialnimi reformami rušijo strukture starega in udarjajo temelji dejanske neodvisnosti in enakopravnosti narodov in držav. Kolesja zgodovinskega razvoja v to smer ni mogoče zaustaviti, kaj šele zaobrniti. Za o-hranitev svetovnega miru zato ni nobene druge boljše poti kot sprijazniti se s politiko koeksistence, ki že sama po sebi izključuje silo. Proti politiki sile, proti politiki vojaškega nastopanja pa je prav, da se tudi naš glas in glas vsega tržaškega ljudstva združi s protestom vsega svobodoljubnega in miroljubnega sveta. Močnejši bo ta protest, teže bo militarističnim klikam kjer koli na svetu nadaljevati s politiko ubijanja in prej bodo morali odstopiti od svojih blaznih načrtov. Zato naj tudi torkov «Po-hod miru», ki ga po vzoru miroljubnih gibanj po vsem svetu, prireja ■»Tržaški odbor za mir» izzveni v odločen protest proti ameriškemu napadu na škodo vietnamskega ljudstva in obenem v zahtevo po spoštovanju samoodločbe narodov in spoštovanju miru. Vietnamskemu ljudstvu mi drugega ne moremo dati, toda tudi moralna pomoč je lahko učinkovita, posebno še, če prihaja kot odraz iskrenih teženj vsega človeštva po ohranitvi miru. In v iskrenost naših teženj prav ob dvajsetletnici zmage nad fašizmom in nacizmom, ko se še zlasti spominjamo vseh strahot vojne in vseh žrtev, ki smo jih morali prispevati za svobodo in mir, ne mere nihče dvomiti. Pi) kongresu v Bologni V Bologni je bil te dni Sesti kongres generalne konfederacije dela Italije, največje in najvplivnejše sindikalne centrale v državi, saj združuje okoli 4 milijone delavcev. V okviru oblikovanja splošnih osnov za vlogo in politiko sindikatov v sodobni italijanski družbi je moral kongres obravnavati nekaj najvažnejših točk svoje prihodnje politike: stališče do gospodarskega načrtovanja, načela nadaljnjega boja za zboljšanje gospodarskega položaja delavskega razreda, krepitev avtonomije sizi-dikatov nasproti vladi in političnim strankam ter temeljne postavke mednarodne politike konfederacije v okoliščinah, ki so zdaj značilne za mednarodno sindikalno gibanje. Prav na teh vprašanjih je morala generalna konfederacija preizkusiti enotnost svojih vrst. Po razcepu socialistične stranke in ustanovitvi socialistične stranke proletarske enotnosti v času, ko so ped socialisti in komunisti ostra nesoglasja o politiki vlade levega centra, so mnogi pričakovali, da se bo nadaljeval proces razhajanja tudi v tej sindikalni centrali, ki vključuje privržence vseh treh delavskih strank. Kongres je pokazal, da so bila taka pričakovanja neutemeljena. Nesoglasja vsekakor so in so se jasno pokazala tudi na samem zasedanju, vendar so vse tri struje hkrati pokazale, da je zanje enotnost sindikatov važnejša kot pa sporna vprašanja. Generalna konfederacija se je že leta in leta zavzemala za gospodarsko načrtovanje, za močnejšo državno intervencijo in s tem za strukturne spremembe in omejevanje moči monopolov. Od tod je generalna konferenca načelno odobrila petletni načrt gospodarskega razvoja države, ki ga je predložil socialistični minister Pieraccini, in izrazila pogojno pripravljenost prevzeti posamezne obveznosti glede izvajanja načrtne politike, jasno pa je povedala tudi svoje pomisleke. Sporno v načrtu — in o tem sp tri politične struje na kongresu tudi polemizirale — so metoda programiranja, obseg dejanske javne intervencije v gospodarstvu in iznad vsega politika vlade levega centra v sedanji gospodarski krizi dežele. Večina v generalni konfederaciji (pod vplivom KP Italije in socialistične stranke proletarske enotnosti) je ostro nasprotovala načelom načrta, da bi položaj delavcev zboljšali z večjim zaposlovanjem. ne pa tudi s povečanjem plač nad predvidenim povečanjem narodnega dohodka. Kritiki načrta menijo, da je njegovo izhodišče tako, da zanemarja sedanji neugodni položaj delavcev. Tako poudarjajo, da niso osnovni pogoji za položaj delavcev — višina plač, krepitev in stabilnost zaposlenosti, socialno varstvo, strokovno usposabljanje in prekvalifikacija, obramba kupne moči lire itd. — še dolgo taki. da bi lahko bili podlaga za prihodnjo delitev narodnega dohodka. Vse to zahteva, da se nadaljuje avtonomna vlo- V Vietnamu se vojna nadaljuje z nezmanjšano krutostjo tudi po nedavnem govoru ameriškega predsednika Johnsona. Ameriška letala nadaljujejo bombne napade na osvobojena področja in na Severni Vietnam ten- pošiljajo nova vojaška ojačenja. Slika kaže skupino južnevietnamskih partizanov na pohodu skozi džunglo. iiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiriiiiilaiii,i„i,lliilli,ll,l,l,lllmlllillllllillllllll|lllll|l,|lllllllllllllllimillllllllllllllllllllllll,m,llll|llllllllllllllll,llll,IIUJI1||ll|llluim||imiilllil„lii ..iiniiimiiiiMiiimiMiimminiiiuuiHiiiimimiiii»iiiu»imiiiiii«iiiBiiiiininiiniinniiinmiHMiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiMill,im„l„muii,i„ PO NEDAVNEM GOVORU PREDSEDNIKA JOHNSONA Nova ameriška ojačenja prispela v Južni Vietnam letala pa nadaljujejo napade na Severni Vietnam Moskovska «Pravda» ugotavlja, da se ameriško stališče po Johnsonovem govoru ni spremenilo V krogih OZN poudarjajo, da Johnson ni napovedal ustavitve napadov na Severni Vietnam Bivši ameriški poslanik v Indiji predlaga «praktične sporazume» s Kitajsko in SZ SAJGON, 10. — Davi so se začeli blizu ameriškega oporišča v Danangu v Južnem Vietnamu izkrcavati novi odredi mornariških strelcev, ki so jih poslali kot okrepitev in ki so odpotovali pred šestimi tedni iz Okinave. Med izkrcavanjem je pet kilometrov daleč divjala srdita bitka med južnovietnamskimi in ameriškimi četami ter četami Vietkonga. Danes se je izkrcalo 1400 mornariških strelcev, prihodnje dni bo prispel v Danang še en bataljon. S temi okrepitvami bo število ameriških vojakov v Danangu, kjer je važno ameriško letalsko oporišče, naraslo na 6500. Poleg tega so prispela danes v to o-porišče še štiri ameriška letala, jutri pa jih bo prispelo 14. Ameriška letala so danes trikrat bombardirala ozemlje Severnega Vietnama. Ob 11.30 so bombardirala most Con Cuong jugozahodno od Hanoja, in sicer 220 kilometrov se-Vemozahodno od 17. vzporednika. Zatrjujejo, da je bil most porušen in da je bila reakcija severnovietnamskega protiletalskega topništva šibka. Pozneje so ameriška letala izvedla še dva bombna napada z večjim številom letal. Letala so bombardirala vojaške objekte ob glavnih cestah. Sevemovietnamska poročevalska agencija javlja, da je bilo med včerajšnjimi napadi sestreljenih trinajst ameriških letal. Ameriška letala so včeraj bombardirala številne kraje ob cestah in tudi dva otoka. Skupno število sestreljenih ameriških letal v Severnem Vietnamu od 5. avgusta lani je z včerajšnjimi izgubami narastlo na 182. Agencija Tass je objavila danes izjavo odbora mladinskih organizacij SZ, ki pravi, da dobivajo številne prošnje mladih delavcev, kmetov in študentov, ki želijo oditi kot prostovoljci v Vietnam. Moskovska «Pravda» objavlja članek, v katerem ugotavlja, da se ameriško stališče do Vietnama ni spremenilo niti po Johnsonovem govoru od 8. t. m. List ugotavlja, da Johnson ni napovedal, da misli ukiniti bombardiranje Severnega Vietnama. Dalje pravi, da Je ameriški predsednik takoj umaknil, kar je ponudil v svojem govoru, t. J. pogajanja brez pogojev. To je razvidno iz odgovora ameriškega državnega departmaja 17 neveza- nim državam, ki so zahtevale začetek pogajanj. Iz odgovora je jasno razvidno, da bi prenehanje ameriških vojaških operacij v Južnem Vietnamu lahko bilo samo posledica prenehanja dejavnosti južnovietnamske narodnoosvobodilne fronte. Zato ni res, da Johnsonov govor pomeni ponudbo pogajanj brez poprejšnjih pogojev in da kaže bistveno spremembo ameriške politike v jugovzhodni Aziji. Na koncu pravi list, da nihče ne more zanikati, da se ameriški napad v Vietnamu nadaljuje in da predstavlja vedno večjo grožnjo za mir v jugovzhodni Aziji in na svetu. «Borba» vietnamskega ljudstva za svobodo in obrambo varnosti Vietnamske demokratične republike je pri srcu vsem poštenim ljudem, zaključuje list in dodaja: «Cas je, da se Američani zavedajo, da je njihova dejavnost v Vietnamu obsojena na neuspeh.* Bivši ameriški poslanik v Indiji John Kenneth Galbraith je včeraj na univerzi v Durhamu izjavil, da ameriški napadi, kakršni so napadi na Severni Vietnam ((pripadajo sedaj zastareli politi- ki*. ((Spopade s komunističnim blokom, ki jih je povzročala hladna vojna, je dodal Calbraith, so sedaj prehiteli dogodki, ki so menjali položaj in ki pripadajo drugi generaciji politikov.* ((Verjetno ZDA grešijo s svojimi letalskimi napadi, ker nas Je druga svetovna vojna naučila, da letalski napadi še bolj okrepijo odpor napadenega ljudstva.* Po mnenju Galbraitha se mora mehanizem ameriške zunanje politike spremeniti, da omogoči ((praktične sporazume* s Sovjetsko zvezo in s Kitajsko, ki naj temeljijo na vzajemnih interesih. Izjavil je, da je prepričan, da sta tako Kennedy kakor Johnson razumela, da se je položaj menjal in da so ((praktični sporazumi* ključ uspeha v zunanji politiki, «toda za oba je bilo pretežko usmeriti težak mehanizem zunanje politike v novo smer*. «ZDA, Je nadaljeval Galbraith, bi morale priznati LR Kitajsko kot eno od dveh najmočnejših predstavnic komunističnega bloka in bi se morale pogajati z njo. Poleg tega bi morali Kitajsko sprejeti v OZN. Ge se nič ne stori, smo lahko gotovi, da se nič ne bo izboljšalo, nasprotno, vse se bo poslabšalo.* Ameriški državni tajnik Dean Rusk je izjavil, da je »razočaran nad komunistično reakcijo* na Johnsonovo ponudbo. To je izjavil ob povratku iz Teherana. Dejal je, da namerava podrobno proučiti komunistične odgovore, in je pripomnil, da bi nekateri od teh mogli biti nadaljevanje prejšnje politične linije in ne pravi odgovor na Johnsonov govor. «Za sedaj, je pripomnil Rusk, pa so reakcije razočarale.* Kakor poročajo iz New Yorka, je stalni predstavnik Jugoslavije v OZN Lekič predvčerajšnjim obiskal tajnika OZN U Tanta in se z njim dolgo razgovarjal o Vietnamu. Diplomati in opazovalci v OZN opozarjajo na dva bistvena elementa v Johnsonovem govoru: sprememba v političnem obravnavanju vietnamskega problema in nadaljevanje dosedanje vojne. Privolitev v pogajanja brez pogojev je bistven element v vietnamski krizi, poudarjajo v OZN, hkrati pa poudarjajo, da iz pred- (Nadaljevanje na 2. straniJ ga sindikatov kot organizacije, ki se pogaja o plačah in mezdah, vse dotlej, dokler ne bodo izginile ekonomske in socialne neenakosti, značilne za sedanjo italijansko družbo. Za sindikat se torej zastavlja tudi načelno vprašanje — ali ne bo s tem, če sodeluje v politiki načrta, omejil svojo svobodo akcije v boju za delavske zahteve, ali bo svoboda zahtev v podjetju kompromitirana, če bo sindikat to vnaprej pogojil s sprejemom ustrezne gospodarske politike, sprejete s petletnim načrtom, in ali je ta previsoka cena, fti bi jo sindikati plačali za ponujeno mesto enega izmed činiteljev v gospodarskem načrtovanju? Podobno vprašanje se je že pojavilo tudi pred sindikati tistih kapitalističnih držav, ki so že prej sprejele načrtovanje in močnejšo državno intervencijo v gospodarstvu. Od moči posameznih sindikalnih central so bile odvisne tudi konkretne rešitve oziroma stopnja dejanskega vplivanja na načrt ter na politiko plač in mezd. Za Generalno konfederacijo dela Italije je ta problem toliko bolj občutljiv, ker je socialistična stranka ena izmed strank, ki imajo vpliv v tem sindikatu, neposredno vezana v politiki sedanje vlade levega centra, predlog prvega petletnega načrta pa nosi podpis njenega ministra Pieraccinija. Zato kongres ni mogel načelno niti zavrniti niti sprejeti vladne gospodarske in načrtne politike, ker je imel pred očmi nevarnost, ki bi lahko nastala za notranjo enotnost konfederacije. Odkrita polemika med tremi strujami je potekala o konkretnih vprašanjih vladne gospodarske politike in o posledicah, ki jih je mogoče pričakovati za delavski razred. Sklepi govore o nadaljnji kritični podpori tistih stališč v načrtu, ki teže k reformam, ob istočasnem aktivnem boju proti nekaterim konkretnim rešitvam, v prvi vrsti v delitvi narodnega dohodka, ki bi bile na škodo delavcem. S tem. da je kongres sprejel odkrito razpravo in boj za posamezna gledišča, je pravzaprav odstranil nevarnost za resnejše omajanje notranje e-notnosti konfederacije. Vse tri stranke, ki imajo svoje struje n sindikatu, se zavedajo nevarnosti za njegovo enotnost, zato so se njihovi predstavniki izogibali zaostrovanju in izključnosti v polemiki. Zato nekaterih spornih vprašanj niso do kraja razčistili, vendar je že sedaj jasno, da bo konfederacija v svoji prihodnji aktivnosti mogla odstraniti nesoglasja in da bo oblikovala stališča, ki bodo najbolj sprejemljiva. Očitno je velika zasluga tega kongresa, ker je z odkrito razpravo in razčiščevanjem stališč o spornih vprašanjih ne le odstranil nevarnost razcepa. ampak še okrepil enotnost O avtonomiji nasproti strankam in vladi so prav tako veliko govorili. Ugotovili so, da je položaj dozorel za uveljavitev še močnejše avtonomije in za sprejem načel, po katerih ni mogoče hkrati imeti vodilne funkcije v sindikatih, organih oblasti in strankah. Ostane še, da se o tem pomembnem vprašanju pogovorijo tudi z drugimi sindikalnimi centralami, da bi bila stališča o močnejši avtonomnosti enotna. Na kongresu so razpravljali tudi o sedanjem položaju v mednarodnem sindikalnem gibanju. O tem je s kongresne tribune govorilo tudi kakih 30 gostov. V središču pozornosti je bila pobuda generalnih konfederacij dela Italije in Francije, da bi ustanovili področno zahodnoevropsko sindikalno organizacijo, včlanjeno v svetovno sindikalno federacijo. Zaradi evolucije gospodarske integracije v okviru skupnega trga in Efte so postale zahteve delavskega razreda teh držav v bistvu istovetne oziroma zelo podobne. Zato se pred sindikalnim gibanjem kapitalističnih držav odpira problem usklajevanja pobud, tako v politiki zahtev kakor tudi v izvajanju skupnih akcij. Resne ovire za usklajeno akcijo teh sindikatov pa povzroča ideološka in politična razdeljenost, ki izvira iz članstva posameznih sindikalnih organizacij v dveh nasprotnih mednarodnih federacijah. Generalna konfederacija dela Italije je kot ena izmed najuglednejših članic svetovne sindikalne federacije (SSF) naslovila zadnja leta resne kritike na račun programske usmeritve in organizacijske strukture SSF. V predkongresni razpravi je bilo zato slišati celo tudi zahteve, naj konfederacija izstop iz te mednarodne sindikalne organizacije. Tako zahtevo je postavila mednarodna konfederacija svobodnih sindikatov kot pogoj za kakršnokoli dogovarjanje ostalih dveh italijanskih sindikalnih central o skupnem sodelovanju o upravnih telesih evropske gospodarske skupnosti. Tak pogoj so na kongresu zavrnili in ga ocenili kot diskriminacijo in izsiljevanje. Kongres ni sprejel zahteve po izstopu iz SSF, je pa pri tem naglasil. da sta v okviru omenjene organizacije potrebna odločna akcija in učinkovitejši boj za delavske zahteve in za okrepitev področne aktivnosti. Prim «rški umn mV V prejšnjem Obisk predsednika Saragata v Tarantu tednu Berlin je bil v prejšnjem tednu zopet na prvih straneh svetovnega tiska zaradi nove napetosti, ki jo je povzročila bonska vlada. K sreči se ta napetost ne more primerjati s položajem v jugovzhodni Aziji, vendar pa je odraz nove faze v odnosih nekaterih držav Zahoda proti Vzhodu. V sredo se je prvikrat po letu 1958 sestal v zahodnem Berlinu zahodnonemški parlament, t,j, na področju, ki ne »pada pod suverenost zahodne republike in je globoko v notranjosti vzhodnonemške re-publike. Bonn je hotel znova poudariti svojo tezo, da je prav zahodnonemška vlada predstavnica vsega nemškega ljudstva. Plenarnih sej bonskega parlamenta v zahodnem Berlinu ni bilo več od leta 1958. Jeseni leta 1959 so odpovedali že sklicano sejo zaradi odločnega mednarodnega, predvsem pa sovjetskega "nastopa in zaradi posledic, o katerih »o tedaj tudi tri zahodne velesile izjavile, da bi bile ((skrajno nezaželene«. Za sedanje zasedanje pa so zahodne velesile izdale dovoljenje. To pa se jim je zdelo potrebno, da pokažejo «angleško-ameriško» soglasje o ((razumevanju zahod-nonemških potreb«. Vsekakor gre za manever »ahodnonemških političnih strank, da bi pokazale, kako so vsi za to da Berlin pripar de Zahodni Nemčiji in da se nemško vprašanje rešuje po bonskem receptu. Pri tem so jih hotele zahodne države podpreti, ker se bližajo jesenske parlamentarne volitve. Posledica tega je bila zaostritev nadzorstva na mejnih prehodih iz Zahodne v Vzhodno Nemčijo in prepoved prehoda zahodno-nemškim poslancem čez ozemlje Vzhodne Nemčije. Nastala je še večja napetost zaradi istočasnih sovjetsko-vzhodnonemških vojaških manevrov, zaradi katerih so zahtevali, naj se letalski promet z Berlinom usmeri v strogo določene zračne kanale, ki so jih bonska vlada in poslanci izkoristili, da »o se prepeljali v Berlin. To pot se je britanska vlada javno bolj izpostavila kot ostale zahodne vlade. Wiison je namreč med nedavnim obiskom v Bonnu obljubil Erhardu, da bo zopet sprožil nemško vpra-šanje v upanju, da bo dobil podporo bonske vlade, kar se tiče stroškov za vzdrževanje britanskih čet ob Renu, glede atlantske integracije in glede vstopa v evropsko skupno tržišče. Čeprav je Wilson povezal svojo zunanjo politiko z Er-hardovimi cilji in potrebami v predvolilni kampanji v Zahodni Nemčiji, ni v zameno dobil nič. Kot pokrovitelj nesmiselnega izsiljevanja v nemškem vprašanju pa je Veliko Britanijo po nepotrebnem izpostavil neprijetnim posledicam bonskih izzivanj. Na splošno pa se ugotavlja, da je novo bonsko izzivanje doživelo neuspeh. Saj se zasedanja Bundestaga ni udeležilo sto poslancev in manjkali so tudi štirje ministri. Govoriti sta imela predsednik parlamenta in zahodnobe rlinskl župan Brandt. Toda prvi je govoril samo štiri minute in je le ponovil tezo o pravici Zahodne Nemčije do Berlina, drugi pa sploh ni govoril. Tudi trije zahodni vojaški poveljniki se niso udeležili seje. V Moskvi ugotavljajo v zveri s temi dogodki protislovja a-meriške diplomacije. Johnson je v treh mesecih dvakrat izrazil željo, da bi se razgovar-jal s sovjetskimi voditelji, hkrati pa se Washlngton spu-šca v avanture v jugovzhodni Aziji m molče gre mimo nevarne igre v zahodnem Berlinu. Zato se ustvarja vtis, da noče Johnsonova vlada najprej oživeti nekatere sporne probleme in ustvariti napetost na raznih delih sveta, zato da bi opravičila napade in izzivanja in da zatem izreče pripravljenost na razgovore, prav po receptu bivšega državnega tajnika Dullesa na podlagi doktrine «na robu vojne«. Vsem je jasno, da nemško vprašanje ni dozorelo za kakršen koli sporazum in da bo še dolgo ostalo pri statusu quo. Saj ni moč pričakovati, da bi prišlo do sporazuma po zahodnem receptu, ker take rešitve večina miroljubnega človeštva ne želi spričo nevarnosti poživljanja nemškega nacizma in militarizma. Zato lahko rečemo, da je bonska vlada začela novo izzivanje zaradi udarca, ki ga je doživela na Srednjem vzhodu s svojo politiko Hallsteinove doktrine, ln zaradi vrste drugih neuspehov, ki so precej omajan njen ugled doma, ki ji je potreben prav sedaj pred novimi parlamentarnimi volitvami. BtllMlItMllllllllllllllillllliMlllllllliuifHiHiiliiinnimi Streljanje v Teheranu TEHKKAJV lu. — Danes so se razširile govorice, da je bil iranski šah laže ranjen zaradi strela, ki se je sprožil iz puške, ki je padla na tla nekemu stražarju. Predstavnik šahove palače pa je to zanikal. Izjavil je. da je pred palačo prišlo do prepira med člani šahove telesne straže in tudi do streljanja. Pri tem je bil en vojak ubit, tri osebe pa hudo ranjene. Ministrski predsednik je izjavil, da je bil šah tedaj v pa-la6i m da je treba izključiti na-atentata proti njemu. kjer si je ogledal jeklarne IRI Delle Fave predložil senatu zakon o preureditvi pokojnin - Sklepni dokument kongresa PSIUP RBJ, 10. — Predsednik republike Saragat je danes uradno obiskal Taranto in jeklarsko središče IRI «Salvino Semesi« Ob prihodu ga je pozdravljala velika množica. Na prefekturi je predsednik sprejel posamezne osebnosti. Predstavili so mu tudi razne sindikalne voditelje, voditelje gospodarskih organizmov ter predstavnike šole in kulture. Zatem se je sestal še z župani občin tarantske pokrajine. Takoj nato je odšel na ogled v jeklarski center IRI. Na predsedniški tribuni so ga čakali predstavniki oblasti. Predsednika je najprej pozdravil iupan, za njim so govori-predsednik Italsider inž. Mar-chesi, predsednik Finsider Manuel-li, predsednik IRi prof. Petrilli in minister za državne udeležbe senator Bo. V svojem odgovoru se Je predsednik republike zahvalil za sprejem in je dejal, njegov današnji obisk na jugu prav tako kakor nedavni obisk na Siciliji ni slučajen in je pripomnil, da hoče ob današnji pri-ožnosti zagotoviti prebivalstvu Juga, da se je država resno lotila vprašanja, juga. Drugi del svojega obiska v Tarantu je predsednik posvetil stiku z mestno upravo. V občinski palači, kamor je pozneje odšel, ga je uradno pozdravil župan, kateremu je predsednik odgovoril s priložnostnim govorom. Nato je Saragat Izročil spominske kolajne, ki so bile nalašč. pripravljene, petnajstim predstavnikom največjih industrijskih kompleksov, ki delujejo na področju Taranta. Ob 17. url se je poslovil od predstavnikov oblasti ter je odšel na letališče, od koder je odpotoval v Rim. V poslanski zbornici so danes začeli razpravo o spreminjevalnih predlogih k načrtu, ki spreminja v zakon zakonski dekret o poživitvi gospodarstva. Največ spreminjevalnih predlogov so predložili komunist* in sicer 17; MSI Jih je predložila 12, PSIUP 9, PLI 7, PSDI pa enega. Razprava je potekala zelo hitro in ob 11.30 je bila seja zaključena. Razpravo bodo nadaljevali v Donedeliek popoldne. Minister za delo Delle Fave je predložil v senatu načrt zakona o preureditvi pokojnin, ki ga je vlada nedavno odobrila in o katerem smo obširno poročali. Minister za javna dela Pieraccini je sprejel danes podravnatelja posebnega sklada Združenih narodov, s katerim se je razgovarjal o pomoči razvijajočim se deželam. Vsedržavni svet PSIUP Je zaključil davi svoje delo in odobril dokument, s katerim načenja politične teme, ki jih namerava stranka razvijati v prihodnje. Kar se tiče zunanje politike, poudarja dokument, da Je miroljubno sožitje edina alternativa za Jedrski samomor, toda to sožitje ne more temeljiti na podjarmljenju narodov imperializmu. PSIUP se bori, da bi Italija obsodila ameriški napad v kument, je postala nujna nova tvoje sile. Ta politika mora zajeti v!ie ^Kanizirano Spanje delavcev, od KPI do zdravih sil PSI, mora ?.e,, P°vezat' s pridobivanjem katoliških sil v protikapitalistično Dltko.j* Pogajanja med Confindustrio in sindikati v zvezi z odpustitvami zaradi zmanjšanja osebja in z in-div,dualnimi odpustitvami so bila odložena na 16*. aprila. Sporočilo si-ndikatov javlja, da so CGIL, CI m UIL sporazumno predložilo načrt sporazuma za prilagoditev zadevnega pravilnika iz leta 1950 sedanjemu položaju. Confindustria P® j® 0 tem sporočila svoje stališče. Pokazala so se precejšnja nesoglasja. Kar se tiče individual-m ji odpiirtov, je Confindustria predložila svoj načrt sporazuma v zameno za prejšnjega. Vsedržavna tajništva sindikata italijanskih železničarjev (CGIL), avtonomnega enotnega sindikata italijanskih železničarjev (CISL) in enotnega italijanskega sindikata železničarjev (UIL), ki so se danes sestala, so napovedala štiriindvajseturno stavko, ki se bo začela opolnoči v sredo, 14. aprila. To so sklenili, ker je ministrstvo diskriminacijsko nakazalo izredno pccmijo, ki jo umetno opravičuje, približno dva tisoč nameščencem. Iz tega pa je bilo izključeno vso ostalo železniško osebje. Sindikati zahtevajo raztegnitev izredne premije na vse osebje železnic in spoštovanje sindikalnih sporazumov. Zorin izročil poverilnice de Gaullu rov. Nadaljeval je: aNad vsem in I do dogodki v jugovzhodni Aziji, tudi nad ideologijami sta na da- Kongu, Južni Ameriki in borba našnjem svetu dve potrebi: mir in proti imperializmu sploh glavna napredek. Prepričan sem, da se Rusija in današnja Francija bistveno strinjata glede teh dveh smotrov in da se strinjata, kolikor to moreta, da jih skupno dosežeta. Zaradi tega bo storjeno vse, kar bo moč storiti med Sovjetsko zvezo in Francijo na področju gospodarstva, znanosti in kultur.* in tudi na političnem sektorju. In to bo usluga, ki jo bosta obe državi skupno storili človeštvu.« Ben Belovc izjave o obisku maršala Tita (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 10. — Predsedn:k Alžirije Ahmed Ben Bela ugciavlja v izjavi jugoslovanski radioteleviziji v zvezi z obiskom predsednika Tita Alžiriji, da obisk pred sednika Tita katerikoli deželi ni navaden dogodek, kajti vsaka dežela, ki jo Tito obišče, se čuti s tem počaščena. Ben Bela je poudaril, da je ime predsednika Tita povezano z borbo alžirskega ljudstva za svobodo in izgradnjo, kateri so jugoslovanski narodi nudili vso podporo. Dodal je, da je Tito neuklonljiv partizan, človek, ki je med prvimi rekel fašizmu ne, človek, ki se je boril proti vsem regionalističnim tendencam, velik revolucionar, ki je imel hrabrost upreti se vsem poskusom ogrožanja neodvisnosti Jugoslavije in je izbral posebno pot socialističnega razvoja. Vse to skupaj označuje Podeljene nagrade iz «Kidričevega sklada* LJUBLJANA, 10. — Na slovesni seji upravnega odbora sklada *Boris Kidrič», ki je bila v palači republiškega izvršnega sveta v Ljubljani, so danes podelili letošnje nagrade sklada in nagrade za izume in izpopolnitve. Na seji so bili med drugimi navzoči tudi predsednica glavnega odbora SZDL Slovenije Vida Tomšič, podpredsednik skupščine dr. Marjan Brecelj, predsednik slovenske aka. demije znanosti in umetnosti Josip Vidmar ter številni politični, znanstveni in kulturni delavci Slovenije. Upravni odbor je sklenil, da letos ne dodeli Kidričeve nagrade, temveč da dodeli 10 nagrad škodljiv za interese Arabcev.« I sklada «Boris Kidrič» po 600 ti-Predsednik Alžirije se ie dotaknil soč dinarjev, eno nagrado za 500 tema razgovorov s predsednikom Titom. Ben Bela sodi, da je imperializem storil zločin tudi v Izraelu in v zvezi s tem poudaril: «Mi se borimo proti ideji o Izraelu kot političnemu faktorju, sploh smo vsi proti stališču Zahodne Nemčije, ki ga imamo za škodljivega, fcer ustvarja položaj, ki je za tudi osnovnih vprašanj Afrike in v zvezi s tem dejal, da so vpra šanja Afrike tesno povezana : vprašanjem miru, vprašanjem osvoboditve zatiranih držav in vseh mahinacij kolonialistov, ki skušajo prepreči napredovanje narodov v svobodo. B. B. Spopad na meji med Indijo in Pakistanom NOVI DELHI, 10. — Predstavnik indijske vlade je izjavil, da so poslali indijske čete na mejo z Zahodnim Pakistanom na področje Kutch zaradi spopadov, ki so se dogodili včeraj, ter da so tudi pakistanske oblasti poslale na to področje tri bataljone. Pri včerajšnjem spopadu je bilo na pakistanski strani 24 mrtvih, štirje vojaki tisoč in tri nagrade po 300 tisoč za izume in izpopolnitve. Letošnje nagrade s .lada «Boris Kidrič» so bile dodeljene prof. dr. inž. Ludviku Gyergyeku, geologu Ivanu Mlakarju, trem raziskovalcem inštituta za patofiziologijo medicinske fakultete: dr. Miru Br.inu, dr. Milanu Kodiču, dr. Srečku O-manu, zatem dr. Ivki Munda, dr. Borisu Šketu, dr. Alojzu Šercerju, prof. dr. Josipu Korošcu, prof, Janezu Stanovniku in dr. Marini Zadnikar. Zopet normalen promet v Berlinu MOSKVA, 10. — Agencija Tass je javila, da so se skupni sovjetsko-vzhodnonemški manevri na ozemlju Vzhodne Nemčije danes končali. (‘Manevri, dodaja agencija, so pokazali moč in prijateljstvo v borbi armad obeh držav in njihovo popolno pripravljenost za obrambo meja socialističnih držav.« Cestni promet na avtomobilskih cestah, ki vežejo zahodni Berlin z Zahodno Nemčijo, je bil nocoj po Vietnamu, ln poziva vse demokrati11® sile na akcijo, da se prepreči obnovitev atlantskega pakta ob njegovi zapadlosti. Kar se tiče gospodarske politike, nasprotuje PSIUP Pleraccimi-jevemu načrtu, ki *je poskus uzakoniti tako vrsto razvoja, po katerem stremijo sile italijanskega kapitalizma, in ki sloni na podreditvi vsega življenja v deželi profitu«. Zatem pravi dokument, da ((petletni načrt še veča tradicionalno neuravnovešenost in ustvarja nova nesorazmerja, kar lahko še bolj zaostruje razredna nasprotja, kar ie pokazal kongres CGIL v Bologni, ks je soglasno in odločno zavrnil integracijo sindikata v proces gospodarske in politične stabilizaeife sistema«. V zvezi z notranjo politiko pa pravi dokument: »Posebno ostra je delitev v notranjosti PSI, kjer se poleg predlogov, Id z ene strani kažejo na naraščajočo krizo, toda z druge strani imajo danes vrednost kritja, veča opozicijo tistih sil, ki nočejo dokončno likvidirati svojih vezi z- delavskimi gibanjem.« «V takih pogojih, nadaljuje do- PARIZ, 10. — Novi sovjetski po slanik v Parizu Zorin je izročil davi poverilnice generalu de Gaullu na slovesnosti v Elizejski palači. Zorin je poverilnice izročil še pred potekom oseminštirideset ur po svojem prihodu. To neobičajno naglico pripisujejo dejstvu, da bo sovjetski zunanji minister Gr omiko prišel 25. aprila v Pariz. Zato bo Zorin sedaj lahko izmenjal tradicionalne obiske s političnimi in diplomatskimi osebnostmi še pred Gromikovim prihodom in tako dokončal vse protokolarne formalnosti. Zorin je pri izročitvi poverilnic izjavil med drugim:: «V trenutku, ko začenjam visoko poslanstvo, ki mi je bilo poverjeno, želim Izkoristiti to’ priložnost, da vam, gospod predsednik, zagotovim, da se bom tfudil JiJf.iSjevati k razvoju tradicionalnega prijateljstva med obema narodoma in k skladnemu razvoju odnosov med SZ in Francijo na podlagi načel miroljubnega sožitja.« Zorin je nadaljeval, da sedaj ni nobenega problema, ki se tiče obeh držav, da ne bi mogli doseči sporazuma, če se na obeh straneh pokaže dobra volja. Dalje je Zorin dejal, da zgodovinske izkušnje kažejo, in sedanji mednarodni položaj to še posebej potrjuje, da bo stopnja odnosov, ki jih bosta SZ in Francija navezali, znatno /pllvala na nadaljnji razvoj po-ožaja v Evropi in na vsem svetu. Kato pripisuje Sovjetska zveza ta-p veliko važnost izboljšanju fran-qosko-8ovjetskih odnosov. De Gaulle Je v »vojem odgovoru poudaril, da med Sovjetsko zvezo in Francijo ni nesoglasij in spo- pa so bili ujeti. Na indijski strani sta bila dva mrtva, trije ranjeni, štirje pogrešani in trije ujeti. In- v- , .c dijski Predstavnik je dejal, da so ....-- ,.»,UuJU, JC ja,- pomen obiska predsednika Tita Al- pakistanski vojaki napadli indij- ■ polnoma normalen. Od polnoči vče-zinji, kateremu bodo priredili naj- sko policijsko postajo. Indijski vo- raj so ukinili tudi omejitve v treh slovesnejši sprejem. jaki so odgovorili s topovi in mož-1 letalskih hodnikih, ker so se voja- Ben Bela je dalje izjavil, da bo-1 narji. | ški manevri zaključili. *.....................................................m........... ZDA in Anglija se strinjajo s predlogom za sklicanje seje razorožitvene komisije Stevenson pa pravi v svojem pismu U Tantu, da je odbor osemnajstorite najprimernejši sedež za diskusijo o konkretnih razorožitvenih ukrepih NEW YORK, 10. — V pismu, ki ga je poslal včeraj glavnemu ta) niku OZN U Tantu, pravi ameriški predstavnik v OZN Stevenson, da se njegova vlada strinja s sklicanjem seje razorožitvene komisije OZN in predlaga, naj bo seja 26. aprila. Kakor je znano, Je Sovjetska zveza predlagala sestanek te komisije v prvi polovici aprila. Stevenson pravi v svojem pismu, da Je po mnenju ZDA konferenca osemnajstih v Ženevi najprimernejši sedež za diskusijo o konkretnih razorožitvenih ukrepih. Toda Washington se strinja tudi s sestankom komisije OZN za razoro žltev (v kateri so vse države članice OZN), če Jo bo zahtevala večina držav članic. Tudi britanski predstavnik v OZN je poslal U Tantu pismo enake vsebine kakor ameriški predstavnik. Nixon v Moskvi MOSKVA, 10. — Bivši ameriški podpredsednik Richard Nlxon Je prišel danes na 24-umi turistični obisk v Moskvo. Na postaji ga je sprejel funkcionar ameriškega poslaništva skupno s številnimi časnikarji. Nixon Je dejal, da se Je odločil za potovanje v Moskvo zadnji trenutek in je Izrekel zadovoljstvo, ker je v Helsinkih takoj dobil vstopni vizum. HiiiiHiiiiiiHKisiBiiiisiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiHiiiiiHBiiiHiiiiiiiiiiiiiiiaHHiiiiiiiifiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiJiiaiiiiaaiijiiiiiiiiaiiiiiiiii-iiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiii TOBAČNA TOVARNA - Ljubljana CIGARETE FILTER 170 IZDELUJEMO IZ SKRBNO IZBRANEGA DOMAČEGA ORIENTALSKEGA IN VIRŽINSKEGA TOBAKA, KI VSEBUJE IZREDNO NIZKO STOPNJO SMOL IN NIKOTINA. • FILTER 170 NUDI POPOLNO KAJENJE • .............................. Ait Ahmed, Kider in Budiaf obsojeni na smrt ALZIR, 10. — Alžirsko revolucionarno sodišče je zaključilo danes tridnevni proces in je izreklo naslednje obsodbe: Hodne Ait Ahmed in Mohamed Ben Ahmed, ki je znan pod imenom poveljnik Moussa, sta bila obsojena na smrt. Duhovnik Jean de Falco in Mohamed Cala sta bila obsojena na 20 let zapora, bivši načelnik kabineta ministrstva za javna dela Ačur.je bil obsojen na 10 let zapora, lekarnar v Tizi Uzu Mohamed Aiče pa na pet let zapora. Na smrt v odsotnosti so bili obsojeni tudi nekateri drugi obtoženci, med katerimi je glavni tajnik narodnoosvobodilne fronte Mohamed Kider, bivši podpredsednik začasne vlade Mohamed Budiaf, bivši poslanec Abdel Kader Bentumi in polkovnik Slima-ne. CARACAS, 10. — v venezuelski prestolnici ao odkrili zaroto za vojaški udar proti predsedniku Leo-niju. Aretirali so tri osebe. Notranji minister Barrios Je izjavil, da so zarotniki imeli namen umoriti predsednika Leonija. Trije aretirani so Klara Baretlč de Padilla, ki je argentinska državljanka, italijanski državljan Alessandro Bel-tramini in Josefa Ventosa Gimenez, ki je španska državljanka. Aretirali so jih pred enim tednom. Venezuelski notranji minister je trdil, da so bili aretirani povezani z Italijansko komunistično stranko ter da sta Beltramini in Gimenez prišla v Venezuelo tudi pred enim letom ter da sta tedaj verjetno prinesla denar za venezuelske partizane. Ljubljanska Opera v Celovcu CELOVEC, 10. — Ansambel ljubljanske Opere pod vodstvom Demetrija Zebreta je sinoči v okviru kulturne izmenjave med Koroško m Slovenijo prikazal v polni dvorani celovškega gledališča opero «Knez Igor» skladatelja Boro-dina. Občinstvo glavnega mesta Koroške je toplo pozdravilo ljubljanske umetnike, ki so nocoj ponovili predstavo. Po predstavi je pokrajinski poglavar Koroške VVe-denig priredil velik sprejem za slovenske umetnike, katerega so se poleg zastopnikov pokrajinske vlade udeležili tudi delavci Koroške. Na sprejemu so bili tudi podpredsednik ljudske skupščine Slovenije Marjan Brecelj, podpredsednik izvršnega sveta Slovenije Beno Zupančič, član republiškega izvršnega sveta Boris Kocjančič, predsednik mestnega sveta Ljubljane inž. Marjan Tepina, jugoslovanski generalni konzul v Celovcu Franc Pirkovič in drugi. Vietnam (Nadaljevanje s 1. strani) sednikovega govora ne izhaja, da bi bile ZDA pripravljene ustaviti letalske napade proti Severnemu Vietnamu. Brez tega pa ni mogoče doseči obrata v tej krizi. Med slabimi stranmi Johnsonovega govora vidijo nekateri opazovalci tudi dejstvo, da ZDA še dalje menijo, da razvoj položaja v Južnem Vietnamu ni izključno stvar te dežele in naroda in da je potek odvisen od vmešavanja iz Severnega Vietnama. Poleg tega je ameriški predsednik Ignoriral osvobodilno gibanje Južnega Vietnama, za katerega danes ogromna večina dežel meni, da je globoko zakoreninjeno v narodu. Dalje poudarjajo, da letalski napadi na Severni Vietnam ne morejo pripeljati do političnih rezultatov, ki so jih imele ZDA v mislih. Ustavitev letalskih napadov bi moral biti prvi korak, ki bi bil potreben za navezavo razgovorov in stikov, ki bi lahko pripeljali do pogajanj. Tudi v Londonu imajo še precej pomislekov o Johsonovem govoru. Tako piše n. pr. »Guardian«: ((Velikodušnost ni dovolj. Kar je najvažnejše, je to, da predsednik menda misli, da ponuja razgovore brez pogojev. In vendar je namignil ali opozoril vsaj na tri pogoje, ki Jih nasprotna stran ne bo spregledala kot preveč malenkostne, da se ne bi ob nje spotaknila. Prvič je predsednik dejal: «Ne bomo se umaknili ne odkrito ne pod plaščem brezpomembnega sporazuma.« Drugič, naj svet ve, da ZDA ne priznavajo pravice narodnoosvobodilne fronte Južnega Vietnama, da bi se udeležila razgovorov. In vendar je le-ta eden glavnih bojevnikov. Tretjič, predsednik Johnson je navedel kot svoj cilj ((neodvisnost Južnega Vietnama« in Je s tem očitno izključil možnost ponovne združitve. To pomeni odstop od nekaterih njegovih prejšnjih govorov, v katerih se Je skliceval na ženevske sporazume iz leta 1954.» ŠPORT VATERPOLO MILAN, 10. — Tudi magdeburški Dinamo je moral kloniti v drugem dnevu finalnega turnirja v vater polu za evropski pokal Italijanske mu prvaku Pro Reccu. Bolj zani mlva Je bila tekma med beograj skim Partizanom in moštvom mor narice iz Moskve. Jugoslovanski vaterpolisti so pokazali izredno igro, med katero sta posebno izstopala Jankovič, ki Je dosegel Štiri gole in Sandlč. Izida PRO RECCO - DINAMO 5:4 (1:2, 1:0, 2:0, 1:2) PARTIZAN MOSKVA 6:2 (0:1, 2:0, 3:0, 1:1) Lestvica je po drugem dnevu finalnega turnirja naslednja: Partizan 2 2 0 0 10 4 4 Pro Recco 2 2 0 0 10 8 4 Dinamo Magdeburg 2 0 0 2 6 9 0 Moskva 2 0 0 2 6 11 0 NEDELJA 11. APRILA PONEDELJEK 12. APRILA Radio Trst A Radio Trst A 8.00 Koledar; 8.30 Kmetijska 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glas-oddaja; 9.00 Maša; 10.00 Godalni ba; 11.30 Šopek slov. pesmi; 11.45 orkestri; 10.30 Poslušali boste...; Iz slov. folklore; 12.45 Za vsako- 11.00 Slovenski zbori; 11.15 Od- gar nekaj; 13.30 Z glasbenih festl- daja za najmlajše; 11.45 Ringa- valov; 17.00 Gianni Safred Igra na raja za naše malčke; 12.00 Nabož- marimbo; 17.20 Lepo pisanje; 17.35 ne pesmi; 12.30 Glasba po željah: Pesmi in ritmi; 18.15 Umetnost; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj...; 13.30 18.30 Violinist E. Perpich: pianist- Glasba po željah; 14.45 Karakte- ka L. Passaglia; 18.50 Trobentač ristični ansambli; 15.00 Omella Art Farmer; 19.15 Plošče za vas; Vanoni in Gilbert Bčcaud; 15.15 19.45 «Veseli planšarji«; 20.00 Klavirska glasba; 15.30 »življenje šport; 20.35 Priljubljene melodije sen«, drama; 17.10 J. Brahms: Je; 21.00 A. Berg: «Wozzeck», ope- Koncert v D-duru, op. 77; 17.50 ra; v odmoru: Ooera, avtor in Plesna čajanka: 18.30 Kino, včeraj njegova doba; 22.45 Melodije, in danes; 19.00 Sonate osemnajstega stoletja; 19.15 Nedeljski Trst vestnik; 19.30 Scenska glasba; 20.00 Šport; 20.30 L. Rehar: «Danas je 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; dan, božji dan«; 21.00 Vabilo na 13.15 Orkester p.v. G. Safreda: ples; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 13.30 Za prijatelje cvetja; 13.40 Liszt: «Hamlet» In «Mazeppa»; Zborovsko petje; 13.55 Pianist C. 22.40 Dixieland ansambli. Gherbitz; 14.15 Poje Hilde Mauri. Trst Koper 715 Jutrania Pl^ba: 8.00 Glas-h igriščih, 14.00 beni program; 8.30 Prenoa RL; »El campanon«. 12.00 in 1255 Glasba po željah; Ko npr 13.40 Operna oanorama; 15.00 Dal- matlnske; 15.15 Ansambli v ritmu: 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Pre- 15.40 Iz domačega športnega živ-nos RL; 9.05 Nedeljsko srečanje; ljenja; 15.50 Dve skladbi; 16.00 9.20 Zabavni zvoki; 9.45 Zbor iz Snortni ponedeljek; 18.10 Nove Dornberka; 10.00 Prenos RL; 10.30 plošče; 16.35 Brahmsove sladbs: Ciril Zlobec o Vesni Parun; 10.45 17.00 Jugoslavija po svetu; 17.10 M- .ffozina: «llova gora«; 11.00 Prisluhnimo jim skupaj; 17.40 Ital. O bližnji turistični sezoni; 11.15 partizanske pesmi: 18.10 Prenos Glasbeni koktail; 11.50 in 12.55 PL: 19.00 Ritmi; 19.30 Prenos RL; Glasba po željah; 12.35 Zunante- 2215 Pnltski Jazz kvartet ln kvin* politični pregled; 13.30 Sosedni tet iz Prage; 22.40 Glasba za lah-kraji in ljudje; 14.00 in 14.45 Glas- ko noč. ba po želtah; 15.20 Domače pesmi . in melodije; 16.00 Prenos RL; NOCIOnOfm program 18.30 športna nedelja na Primor- „n T . .. , „ •skem; 19.00 Nedelja v šoortu; 8 30 Jutranji pozdrav; 9.10 Mo- 19.30 Prenos RL; 22 15 Plesna vrtove skladbe; 9.45 Popevke: glasba. 10.00 Webrove, Verdijeve ln Puc- ... cinijeve skladbe; 10.30 Radijska Nacionalni program srna; 11.00 sprehod skozi čas; 11.30 1 - o Dve Schubertovi skladbi; 11.45 tuliti oddaPa Skladbe za godala: 13.55 Iz dneva ba ‘n 25d1toditeiR0k)Nwn2ŽePr 1« v dan: 14 55 Vreme na ital. mor-J ,kinn JH5 Jih; 1515 Filmske in gledališke RimsM Korsakm) no’,osU: 15.30 Los Tres Caballe- Wagner, 14 30 ros; 15 45 Gospodarska rubrika: ?5b30 Knnr*e?tm \ fr'18 00 Spored za najmlajše; 17.25 15.oO Koncert na, trgu, 15.45 G. Snnrerl 7 onstran oppana* 17 Novnmet‘PodqUaiSUfle 16130 Zdravnikovo mnenje; 18.05' Pisan nTTnL«liS™dt° I?in1’Žt?| glasbeni spored; 18.55 Nabožna i,E* umetnost, 19.15 oddaja; 19.20 Poje M. T. Massa rnffu- « B gromke in ko- Ferrero; 20.25 Sestanek petih; 21.13 Koncert °uerne glasbe s sodelo-r on o7 ln Vanjem sonranistke Nore Looez Si^v,^ L‘ GlaibeHa, 22.20 Plesna jji tenorista Carla Franzinija. na glasDa‘ sporedu Mozart. Wagner. Verdi itd.: 22.30 Tedenski pregled prireditev. II. program --------------------, 8.00 Jutranja glasba; 9.35 Pisan na prognoza; 12.10 Plošče tedna; glasbeni sDored; 10.35 Nove Ital. 13.40 Pisan program; 14.30 Teden pesmi; 11.05 Vesela glasba; 12.00 aktualnosti; 15.45 Ital. panorama; Pevski spored: 14.45 Glasbena pa-16.15 Klakson; 17.00 Glasba in leta; 15.00 Ital. narodni plesi; šport; 18.35 Vaši izbranci; 20.00 15.35 Koncert v miniaturi; 16.00 Kako Je nastal lik Carmen; 21.00 Rapsodija; 16.50 Cimarosa, Mas-Sportna nedelja; 21.40 Glasba v senet in Rossini: 17.35 ljudska večeru. e^oiklotiedija; 17.45 E. Calandra: •II «La signora dl Riondino«; 18.35 III. program Enotni razred; 18.50 Vaši izbran- 16.30 Stare skladbe za orglč; ci; 21.40 Ameriške popevke; 22.15 17.20 Pirandello: «0 dl uno o di Pianistka Dora Musumeci. nessuno«, trodejanka; 19.00 Ba- ... chave sonate za pihalne inštru- ///. program mente; 19.15 Pregled francoske 1(1,n ___ IVagnerJeva opera 181^Mix,luffi"3da3SSf,19 Vsakovečerni koncert; 20.30 Revl-Sloveniia ja revij; 20.40 Na sporedu Pro- onn , , , ,, kofjev; 21.20 F. Corteccia, J. des 8 00 Mladinska igra — A. Maro- pres in anonimni skladatelji; 22.25 o o!rfaj£0v det,ekt*vski„ urad«; Beethovnove skladbe. 8.40 Skladbe za mladino; 9.05 Naši poslušalci čestitajo; 10.00 še flnuamin pomnite, tovariši... — M. Liubič: Jiuveni/u Po ovinkih k svobodi; 10.30 Pesmi 8.05 Jutranji zvoki; 8.55 Za mla-borbe in dela; 10.40 Koncert lah- de radovedneže; 9.10 Zapojmo in ke glasbe; 11.40 Nedeljska repor- zaplešimo; 9.25 Iz narodne zaklad-taža; 12 05 Naši poslušalci česti- niče; 9.45 Tuje pihalne godbe; 10.15 tajo, 13.30 Za našo vas; 13.50 Za Orkestralni intermezzo; 10 35 L Tfnn V£®; 13,50 Pred domačo hišo; Sciascia: Nemci na Siciliji; 11.00 14.00 V svetu opernih melodij; Nimaš prednosti!; 12.05 Kmetijski 15 05 športno popoldne; 18.00 Ra- nasveti; 12.15 Narodna zabavna “J.ska igra — M- Marinc: Week- glasba; 12.30 Flavtist Fedja Rupel; end; 18.37 Schumann na starih in 13.30 Priporočalo vam...; 14.05 S novih posnetkih; 19.05 Glasbene poti po Norveškem ln Finskem; razglednice; 20.00 Naš nedeljski 14.35 Naši poslušalci čestitajo; sestanek; 21.30 Iz slov. slmfonlč- 15.30 Zborovske skladbe: 16 00 ne glasbe; 22.10 Orkestra Ray Con- Vsak dan za vas; 17.05 Iz oper-niff ln Werner Miiller; 23.05 Iz nega sveta: W. A. Mozart, V. Bel-del skladateljev L. M. Škerjanca, lini, Kogoj; 18.00 Aktualnosti: B. Papandopula in M. Milojeviča. 18.15 Zvočni razgledi; 18.45 Dr. I-_I . | , Tarman: Pokrajina, živali In člo- Ital. televizija vek; 19.05 Glasbene razglednice: 8.55 Nabožna oddaja, prenos iz l0,00 Izl)raU1 srP° *a va? ;-! 2028 Vatikana; 10.15 Kmeti |ska oddaja; ^™oI? n0£kester ,Slov; fllharn?°- 11.00 Nabožna oddaja, prenos iž mJe. 2210 S popevkami po svetu; turinske katedrale; 15 00 Prenos 23 05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz. športnega dogodka; 17.00 Spored /#_/ za najmlajše; 18.00 Slikanice Ms- ''Ol. televizija ksa Fleischerja; 18.10 TV priredba; «Nova zemlja«; 19.00 Dnevnik; II. program 7.45 Jutranja glasba; 8.40 Ital. narodni plesi; 9.00 Oddaja za ženske; 9.35 in 10.35 Oddajali smo; 11.35 Pevci na odru; 12.00 šport- ua. y ter za okrepitev sta- x---^ rih ljubezenskih od- nosov. Sredi tedna utegnejo nastati spori glede otrok ali nekih načrtov za preureditev doma. Na delu boste imeli zelo mnogo uspehov. -—^ BIK (od 21. 4. do f 20. 5.) Čeprav je bo- / ginja ljubezni na i J nevtralnem položa- V V ju, obstajajo dobre -------' možnosti za čustveno življenje. Celo braniti se boste morali pred preveliko »podjetnostjo« osebe drugega spola. S prijatelji in v družabnem življenju utegnejo nastati spori. DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) Vaša srečanja bodo zelo o-sebna. Ne boste preveč čustveno razpoloženi in boste preveč težili za neodvisnostjo. V tem času boste morali nekoliko zavreti svojo dejavnost ter se odreči prevelikim fizičnim naporom. RAK (od 21. 6. do 22. 7.) So vplivi zvezd, zaradi katerih se bo vaše zasebno življenje precej zapletlo. Skušajte gledati predvsem na pozitivno plat svojega življenja, sicer boste sla.be volje. Ne nakopajte si pre veilklh Izdatkov in ne špekulirajte. X----X LEV (od 23. 7. do f (* ^ \ 22 • *•> Čustveni po-I JamŠf | ložaj je naravnost si-l* g v J jajen. želeli boste še 'v V' b01! utrditi svoje od-— noše, da jih ne bo načel zob časa. V družini bosta vladala soglasje in prisrčnost ter boste uresničili načrte z združenimi silami. Tudi denarja ne bo manjkalo. DEVICA (od 23. *. do 22. 9.) Čutili boste veliko potrebo po razumevanju in ljubezni, toda pri tem ne boste naleteli na odziv. Ce imate namen kaj kupiti za hišo, družino ali zase, storite to takoj. Na delu opravite vse jasno in vestno. TEHTNICA (od 23.9. do 23. 10.) Lahko boste uredili svoj čustveni položaj. Vendar preti nevarnost, da zabredete na stranpota. Bodite potrpežljivi in kažite razumevanje. Zelo dobro bodo uspeli izleti v naravo in obiski. ŠKORPIJON (od 24. do 21. 11.) Preživljate razdobje, ki vas privedlo v zanimiv položaj. Lahko boste našli sorodno dušo, se zaročili ali celo poročili. Ne trošite preveč in ne precenjujte svojih denarnih možnosti. Ne sprejemajte nenadnih odločitev. SKI / itti\ 10- (f.) r V v J mlv ---- bos1 STRELEC (od 22. U. do 21. 12.) Položaj je zelo ugoden in boste lahko okrepili sedanje odnose. Cas je zelo ugoden za srčne zadeve. Ne letajte od cveta do cveta kakor čebela. Ne obupujte, če vas priganjajo na delu, marveč skušajte opraviti svoje dolžnost. KOZOROG (od 22. 12. do 20. 1.) Vaš čustveni položaj ni takšen, kakor želite. Zaradi Venere se vam zdijo vse stvari drugačne, kakor so v resnici. Sicer vas tudi drugi ne vidijo v pravi luči. V družini se boste nekoliko sprli. Ne bodite trmasti! VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Skušajte okrepiti svoje ču-' stvene odnose in kažite več razumevanja — za bližnjo osebo. Če boste šli na izlet z ljubljeno osebo, vam uspeh ne uide. Družabni odnosi se bodo okrepili, če jim boste posvečali več pažnje. RIBI (od 2«. 2. do 20. 3.) Bodite potrpežljivi v prvih dneh tedna, kajti takoj za tem bodo planeti u-godno vplivali na vaše srčne odnose. Ce boste potovali, se boste spoznali z novimi osebami in navezali z njimi trajne stike. Na delu utegne nastati kaka težkoča. (D V nedavno objavljeni knjigi: «Ali je človek nesmrten«, ki jo je izdalo francosko založniško podjetje Denočl, je ameriški avtor R. W. Ettinger ugotovil, kaj vse si lahko obetamo od teh odkritij. Sodobni človek je podvržen marsikateremu zlu, srčnim boleznim, raku, staranju itd. Sedaj pa obstaja upanje, da bo znanost varovala naše potomce pred vsemi temi zli. če je torej tako, zakaj se ne bi dali zamrzniti že danes, da bi našli lepše življenje čez kako stoletje ali tisočletje? Vse kaže, da je stvar še prezgodnja. Zaradi mraza postanejo organske preobrazbe bolj počasne. Toda če jih hočemo popolnoma ustaviti in res dejansko suspendirati življenje, je treba doseči nižjo temperaturo od 6 stopinj pod ničlo, ki sta jo dosegla jugoslovanska znanstvenika. Zlasti je treba do temperature tekočega helija 27 stopinj pod ničlo. Toda med tile temperaturi se postavlja prava fiziološka pregrada, in sicer zriirznjenje vode, ki je v celicah. Do tega zmrznjenja pride šele s 15 stopinjami pod ničlo in v sedanjem stanju znanosti povzroči to nepopravljive poškodbe. Ledeni kristali postanejo ostri kakor rezila in raztrgajo celične stene. Poleg tega nastanejo pod vplivom mraza v soli, ki vsebuje organične tekočine, e-lektrolitične spremembe, ki u-stavijo vse biološke mehanizme. Ovira se zdi tako huda, da nekateri zahodni učenjaki skoraj nočejo verjeti, da so sovjetski tritoni preživeli. Najbolj optimistični pa poudarjajo, da se zdi nemogoče zamrzniti celotni človeški organizem, toda ta operacija je že uspela na delih telesa. Tako so ohranili pri življenju za nedoločen čas kulture raznih tkiv. Tako so lahko ohranili dolgo časa človeško seme pri temperaturi 79 stopinj pod ničlo. Pogoj za to pa je, da se zaščiti najprej z raztopino glicerola, kakor je že dokazal leta 1946 Francoz Jean Rostand. Nekateri Američani so že izkoristili to možnost: svoje seme so vskladiščili, tako da so lahko gotovi, da si bodo kasneje v vsaki okoliščini zagotovili potomstvo. Lahko se celo zamrzne in zopet oživi srce, ki smo ga ločili od ostalega organizma. Veliki francoski spe- cialist hibernetike profesor Louis Rey je leta 1956 uresničil ta poskus s srcem piščanca, ki ga je potopil v tekoči dušik. To srce je postalo bolj trdo kot kamen in je začelo zopet biti, potem ko so ga primerno ogreli in ga začeli hraniti. Tako je odvetnik iz Haga K. W.P. Klaasen, ki ga je Ettin-gerjeva knjiga presenetila in navdušila, sklenil, da ne pusti stvari vnemar. Ustvaril je znanstveno ustanovo Stichting International and Biological | Research. Med člani te ustanove sta tudi bančnik in ekonomistka. Ustanova namerava proučiti temeljito vse plati, ki nastajajo z zamrznjenjem človeka, t.j. znanstvene, gospodarske, juridične in celo teološke. Toda do sedaj so pobudniki vedno naleteli na praktično oviro, s katero niso računali. Zdi se, da izdelovalci naprav za ohlajevanje niso mislili na ta primer in ne gradijo modelov, ki bi zmogli znižati temperaturo tako obsežnih predmetov na tako nizko raven. R. M- Maria Callas (na levi) in vlkomtesa Jacqueltne de Kibes ter Aristoteles Onassis so bili med najbolj vidnimi osebnostmi na zabavi v nočnem lokalu «New Jimmy’s», ki jo je priredila prenapeta Regine ................................."'"II.»lliiinll.im.iiiiiiiiiiiii.....i.im.... S svetloplavimi lasuljami hočejo oživljati «spomin» Jean ttailoim .................................................i v i Čudne muhe in zabave «boljše» pariške družbe 1l:iii!i:iiiiliiii!i:iiliiHi::;!aili!iij:!i{:!:iilliiiii!ii!i:jiiii!i;iiii:i!iU:;iii:iiiiiiii:;:!:|iiiii!:::i::!:;:ii!!!i!l!lH!lll!ll»ii:il!!!!liii|ll||||l|||:::li!!ili;|iil|lHjllill!m!ili:il!i!iii]::iliii:::i!l: 1' V AmerKkii hhčejd oživiti Itk plavolaske Jean Harloiv; ki je v tridesetih letih 'tega stoletja pretresla čustva marsikaterega moškega zaradi svojih bujnih telesnih čarov. Zato bo druga »vamp« Caroll Baker, ki je zaslovela po svoji precej pikantni vlogi v filmu «Baby Doli«, igrala v filmu, ki opisuje življenje Jean Harlovv. Toda stvar se ni ustavila pri tem. Tudi v Parizu se navdušujejo za «mit» Jean Harlovv, saj je znano, da ljubijo tam vse, kar je izrednega in pretiranega. Tako je znana »organizatorka« pariških nočnih zabav Regine priredila v nočnem lokalu «New Jimmy’s» ples za dvesto slavnih osebnosti, ki so nosile svetloplave lasulje, da bi oživele slog Jean Harlovv iz tridesetih let. Sama Regine pa se je tudi oblekla enako, kakor se je oblačila slavna ameriška igralka. Kasneje pa bo priredila podobno nočno zabavo, posvečeno Slavni Josephine Baker, ki bo tudi osebno navzoča. Zaradi tega se je vsem, ki so Šli mimo omenjenega nočnega lokala na bulvarju Montparnasse, zdelo, da sanjajo. Videli so nešteto gospa vseh starosti z enakimi svetloplavimi lasuljami, z enakimi peresi na ramenih, zapestjih in gležnjih, kako so polzele skozi vhodna vrata v nočni lokal. Tisti, ki so bili že v letih, so se takoj spomnili na zapeljivo Jean Harlovv. To kaže, da je Rč-gine pač zelo iznajdljiva in da kraljuje v omenjenem nočnem lokalu. Tudi mdški so se opravili tako, da bi čimbolj spominjali na igralce takratne »nore dobe«, na Douglasa Fairbanksa, Williama Povvella in druge. Bilo je pravo zmagoslavje za belo barvo; beli so bili vse toalete, krzneni plašči, smokingi, zavese, preproge in okrasni balončki. Vse to pa Se bo spremenilo v črno, ko bo Rčgine posvetila drugo noč Josephih) Baker, ki je tudi razvnemala domišljijo in srca takratne Francije in Evrope. Zatem pride na vrsto Greta Garbo, ki seveda ne bi prišia ,v nočni lokal. Za to zvezdnico je menda Regine izbrala’ vijoličasto barvo. Na pryem «večeru» posvečenem ameriški, plavolaski,, so plesali charleston in congo. Bilo je polito razkošja in veselja ter tudi navidežne brezskrbnosti, Rčgine je hotela s tem prikazati vesele čase, ko ljudje še niso vedeli za atomske grozote in še ni bila v modi tesnoba, saj je še malokdo poznal Kafko ter še ni bil v modi niti Joyce. Vsi gostje Rčgine so se potrudili, da bi se vživeli v svojo vlogo. Samo slavna grška pevka Maria Callas je prišla na zabavo brez plavolase lasulje, njen spremljevalec Aristoteles Onassis, znani grški magnat, pa se je prikazal v izzivalnem črnem smokingu. Prosila sta orkester, da jima je zaigral valček, nato pa sta se u-sedla v družbi vikomtese Jacque-line de Ribes za svojo mizo. Njo so vsako leto uvrstili med najbolj elegantne ženske na svetu. Zato je ugodila tudi tej muhi organizatorke večera Rčgine v prepričanju, da bo dobro prestala tudi to preizkušnjo. Znani šansonje Charles Aznavour, armenskega porekla, je doživel popolno odobravanje gostiteljice, ki je dejala, da je bil najbolj »priden«. Oblekel je smoking iz brezmadežno belega šantunga, ki je bil ves posejan s cvetlicami. Toda odvrgel je takoj lasuljo po «kontroli» Rčgine. Vedno se ga je tiščala njegova švedska zaročenka Ulla Thurcell, ki ji je komaj dvaindvajset let, saj bi ji bil Aznavour, ki jih šteje že čez štirideset, lahko oče, toda njuna ljubezen ne pozna starosti. Aznavour pravi, da je Ulla tista idealna ženska, ki jo je želel že od vsega začetka srečati. Poročila se bosta menda še to poletje. Mož ni ravno lep, toda je naravnost zasut z denarjem. Srečala sta se lansko poletje v neki modni hiši. Aznavour je poskušal celo vrsto oblek in je nenadoma zagledal v nekem ogledalu švedsko plavolasko v družbi z nekim finskim modelom. Zaljubil se je, kakor da bi ga zadela strela. Pravi, da se ji je začetka bal približati. Kasneje pa je ugotovil, da ga ima tudi ona rada in že čez mesec dni je šla skupaj z njim na počitnice v razkošno kopališče Saint-Tropez, kjer ima Aznavour krasno vilo. Na omenjeni večerni zabavi je Aznavour povedal, da piše svoji zaročenki v čast popevko, ki se navdihuje ob njenih izrednih očeh, ki imajo barvo neba. Veliko pozornost je vzbudil na zabavi slavni nemški igralec Curd Jurgens, ki ga je spremljala njegova četrta žena Simone Bicheron. Po Parizu se namreč mnogo šušlja, da so nastali med njima resni šporl. Toda ves večer. Sta se obnašala kakor mladi, strastni zaljubljenci. Morda sta Tidtelk s tem zanikati šušlja-nje dolgih jezikov in sta zato prekinila počitnice, ki sta ' jih preživljala v svoji razkošni vili v Saint-Cap-Ferratu blizu kneževine Monako. Ostri jeziki so zato nadoknadili razočaranje glede zakoncev Jurgens z opravljanjem Nina Ca-stelnuova, mladega italijanskega igralca, ki je najprej nastopil v filmu »Dežniki iz Cherbourga« in ki nastopa sedaj v filmu »Novi svet«, ki ga režira De Sica. Igralec je namreč zaročenec Fio-rine Noriš, televizijske napovedovalke v Milanu, a so ga videli, kako je ves ta večer posvetil prikupni francoski igralki Frangoise Dorleac. Pravijo pa, da si je ta igralka zapisala v srce nekega drugega moškega. Mladi baron Erič von Rotschild iz znane bankirske in magnatske družine, ki nosi vedno na desnem očesu monokel, je bil oblečen na zabavi v rusko bluzo z visokim ovratnikom, ki bo baje kmalu v modi za moške večerne obleke. Mnogo najlepših povabljenk se je vrte.o okoli njegove mize, čeprav ga je spremljala očarljiva Beatrice Al-tariba. Denar pač ni zaman sveta vladar. Kamor koli gre, povsod ima mladenič nešteto občudovalk. Seveda se he sme v - Sredstva proti polzenju. Embalaža za hiše, industrijo, gradbeništvo. «SCOTCHCAST — SCOT-CHLOK — SCHOTCHFLEX»: Izolacije, sklopke, odcepki ((terminali«. Jedkanje električnih (do 15.000 V) in telefonskih vodov. «SCOTCHLITE»: Film, tkivo, odbijajoči fir-niž za cestno signalizacijo: kSCOTCHSIELDii: Delovne obleke v aiuminiaziranem suknu z vzdržnostjo nad 600". — ((BLENDERM - MICROPORE -STERI . STRIP . STERI -DRAPE«: Zdravstveni proizvodi za avtoklave, kirurgija, 2š.ŠJtd' bazianella TRST, Ul. F. Venezian, 5 Kuhinjska posoda, porcelanasta, steklena ln druga oprema v novi trgovini LIDIJA STANISSA — Nabrežina - center — Cene ugodne! CINE KOTOMATERIALE SEČUL IN Trst, Ul Mazzini 53 Telefon 733-361 vabi prijatelje in znance, naj ga obiščejo. COMMA PLASTICA Ulica detFlstria 8, tel. 50-054' (pr) Sv. Jakobu) LASTNICA A. B 1 K S A vam nudi vse hišne potrebščine, torbe, igrače, lutke, plasti^ ko za pode — imitacija par-ketov Vse do konkurenčnih cenah l ZAHVALA Najprisrčneje se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in spremljali k zadnjemu počitku našo predrago Ado Bergo Posebna zahvala g. župniku, godbi, pevskemu zboru, sorodnikom'in darovalcem cvetja. Žalujoči oče, brat in zaročenec Prosek, U.IV.1965. ZAHVALA Darovalcem cvetja, pevskemu zbora in vsem, ki so spremljali na zadnji poti našega dragega očeta Ivana Starca se toplo zahvaljujemo. DRUŽINA STARC Kontovel, 11.IV.1965. 6AHVAL potiVna™egakl drag^^ molf m^očeta SPIemm na zadnji ERNESTA SVETLIČA se iskreno zahvaljujemo. » p“5 SSMSS"" a""v"“!m »sem, ki Nabrežina, nSSST ^ NOVOST! Janko Kotnik: Slovensko-italijanski slovar, 2.800 lir v Tržaški knjigarni. Ul. sv. Frančiška 2oT POHIŠTVO za moderen doni po u Sodnih cenah a plačilnimi olajšava-m> dobite pri »ASTROMOBIL«, Trst, Via Giulia 108 (Rotonda del Boschet-to) URE, zlate predmete za darila In drugo prodaja tudi proti vrednosti starega srebrnega denarja pri DAR-WIL, Trst, Plazza S. Giovanmi št. l. V SKLADIŠČU O. K O Z U L I C A TRST, Ulica Machiavelli štev 12 za direktni izvoz po ek.sportni ceni. dobite pralne stroje REX, CANDY in drugje; štedilnike, hladilnike in vse potrebno za gospodinjstvo V skladišču nasproti dobite konfek cijsko blago: plašče, kožuhe (bunde ) hlače itd PRI MAGAZZINO FEL1CE — Trst. Ulica Carducci 11. DOBITE: ženske, moške tn otroške dežne plašče, bun. de, hlače. Jopiče In srajce najboljših vrst in znamk po najnižjih cenah VESPE LAMBHETE. vse potrebščine lo nadomestne dele za vse vrste motornih koles po zmernih cenah dobite pri A.M.A H - Trst. via del Bosco N 6 — Tel 41946 PRI »AUTO STILE«, trst, vla U. Foscolo 8 (blizu Trga Garibaldi) dobite veliko izbiro oblog, preprog, naslanjačev. sveč, električnih baterij, odbijačev. Izpušne cevi za vse vrste avtomobilov. Vsi deli so garantirani MAJHNA družina išče pridno in pošteno dekle za kuhanje in hišna dela. Mesečna plača 60,000 lir. Telefo-niratii na št. 28134. Sintetične preproge in preproge za hodnike iz plastike «Balatum» In «Mcraklon». Moderno pokrivanje podov s plastiko, gumo, «Moquette» in ploščice «Rikett». Hitra naprava s specializiranim osebjem. A.R.P. ITALPLAST, Trst. Trg Ospedale št. 6, Tel. 95-919 I ladjo v Dalmacijo in na otok Krf POTOVALNI URAD AURORA PRIREDI OD 25. DO 30. MAJA 6-DNEVNO KRIŽARJENJE OB DALMATINSKI OBALI IN V GRČIJO NA OTOK KRF Izletniki si bodo ogledali PULJ, SPLIT, DUBROVNIK, HVAR, BOKO KOTORSKO, KRF in BENETKE Potovanje do z najmodernejšo ladjo «Jadranu. Cene od 39.000 lir dalje. Vpisovanje ln informacije pri potovalnem in turističnem uradu Aurora, Trst, Ul. Cicerone 4, telefon 29243. 7 uspehom se nadaljuje velika prodaja PRALNIH STROJEV 12 VRST NAJBOLJŠIH EVROPSKIH ZNAMK HOOVER - MINERVA ■ CANOY TELEFUNKEN - NA0NI5 ■ REK od 70.000 lir dalje superavtnmatičnlh po najboljših plačilnih pogojih za inozemstvo v trgovini RIAVEZ & SPONZA GORICA UL. MAZZINI l ENALOTTO Natečaj št. 15 ZMAGOVITI STOl.ri l Bari.............54 X Cagliari . . . ■ 88 2 Firence .... 31 X Genova .... 72 2 Milan ..... 52 X Neapelj .... 60 X Palermo .... 87 2 Rim ...... 8 1 Turin............85 2 Benetke .... 24 1 Neapelj II ... 65 2 Rim II...........69 2 • PROVIZORIČNI dobitki ga zmagovalce z 12 točkami lir 14.539.000 11 točkami lir 10 točkami lir 20.900 Dokončne kvote določi o-srednja komisija • Ohranite odrezek, da boste imeli pravico do nagrade 259.§00 Preden si nabavite pohištvo, oglejte si trgovino pohištva A. REN AR OPČINE — P It OS E ŠK A UL. 6 Nudi vam bogato izbiro kvalitetne opreme UGODNE CENE! PRIČAKUJEMO VAS OBISK! TRGOVINA ČEVLJEV ZA POMLADNO SEZONO ELEGANTNI MODERNI UDOBNI ČEVLJI ALTA MODA T R ŠT................jlj VIA GALUNA 3 :!: •;.v.v.v...v.v.-.vv..v.................. r::::::::::::::::::::::::::::;:::::::::*:::::::::::*:::::::: PRALNI STROJI IN CENTRIFUGE originalne nemške ZARADI UDARCEV PRI PREVOZU z malimi odrgninami na zunanjem laku PO IZREDNO ZNIŽANIH CENAH Tehnično so vsi stroji 100 ■ odst. v redu 1 LETO GARANCIJE Na vpogled samo v ponedeljek 12, torek 13 in sredo 14. t.m. pri «Trasporti O. Tommasi & C., Ul. Valdirivo 2/A Samo proti takojšnjemu plačilu — prosimo da ne telefonirate K A1 PO RIO Al, TO - MOTO - Vam nudi . DELU Uk ..NADOMESTNE DELE za vsa motorna vozila: svečke, trikotnike, svetilke, preproge, prevleko, kroglične ležaje, AMORTIZERJE ZNAMKE RIV itd. REZERVIRAN PARKIRNI PROSTOR ZA STRANKE LORENZI TRST Via S. Lazzaro, 17 Vsak dan prihajajo novi moderni in sodobni pomladanskih vzorci moških in ženskih blagov MOŠKE SRAJCE - PRIKUPNE ŽENSKE BLUZE - SPODNJE PERILO ■ GALANTERIJA L t d. , A. PERTOT TRST, Ul. Ginnastlca št. 22 - Tel. 95998 MIMO «1K1S» PBOSEK predvaja danes, 11. t. m. ob 16. uri Cinemascope barvni film: Sandokan alla riscossa (SANDOKAN NA POHODU) Po romanu Emilia Salgarija Igrajo: RAY DANTON, GUY MADYSON, FRANCA BETTOIA ln MARIO PETRI KINO SKEDENJ predvaja danes, 11. t. m. ob 14. uri barvni film: «0RE RUBATE> (UKRADENE URE) Igra SUSAN HAYWARD VČERAJ NA SEDEŽU POKRAJINE V GORICI Poročilo in diskusija o načrtovanju goriškega gospodarstva v okviru dežele Prisotni so bili tudi predsednika deželnega sveta in odbora, številni deželni odborniki m goriški predstavniki - Obsežna diskusija o goriških problemih, pri kateri so obravnavali tudi kmetijske Goričani obiskali dve vinski kleti Pokrajinska uprava za Goriško glavjih obravnava kmetijske pro- potrebo po ustanovah za razvoj je v okviru pobud, ki se tičejo go riškega konzorcija za gospodarsko in socialno načrtovanje in razvoj v goriški pokrajini, ter v sodelovanju s trgovinsko zbornico in z drugimi ustanovnimi člani konzorcija organizirala včeraj dopoldne in popoldne v dvorani pokrajinskega sveta v Gorici gospodarsko konferenco. Nanjo so povabili predstavnike deželnih, pokrajinskih in krajevnih oblasti. Zborovanje je vodil predsednik deželnega odbora dr. Berzanti. Prisotnih je bilo lepo število krajevnih upraviteljev in predstavnikov raznih ustanov, sindikalnih in dru-j gih organizacij. Med drugimi naj j omenimo predsednika deželnega sve-j ta de Rinaldinija, podpredsednika odv. Devetaga, deželne odbornike Comellija, Masutta, Tripanija in Cociannija, dalje je bil prisoten go-riški prefekt dr. Princivalle, predsednik trgovinske zbornice inž. Ri-gonat, pokrajinski nadzornik za kmetijstvo dr. Vianello, župana iz Gorice in Tržiča itd. Kot rečeno je zborovanje otvo-ril dr. Berzanti ob 9.30 in podal besedo prvemu poročevalcu, predsedniku pokrajinske uprave v Gorici dr. Chientarolliju. V svojem obširnem poročilu je govornik obravnaval vlogo goriške pokrajine v okviru deželnega gospodarskega načrtovanja in izgle-de za njen razvoj. 2e leta 1962-63 so bile Izvedene zadevne proučitve gospodarskega in socialnega položaja na Goriškem, vendar se je cd takrat toliko spremenil položaj, da je treba marsikatere takratne podatke temeljito spremeniti. Poročilo govori v uvodu o sedanjem gospodarskem in socialnem položaju v naši pokrajini ter proučuje obstoječo krizo v industriji in drugih panogah gospodarstva na Goriškem. Pri tem poudarja potrebo reorganizacije struktur in industrijske proizvodnje, ki ji prav zaradi njene zaostalosti manjkajo naročila. Nato poročilo v posameznih po- bleme, položaj in izglede v indu-1 kmetijstva ter potrebo po odpra striji, položaj goriškega obrtništva | vi vojaških služnosti. in njegove probleme, položaj na trgovinskem področju ter probleme, ki so v zvezi s turizmom. Posebno poglavje obravnava ribiške probleme. Dalje je govora o služnostnih napravah ter o vplivu gospodarskega položaja na krajevne ustanove na Goriškem. Poročilo se zaključuje z ugotovitvijo, da je treba razvijati gori-ško gospodarstvo v treh smereh: 1. s pomočjo države, ki naj poskrbi za politične in psihološke ukrepe v prid našega gospodarstva: 2. z industrijo z državno udeležbo in 3. z izdelavo enotnega načrta za temeljito gospodarsko izkoriščanje vse pokrajine. Poročilo se zaključuje z navedbo nekaterih praktičnih razvojnih smeri gospodarstva na Goriškem in naloga konzorcija bo, da izdela ali pomaga izdelati ustrezne načrte v ta namen. Sledila je diskusija, in k besedi se je priglasilo več govornikov. Predsednik trgovinske zbornice inž. Rigonat je obravnaval nekatere podrobnosti ki se tičejo trgovine, obrtništva in industrije, omenil potrebo višjega kmetijskega šolstva na Goriškem, ustanovitve zadružne kleti in razne strukture za nadaljnji razvoj turizma. Predsednik zveze trgovcev dr. Scarano je omenil, da imamo na Goriškem preveč trgovin in poudaril potrebo kreditov iz krožnega sklada tudi za trgovino. Zahteval Je, naj pri izdaji novih obrtnic upoštevajo tudi strokovno usposobljenost prosilcev. Predstavnik «Alleanze coltivato-ri» Marizza je omenil zavlačevanje pri Izboljševalnih delih na Krmin-sko-gradiščanskem polju ter potrebo, da dobi zemljo tisti, ki jo obdeluje in to v zaokroženih posestvih, dovolj velikih za ekonomskj obdelovanje. Naglasil je tudi potrebo izboljšanja socialnih prilik na kmetih, pomoč v motorizaciji, Predsednik zveze julijskih veleposestnikov grof. Attems je tudi kritiziral vojaške služnosti in zahteval pravično odškodnino posestnikom pri razlastitvi zemlje ter učinkovite ukrepe v korist kmetijstva. V imenu demokratičnih zadrug je govoril Silvino Poletto, ki je med drugim navedel korist, ki jo ima goriško gospodarstvo od trgovine z Jugoslavijo ter je navedel tudi nekaj konkretnih podatkov v dokaz. Poslanec Zuccalli je naglasil potrebo, da se Gorica spremeni iz u-pravnega v industrijski center ter zahteval, naj se nekatere dežel- ne institucije in uradi prenesejo v Gorico. Pokrajinski tajnik Pl Menichl-no je povzel nekatere politične strani gospodarskega načrtovanja ter kritiziral Pieraccinijev gospodarski načrt za Tržič. O tržlških problemih je govoril tudi župan Romani, ki Je zahteval večjo pomoč industriji in pristanišču. Dopoldansko diskusijo je zaključil Marchesan, ki je govoril o problemu delovne sile. Popoldne se je diskusija nadaljevala. Sledilo je drugo poročilo o odnosih programskega razvoja v državnem in deželnem merilu, ki ga je podal dr. Merli Brandini in kateremu je tudi sledila debata. O tem pa bomo poročali prihodnjič. Trgovinska zbornica je pripravila ogled nekaterih vinskih kleti. Obiska so se udeležili prof. Mar-sano, ki se ukvarja s pobudo za izgradnjo vinske kleti v naših krajih, dr. Vianello, načelnik kmetijskega išpektorata, funkcionar Mo-setti ter predstavnika trgovinska zbornice dr. Semplici in Martin. Izleta v vinski kleti v Soligu la Valdobbiadene so se udeležili tudi nekateri vinogradniki. Trgovinska zbornica bo v kratkem sklicala več sestankov, na katerih se bo govorilo o uresničitvi te zamisli na Goriškem. KLUB «SIM0N GREGORČIČ* VEČERI OB SREDAH V sredo, 14. aprila ob 20.30 bo v klubu na Verdijevem korzu 13 v Gorici predavanja z diafilmom ^Primorska 1941-1945» Klub prireja ta večer v okviru proslav 20-letnice zmage nad fašizmom. SE O SEJI OBČINSKEGA SVETA V GORICI Razlogi opozicijskih svetovalskih skupin za nezadovoljstvo z demokristjansko politiko Občinskemu odboru so očitale, da je nihal pri iskanju zavezništev med «folklorno desnico » in levico - Nesposobnost in mlačnost pri reševanju posameznih vprašanj - Jutri otvoritev nove sejne dvorane SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA DANES, 11. aprila ob 9.30 bo v Verdijev korzo 13 Prosvetni dvorani v Gorici, ustanovni občni zbor Kmečke zveze na katerega vabimo vse slovenske kmete iz Goriške. iitiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiniiiimtiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiuiiitiHtiiiiiiiiimiiiiiHiiitiiiHHiiiiitiiiiiiiiniiiiiiiiMiiiiiiiiiiiii ČRNA KRONIKA VČERAJŠNJEGA DNE Več oseb v bolnišnici zaradi hujših nesreč Padec matere in sina s kolesa - Avtomobilist podrl mlekarico s kolesa V včerajšnji številki smo že poročali o izidu glasovanja o predlogu nezaupnici občinskemu odboru v Gorici, ki je prejel pičlo večino demokristjanskih glasov (brez, seve, glasa njihovega svetovalca kmeta Madriza), z vzdržanjem mi-sinov ter enotnim glasovanjem za-nezaupnico vseh ostalih skupin. Danes se omejujemo na kratek opis poteka te seje in zgoščeno navedbo izjav posameznih predstavnikov svetovalskih skupin. Sejo je otvoril župan dr Gallarotti, ki je v imenu odbora zavrnil predlog o nezaupnici, ker ga narekujejo volilni razlogi in neutemljenost dokazov. Zupan je dejal, da je v Rimu ravnal v skladu s svojimi po- nike oblasti, v torek pa bo seja, posvečena regulacijskemu načrtu; prisostvoval ji bo arhitekt Picci-nato. Vprašanje poslancev KPI o odpustih tekstilcev Komunistični poslanci Franco, Lizzero, Bernetič in Fibbi so predložili ministrom za industrijo in delo vprašanje, kaj nameravata napraviti, da se prepreči odpust 277 delavk v tekstilnih obratih v Pod-gori in v Gorici, kjer so doslej že odpustili 545 delavk. prejšnjimi stiki ter no svojih naj, '1®, sof*lasno boljših močeh skušal dosečiza Go- 35^^25^^.^ °. Okoli 18. ure je žaga odrezala dva prsta na desni roki mizarju 58-letnemu Olimpiu Giacominiju z Mocchette 4. V bolnišnici v Ul. Vittorio Veneto so ga pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 20 dneh. Prvo pomoč so nudili učencu 10-letnemu Deodatu Miklu-šu od Madonnine del Fante 16, ker se je opraskal po roki med igranjem na dvorišču. S kolesa sta okoli 16. ure padla 27-letna Lorenza Medeot in njen 10-letni sin Bruno Gomišček, doma iz Ul. Canin 2. Sina so pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 10 dneh zaradi udarca v čelo in Soka, materi pa so obvezali rane na levi roki in desnem kolenu ter bo okrevala v 7 dneh. Neki avtomobilist Je v bližini ločniškega mosta včeraj opoldne Kino na predvaja danes, 11. t. m. ob 15. uri v Panavision barvni film: inr lui (ESKADRA 633) Igrajo: OLIFF ROBERTSON GEORGE CHAKIRIS MARIA PERSCHY HARRY ANDREWS DONALD HOUSTON V ponedeljek. 12. t. m. ob 18. uri ponovitev filma SQUADRIGLIA 633 KINO PROSEK-KONTO VEL predvaja danes, 11. t. m. ob 16. uri v Panavision barvni film: VIVA LAS VEGAS (ŽIVEL LAS VEGAS) Igrajo: ELVIS PRESLEY, ANN MARGARET in CESARE DANOVA podrl mlekarico 47-letno Roso Le-stan iz Ul. Brigata Avellino 7. Z avtomobilom Ermenegilda Castel-lana so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so jo pridržali na zdravljenju za 20 dni: poškodovala si je levo podiaktnico. Zaradi zloma kolka so pridržali za 15 dni na zdravljenju 58-letnega Silvia Fabbra iz Ul. Balilla 11. Poškodoval se je pri padcu po stopnicah. Med zapuščanjem postelje v tuberkuloznem sanatoriju Je padel in sl zlomil stegnenico Marino Bal-lozin, 56, lz Ul. Cosulich 105 v Tržiču. Pridržali so ga na zdravljenju. Ker ji je roka zašla med kolesje stroja, so včeraj zjutraj pridržali na zdravljenju za 10 dni 18-letno Adriano Bortolotto iz Tržiča, Ul. Puccino 31. Nesreča se Ji je pripetila v papirnici v Ul. Duca d’Aosta 117. Ranila se je po desnih prstih. rico čimveč koristi. Omenil je vsa posredovanja V posameznih vprašanjih m stike, kar opravičuje stališče odbora, da zavrne liberalni predlog nezaupnice. Nato Je spregovoril dr. Battello (KPI), ki je občinskemu odboru očital nedoslednost v svojih zavezništvih, ki jih je občasno iskal od ((folklorne desnice« (pri tem Je mislil na fašiste) do levice. Ni se resno lotil reševanja vprašanj, ki se pojavljajo v našem življenju, dasiravno je v nekaterih primerih pokazal tudi dosti dobre volje (Gorica most med narodi). Svetovalec je izrazil prepričanje, da bo levica podpirala občinski odbor, če bo pokazal primerno občutljivost za ta vprašanja. Ob tej priliki je pred. ložil svojo resolucijo o nezaupnici. Liberalec Majo je dejal, da meji štiriletni obračun sedanje uprave na popoln bankrot. Liberalec Chiozza je nato navedel nekaj primerov (nezanimanje operaterjev za Gorico, povišanje družinskega davka in živahna finančna politika), za katere je odgovoren odbor in zaradi katerih Je predlog o nezaupnici logična posledica. Socialdemokrat Candussi je očital občinskemu odboru, da sl je zapravil zaupanje občinskega odbora zaradi nihanja pri iskanju zavezništev. Obsodil je politiko deficitarnega proračuna, ki ni v skladu z vsedržavnimi smernicami, ter napovedal svoj glas predlogu o nezaupnici. Elio Zuliano (PSI) je prav tako kritiziral občinsko politiko ter navedel več primerov (zakon 167, ATA, odporništvo itd.) v katerih se je izkazala nesposobnost ali pa mlačnost občinskega odbora. Odv. Sfiligoj (SL, ne sodi, da je negativno vse, kar je storil občinski odbor, medtem ko je odv. Cu-lot (KD) zavrnil obsodbe PLI, ki so odsev politične špekulacije. Jutri popoldne bo uradna otvori tev nove sejne dvorane občinskega sveta, na katero bodo poleg svetovalcev povabili tudi druge zastop- stala posredovanja ostalih ustanov pa niso rodila zaželenih uspehov. Podpisniki poudarjajo, da bi bil takšen korak primeren, ker je bilo podjetje že deležno ugodnosti zaradi proste cone ter jih bo še z novim »superdekretom.« Vsi prispevki podjetju, ki so bili plačani z ljudskim denarjem, niso privedli podjetje niti do tega, da bi bolj človeško ravnalo s svojimi delavci, ker za 545 odpuščenih ni hotelo sprejeti vpisa v dopolnilno blagajno za dobo 6 mesecev. Diskriminacijski postopek ameriškega konzula Urad za tisk pokrajinske federacije PSI sporoča, da je senator Bo-nacina poslal zunanjemu ministru vprašanje glede treh delavcev CRDA, ki so jim odvzeli vizum za ZDA. V vprašanju se navaja, da so tri Je delavci CRDA skupaj z drugimi delavci dobili vstopni vizum za ZDA, da bi spremljali ladjo «Ocea-nic» na njeni vožnji. Pozneje da Je ameriški konzul v Trstu poklical omenjene tri delavce in ko je izvedel, da so vpisani v sindikat FIOM-CGIL, Jim je odvzel vizum češ da so komunisti. Interpelant vprašuje, če so morda italijanske oblasti napotile konzula do tega koraka in ali se ministru ne zdi, da je šel konzul v tem primeru preko svojih pravic in svoje funkcije. miifiMiiiiiiiMiliiilliiitiiiMlimiiiiiiiiiiiniuimtHiiimnuiiiiiitiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiififiiiiiuiiiiiiii,,,,,, ELETTROMARKET PRALNI STROJI — HLADILNIKI — ŠTEDILNIKI NA PLIN IN ELEKTRIKO svetovno znanih Znamk REX, CANDY, CAST0R, HOOVER ELEKTRO GOSPODINJSKI PREDMETI — TELEVIZORJI - LESTENCI -KRISTALNA IN PORCELANASTA POSODA — TRIESTE —TRST, Strada Vecchia deUTstrla > Tel. 812238 (Na trgu pri Sv. Ani) 1 Ta Včeraj-danes Od 4. do 10. aprila se Je v goriški občini rodili 18 otrok, umrlo je 8 oseb, bile so 3 poroke in 13 oklicev. ROJSTVA: Patrizia Floreancig, Paolo Mucello, Loredana Soranzio, Barbara Marussi, Gabriella Zorze-non, Franca Vidoz, Daniele Risset-to. Gabriella Cocolet, Orianna Mar-vin, Marco Raffaelli, Lidia Leporl, Paola Lorenzon, Andrea Beltrami, Alessandra Cechet, Mario Baldasso, Renzo Pecorella, Alessandra Fasio-lo, Marco Gregori. SMRTI: gospodinja 69-letna Paola Cefarin, vd. Danelli, oficir ital. vojske 46-letni Guido Cecconi, gospodinja 82-letna Francesca Bregant, vd. Kociancic, gospodinja 79-letna Olga Stergar, por. Marega, upokojenec 51-letni Rodolfo Černič, upokojenec 59-letni Quirino Visin-tin, študent 17-letni Rino Mazzano-bile, upokojenka 68-letna Maria Se-natore, vd. Sorrentino. POROKE: uradnik Roberto LOdi ln uradnica Maria Grazla De Chl- rico, oficir ital. vojske Giuseppe Zappalk in gospodinja Maddalena Čargo, oficir ital. vojske Piero Mae-stripieri in učiteljica Nicoletta Cec-cherini. OKLICI: električar Bruno Qualli in tekstilka Luciana Mariuz, elek-trovarilec Ferruccio Bernardis in frizerka Isabella Montresor, gasilec Bruno Culetto in tekstilka Graziel-la Kozlin, šofer Emilio Visintin in trgovska pomočnica Silvana Zotti, orožniški brigadir Angelo Rinaldi in gospodinja Maria Bressan, Livio Sgargi in gospodinjska pomočnica Adorina Pecorari, uradnik Silvano Dilena in gospodinja Lucia Qualig, električar Mario Gregoris in delavka Bertilla Tegon, orožniški brigadir Remo Periti in pletilka Anna Moroni, trgovski zastopnik Claudio Flospergher in bolničarka Diana Vidmar, delavec Franoesco Fabris-sin in bolničarka Laura Maria Bo-nutti, karabinjer Enzo Del Moro in gospodinja Lina Buzzi, karabinjer Galliano Giunta in gospodinja Šestina BrigantL Danes občni zbor posojilnice v Sovodnjah Upravni odbor kmečko delavske posojilnice in hranilnice v Sovodnjah sklicuje redni letni občni zbor članov, ki bo danes, 11. t. m. dopoldne ob 11. uri v občinski dvo. rani v Sovodnjah. Odborniki bodo podali poročilo DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna ALESANI, Ul. Carducci št. 12. tel. 23-68. dežurna cvetličarna Danes, 11 aprila je v Gorici odprta cvetličarna REICHMANN, Korzo Italia št. 34, telefon 53-71. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo temperaturo 19,8 stopinje ob 18 uri, najnižjo 10,8 ob 2.20; po-vprečne dnevne vlage 67 odstotkov, ponoči je padlo 2 desetinki mm dežja. PHIZNANO MEDNARODNO AVTOPIIEMKD PODJETJE LA GORIZIANIA GORICA - Ul Duca d'Aosta 180 - Tel 28-46 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA PRALNI STROJI, avtomatični ln superavtomatlčnl — HLADILNIKI - ŠTEDILNIK] NA VSA GORIVA — Ekskli'7ivnn zastopstvo In zaloga 0 KRAINER & C. GOR” 4 - Ul Kastello 41 tel. 2039 Po želji pošiljamo na dom v vse kraje Jugoslavije Izredno ugodni plačilni pogoji NAJNI2JE CENE o lanskem delovanju te ustanove, potem pa bodo volitve novega odbora. Ce udeležba ne bo zadostna, se zbor preloži na nedeljo 25. aprila ob isti uri in na istem mestu. Veljavna so tudi pooblastila drugih članov. v Gorici VERDI. 15.00: «1 due pericoli pub-blici«, Franco Franchi in Ciccio Ingrassia. Ameriški kinemaskope. CORSO. 15.00: «Una Rolls Rojce gialla«, Ingrid Bergman, A. Delon m S. McLaine. Ameriški kinemaskope MODERNISSIMO. 14.30: «La suora giovane«, L. Efrikian in J. Elliot. Crnobeli ameriški film. VITTORIA. 15.00: «11 ribelle del- l’Anatolia», F Wolff in E. Kazan. («Amerika, Amerika«). Crnobeli ameriški film, zadnja predstava ob 21.00. CENTRALE. 14.30: «La strada per Fort Aiamo«, K. Clark tn Jany Clalr, ameriški barvni film. r / rzicu NAZIONALE. «L’uomo della valle maledetta«, T, Hardin in Iran Eory: barvni film. PRINCIPE. «1 4 di Chicago«, Frank Sinatra, Dean Martin, Sammy Davis in Barbara Rush; barvni kinemaskopski film. AZZURRO. «11 filibustiere della Co. sta d’Oro», Robert Mitchum in Carrol Baker; barvni kinemaskopski film. EXCELS1()R. «L’oltraggio«, Paul Neymann, Laurence Harvey in Claire Bloom; kinemaskopski film. v /ton hi h RIO. «Giorni caldi a Palm Springs«, Troy Donahne. EXC.KLSIOR. «11 magnifico comu-to», Claudia Cardinale in Ugo Tognazzi. Ljubljana v znamenju SPENI V četrtek otvoritev in izločilne borbe (V novi športni palači v Tivoliju od 15. do 25. t. m.) LJUBLJANA, 10. — Na prste ene roke lahko preštejemo dni, ki nas ločijo od svetovnega prvenstva v namiznem tenisu v Ljubljani, ki bo od 15. do 25. t.m. v novozgrajeni športni dvorani Tivoli. Čeprav ic manjka le nekaj dni, ko bomo občudovali svetovne mojstre bele žogice, je Ljubljana že v znamenju SPENT. Ko smo prisostvovali poskusni---------------------- otvoritvi SPENT na sobotni in ne deljski generalki v Ljubljani, smo videli, da organizacijski komite •kupaj s tehničnim vodstvom in sodniki dela po naprej začrtanih nalogah še kar dobro. Seveda še ni bilo vse tako kot bo 15. aprila, ko se bo pričelo prvenstvo, vendar bodo nekatere manjše tehnične napake do takrat odpravili. Generalni sekretar organizacijskega komiteja SPENT Peter Dular se je zadovoljno smehljal, saj je generalka proti pričakovanju u-spela. Za bralce Primorskega dnevnika je povedal naslednje: «Z pripravljenostjo naših komisij sem predvsem v organizacijskem smislu zadovoljen. Res Je še nekaj manjših hib kot na primer v po gledu organizacijskega režima gibanja, ureditve dvorane, vendar nova Impozantna ((Lepotica« povsem odgovarja namenu kot Je SPENT. Tudi vsi tehnični rekviziti razen semalorjev, ki so se nekoliko pokvarili (pravkar pričakujemo ekipo tehnikov iz Madžarske, ki bodo skrbeli zanje) delujejo povsem brezhibno. Česa se najbolj bojite? Pravzaprav se ne bojim ničesar, edina skrb mi je, da se bodo vsi uradni udeleženci člmbolje počutili in da bodo gledalci prišli na svoj račun«. Prejšnjo nedeljo je bil tudi uradni trening najboljših jugoslovanskih namiznoteniških igralcev-kan-didatov za SPENT. Igralci so bili razdeljeni v dve ekipi. Najboljšo ekipo pod imenom A so sestavljali Vecko, Markovič in Korpa, ekipo B pa Stipančič, Surbek in Hrbud. Proti pričakovanju je zmagala slednja z rezultatom 5:4, kar da nekaj dni pred SPENT marsikomu misliti. Najboljše je igral komaj 16-letni nadarjeni Stipančič, ki je premagal Korpo, dober pa Je bil tudi surbek, ki je odpravil prav tako Korpo in Markoviča. Hrbud je tudi po tem srečanju pokazal, da je v izredno slabi formi, zato se selektorji reprezentance upravičeno sprašujejo, če bi ga postavili v ekipo Borivoje Popovič: «Na SPENT bo vse v redu». Najboljši slovenski predstavnik Ljubljančan Edo Vecko nam je na vprašanje kako je zadovoljen z dvorano, povedal tole: «Z dvorano v Tivoliju sem izredno zadovoljen, prvič že zaradi tega, ker Je povsem ustvarjena za namizni tenis, drugič pa zato, ker Je Ljubljana dobila pomemben športni objekt, ki bo zadoščal za potrebe kakršnih koli športnih prireditev. Moti me edino le bela barva poda, ki bi morala biti bo mojem mnenju zelene ali vsaj rjave barve. Tudi razsvetljavo bi morali popraviti, saj preveč bije v oči«. Na drugi strani dvorane so na črno obarvanih mizah znamke Sti-ga Igrale tudi jugoslovanske reprezentantke. Presenečeni smo bili nad lndolentno igro jugoslovanske prvakinje Pirčeve, ki je Izgubila s Stojšičevo iz Novega Sada s 3:2. Temu se ne smemo čuditi, saj Je trener ženske vrste Grujič, ki ja obenem tudi osebni trener Stojši-čeve dajal nasvete samo nji, medtem ko je Pirčevo povsem zanemaril. Za zeleno barvanim ringom je na klopi za igralce in funkcionarje sedel zvezni kapetan jugoslovanske reprezentance Borivoje Popovič. Na naše vprašanje, kaj sodi o kvaliteti reprezentantov pred SPENT je odvrnil: «Uraden trening v dvorani Tivoli je bil predvsem zato, da bi se igralci privadili obsežnemu prostoru in da bi pokazali vsaj do neke mere dobro formo. To je pa na žalost uspelo samo nekaterim, čeprav smo na Bledu Imeli zelo dobre priprave, združene s sprehodi v naravo in kondicijskimi treningi. Upamo, da bomo do SPENT izkoristili zamujeno in da bomo v Ljubljani dosegli dobre rezultate«. Ljubljana v znamenju SPENT! Na generalki niso razpravljali samo o tehnični plati organizacije in formi igralcev, temveč o vseh drugih mogočih rečeh, seveda največ o dekoraciji Ljubljane v času S" HNT in same dvorane z njeno okolico. Idejni vodja ing. arhitekt Miklavac Mušič nam je o tem velikopoteznem načrtu precej dolgo govoril: «Prlpravljamo širši program dekoracije Ljubljane v sodelovanju z mestnim svetom ob vseh večjih vpadnicah v mesto, kjer bodo vihrale zastave SPENT, nadalje bomo opremili vse stavbe, kjer bodo prebivali uradni udeleženci z jugoslovansko zastavo in zastavo SPE NT. Okolica dvorane bo obdana s 50 zastavami držav udeleženk, vmes pa bodo tri skupine zastav SPENT, ki bodo dale še večji poudarek tej prireditvi. Pred vhodom v samo dvorano pa bo šop petih zastav SPENT. Dekoracija v dvorani bo skromna, vendar efikasna. Izpolnjevale jo bodo edino belo zelena zastava SPENT in nekaj rož pri odru za razdeljevanje nagrad in medalj. Tudi naša trgovska podjetja pripravljajo večji poudarek predvsem izložbam v času svetovnega prvenstva. Te bodo okrasili s posebnimi propagandnimi plakati ali s čim drugim. Posebna komisija organizacijskega komiteja SPENT bo pregledala izložbe in tudi nagradila najboljše«. Ljubljana je pripravljena. Delavci v dvorani v Tivoliju hitijo še z zadnjimi opravili, saj ni več daleč dan, ko bomo občudovali svetovne mojstre bele žogice. JANEZ UJCIC NOGOMET DANES iiiiiiiiiiiiiiiniiiMiiitiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiuiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiii Najslabši napad proti najboljši obrambi Danes proti Reggiani zadnji up Triestine Cattonar v obrambi, Ispiro v napadu Čeprav trener Triestine Renosto še vedno upa na rešitev, pa je večina poznavalcev razmer v nogometni B ligi popolnoma nasprotnega mnenja. Do zaključka prvenstva manjka še 11 kol in če pomislimo, da bo morala Triestina šestkrat igrati na tujih in samo petkrat na domačih tleh, tedaj postaja naš pesimizem še bolj črn. Do- BOLOGNA—MANTOVA Pieroni CAGLIARI—FIORENTINA Roversi GENOA—ROMA Righi LR VICENZA—INTER D'Agostini LAZIO—JUVENTUS Francescon MESSINA—ATALANTA Di Tonno MILAN—FOGGIA Bernardis TORINO—SAMPDORIA Varazzani VARESE—CATANIA Angonese kaz: tržaški napadalci so znani po neučinkovitosti, saj so v 27 kolih dosegli le trinajst golov Na tujih tleh pa su zabili samo enega. Zato se nam zdi nemogoče, da bi se položaj tako temeljito obrnil v korist Triestine. Se toliko manj, ker bo clanes v gosteh Reggiane, ki je znana po svoji izredno hermetični obrambi. Sicer še ni čas, da bi metali puško v koruzo in upanje lahko tržaškim igralcem samo koristi V vrstah Triestine bo nekaj novosti. Namesto diskvalificiranega Frigerija, ki bo moral zaradi nekorektnega vedenja počivati kar štiri nedelje (v veliko škodo enajsterice), bo v bekovski vrsti igral Cattonar. V napadu pa bo tokrat prvič nastopil v letošnji sezoni mladi Ispiro, kateremu je Renosto poveril vlogo zveze. V Reggio Emilia je odpotoval tudi Varglien in to MITING ZA DIJAKE SZ BOK priredi v sredo, 14. t.m. ob 15. url na stadionu pri Sv. Ivanu atletsko tekmovanje za dijake vseh nižjih šol Trsta in okolice. Spored tekmovanja bo naslednji: tek na 80 m kros (približno 800 m) skok v višino skok v daljino met krogle (4 kg) met kopja (600 g) Prijave na igrišču pred samim tekmovanjem. Dijaki in profesorji telovadbe vseh šol so vljudno naprošeni, da poskrbijo za čim večjo udeležbo! iz previdnosti, ker je popolnoma možno, da Sadar ne bo mogel nastopiti. Danes v Trstu MOŠKA B LIGA Ob 10.30 v telovadnici šole «Mor-purgo« (V. C. Elisi) BOR — GASILCI (Padova) ŽENSKA B LIGA Ob 15.30 v telovadnici stadiona «Prvi maj« (Vrdelska cesta) BOR — SACILE II. AMATERSKA KATEGORIJA Ob 10.30 v Ul. Flavia LIBERTAS — PRIMORJE MLADINSKO PRVENSTVO Ob 12.10 pri Sv. Ivanu SV. IVAN — PRIMORJE PRVENSTVO ZA NARAŠČAJNIKE Ob 10.30 v Miljah MUGGESANA — VESNA (Križ) Nova pobuda SPDT Začetniški plezalni tečaj za ljubitelje planin Slovensko planinsko društvo, ki Je v letošnji sezoni zabeležilo z izvedbo smučarskih tejfem najprej v Črnem vrhu in nato še na Livku lepe organizacijske u-spehe, je sklenilo organizirati tudi plezalni tečaj. Ta panoga, ki je v naših krogih če ne zamrla pa vsaj zaspala, ima prav gotovo ljubitelje, ki bi se ji radi posvetili. Prav zaradi tega je pobuda SPDT hvalevredna. SPDT bo organiziral začetniški plezalni tečaj, ki bo po dolgem premoru spet oživel med slovensko mladino to panogo gorništva in tako odprl marsikomu nov pogled na gore. Vpisovanje bo v sredo od 21. ure na sedežu Slovenskega planinskega društva v Trstu v Ul. Ruggero Manna 29. Mladoletniki morajo pri vpisu predložiti dovoljenje staršev. Amrm Nov svetovni rekord v krogli COLLEGE STATION, 10. - Američan Randy Matson je med univerzitetnim atletskim mitingom v Texasu izboljšal za cele 3 cm svetovni rekord v metu krogle. Matson, ki Je pravcati orjak, je vrgel kroglo v šestem in zadnjem metu 20,71 m daleč. Prejšnji rekord je pripadal z 20,68 m Dallasu Longu. Ker Je bil miting na prostem Je omologacija rekorda možna. B REGGIANA—TRIESTINA Fiducia BARI—ALESSANDRIA Rigato CATANZARO—PARMA Bigi LECCO—VERONA H. Marengo LIVORNO—MODENA Carminati MONZA—SPAL Righetti NAPOLI—TRANI Gussoni PADOVA—BRESCIA Monti POTENZA—VENEZIA Palazzo PRO PATRIA—PALERMO Gonella najnovejši izum moderne tehnike SUPERAUTOMATIC s 57 rubini in z 88 rubini «Luis D’ Or» najtanjša ura na svetu Generalno zastopstvo «LA CLESSIDRA» Trst - Piazza S. Antonio Nuovo N. 4-1 nadstropje Import - Export Prodaja na veliko in drobno Velika izbira zlatnine po tovarniških cenah! Izredni popusti . Garancije NAJEIEGANTNEJŠA . J Jr NAJCENEJSA ŠVICARSKA SUPERMARKA ■iimiiiiuMiiiimniiiiiiiuiiiiiiiillnn,„„ll|,lniMnllllllIII||MI|||lim||1I1I(|mim|I11I|1|m||milim|1|1||||llI|h Antologija alžirske književnosti (Nadaljevanje s 3. strani) alžirske književnosti v slovenščini ne moremo biti preveč zadovoljni. Res da nam odpira pogled v običaje, v duha in malce tudi v literaturo alžirskega naroda, toda vendar je vse skupaj nekam nebogljeno, nekam skromno, skratka nekaj takega, kar nas ne more povsem zadovoljiti. Ta izbor poezije in proze alžirskega naroda je prirejen po italijanski izdaji. Morda za povprečno informacijo italijanske javnosti tak izbor zadošča? Morda .za nas, ki smo bolj temeljiti in ki - skušamo biti bližji alžirskemu narodu ne? Morda je zgrešeno, da francosko pišoče avtorje prevajamo iz italijanščine (!) in da gre torej za dvojno, nepotrebno posredništvo? Mo-rda smo pa le preveč zahtevni? Ne bi hoteli odgovoii-ti na ta vprašanja. Lahko pa vendarle ugotovimo, da je ta izbor alžirske proze in poezije današnjega časa skromen in da ga smemo šteti le kot prvi korak za spoznavanje alžirske literature. Pa čeprav vemo, da tudi ta izbor ni bil porojen brez težav. Knjiga malega formata in 200 strani, ki jo je prevedel in priredil Miroslav Košuta ima vsekakor potreben in koristen uvod, ki ga je pripravil Rino Dal Sasso, urednik italijanskega izbora. Ta uvod nam da nekaj najpotrebnejših podatkov o alžirski književnosti, o njeni kratki zgodovini in njenih predstavnikih. Tekstni del pa predstavljajo novele, odlomki ii daljših' del in pesmi. Zastopanih je šestnajst avtorjev, med njimi Mo-hammed Dih, katerega že poznamo po knjigi »Alžirija«, izšli v slovenščini pri založbi Lipa, Em-manuel Robles, katerega knjigo «Temu pravimo zora« je izdala pri nas Prešernova družba, nadalje eden najbolj znanih pesnikov in vodilnih politikov Bašir Hadž Ali, Malek Haddar, avtor ene najpomembnejših zbirk nove alžirske poezije in še drugi. S proznimi deli je zastopanih sedem avtorjev,- prav toliko izključno s poezijo, dva avtorja pa sta zastopana s prozo in poezijo. Verjamemo slovenskemu prevajalcu, da je ta antologija skromna in da so drobci književnosti veliko premalo, da bi dostojno predstavili alžirsko književnost. Prvi korak , pa je vendarle storjen. Zato kljub skromnosti izdaje vendarle pozdravljamo to kniigo kot prvi korak, kateremu naj bi sledili kmalu še drugi, z boljšimi knjigami alžirske književnosti. Sl. Ru. SPLOSNA PLOVBA Pl RAN vzdržuje s svojimi tovorno-potniški-mi ladjami: redno linijo okoli sveta - redno linijo z Južno Ameriko - redno linijo z zahodno Afrika ter nudi prevoze po vsem svetu z modernimi transportnimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja: (■SPLOSNA PLOVBA«, Piran Zupančičeva ul. 24 in na naše agente po vsem svetu. Telexi: 035-22, 035-23 Telegrami: Plovba Piran Telefoni: 73-470 do 73-477 mm UNIVERSALTECNICA RADIO - TELEVIZORJI - AVTOMATIČNI IN SUPERAV-TOMAT1CN1 PRALNI STROJI - HLADILNIKI - ELEK-TROGOSPODINJSK1 PREDMETI CANDS - REX - CGE Izredne cene za Izvoz — Dostavljamo na dom brez posebnih stroškov v vse predele v Jugoslaviji UNIVERSALTECNICA Troste - Trst Corso Garibaldi št. 4, tel. 41243 in Trg Goldoni št. 1 HOTEL SLOIVI LJUBLJANA llgllSS K HOTEL Z MODERNIM K0NF0RT0M • PRIZNANA MEDNARODNA IN NARODNA RESTAVRACIJA • NOČNI ^ BAR Z MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM ^ • KAVARNA • SLAŠČIČARNA • KLUBSKI IN S BANKETNI PROSTORI S* Tvrdka Ing. E. RIGHI TRST • TRG GOLDONI 9 TEL. 94-022 s preko 40-letnim delovanjem na kmetijskem področju nudi kmetom in vrtnarjem najnižje cene, prvovrstna semena; vsakovrstno kmetijske orodje in stroje, brizgalke sredstva proti rastlinskim zajedalcem in proti glivičnim boleznim, piščance in krmo EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK motornin tosilnic in motornih lopat motokulti-vatorjev »SIMAR. ter »COFU-NA», naravnega in osušenega gnoja v prahu. DR. DUŠAN KIRMA VNCR TRST IN ZAČETKI SLOVENSKE SOCIALNE DEMOKRACIJE 13. Odlomki iz knjige «Začetki slovenske socialne demokracije v desetletju 1884-1894» S tem poudarkom na pomenu slovenskega socialističnega lista za narodnostno ohranitev slovenskih delavcev v tujini in tudi na obrobju slovenskega ozemlja, kjer so prav tako živeli po tujih in potujčenih mestih, so se slovenski socialni demokrati predstavljali narodnjaški domači javnosti kot pomožna narodnost ohranjujoča sila, in so poskušali s tem — lahko tudi bolj podzavestno kakor pa pomišljeno — zbuditi nekaj simpatije zase med bolj demokratičnimi življi slovenske posvetne inteligence v narodnjaškoliberalnem taboru, pri katerem so bili prisiljeni iskati neke «opore» že iz razloga, ker so v Ljubljani morali tiskati svoj list v njegovi — ((Narodni tiskar*, ni«. ((Dopisnik« je kar pretirano obsodil vsakršno narodnostno asimilacijo v tujini: «Jaz sem nasprotnik vsakemu narodnemu fanatizmu, ali materni jezik, katerega se je najprej naučil, naj se vsakemu delavcu, kateri je primoran svoj kruh po svetu iskati, obdrži«. Socialistični program je povezal z narodnostnim v izjavi, da se «Novi čas« ne samo «za naše (delavske) k6risti boriti hoče«, ampak da tudi «zahteva, da se nam naš prvi jezik obdrži«. In ko so na koncu «dopisa» izdajatelji «Novega časa« še izrecno naglasili svojo — ((jugoslovansko ne-ustrašenost« in tako proklamirali tudi svoj narodnostni ponos kot enako upravičen ob drugih sosednih narodnostnih (ponosih, niso pustili tudi nacionalističnemu zgodovinarju nobene ranljive točke! A ta slovenska socialistična beseda se v Ljubljani ni smela natisniti in v njej izražena misel se zato ni mogla razširjati ni v Trstu poleg italijanske socialistične niti poleg nemške po štajerskih mestih, n. pr. v Mariboru, kjer so se socialni demokrati zbirali v ((Splošnem bralnem društvu«,* niti po koroških krajih, n. pr. v Borovljah, kjer so dali na dnevni red predprvomajskega ljudskega shoda 27. aprila 1890 tudi točko «Tisk», a pri njej niso mogli govoriti o izhajajočem slovenskem socialističnem listu, niti med že tako številnimi slovenskimi izseljenci po svetu. Prav z neprijetnim občutkom beremo v «Arbeiterzeitung» dva meseca po pokopu «Novega časa« — nemški oklic ljubljanskim delavcem — «An die Arbeiter Lai-bachs!« — naj pristopajo k delavskemu izobraževalnemu društvu, ko iz argumentacije v oklicu sklepamo, da je njen pisec bržčas sodeloval tudi pri pisanju uvodnega oklica v «Novem času«., PRVOMAJSKA MANIFESTACIJA IN STAVKOVNI VAL LETA 1890 Se preden je bil v Trstu 6. aprila 1890 — dan pred ljub- t ijanskim — predprvomajski shod, je prinesla «Edinost» članek «Snujmo konsumne zadruge!«, ki ga je nato nadaljeval bržčas neki drugi pisec v nekoliko drugačni smeri. Prvemu piscu («Ignotusu») ni bilo treba iti daleč po zglede, saj «so potrebo in korist konsumnih zadrug spoznali tudi tržaški Lahi, kateri so osnovali že več zadružnih skladišč (magazzino cooperativo)«, in «je nedavno delavska banka sklenila osno- vati enako skladišča pri Sv. Jakobu«. Ocenil je, da «da je v Trstu samem (brez okolice) kakih 6000 slovenskih družin, zvečine delavskemu stanu pripadajočih«, in navedel, da «ima delavsko podporno društvo samo preko 1300 članov«, medtem ko je dosti slovenskih delavcev vpisanih pri drugih delavskih društvih. Glede na okolnost, da je «ves okoliš sv. Jakoba obkoljen zgolj s slovenskimi družinami delavskega stanu«, je menil, da «bi tam enaka zadruga lahko najbolj uspevala ter donašala svojim udom velikih koristi, v tem ko sedaj laške pijavke srkajo kri in odirajo slovenskega delavca«. Z ustanovitvijo konsumne zadruge «bi se tudi naš delavski neodvisni stan rešil tujega vpliva in kapitala!« TRŽAŠKI ZADRUŽNI NAČRTI NARODNJAKOV Drugi pisec s šilro L.** je najprej izračunal, da bi kon-sumna zadruga pri 2555 udih, ki jih je ločil v več kategorij z deleži različne višine, dajala letnega čistega dohodka 26 000 goldinarjev! Nato pa je prešel kar k polemiki proti socializmu: ((Gibanje mej delavci vse Evrope nam tudi jasno priča, da hoče ta stan priti do svoje veljave ter zahteva, da se postavno uredi razmerje mej njimi in delodajalci. Čeprav ni bilo v Trstu dosedaj čuti še o večjih štrajkih (?!), nemirnih ali znamenitih delavskih shodih, čemur je vzrok mešana narodnost tržaških delavcev, storili so se minole tedne (?) že prvi poskusi, uvesti tudi-v tržaške delavske kroge socializem; nalogo to so prevzeli Lahi po takozvanem delavskemu društvu .Associa-zione’ (!), katero pod krinko človekoljubnosti širi mej nami socializem in italijanstvo. Morebiti ti poskusi ne ostanejo osamljeni, temveč njegove ideje širile se bodo tudi tukaj ter zadele na mehka tla — radi česar se moramo mi tržaški Slovenci te nevarnosti obvarovati in pripraviti na boj proti pogubnim socialistiškim načelom. Da so zadnja res nevarna za vse človeštvo, to priznavajo najboljši (kajpada!) pisatelji in ekono- misti. Nazori, katere goje komunisti in prenapeti socialisti o imetju in človeških pravicah, so pogubljivi ter celo delavskemu stanu v veliko kvar. Terjajo namreč jednakost ne le pred postavo, ampak tudi v imetju. Najboljše sredstvo proti razširjanju teh idej in njih razveljava so gotovo razne zadruge in drugi denarni zavodi, osnovani po delavcih in v prvej vrsti za delavce.« Pisec je izhajal od narodnjaške cenitve, «da je v Trstu in njega okolici preko 40.000 Slovencev, ponajveč delavskega in obrtniškega stanu«, ki so zbrani «na prav omejenem prostoru«, in je sodil, «da bi za osnovanje velike narodne zadruge ne bilo ugodnejših tal, nego je Trst«. Ni mu bila pred očmi zgolj delavska konsumna zadruga pri Sv. Jakobu, marveč kar celotna zadružnobančna gospodarska organizacija slovenske manjšine v tržaškem mestu in slovenske večine v njegovi okolici: «Huda nam je borba, ne le proti latinskej (= romanski) narodnosti, ampak tudi proti tujemu kapitalu. Ker je naš narod ubožnejši, moral bi se skupiti po starem geslu ,zmo do zrna pogača’ ter si osnovati zadruge, v koje bi se stekali vsi novci, zasluženi po naših delavcih, ter jim prinašali kolikor možen dobiček. Samo ako bodemo uporabljali staro slovo ,klin s klinom’ ter spodbijali tuji kapital z domačim, moremo se nadejati dobrih uspehov in gotove prihod-nos ti,.. .*?. X,1V?ariboru ie bila namreč oblast v prvem valu razpuščanja društvoWkilhiedhi?neT, P°Ietlr 1870 .razpustila delavsko izobraževalno lavsks bll° ustanovljeno ze poleti 1868. (Prim. Fabius: De- kariev» V M,arlboru začetkom ustavne dobe, ((Koledar Can- l . e družbe za leto 1937», str. 54 in 60.) Pozneje so socialisti mainer TeseveriinV1 P® °SV°jiU <