KRATEK PREG I, El ) VESOLJNEGA SVETA SPLOH, IN POSEBNO NAŠE ZEMLJE. Spisal in na svetlo dal Jožef Godina -Verdelski prostemu ljudstvu v poduk. Z obrisom obedveh polovic zemeljske kroglje. Cena znese 25 soldov. V Terstu. Založnik je spisatelj. 1872 . ■ •1"'n?T?TS 52681 TISK AVSTRIJSKE & A LLOTDA PREDGOVOR. Kaj da je prav za prav dalo priložnost spisanju in izdavi knjižice , katera se izročuje zdaj našemu ljud¬ stvu, povedalo se je že v ljubljanskem časniku „Novice“ 4 dne meseca januarja tega leta pod pervo njegovo številko. Razodeta želja in prošnja tam omenjenih kme¬ tov, da naj bi se vendar kedo lotil spisave in objav- Ijenja takošne knjižice, zdevala se bode gotovo vsakemu izmed naših narodnjakov timveč vse pohvale vredna in tudi razveseljivna, ker nam dokazuje njih ukaželjnost in radovednost tudi zastran tistih, za-nje, kakor sploh za vse druge istega stanu, in posebno za njih otroke zadosti važnih, koristnih in potrebnih, bolj učenim sicer že zna¬ nih reči, katere ona zapopada. Služila jim bo včasi še tudi za pojasnilo tega, kar bero, postavimo, zastran ene ali druge dežele, gore, reke i. t. d., v raznih časnikih in knjigah, je imajo pa večidel za nerazumljivo ali zapre- temno in dvomljivo. Ta gotovo tudi v naših ljudskih Šolah porabljiva knjižica obseže, kakor se vidi sicer že iz nadpisa na čelnem listu, dva dela: pervi del siima za predmet ali zapopadek govor o vesoljnem svetu sploh, drugi pa po¬ seben govor o naši zemlji, a vendar le kratek, in splošen ali, tako rčkoč, poveršen, tedaj z izpustkom vsega tega, kar bi utegnilo le zapletati razlaganje in obteževati pro- stemu kmetu razumljivost omenjenega zapopadka. Sice tudi po priloženih dveh podobah ali polkrogljah naš zemlje se razjasnuje le toliko, kolikor je neobhodno po treba, da se razlaganje nekaj bolj razumeva. Kar st tiče tih podob ali polkrogelj, misliti si moramo, da nisi>. ploščate, kakor se vidite na popirju narisane, ampa i da vsaka izmed njih je zbočna in podobna polovici postavimo, kake kanonske kroglje (kugle), in verh tega še tudi to, da druga na desni se lahko pripne pervi od- zad, — da ste tedaj po tem prav za prav obedve skuj ena kroglja. Kije dvombe, da se bo po pravi rabi te knjižic: doseglo, kar bi se doseči moralo po namenu njenega izdatelja , namreč njemu jako na sercu ležeči poduk na šega prostega ljudstva. — Srečno! V Terstu, meseca aprila 1872. J. Godina - Verdelski. I. Del. O vesoljnem svčtu sploh. §. 1 . Kaj pomenja besčda „svet u ? Svet se imenuje prav za prav vse to, kar je Bog vstvaril, naj nam bo pa vidno ali nevidno. On je v tem pomenku neizmeren in neskončen; nije tedaj mogoče si misliti, kje da bi si imel kraj ali mejo. Sicer ravno v tistem pomenku mu pravimo „ vesoljni svet,“ to je, brez- merni prostor, ki obsega vse stvarstvo. Imenujemo pa po navadi vendar tudi našo zemljo „svet, tf čeravno je ona le en majčken del celega ali vesoljnega sveta, kakoršnega smo kar omčnili. Po nekih krajih naše Slovenije kličejo se sicer „sv6t w celo še zemeljska tla namesti zemljišče (v kakem pomenku da se še ta beseda rabi, omenja se bolj naprej, to je, pod §. 3*). §. 2 . Kaj zapazujemo na svetu ? Kadar je jasno ali nije na nebu gostih oblakov, prikazuje se nam po dnevi na njem sonce , po noči pa za neke dni vsacega meseca luna , kakor sicer še tudi veliko ali tim več nepregledno štčvilo drugih mi¬ gljajočih podob, ali tako imenovanih „nebnih teles“ (grud) krogljam podobnih, katere imenujemo rajši zvezde, *) Se ve sicer, da beseda „ svet,“ ki se tudi nekaj drugače glasi, pomenja, kakor že vemo, le „nagovarjanje,“ kako da bi se imel kedo v eni ali drugi reči ali ob kaki posebni priložnosti obnašati, da si bolj srečno doseže namen, katerega želi dognati. 6 — in se imajo pa (se ve, til in tam pesebno med prosti ljudstvom) le za neke vžgane lučice. §• 3. Kaj nam je sploh znano zastran zvezd, in pa kako f Znano nam je zastran zvezd ali nebnih teles, med katere se šteje sicer tudi sonce, luna in pa naša zeml to-le: a) da sonce, čeravno na videz precej majhno, je 355.00« 5 krat veče od naše zemlje, in da je skoraj eden in dvajes milijonov milj ali štirideset in dva milijona ur od tis odležno, kar je pa tudi pravi uzrok, da se nam le k bolj majhno prikazuje, kakor smo že rekli; b ) da luna, kateri pravimo sicer v našem jeziku | navadi tudi „ mesec, “ se derži skoraj 54.400 milj ali 108.800 ur daleč od naše zemlje, in da je 49 kr manjša od tiste; c) da sonce nije ognjeno ali goreče nebno telo, ka koršnega so si marsikateri nekdaj mislili, in si dčlon. misle še dandanašnji, ampak da je sicer prav za prav samo na sebi tudi temno ali nesvetlobno, a da je ob¬ dano vendar od nekega posebnega svetlobnega ozračja ali od neke posebne tekočine (materije, po gerškem tako imenovane »atmosfere,“ kateri pravimo pa mi v svo¬ jem jeziku „parokrog“), ki daj a njemu in drugim nebnim telesom svetlobo in gorkoto, čeravno se opira znanje zastran tega večidel samo na posebne sklepe ; d) da sonce stoji v neskončnem ali neomejenem prostoru brez kake si bodi posebne podpore, a da druge zvezde (nebna telesa), tam viseče ali po neka¬ kem plavajoče tudi brez podpore, se okol njega vertijo. in to sicer tako redno, da se celo za gotovo ve, kedaj da pridejo na eno ali na drugo mesto, in da si do- - 7 bivajo kot same na sebi tčmne, svetlobo, kakor smo že omenili, le od ozračja omenjenega pod čerko c (sicer misel je nekaterih učenjakov, da v istem pro¬ storu je v neizmernih daljinah še več takošnih sonc, okol katerih se ravno tako sučejo druge svezde, kar se imenuje po njih „sončna sistema," to je, v našem jeziku „osončje," kakor se pravi sicer tudi tistemu soncu, katerega vidimo in poznamo, z nebnimi telesi vred, ki se vertijo okol njega) ; e) da zvezde, katere (razun že pod čerkama a in b opomnjenega sonca, naše zemlje in lune) vidimo na nčbu, so velika nebna telesa, da se nam pa le zato kot majhne prikazujejo, ker so jako daljne od nas, in da je med njimi mnogo število celo takih, ki so dosti veče od naše zemlje (sicer misel mnogoterih možakov nije nikakor brez podlage, daje Bog tam vstvaril ravno tako živeča bitja, kakor jih je vstvaril na naši zem¬ lji, ki je pač vendar tudi zvezda, kakor smo že prej rekli) ; /) da naša zemlja se ne verti samo okol sonca, od katerega si dobiva svetlobo in gorkoto, ampak da verti se še tudi okol svoje lastne osi, kakor se verti, na pri¬ mer, kolo krog svoje osi na kakem vozu (sicer pri zemlji si jo moramo vendar le misliti , in pa zato, da si po nej čedalje bolj razbistrimo neke posebne pri¬ kazni, ki se bodo pozneje omenjale v tej knjižici; g) da vertenje naše zemlje okol sonca se doveršuje skoraj vsake 365 dni, in prav za prav v 365 dnevih 56 minutah, in štirih sekundah enkrat, to je, v enem letu, da njena pot znese 129 milijonov milj, in da po tem istem vertenju nastajajo znani štiri letni časi, namreč spomlad , poletje^ jesen in zima ; da pa njeno sukanje okol svoje osi se pripetuje skoraj vsake 24 — 8 ure enkrat, in da po tem nastajata in se verstita dan in noč\ K) da tudi luna se verti, in sicer z našo zemljo vred, okol sonca, ob enem pa verh tega tudi še okol zemlje, in prav za prav skoraj vsake štiri tedne enkrat, to je, v 27 dnevih, 7 urah in 43 minutah, in pa da ravno po tem istem vertenju, nameč toliko okol sonca, koli¬ kor okol naše zemlje, se nam prikazuje luna, čeravno je vendar zmiraj enake veličine, v raznih podobah, to je, zdaj veča zdaj manja (sicer o tem se govori bolj na obširno v §. 11.); i) da vertenje lune okol zemlje si ima za nasledek tudi prikazen, ki se zapazuje zastran pada in povzdige ali narasti vode v morju, namreč, kakor se po navadi reče, zastran odtoka in pritoka vode v morju, kar se pripetuje sicer vsakdan za 50 minut pozneje (pojasnilo zastran tega pride v II. delu te knjižice); /) da v obračanju naše zemlje in lune okol sonca si ima izvirek že od davna ljudem kot nčkaj straho¬ vitega prikazavše se pomerknenje sonca in lune (o tem se govori v §. 12); k) da naša zemlja nije ploščata, kakor se je nekdaj mislilo, in se sicer tu pa tem žalibog! še današnjega dne misli, temoč da je okrogla, čeravno ne prav redno; in l ) da tiste razne podobe, katere zapazujemo po noči na nčbu, in katerim se dajajo sicer tudi zarad njiho¬ ve posebnosti navlašnja imena, na primer, rimska (pa tudi bela, mlečna) cesta , palice, sv. Martina voz, dvojčka, strelec, lev, devica, gostosevci (sedmozvezdje) i. t. d., niso drugo kakor tako imenovana „ ozvezdja" ali tudi „sozvezdja," to je, kupi daljnih nebnih teles ali zvezd (svetov kakor jim marsikedo pravi). ' - : : P^r kako se vendar vse to ve ? Tako je sicer pred kratki$ n £ uc p n gk poseben kmet vprašal, zarežavši hudo nad iftstim, ki mu je o takošnih rečeh nekaj govoril, in fpristavivši ob enem naravnost tudi terditev, da tega ne 1'more noben človek znati. Le počasi! — Zvedelo se , d 'j e vendar tudi to, in sicer končno po mnogoletnem v< tjlikem trudu raznih možakov, katerim pravimo „zvez- 4 ! , in Airy; med učenjaki slav janskeg a plemena: Kopernik, imenovan oče ali stvarnik nove astronomije, rojen 10 dne meseca — 12 — februarja leta 1473 v Torunu, mestu ležečem ob reki Visli (zdaj pod Prusijo), Biela, in pa Litrov (Ceh), ro¬ jen v Groršovem Tinu 13 dne meseca marca leta 1781 §• 6 . Kako se delijo zvezde ali nebna telesa 1 Delijo se po navadi zvezde ali nebna telesa (sveto¬ vi) v tako imenovane: d) stalnice ali nepremičnice l b) v premičnice ali (po gerškem) planete , te zadnje pa v poglavitne in v podružene planete ali spremnice (po staro-nemškem trabante ); in c) v repatice , to je, repate zvezde, sicer tudi „ zvezde z metlo, “ a po gerškem komete, kar pomenja prav za prav lasatnice ali lasaste zvezde (zvezde z lasmij. Delijo se dalej poglavitni planeti v planete dolenje in gorenje. Stalnice ali nepremičnice se kličejo tiste zvezde, katere si po tem, kar se more zastran njihovega sta¬ nja zapazovati, ne spremenjajo mesta — se ne premi¬ kajo; a premičnice, katerim se prišteva sicer tudi naša zemlja, si mesto med stalnicami redno in zavzetno spremenjajo, in sicer obračajo se poglavitni planeti z našo zemljo vred okol sonca, spremnice ali podružni planeti pa verh tega tudi deloma okol zemlje, in de¬ loma še okol drugih poglavitnih planetov. — Pogla¬ vitni planeti dolenji so tisti, ki so bliže sonca, gorenji pa tisti, ki so bolj oddaljeni od njega. §• 7 . Kaj je posebnega znano zastran „repatic“ ali » kornet $“ Kakor se je že reklo v §. 6., so repatice ali ko¬ mete nebna telesa kot premičnice , in spadajo tedaj pod sončno sistemo v pomenku razbistrenem z malo be- — 13 — sedami v §. 3. pod čerko d med serpkoma. Repatice se nam dajaj o viditi po navadi samo za nekaj časa, in po tem nam zginjajo tako, da jih nije mnogo let več nazaj (le ogromna repatica, ki se je prikazala leta 1811 v Evropi, je neki ostala tu vidna čez eno leto). Med njimi je sicer nekoliko takih, ki se zagledajo že z našim očesom, a vendar tudi mnogo drugih, ki se razločujejo še le po rabi nekih nalas za to pripravlje¬ nih daljnovidih ali daljnogledih (teleskopih — glejte v §. 4. pod čerko b). Te premične zvezde obiskujejo sicer skoraj le neredno, to je, ob nam prej neznanih časih, tedaj ne¬ nadoma, tudi tiste nebne prostore, na katerih zapazu- jemo še druge zvezde; kar se pa učeni možje kot zvezdoslovci ali ,,astronomi“ (.glejte v §. 5.) pečajo z natanjčnim opazovanjem tih nerednih obiskovalk rav¬ no tako, kakor še drugih nebnih teles, obneslo se jim je ščasoma in po velikih trudih, da so zasledili dozdaj tudi pri mnogih izmed njih prave poti, po katerih se premikajo ali, tako rekoč, plavajo od enega kraja nejz- mernih nebnih prostorov do druzega, in pa celo izra¬ čunih (zrajtali), kakor smo se sicer tudi že večkrat prepričali, kedaj da se nam morajo prav za prav sopet prikazovati, čeravno se je vendar pripetilo, da so se oni v časi nekaj, a večidel le za malce pri tem po- motili. Bilo je neki dozdaj zagledanih repatic okol 500, a bolj natanko razločljivih vendar le 150. Kar se tiče štirih repatic, ki se kličejo zdaj: Halley, Enke, Biela , in Olbers , in to po zvezdoslovcih enacega imena, o- pomnjenih v §. 5., kateri so njih poti prerajtali, pri¬ haja nam perva sopet na vid po 75 letih, druga po 3 — 14 — letih in 115 dnevih, tretja po 6 letih in 270 dnevih, četerta po 74 letih. Ime so si dobile repatice po svoji čudni, pač prav za prav jako zavzetni podobi. Prikazujejo se nam¬ reč z nekim bolj živo svetečim, navadni zvezdi po¬ dobnim koncem, kateremu pravijo astronomi „ jedro," pa tudi „glava," in pa z več ali manj dolgim repom, ki se kliče pri nas sicer tudi „metla," in se po astro- nomičnem prerajtanju za nekaterimi takošnimi zvez¬ dami vleče celo več milijonov milj daleč po neskonč¬ nih nebnih prostorih. Kaj da je prav za prav ta rep ali ta metla, nije se še dozdaj moglo razodeti : sicer misli zvezdoslovcev zastran tega so razne, ki so ostale pa vendar včdno le — misli! Ostane tedaj še dosti razbijanja glave pri njih, da se reši vprašanje zastran tega. Mi si pa ravno zato nimamo tudi za truda vredno, da o tem zdaj tukaj posebno govorimo, in te misli razlagamo. Sicer ravno takošna podoba tih zvčzd, kakor dalej še to, da nam one le redkoma pred očesa prihajajo, čeravno nam je morda tudi celo po zvezdoslovcih za gotovo prerokovano, kedaj da se nam imajo pokazati, je uzrok, da se mi ne samo strašno osupnjene čutimo, temoč da nas celo neka prava groza obide, ko jih za¬ gledamo. Imčl se je sicer nekdaj, in ima se, žalibog ! tu in tam med prostim in neomikanim ljudstvom še današnjega dne njih prihod za naznanjalea ene ali druge velike nesreče, — vojske, kuge, povodnji ali potopa i. t. d., a vendar ne pomenja prav za prav nič; ta¬ košna misel je tedaj le — stara babja vera! Pa tudi menenje celo bolj učenih in omikanih ljudi, da ima prikaz tih zvezd neko škodljivo moč na kakošnost letnih časov (spomladi, poletja i. t. d.), da je, na primer, on uzrokovalec ali prinašalec poletne grozovitne vročine in suše, — je brez kake si bodi podlage; ker to se nije vresničilo po tem, kar se je moglo od nekdaj zapazovati, stran kakega pmmerljeja, ki nam pa ne daje uzroka, da bi si morali imeti to menenje po tem za poterjeno. §. 8 . Kako je mogoče , da zvezde vise in plavajo po nebnih prostorih slobodno in brez opore (§. 3. čerka d) ? Pač važno vprašanje, in morda najvažniše v zvez- doslovju! — Odgovoril nam je na-nje preslavni an- gležki zvezdoslovec Newton (glejte §. 5.), rojen 25 dne meseca decembra 1642. Peljalo ga je k natančnemu preiskovanju te zavzetne prikazni njegovo dolgo in glo¬ boko premišljevanje zastran nje, katerega se nije nikakor mogel zderževati, saj kakor se pripoveduje, potem ko, sede nekega dne v svojem vertu kot mladeneč v 23 letu svoje dobe, vas zamišljen, pod ondešnjo jablano se sadjem obloženo, je vidil, da je ž nje nenadoma padlo pred njim jabelko. Kak6 bi pač vtegnel kedo verjeti, da ta, sama na sebi po vsem nevažna ali sploh nepomenljiva in navadna prikazen bi morala pri ka¬ kem človeku roditi takošen čudež, kakor ga je pri New- tonu v resnici rodila ? Sad tega istega premišljevanja po tem mu je bil na zadnje sklep, katerega pravost in zanesljivost je on sicer tudi popolnoma skazal: pervič , da naša zemlja kot nebno telo ima v sebi posebno (skrivno) moč, potezati si proti središču vsako drugo telesno stvar (materijo ali tvarino), in sicer ravno kakor si je potegnila omenjeno jabelko, potem ko ga nije več tako, kakor pred njegovo ločit¬ vijo od drevesa, in tedaj tudi pred potlejšnjim njegovim — 16 — padom nobena druga stvar k sebi z večo močjo od te zemlje vlekla, bolj ter dno pri drevesu deržala, in tako branila, da se ne loči (postavimo, dokler nije zrela ali gnjila), in da ne zato na tla pade ; drugič, da sploh vse telesne stvari brez izjeme se med sabo, to je, vzajemno z vččo ali z manj o močjo potezajo, potem namreč ko imajo te iste stvari več; ali manj goste snove (gruče, ali materije) v sebi; tretjič , da ravno tako se potezajo tudi v neizmer¬ nem ozračju (nebu) zvčzde kot tam slobodno, to je, brez posebne podpore ali naslombe viseča telesa, med njimi, se ve, tudi naša zemlja, ena drugo, ali vzajem¬ no, in se tako tam redno derže v svojih stanovitnih potih, iz katerih se ravno po takošni medsebojni na- vlečni moči ne dajo odvračati na katero stran si bodi: prisiljene so ostajati le v primerni daljini ena od druge po večnih postavah narave, danih jim po vsegamo- gočnem Stvarniku (sicer zastran njih zasledovanja glejte v §. 4.). Tako se reši tedaj vprašanje, zakaj da se zvezde kot nebna telesa več ali (postavimo neke repatice ome¬ njene v §. 7) manj redno vertijo, in da ne padajo tudi ena na drugo : ko jih poteza to ali ono nebno telo k sebi, — na eno stran, jih ob enem potezajo tudi druga na drugo, in tak6 si ostaja vsaka ismed neštevilnih zvezd ločena ali v primerni, to je, včči ali manji da¬ ljini ena od druge, kakor je moč potezanja med njimi. — Sicer smešna se nam zdeva razodetev misli neka¬ terih učenjakov, da sonce stoji (ali po njih celo sedi!) ' na nčbu po nekakem kot pravi kralj, in derži po svoji : potezavni ali navlečni moči mnogo drugih zvezd okol' sebe, ki se tam obračajo po svojih potih. A kako bi to bilo vendar mogoče, ako bi tih zvezd še druge k 1 — 17 — sebi ne potezale? Ne bi-li morale po tem morda na sonce pasti? Tega ne premišljujejo omenjeni gospodje, kakor se vidi! §• 9. Kaj je n obzor“ ali „horizont“ ? Ako se postavimo tako na kako mesto pod milim nebom, da se nam odpre na daleč sloboden ogled okol in okol, dozdeva se nam, ko da se razteza po- veršje naše zemlje kot neka široka okrogla planjava, in da se tista meji (derži) z nebnim obokom prika- zavšim se nad nami kot ena polovica velike votle krog- Ije ali po nemškem „kugle“ (sicer druga, nam nevid¬ na polovica je pod nami). Okrožni čerti ali meji, na kateri se nam prikazuje ondotno, sicer le dozdevno naslanjanje nebnega oboka, se pravi v našem jeziku „obzor,“ po gerškem »horizont,“ ki se vendar večidel tudi pri nas rabi, čeravno brez nobene potrčbe. Ime¬ nuje se pa „obzor“ (horizont) še tudi vsa omenjena planjava, katero vidimo od istega mesta krog in krog med že zgoraj opomnjeno dozdevno čerto ali mejo. §. 10 . Kaj je izhod, jug, zahod in sever, kaj jugo-izhod, jugo¬ zahod, severo-zahod in severo-izhod ? Na nebu razločujemo po izgledu zvezdoslovcev štiri poglavitne strani, in ravno toliko posrednjih ali )rav za prav vmesnih. One se kličejo : izhod (to je, zhod sonca , po nekaterih sicer rajše vzhod ), jug, ~ahod, in sever; tiste pa : jugo-izhod, jugo-zahod, evero-zahod, in severo-izhod. Kje so neki perve, in ije so druge ? — Stran, proti kateri vidimo iz istega >rej v §. 9. omenjenega mesta pred sabo po zimi, — 18 — na primer, 20 dnč meseca decembra (grudna), opoldne sonce, se imenuje jug , ali južna stran; na levi, kjer sonce izhaja ("kakor se po navadi pravi, čeravno nije temu tako po dokazih, ki se bodo drugod podali v tej knjižici), nam je stran, imenovana (sončni) izhod , na desni (sončni) zahod, zad za nami pa sever. Stran med izhodom in med jugom se kliče jugo-izhod , med jugom in med zahodom jugo-zahod , med zahodom in med severjem severo-zahod , med Severjem in med iz¬ hodom pa severo-izhod. §• H- Kaj je posebno važnega zastran lune ? Kaj da je luna (mesec), koliko daleč da je od nas, kake veličine da je, da se na nebu ver ti, in kakb, omenilo se je že v začetku odstavka ali paragrafa 3., in pa bolj naprej v istem §. pod čerkami b , d, e in h. — Razun tega je važno zastran lune še to-le : a ) da se nam prikazuje podoba lune zdaj tako, zdaj tak6 — zdaj veča, zdaj manja; b ) da se luna večkrat otemni ali pomrači po senci naše zemlje; in c) da nam luna včasi otemni ali pomrači sonce. Pervo se kliče spreminjava lune, drugo merkne- ' nje lune, in tretje merknenje sonca. §• 12. ! Kakb se spreminja luna (§. J1J8L čerka a) ? ] Kadar pride luna po svojem posebnem vertenju 5 okol sonca v sredo tistega in pa naše zemlje, kar se | pripeti vsak mesec enkrat, in sicer ravno ko je njena 1 po soncu vsa razsvetljena polovica proti njemu, dru-; ga nerazsvetljena ali temna pa proti zemlji , to je. 1 — 19 proti nam obernjena, — tačas se pravi, da je „mlaj, 44 ali da se dela „nova luna, 44 ki nam je pa ravno zato nevidna, ker nam obrača, kakor smo ravno kar ome¬ nili, le svojo nerazsvteljeno stran (polovico). Takošno stanje lune se pripetuje sicer vsakokrat le ob dnevu. Ona kot premično nebno tčlo zapušča pa po malem to stanje, se obrača z onkraj razsvetljeno, nam nevidno svojo polovico od sonca proti izhodni strani (§. 9.), in po tem proti nam tako, da nam kaže spervič v podobi šerpa vsakdan nekaj več iste svoje razsvetlje¬ ne polovice, in sicer proti zahodni strani, — na des¬ ni, medtim ko ostanek lune na levi nam je še neviden ali skrit. Po preteku skoraj osmih dni pa jo vidimo že na pol razsvetljeno, in temu pravimo „pervi krajec lune 44 . Takrat imamo njeno svetlobo le v pervi polovici noči (tedaj do polnoči), — Po naprejšnjem obračanju lune proti izhodni strani z omenjeno, to je, razsvetljeno svojo polovico, prikazuje se nam po preteku drugih osmih dni vsa tista razsvetljena polovica v podobi okrogle plošče (po nemškem „šipe“). To je pa, kakor i se po navadi reče, „ščip,“ ali tudi „polna luna. 44 Tadaj izhaja luna ob času zahajanja sonca, in sveti čelo noč. — Po enakem nadaljevanju svoje krožitvi (svojega , obteka ali vertenja) nam skriva luna po malem vsakdan včč svoje svetlobe proti izhodu, in jo obrača sopet proti soncu tako, da nam ostane po drugih osmih dnevih obernjena kot razsvetljena le polovica omenjene plošče (ščipa) proti izhodu — na levi. Ta polovica plošče [ se imenuje „zadnji krajec lune. 44 Takrat izhaja luna o , polnoči, in nam sveti tedaj samo drugo polovico noči. , Po tem se nam svetloba lune še naprej pozgubljeva, , obračaje se (na zadnje sicer sopet v podobi šerpa) tako proti soncu, da nam je po naprejšnjih osmih dne- 20 — vih vsa njena razsvetljena polovica, kakor je bila že prej, nevidna, ker je namreč takrat obernjena proti nam sopet le temna ali nerazsvetljena; — dela se pa ravno tako znova „mlaj,“ kakor smo že prej omenili, in luna nam po nekakem zgine, ko da bi je res več ne bilo, čeravno ostane na nebu, se ve, kot vselej enako velika, kar se je že drugod opomnilo (§. 3. čerka K). Ta prikazen se ponavlja vsak mesec. — Sicer luna, v kateri si bodi podobi, izhaja vsakdan 50 minut bolj pozno. §. 13. Kaj je merknenje lune, ali kako se to raztomači (§. 11. čerka b)? Kakor je bilo rečeno že v §. 3. pod čerko h, obrača se luna pervič okol zemlje, in drugič tudi s tisto vred okol sonca. Po tem istem obračanju se pa prigodi, da pride naša zemlja včasi med sonce in med luno, in verže kot le od zad po soncu razsvetljena svojo senco tako na luno, da nam jo po tem več ali manj otemni ali pomrači. To se primčri sicer le takrat, ko se nam prikazuje luna kot ščip, tedaj na svoji po¬ lovici obernjeni proti zemlji in po soncu vsi razsvet¬ ljeni (§. 12.). Ravno temu pravimo pa merknenje (meric) lune , ki traja vsakokrat k večemu pet minut. Ono nije vendar vselej enako, ampak je al popolno ali samo delno (nepopolno), potem kakor nam skriva al vso omenjeno polovico, ali pa le en del nje. Kedaj da ima biti pa eno ali drugo, to nam je natanjČno prerajtano in prerokovano po zvezdoslovcih. — Sicer misliti bi se vtegnilo, da takošno merknenje bi se moralo pri¬ petiti vsak mesec ob ščipu, ker pač vsak mesec pride takrat naša zemlja med sčnce in med luno, kakor smo — 21 že povedali v §. 12; po tem bi nam ta prikazen bila gotovo tudi nekaj po vsem navadnega. Ali temu nije vendar tako: luna in zemlja si stojite po navadi ob ščipu tako nasproti, da gre senca zemlje takrat pod luno ali pa nad njo naprej, in je tedaj nikar ne na pravem mestu zadene, da bi jo tako otemnila. To je sicer zvezdoslovcem vse dobro znano, in po njih na- tanjčno tudi zrajtano, ravno kakor je zrajtan čas pri¬ kazni merkenja. §• 14 . Kaj je, ali kako se rastomoči merknenje sonca (§. 11. čerka c)? To merknenje se pripetuje takrat, ko pride luna po svojem vertenju tako med zemljo in med sonce, da je proti nam obernjena le nerazsvetljena polovica ali senca perve, to je, lune, in da nam po tem svet¬ lobo sonca več ali manj jemlje iu skriva. To se nam prikazuje pa vsakokrat le ob mlaju, ravno tadaj namreč, ko nam luna obrača svojo polovico nei'azs vetij eno, ka¬ kor se je že prej omenilo (§. 12.). Tudi to merkne¬ nje je al popolno ali pa le delno (nepopolno), kakor lu¬ nino, in je sicer tudi ravno tako prerajtano in prero¬ kovano po zvezdoslovcih, kakor tisto. Popolno merk¬ nenje sonca se prigodi pa samo poredkoma, neki skoraj vsakih 200 lčt enkrat. Kar se tiče terpeža, naj si bo popolnega, ali pa nepopolnega merknenja, on nije nik¬ dar dalji, kakor k večemu pet minut. — 22 — II. Del. O naši zemlji. §. 15 - Ka] je naša zemlja ? Odgovor na to vprašanje nahaja se kot v poglavit¬ nem že rešeno v tem, kar se je reklo v I. delu te knjižice, in se bo sicer tukaj ob kratkem še ponovilo, da vteg- ne biti našim bralcem čedalje bolj jasno, in razumljivo. Omenjalo se je namreč tam (v §. 3. pod čerkami a, d, f ): aa) da je naša zemlja nebno telo ali (premična) zvez¬ da; bb) da primerjena se soncem, je tako majhna, da bi se morala imeti za tri sto in petdeset in pet tisočni (^3 5 5.000) del tistega (to je, sonca); ec) da je štiri¬ deset in dva milijona ur ali 21 milijonov nemških milj od sonca odležna ali daljna ; dd) da kot zvezda ali nebno telo se verti okol sonca, in sicer od sonč¬ nega zahoda proti sončnemu izhodu (glejte §. 9.), in ob enem sicer tudi okol svoje lastne osi, po nekakem ravno tako, kakor se verti kolo krog svoje osi na ka¬ kem vozu; ee) da kot sama na sebi temno nebno telo si dobiva svetlobo le od sonca; ff) da se oberne v 365 dnevih in nekih (15J minutah, to je, vsako leto enkrat okol sonca, krog svoje osi pa enkrat v tri in dvajsetih urah, 56 minutah in štirih sekundah ; in gg) da po p er vi obernitvi se daja razjasnovati prikazen štirih letnih časov, to je: spomladi, poletja, jeseni in zime, po drugi pa prikazen dnkva in noči (kakor se bo sicer že posebe razložilo). OBRIS OBEDVEH POLOVIC ZEMELJSKE KROGLJE — 23 Temu pridevamo dalej še opombo, da naša zemlja — naša zvezda (nebno telo), kjer si imamo mi stano vališee, je, s tremi četertinkami vode vred, ki jo obdaja, in je deloma tudi na njej v podobi večih ali manjih jezer, kroglji tako podobna, da je mogoče hoditi ali se voziti po njenem suhem in mokrem poveršju okol in okol. Ima jo sicer marsikedo timveČ le za veliko okrožno ploščo, na katere (pa le videzno) okol gredoči rob bi se po njegovi misli naslanjal široki nebni oblok omenjeni že v §. 9., in mislilo se je sicer že tudi v starih časih, celo še pri jako omikanih Gerkih — glejte zastran tistih na 25$ strani — da je naša zemlja le obširna platnica stoječa in po nekakem plavajoča na vodi (pa do kje bi vendar segala zdolej pod njo ta voda, ali na kaj bi se opirala?). §• 16 . Kakd vemo, da je naša zemlja kroglji podobna ? Da je naša zemlja v poglavitnem res kroglja („kugla“ — ?), to je, saj njej večidel podobna, če tudi, zlasti zarad znane posebnosti njenega poveršja, bi se vtegnilo to marsikateremu zdevati po vsem neverjetno, dokazov imamo obilno, in sicer tacih, da nam ne o- stane nad tim nikaka dvomba. Opuščaje marsikatere druge manj potrčbne izmed njih, omenjali bomo tukaj le dva kot poglavitna, najbolj očitna in pa odločivna v tej zadevi. Pervi dokaz. Več tistih, ki so dozdaj obhodili po suhem in po mokrem svet, to je, našo zemljo, si je počelo ta obhod na eni, postavimo, na sončno-zahodni, a vernilo se vendar po drugi, njej nasprotni, namreč na sončno-izhodni strani (glejte v §. 9., kar se tiče nebnih strani). Kaj pomenja neki to ? Naj si le vsak — 24 — misli, in pa na takošno vprašanje sam odgovori, ker to nije in ne more pa tudi biti nobenemu pretežko ! Drugi dokaz. Ob času, ko merkne sonce, kakor smo že povedali v §. 14., se vidi, da je senca zemlje na njem okrogla. Ako je pa temu tako, sklepali je vendar po vsem treba, da je tudi ista zemlja okrogla; saj kako bi se vtegnila sicer razumevati okroglina te sence ? — Verh tega popraševati bi se tudi tukaj moralo, na kaj da bi se vendar naša zemlja pod nami opirala, ali kaj da je pod njo (glejte §. 15. na koncu)? Kaj je pac druzega, kakor — nebo se svojimi zvezdami? „Pa kako je zastran neizmerno široke morske vode? Ima-li si tudi tista okroglo podobo, in kako je neki to mogoče? Kako se more deržati ta voda v takošni okrogli podobi ? u — bo marsikedo vprašal. Odgovor na to vprašanje se je že dal — zapopaden je v tem, kar smo rekli v §. 8. zastran skrivnostnega in čudnega teženja drugih telesnih stvari proti naši zemlji. Med take stvari štejemo pa ravno tudi vodo, ki se more, in se celo po sili mora po tistem teženju deržati v okrogli podobi, ker jo pač zemlja po svoji lastnosti k svojemu središču enako od vsili strani vleče. Da je temu tako, vtegnemo se lahko prepričati, kadarkoli nam je všeč Naj le gledamo, spervič, na primer, s prostim očesom, bolj pozno pa tudi s pomočjo daljnovida ali lukala za kako, postavimo, nekaj bolj veliko ladij o (barko) z visokimi jamborami ali jaderniki, potem ko se je ločila od ene ali druge ladijostaje, in gre pa na¬ prej. Kaj vidimo takrat ? Vidimo spervič pred seboj vso ladijo ž njenimi jamborami vred ; a po malem nam zgine in se pozgubi izpred očes najprej ladija, po¬ zneje polovica jambor, in na zadnje celo tudi njihov 25 — gorenji del ali konec. Kaj nam pomenja pa vendar sopet vse to ? Pomenja nam, da je morska voda tudi — okrogla! Ako stojimo na kakem podolgastem hribu, in pa gre kedo gori proti nam od zdolaj, to je, od njegovega podnožja, zagledamo najprej njegovo glavo, počasi persi, in na zadnje njega vsega. Ta isti primer nam je pa veljaven tudi za takrat, ko bi se nam zgoraj omenjena ladija 'približevala od kakega daljnega kraja. §• 17 . Al je neki prav resnično, da se verti zemlja okol sonca ? Da se naša zemlja res verti okol sonca, in da tisto stoji, to nam je do čistega skazal in na gotovo postavil slavni zvezdoslovec (astronom) Kopernik, katerega smo omenili že v §. 5. Kako je vendar to mogoče, ker pač vidimo (v jasnih dnevih, se ve), da sonce v jutro izhaja, ali kakor se (sicer le s posnetkom Nemcev) navadno reče, „gor gre“, zvečer pa zahaja (dol ali zad gre)? — To se nam tako le dozdeva! Kaj za- pazujemo, ko se peljemo po železnici, in mirno se¬ dimo tam v vozu ? Ako se peljemo po njej, na primer, od sončnega izhoda proti sončnemu zahodu, zdeva se nam, ko da leti mimo in proč od nas tam na straneh terdno stoječe kamnje proti sončnemu izhodu-, ako se peljemo pa od sončno -zahodne proti sončno -izhodni nebni strani, kaže se nam, ko da vse to leti mimo in proč od nas proti sončnemu zahodu , medtim ko vendar le vozovi derdrajo ali letijo po želčznih šinah naprej. Skoraj po vsem enaka stvar se nam sicer prikazuje, ko se vozi¬ mo v kaki ladiji (barki) urno jadrajoči ali pa naprej gnani po soparni moči mimo enega ali druzega brega. 26 — Sicer pa tudi nenaravino in po vsem nerazum¬ ljivo bi se moralo nam dozdevati, kako da bi se ven¬ dar vertiti moglo tako ogromno ali neizmerno veliko nebno telo, kakor je sonce, okol kakega druzega ne- pripodobljivo manjšega, namreč, v tem primeru, okol naše zemlje, ki je 355.000 krat manjša od sonca, ka¬ kor je po zvezdoslovcih dokazano, in sicer tudi že v §. 3. pod čerko a opomnjeno. Na kak vgovor pa, ki bi ga kedo po sreči razodeval, da nauk o vertenju zemlje okol sonca si nima tudi že zato nikake terdne podlage, ali prave veljavnosti, ker pač ne čutimo ali ne zapazujemo nasledka tacega ver- tenja — nobenega potresa, nobenega majanja zemlje i. t. d, do voljna bi morala mu biti že ta zavernitev, da po rednem, pokojnem in enakomernem sukanju tako velicega nebnega telesa, kakor je naša zemlja, se nam ne daja vendar lahko čutiti ali zapazovati poseben na¬ sledek njenega vertenja, kak potres, kaka rušitev ali sploh kaka si bodi nevgodnost, in sicer tim manj, ker vendar celo tudi še takrat ne čutimo posebnega stresa, sopernega majanja i. t. d., ko se vozimo ob tihem vre¬ menu v ladiji po mirni vodi (po morju, kadar je v njem tako imenovano “brezvetrije“— morska tišina — ali pa po kakem tihem jezeru). §.. 18. Kaj sta, in kako nastajata dan in noč? Omenilo se je že v §. 3. pod čerko /, da vertenje naše zemlje okol svoje lastne osi si ima za nasledek prikazen dneva in noči. Dan imenujemo po navadi le čas, ob katerem je sonce v našem obzoru ali „hori¬ zontu" (glejte §. 9.), ali čas od izhoda do zahoda sonca, in to je tudi pravi dan, sicer pa, namreč čas od zahoda do izhoda 27 — sonca, je noč ali prav za prav senca naše zemlje razsvet¬ ljene po soncu takrat le na nasprotni strani, to je, na strani obernjeni proč od nas. V takošnem pomenku imenuje se dan „naravin dan, ft nočpa „naravina noč.“ Ima se sicer po zvezdoslovcih za dan tisti čas, ki steče od ene polnoči do druge, in temu se pravi ,,astronomični dan.* — Kadar je na eni polovici naše zemlje dan, ima si druga nahajajoča se zad za nami ali na nasprotni strani, kjer so nam protinožci (tisti prebivalci zemlje, ki nam obračajo noge), senco , kateri pravimo noč , in pa na¬ robe, se ve. Omenjeni astronomični dan se razdeluje v štiri in dvajset ur, ki se štčjejo od ene do druge polnoči, in zapopada po tem takem deloma tudi noč, medtim ko naravini dan nije vselej enako dolg, am¬ pak je zdaj daljši, zdaj krajši, ravno kakor je zdaj dalj¬ ša, zdaj krajša tudi noč, katere dolgost se ravna po dolgosti dneva — bolj dolg ko je tisti, bolj kratka je ona, in pa narobe. Verh tega so daljši dnevi ob enem tudi bolj, krajši pa manj gorki (sicer o tem se govori v §§. 19 in 20. §. 19 . Od kod prihaja različna ali premenljiva dolgost dneva in noči (§. 18.) ? Naša zemlja kot kroglja (kugla) se ne suče okol sonca, tako rčkoč, vedno le se svojim trebuhom, to je, se svojim bolj debelim srednjim krajem, ker to se pri- petuje prav za prav samo dvakrat vsako leto, kakor se bo pozneje vidilo, ampak suče se nagnjeno (navprek ali po strani), in sicer tako, da jo vtčgne sonce po takošnem sukanju, namreč po poti, katere se ona pri tem sukanju derži, ob nekih časih več na dolgo, ob drugih pa več na kratko razsvetljevati: več časa ko po — 28 — tem sončna svetloba na njej ostaja, več dolg je tudi dan kot naravin , se ve (§ 18 .), in pa narobe. Da se ta stvar vendar čedalje bolj razbistri, mi¬ slimo si (po izgledu in nauku zvezdoslovcev) nčko po¬ sebno krožno ali kolobarno čerto, ki teče po nebnem prostoru okol srede zemeljske kroglje, in deli svet v dve polovici, namreč v severno in v južno. Tej čerti zaznamnjeni sicer tudi na tukaj pristavljenem obrisu, se pravi v našem jeziku ravnik ali ravnač, in tudi polutnik , po latinskem pa ekvator kot ime skoraj naj¬ bolj navadno, ki pomenja prav za prav čerto razde- lujočo svet v dva enaka kosa — v severni in v južni (naj si pa naši bralci dobro in zvesto v glavi derže ta, kakor sploh vsa druga posebna imena, da si zlaj- šajo tako čedalje bolj razumljivost tega, kar se jim razlaga). — Mislimo si tam sicer dalei še dve drugi krožni ali kolobarni čerti, katerih ena je na gorenji ali severni, druga pa na dolenji ali južni strani (polovici) sveta, in katerih vsaka je enako daljna od polutnika (ravnika ali ekvatorja). Perva tih dvčh čert, to je, se¬ verna, se kliče povratnik ali tudi obračaj raka (kaj da to pomenja, pojasnilo se bo pozneje), drugi pa povratnik ali obračaj kozla. Zaznamnjena sta tudi tista na našem obrisu (kot tekoča sicer ne po zemljskem poveršju, ampak po nebnem prostoru), kakor ste za- znamnjene še dve drugi čerti v neki daljini od tistih, jedna proti severnemu koncu zemlje ali proti tako imenovanemu severnemu tečaju (zaznamnjenemu na o- brisu s čerkama N. T., kar pomenja „sčverni tečaj “), druga proti južnemu koncu al južnemu tečaju (J. T.). Perva tih dveh zadnjih čert se kliče severni, druga pa južni tečajnik. Sicer razun omenjenih petih čert narisuje se na — 29 — zemeljski kroglji po navadi še včč dragih, in zlasti zato, da se meri po njih tudi daljina enega ali drazega kraja zemlje na široko , to je, proti severju, in proti jugu, in pa na dolgo , namreč proti izhodu in proti zahodu. Tiste, ki se potezajo od enega tečaja čez po¬ lutnik (ekvator) do druzega, se imenujejo poldnevne čerte , a tiste, ki gredo od zahoda proti izhodu, ali pa na robe, vštric polutnika, kakor gredo, postavimo, že prej omenjene štiri čerte (dva povratnika, in dva te¬ čajnika), se imenujejo krožne vštričnice (krožne vštricne čerte). Ako bi se naša zemeljska kroglja sukala okol sonca vedno le v tisti meri, kakor si jo ima ekvator (polutnik), imeli bi vselej enako dolg dan, in, se ve, ob enem tudi enako dolgo noč, ker po tem stala bi ona nasproti sonca tako, da bi tisto razsvetljevalo zmiraj eno celo njenih dveh polovic, namreč menjavno, za dvanajst ur eno, in za dvanajst ur drago. Ali temu nije vendar tako. Pa kako da ne ? — Kakor že za- pazujemo, sonce ne izhaja v jutro, in pa tudi no. zahaja zvečer vselej na enem in istem mestu, ampak izhaja nekaj časa vsakdan čedalje bolj proti severju, nekaj časa pa čedalje bolj proti jugu, kakor si po navadi sicer le milimo, ker mora se to izhajanje in zahajanje dru¬ gače razumevati — glejte v §. 17. — (sicer govori se tudi tukaj včasi, ko da bi se res sonce obračalo, a vendar le zato, da se vtegne tako marsikaj zastran tega našim bralcem bolj razjasnovati, kot že večidel navajenim misliti, da se le sonce verti). Ravno po tem se pa spremenja dolgost dneva in noči, kakor se bo koj raztomačilo. Sicer tako premika se omenjeno mesto toliko zgoraj, kolikor zdolaj polutnika ali ekvatorja le do nekega kraja, namreč le do povratnika (obračdja) — 30 — raka na gorenjem (severnem), in do povratnika kozla na dolenjem . kraju : sonce prišedše do tih krajev se oberne (pa ravno zato se kličete omenjeni dve čerti povratnika ali obračajo ), in gre sopet proti ekvatorju. Eden in dvajsetega (21) dne meseca marca ali sušca gre pot sonca (se ve da, prav za prav pot zemlje po svojem vertenju) ravno tako, kakor gre ekvator ali polutnik, s katerim se takrat po nekakem prav zlije, in sicer od izhoda proti zahodu, a vendar tudi le do¬ zdevno, ker suče se tim več zemlja po svoji poti od zahoda proti izhodu, kakor se je že drugod reklo, okol son¬ ca. Pa ravno tačas sta dan in noč enako dolga. Po tem se pot sonca vsakdan bolj oddalja od ekvatorja, gre bolj na visoko proti Severju ali proti povratniku raka in do njega, se tam tako ob enem nad nami bolj zdaljša v okrogu, in sonce ostaja na- ravino tudi dalje časa nad zemljo se svojo svetlobo: tako se zdaljšajo pa, se ve, čedalje bolj dnevi, med- tim ko se noči skrajšajo. Do severnega povratnika ali obračaja raka pride sonce 21 dnč meseca junija (rožnega cveta). Tačas se oberne sonce, in gre, razsvetljaje tam čedalje manj zemeljsko poveršje, in z manjšaje tedaj tudi dolgost dneva, po malem bolj navzdol sopet proti ekvatorju, katerega doseže 23 dne meseca septembra (kimovca), in katerega mer je zdaj enaka meri njegove poti: takrat sta znova dan in noč enako dolga, kakor sta bila 21 dne meseca marca. Po 23 dnevu meseca septembra gre sonce, me- taje svoje žarke čedalje manj na široko proti gorenji zemeljski polovici, v kateri mi stanujemo, to je, proti severju, in skrajšaje nam tako naravino tudi dneve, še bolj navzdol, dokler ne pride do južnega povrat- — 31 — nika ali obračaja kozla, kar se pripeti 22 dne meseca decembra (grudna). Po tem se verne sonce, in pa razsvetljaje po malem čedalje bolj na široko zemeljsko poveršje, se bljiža sopet ekvatorju, in ga doseže 21 dne meseca marca. Do ver šena je tako enoletna pot zemlje okol sonca, ali enoletna, kakor smo že rekli, le dozdevna pot sonca okol zemlje. Ta pot od zahodnega konca ekvatorja gor do severnega povratnika (obračaja), in od tod dol do istega ekvatorja je zaznamnjena s postransko čerto na pervi ali levi polovici obrisane zemeljske kroglje, ka¬ kor je sicer zaznamnjena tudi njena mer od konca ekvatorja do južnega povratnika ali obračaja, in pa od njega gori proti ekvatorju na drugi ali dčsni polovici. Tej navprečni ali postranski čerti, ki si jo moramo sicer tudi le misliti , da se bolj razbistri enoletna pot zemlje okol sonca, pravijo zvezdoslovci (astronomi) po gerškem ekliptika. Kako da teče pa prav za prav ta čerta tako za¬ znamnjena, kakor se vidi na obrisu, namreč za takrat, ko pride do severnega in do južnega povratnika, nam vtčgne prihajati gotovo bolj razumljivo še le, po tem ko si mislimo, da obedvč polovici naše zemlje na tem obrisu ste ena kroglja , kakor se je že reklo v pred¬ govoru (ako bi se pripela desna polovica levi, sešla bi se pa tudi oba konca te čerte — ekliptike na zahodnem kraju perve polovice — na levi). Sicer spremenja si ta čerta mer ali mesto, se ve, po času izhajanja in za¬ hajanja sonca v zgoraj razbistrenem pomenku, in po tej isti spremembi si ima tedaj tudi 21 marca in 23 septembra enako mer, kakor si jo ima ekvator, vse to pa —le po sukanju zemlje okol sonca. Po natanjčnem prevdarku tega istega sukanja, in z ozirom na to, kar se — 32 — je dozdaj reklo, se vtegne lahko soditi, zakaj, kedaj in kako da se po njem dnevi in noči zdaljšajo, in skraj¬ šajo §• 20 . Kaj so in kako nastajajo letni časi: spomlad, poletje, jesen in zima, ali: od kod nam prihaja sprememba občutljivosti zraka, ki nas obdaja f Govori se po navadi le o dveh letnih, časih — o po¬ letju in o zimi. Tako se sliši, na primčr: „Ta gospod stanuje po zrni v mestu, po leti pa na deželi(na svo¬ jem posestvu zunaj mesta). Omenjajo se sicer vendar tudi večkrat vsi štirje letni časi, pa le neodločno, in v drugem pomenku, kakor so si jih zaznamnjali od nek¬ daj zvezdoslovci (astronomi). Kakor se po navadi misli, je spomlad tisti letni čas, v katerem po nehanju merz- lote zraka ali sploh nevgodnega zimskega vremena, in po začetku gorkote se zbuja po malem rastlinstvo; poletje čas veče in močnejše sončne gorkote in boljega razvitja rasti v tako imenovanem kraljestvu narave (glejte na 250 strani, kar zadeva tisto); jesen čas manjše ali bolj zmerne toplote, pa tudi pobiranja in shrambe poglavitnih poljskih pridelkov ; zima pa čas merzlote, in sploh nevgodnega vremena in oterpnenja narave. A po zvezdoslovcih (astronomih) so ti časi bolj odločno zaznamovani, in se ravno zato kličejo „astronomični letni časi,“ medtim ko se onim pravi „naravini letni časi.“ Po tem, to je, po astronomičnem zaznamovanju traja spomlad od 21 dnč meseca marca do 21 dne meseca junija; poletje od tega dne do 23 dne septembra; jksen naprej do 22 dne meseca de¬ cembra ; zima pa od takrat do 21 dne meseca marca: se ve, da obsega tako vsak tih astronomičnih letnih — 33 — časov en veči ali matiji del tistih zgoraj omenjenih ,,naravinih časov, “ ki so bližnji enemu ali drugemu izmed onih. Kar se tiče vprašanja, kako da nastajajo prav za prav ti letni časi, ali kako da se sploh pripetuje, da se nam vsako leto občutljivost zraka v poglavitnem štirikrat spremeni; da imamo namreč nekaj časa zmerno, to je, ne preveliko ne premajhno gorkoto, nekaj časa vročino ali pripeko, nekaj časa pa merzloto, — reši se ravno tudi po posebnosti vertenja naše zemlje okol sonca, omenjeni sicer že v §. 19 ; tedaj po tem, kakor prihaja naša zemlja po takošnem svojem vertenju s tistimi kraji, kjer mi živimo , nasproti sonca, in naravi- no tudi po tem, kakor nam pošilja tisto svoje žarke, namreč z večo ali z. manjo' močjo, — bolj navpik, ali pa bolj navprek (po strani). Najbolj navpik padajo sicer na naše kraje žarki sonca, ko pride tisto, — se ve, po sukanju zemlje okol njega — do povratnika raka (glejte v §. 19.), namreč 21 dne meseca junija, to je, ob začetku astro- nomienega poletja. Bolj ko se po tem sonce od tod proti ekvatorju ali proti južni strani oddalja, čedalje manj navpik, ali pa, kar je isto, čedalje bolj navprek (po strani), in zato naravino tudi čedalje manj močno segajo do nas njegovi žarki, kateri nam dajajo, kakor je sicer že znano, meseca junija, julija in avgusta, sploh pa dokler se njih izvirek, namreč sonce, 23 dne meseca septembra ekvatorju ne približuje, to je, do¬ kler si nima začetka astronomična jesen, za nas naj¬ bolj občutljivo gorkoto. Še bolj navprek, se ve, in tedaj tudi čedalje bolj slabo zadevajo nas ti žarki, ko se bliža sonce južne¬ mu povratniku (kozla), in ga doseže 22 dne meseca ■3 — .34 — decembra, namreč ob začetku astronomične zime. Od takrat zapušča ono po malem to stran, in, metaje vsak dan manj navprek žarke na naše kraje, se vrača proti severju, to je, proti ekvatorju, do katerega pride 21 dne meseca marca; to je pa začetek astronomične spomladi. Zdaj je konec enoletnega navprečnega teka ali enoletne obernitvi zemlje okol sonca. Po tem gre pa tisto sopet proti severju, in sicer ravno tako, se ve, kakor poprej, le do povratnika raka, in tako dalej, ponavljaje vsako leto svojo navadno pot. Tako se razjasnuje tedaj nastanek omenjenih štirih letnih časov, pa ob enem, se ve, tudi zdaj veča, zdaj manja čutlji- vost sončnih žarkov na poveršju zemlje v naših krajih, kakor sicer premčnjavno tudi drugod, in vse to — le po že večkrat opomnjenem posebnem vsakoletnem vertenju zemlje okol sonca. §. 21 . Kaj je tako imenovani zverinski krog ? Omenilo se je že v §. 3. pod čerko l, da je na nebu mnogo, tako rekoč, ali saj na videz , skupljenih zvezd (nebnih teles), ki se imenujejo ozvezdja, in si imajo posebne podobe in tudi posebna imena, katera so jim dali zvezdoslovci že v starih časih. Dvanajst tistih stoje v nekem krogu, in jse štejejo po navadi od zahoda proti izhodu sonca. Sest jih je zgoraj, šest zdolaj ekvatorja. Perva se kličejo : oven , bik , dvojčki , rak , lev in devica; druga pa: tehtnica, škorpjon, strelec , kozel, vodnar in ribe. Vsiin dvanajstim pravimo sicer- „ nebeška znamenja. “ Zvezdoslovci so jim dali pismeno neke posebne podobe, namreč te-le : r s ri © W—m / h 5 —- — 35 — tedaj drugačne od tistih, katere nahajamo zaznamnjene v nekih koledarčkih, posebno tudi v znani slovenski takb imenovani „Veliki Pratiki,“ to je : & th <*£&&& Neki zato, ker večina, to je, sedem tih ozvezdij, si je dobila ime po zverih, se kliče zgoraj omenjeni krog „zve¬ rinski krog“ Po tem je rešeno vprašanje zastran tistega. Kaj pomenjajo pa še te-le besede, ki se bero tudi v nekih koledarčkih: „Sonce je stopilo v ovna, v bika, v dvojčke i. t. d “ ? — Odgovor: Mer zverin¬ skega kroga od zahoda proti izhodu sonca gre tako, in pa posamezna ozvezdja so v takošni daljini eno od druzega, da vsakoletna pot zemlje okol sonca (pa na videz, se ve, tega zadnjega okol one) prehodi vsak mesec od zahoda proti izhodu eno izmed tih ozvezdij; pride namreč meseca marca v ovna , meseca aprila v bika, meseca majnika v dvojčke, in tako naprej v ti¬ stem redu, v katerem so vsa ta ozvezdja zgoraj ime¬ novana. — Tako se reši tedaj tudi to drugo vprašanj e. §. 22 . Kako se razdeluje naša zemeljska kr oglja 1 Razdeluje se naša zemeljska kroglja: a) V suho ali kopno , katerega je še le nekaj čez eno četertinko (‘/ 4 ), in v mokro ali vodo, ki znese tri če- tertinke ('jj) cele zemlje; toliko njeno suho (kopno), kolikor mokro (voda) pa b) v pet poglavitnih delov C„talov“), in sicer per- vo : v Evropo, v kateri si imamo mi po njej imeno¬ vani Evropejci prebivališče, in katera je sicer najbolj izobraženi in omikani del naše zemlje; v Azijo, Afriko, 36 — Ameriko (razdeljeno v severno, srednjo in južno A- meriko), in pa v Avstralijo, kakor se vidijo že nari¬ sani in imenovani na obedveh polovicah zemeljske krog- lje ; a drugo, to je, mokro, v severno in južno ledeno morje. v veliko tiho morje (med Azijo in Ameriko), v at/anško, in v indijsko morje , kakor se vidi že na obrisu, kjer so imenovana ta morja, razun katerih je pa tudi še mnogo stranskih kot delov tistih, na primer: medze- meljsko morje med Afriko in južno Evropo, in černo morje kot en del tistega proti sončnemu izhodu (per- vo je zaznamnjeno na obrisu s čerkami med.m., drugo pa s čerkama č.m. *). Kar se tiče sicer morij, omenjamo še tukaj ob tej priliki tisto čudno prikazen, o kateri smo že nekaj čerhnili v §. 3. pod čerko i, — namreč prikazen od¬ toka in pritoka (v serbsko-ilirskem jeziku bibavice ), to je, vsakdan dvakratno padanje ali zniževanje (ital. seccci), in pa rastenje ali poviševanje morja ( colma) ob njevovih bregih. Obedve prikazni se verstite sicer premenjavno, to je, zapazuje se vsaka po dvanajstih urah in skoraj 25 minutah, a vsakdan vendar za 50 minut bolj pozno. To se neki raztomači po vertenju lune okol zemlje, in pa tudi po tem, da se zemlja in *) Sicer pojasnilo še nekih dragih skrajšav imenovanj na obrisu je to-le : Pomenja namreč : S. T. — severni tečaj (glejte v §. 19.) : Ang. — Anglija• S. N. — Svedija in Norvegija ; Dan. — Ddnija; P. — Por lagal ja- Šp. — Španija-, Fr. — Francija ; N. — Nemčija Av. — Avstrija ; Rus. — Rusija ; Tr. — Terst ; It. — Italija; Med. m. — medzemeljsko morje (glejte v §.24.); G. — Gerška; Tur. — Turčija; C. m. černo morje; Bg. -— Egiptovsko ; Ati. — Atlanško ; Ar. — Arabija, in Per. — Persija (dve deželi v zahodni Aziji) ; Iz. Ind. — Izhodna Indija ; — Ind. indijsko-, Vel. T. — veliko tiho; Sev. Am. — severna Ame¬ rika; Sr. Am. srednja Amerika; Jnž. — južna; N. P. — novo primorje. — 37 - luna vzajemno ali obojostransko, namreč ena drugo pritezate (glejte v §. 8.), in da to pritezanje od strani lune je veče, bolj bližna ko je ona zemlji, in tedaj tudi njeni vodi po svojem posebnem sukanju okol tiste. §• 28. Kako se razdeluje suho ali kopno vsacega izmed petih poglavitnih delov naše zemlje, in kako ime se jim še daja ? Suho ali kopno vsacega izmed petih delov naše zemlje se razdeluje po navadi v tako imenovani „kon- tinent* (beseda latinskega izvira, ki pomenja bolj ve¬ like, zvezne, to je, nepretergoma raztezajoče se dežele), in pa v otoke, ali v manj široke dežele, katere obdaja voda od vsih strani. Naj veče število tih otokov spa¬ da pa pod Avstralijo, ki se ravno zato kliče tudi (po gerškera) „Polinežija,“ to je, v našem jeziku “mno¬ go otočje “ — množina otokov. Sicer pravi se Evropi, Afriki, in Aziji tudi stari, Ameriki in Avstraliji pa novi svet zato, ker one tri so znane bilo že od davnih časov, bile ste pa tiste najdene še le bolj pozno, namreč Amčrika po Krištofu Kolombu skoraj pred 380, in Avstralija po Holandcih pred 260 leti. Toliko zgoraj omenjeni »kontinent," kolikor tudi otoki i če so tisti bolj veliki, se ve), se delijo v razne dežele, katere si imajo posebna imena. §• 24. Kaj so polotoki , kaj morske ožine, kaj zalivi ali zatoki, in kaj medmorja ? Polotoki so zemlje obdane od vode na treh stra¬ neh (kakor je, na primer, Istra) ; morska ožina je ozek prostor med dvema zemljama, med katerima se pre- — 38 — haja na ladijah iz enega morja v kako drugo (takošna ožina se vidi na obrisu med severo-zahodno Afriko in med Španijo (zaznamnjeno tam s čerkama Sp .); zaliv ali zatok je del morja, ki gre tako med zemlje, da ga tiste po tem obdajajo na trčh straneh, skoraj tako, kakor obdaja morje kak polotok (takošen zaliv ali zatok je, postavimo, teržaški med Terstom. deloma med njegovo okolico, med Krasom in med beneško deželo ali prav za prav Italijo kot en del jadranskega morja (zaznamnjeno je pa tisto na obrisu zgoraj med- zemeljskega morja, in teržaško mesto na gorenjem kraju s čerkama Tr .); medmorje je pa ozek kos (ozka proga ) zemlje med dvema morjema, po katerem stojite v zvezi dve bolj veliki deželi, kakor je, na primčr, tisti ozki kos zemlje v srednji Ameriki med atlanškim in tihim morjem, kateri derži v zvezi južno se srednjo Ameriko, in se kliče „ medmorje Paname" (Panama je sicer mesto tam na istem medmorju). §. 25 , Kako utegnemo zvedeti ali si misliti , kje in kako da leži eden ali drugi kraj naše zemlje , naj si bo na suhem ali pa na mokrem, in kaj da se na njej nahaja 1 Za z vedenje tega služi nam po gerškem tako ime¬ novana »geografija," po našem „zemljopisje,inpanavlaš- nje narisovanje, kateremu se pravi „zemljokaz,“ po neka¬ terih pa (sicer po naši misli napačno) “zemljovid “ — ki je delo tistih pridnih možakov, ki so se od nekdaj nevtrudljivo pečali z natanjčnim preiskovanjem te zem¬ lje, in nam pa njegov sad na svetlo dajali, da si ga poslužujemo za poznavanje sveta, če tudi ga sami ne prehajamo. 39 — §. 26. Česa nam je posebno treba , da zvemo s pomočkom geografije in zemljokazov pravo lego kake si bodi dežele ali sploh kakega si bodi kraja te zemlje t Da to zvemo, treba je, da si deržimo zvesto v glavi najprej tiste poglavitne in vmesne nebne stra¬ ni, o katčrih se je govorilo v §. 10. Sicer to, kar se je tam opomnilo, velja samo za takrat, ko gledamo iz kakega primernega mesta okol sebe po obzoru ali horizontu (ki se je sicer tudi tam raztomačil). Ako želimo zvedeti pa to lego tudi po zemljokazih ali na¬ risih stoječih pred nami, misliti si vsakokrat moramo, kadar vanje gledamo, da izhod sonca nam je na des¬ ni, zahod na levi, sever na gorenjem, in jug na do- lenjem kraju vsake posebne narisane dežele ali tudi vode. Kar se tiče pa vmesnih strani, nimamo tukaj nič kaj razločiti; za-nje velja to, kar se je že reklo v istem odstavku (§. 10 .), — Po dobro znani legi ene dežele se pa lahko zve tudi lega še drugih dežel, naj se nahajajo kjer si bodi, kadar po narisih nanje gle¬ damo. Sicer misliti si pri tem tudi lahko vtegnemo, ko da stojimo na enem ali na drugem mestu omenjenih narisanih dežel ali vod ; in za takrat bi veljavno bilo ravno tisto pravilo („regelca —?), ki je že v §. 10. zapopadeno. §• 27 . & čim se pečajo prav za prav geografi ali zernljopisci ? Tiste stvari, s preiskovanjem katerih se ukvarjajo geografi ali zernljopisci ("§. 25.), so te-le: d) ljudje kot prebivalci zemlje, in pa vse to, kar nje zadeva kakor si bodi; in b) posebnost ali lastnost poveršja zemlje, in vse to, kar se, stran ljudi, še na njem na haja in zapazuje. — 40 — §• 28. Koliko glav (duš) se šteje zdaj na vsi zemlji , in koliko na vsakem njenih petih delov (§§. 22, čerkah, in 27. čer ha a)? Šteje se na vsej zemlji zdaj skoraj 1.300 milijo¬ nov glav: v Evropi jih je 230 milij., v Aziji 754, v Ameriki 64, v Afriki 200, in v Avstraliji 2 milijona ('sicer število prebivalcev Afrike je najbolj dvomljivo ali negotovo, ker njena pretežko dohodna ali dostopna notrina nije dozdaj še zadosti znana). . §' 29 ‘ . Kako se razdelujejo ljudje, zastran vere f Šteje se Kristijanov skup nad 335 milijonov : med njimi je 170 milij. katoličanov; 76 milij. tako ime¬ novanih 7iezjedinjenih Gerkov , o katerih se govori na 67 strani „ Zgodovine Tersta in njegove okolice;" in pa 84 milij. protestantov, Turkov (v zahodni Aziji, v severo-izhodni Afriki in v jugo-izhodni Evropi) je 160 milij., judov 5 milij., in paganov ali častivcev malikov še — 800 milijonov ! §• 30. Kako se razdelujejo ljudje zastran narodnosti f Kar zadeva narodnost ljudi naše zemlje, razdelu¬ jejo se oni navadno v petero poglavitnih plemen, nam¬ reč : 1. v kavkazijsko (kot nčki najlepše in najbolj podučljivo L ali izobražljivo) na sončno-zahodni strani Azije do černega morja; 2. v mongoljsko, ki je v sredi Azije; 3. v amerikansko (v Ameriki — mišljeno je sicer tu le pervotno ondešnje prebivalstvo brez vseljen- cev iz drugih krajev); 4. v etijopijsko v izhodni Afriki; in pa 5. v malajisko (na otocih pod južno Azijo). Takošna razdelitev se opira sicer posebno na večo ali manjo podobnost, katero si imajo ljudje vsacega tih poglavitnih plemen med sabo v eni ali drugi reči. 41 Vsako tih istih plemen se deli pa v razna posebna plemena. Tako, postavimo, se deli kavkazijsko pleme v trinajst tacih posebnih plemen, to je: a) v indijsko , ki je na južnih krajih Azije ; b ) v armensko , in c) v persijsko bivajoče deloma na južni, deloma na jugo¬ zahodni strani Azije; d) v tatarsko stanujoče v nekih krajih zahodne Azije in deloma tudi v jugo-izhodni Evropi (ined tiste spadajo posebno tudi Turki) ; e) v egiptovsko na severo-izhodni strani Afrike; f) v fin¬ sko ali čuhonsko v evropejski Rusiji; g) v romansko ali staro-rimsko na Italijanskem, Francozkem, Spanj- skem in Portugalskem; h) v germansko (tevtonsko ali staro-nemško) deloma v zahodni, deloma v srednji kontinentalni Evropi, in pa na Angležkem; i) v ger- sko v jugo-izhodni Evropi (§.23 j) v madžarsko ali ogersko na Avstrijskem ; k) v vlaško ali rumunsko na jugo-izhodni strani Evrope; l) v letiško na Ruskem v Evropi, in pa m) v slavjansko na srednjih, jugo-izhod- mh in severnih krajih Evrope, a deloma tudi v severni Aziji pod rusko vlado. — Omenjena posebna plemena se delijo pa večidel v narode. §. 31. Kaj so narodje , in kako se delijo , kar zadeva razvitje njihovih duševnih moči ? Narodje so tisti več ali manj; kjerkoli si bodi po svetu, razmnoženi deli človeštva, katčri po svojem iz¬ viru od enega in istega posebnega plemena ali od ene in iste pervotne rodovine, imajo med sabo, če tudi ne ravno popolnoma, saj vendar v poglavitnem enak jezik, enake šege in navade, enak značaj (po gerškem ka¬ rakter), in sploh enake lastnosti toliko telesne, kolikor duševne. — 42 Razdelujejo se pa narodje zastran razvitja svojih duševnih moči v narode omikane ali izobražene, in pa v neomikane ali neizobražene — divje : tistih je sicer še veliko število v Aziji, Afriki, Ameriki in Avstraliji, kjer životarijo brez kakega rednega vodstva v tako imenovanem „stanu narave “ — po naravinem svojem nagibu, skoraj kakor zverina, skerbni, tako rekoč, sa¬ mo za to, česar potrebujejo od dnč do dne, za drugo nič; dni pa si boljšajo stan po osnovi primernih šol, po pečanju s tergovino, z umetnostmi in znanstvi, sicer kot naseljeni v rednih deržavah, to je, zjedinjeni v družbah pod pravilno vlado imajočo si za nalogo in dolžnost skerbno vzderževanje potrebne varnosti in sploh vsestranskega reda med njimi, da so zadovoljni in lepo napredujejo 'v dobrih rečeh vsake verste. §-32 V kolikih in kakih deržavah žive evropejski nar odjek Šteje se v Evropi zdaj: a) 22 po vsem samo- stalnih deržav, to je: 4 cesarstva — rusko, avstrijsko, nemško in turško; 10 kraljestev, angležko, italijansko, gerško, švedsko in norbegijsko, španjsko, portugalsko, nizozemeljsko in belgijsko (eno in drugo tih dveh na severo-zahodnem kraju Evrope), in pa dansko; ena kneževina , namreč Cernogora od leta 1852 sem; in 7 republik ali ljudovidd: francozka, švajcarska, san-marinska (z 8000 prebivalci v Italiji), hamburška, bukovska ali ljubečka (na Nemškem), andorska (z 18.000 prebivalci med Francijo in Španijo), in govstsko (z nekimi 60 prebivalci — tudi med Francijo in Španijo na meji); b) v štiri druge ne po vsem samostalne, zjedinjene z nemškim cesarstvom, in ravno po tem v nekih re¬ čeh skoraj njemu podložne, namreč tri kraljestva: Ba- varija, Saksonija in Virtemberga; in velika vojvodina Baden ; c) 2 kneževini: Serbija in Rumenija v Turčiji. — 43 §.33. Koliko narodov je v naši Evropi , in kako se kličejo 1 Posebnih plemen (glejte v §. 30.) je v Evropi devet; so namreč: Slavjani (šteje se jih 80 milijonov), Romani (68 milij.), Germani (67 milij.), Madžari ali Ogri (4 milij. in 600 tisoč), Tatari (4 milij. in 400 tisoč), Gerki (4 milij.), Fini ali Cuhoni (3 milij. in 400 tisoč). Letiši na Ruskem, in Vlahi ali Rumuni v jugo-izhodni Evropi. Izmed tistih plemen se delijo: A. Slavjani a) v Ruse (šteje se jih 51 milijonov) ; b ) v Poljake (10 milij. razdeljenih sicer med Avstrijo, Rusijo in Prusijo); c) v Serbo-Rirce (5 milij. in 200 tisoč — vSerbiji, v Hercegovini in v Bosni na Tur¬ škem, na Cernogori, v Dalmaciji, na Hervaškem, na Slavonskem, in v Istri kot večina njenih prebivalcev); d) v Cehe ( 4 milij. in 500 tisoč — na češkem ali Pemskem), e) v Bulgare (3 milij. — na Turškem) ; f) v Slovake (2 milij. in 600 tisoč — na Ogerskem) ; g) v Albaneze ali Skipetare (1 milij. in 600 tisoč — na Turškem); A) v Slovence (nad 1 milij. in 520 tisoč — na Kranjskem, Stajarskem, Koroškem, na Primor¬ ju, in tudi na Beneškem v Italiji (skoraj 20 tisoč tako imenovanih Rezijanov); i) v severne Serbe ali Venede (800 tisoč v severni Nemčiji), in pa j) v Kasube (160 tisoč — tudi tam). B. Romani v Italijane (24 milij.), v Francoze (36 milij.), v Spanjce (14 milij.), in pa v Portugalce ali Portugize (3 milij. in 300 tisoč). C. Germani v Nemce (40 milij.), v Angleže (18 milij., kar jih je sicer v Evropi), v Dance (2 milij in 300 tisoč), v Švedce (3 milij. in 200 tisoč), v Norvežce en milij. in 300 tisoč), dalej v Holandce (en milij.), v Bel¬ gijce (4 milij. in 300 tisoč) in pa v Kimbrelpn milij. — ti so deloma na Angležkem, deloma na Francozkem). — 44 §• 34. Kaj se nam prikazuje na suhem poveršju naše zemlje f§. 27 čerka b)f Prikazujejo se nam na suhem poveršju naše zem¬ lje: a) več ali manj visoke, deloma posamezne, de¬ loma na dolgo protezajoee se gore ali tako imenovani gorjanci ; b) več ali manj velike in dolge reke iz vi- rajoče iz tistih, in stekajoče se pa v razna morja ali v njih dele — zatoke in stranska morja (§, 22 čerka b) ; c) več ali manj široke, rodovitne ali tudi puščobne planjave (ravnine) ; in pa d) več ali manj razprosti- rana jezera , to je, vode zaperte od zemlje krog in krog, nimajoče si tedaj odtoka na nobeno stran (sicer vse to se nije zaznamilo na obrisu zavolj njegove majhnosti). A. Poglavitne gore so pa 1. V Evropi: aa) apeninske gore protezajoee se bolj proti sončnemu izhoda na dolgo od gorenje do dolenje Italije; bb) planine („alpe,“ — ime izviravše iz latinske besede albus, kar pomenja „bel,“ in pa rabljeno od nekdaj zato, ker so planine navadno po¬ krite vsčlej se snegom), gredoče od Francije in Svajce deloma po severo-zapadnih krajih Italije, deloma po meji njenih severnih strani, in pa po jugo-zapodnih deželah Avstrije, namreč po Tirolskem, Solnograškem, Kranjskem, Koroškem,in Stajarskem dol okoli do Turčije in Dalmacije pod raznimi imeni, na primer: primorske, kotiske retiške, julijske , karnske , štajarske in dinariške ; cc) pirenejske gore med Francijo v in Španijo; dd) ker- konoške gore na severni strani Ceske; ee) Karpati na severni strani Ogerske; ff) uralske gore med Rusijo in Azijo, in gg) balkanske gore na Turškem gredoče od izhodne Dalmacije do „černega morja". — 45 2. V Aziji: aa ) beluršlce gore (v sredi); altajske gore (tudi tara); bb) himalajske , armenske in indijske gore. 3. V Afriki: aa) atlanske gore protezajoče se od se- vero-zapadne strani proti severo-izhodu; bb) abisijnske planine proti sredi, in pa kapske gore na južnem kraju. 4. V Ameriki: kordilirske gore, ki se vlečejo na zapadni strani od južnih krajev gori do severne Ame¬ rike (med tiste spada v južni Ameriki posebno viso¬ ka gora znana pod imenom Cimborasd). Sicer med gorami je tudi nekaj tako imenovanih ognjenikov ali ognjemetnih (ognjopljuvnih gor, ki se kličejo po latinskem tudi “vulkani/' izmed katerih so najbolj znameniti: aa) Vezav v južni kontinentalni Italiji; bb) Etna na sicilijskem otoku; cc) Hekla in Krablja na izlandskem, v severo-zahodnem atlanškem morju ležečem otoku; dd) v Ameriki, kjer jih je neki čez 50, Guatimala , Jarulo, Pičinča , Kotopaksi in An- tizana. B. Poglavitne reke 1. V Evropi: aa) Pad pritekajoč iz severo-za- hodne Italije, se zliva v jadransko morje nasproti Istre; bb) Donava dereča iz zahodne Nemčijie, in po večajoča se deloma v Nemčiji, deloma v Avstriji po raznih stran- skih rekah, med katerimi je sicer tudi naša Drava in Sava, se steka v „černo morje" ; cc) na Ruskem: Dneper , Dnester in Don , katerih perva dva se zlivata tudi v černo morje, tretji pa zliva se v bližno azovsko morje ; dd) Pečora , Dvina in Onega teko v severno le¬ deno morje; ee) Neva , Narova in Nemen pav izhodno moi-je kot stransko atlanškega morja; ff) Volga in pa Ural se zlivata v azijatsko veliko kaspiško jezero imčnovano tudi morje ; deloma v Avstriji, deloma v Nemčiji: gg) Visla izvirajoča iz Karpatov (glejte zgoraj pod A. 1. ee) gre — 46 tudi v izhodno morje; lih) Laba tekoča iz Češkega se zliva v severno morje kot stransko atlanškega morja; ii) Ren iz Svajce se steka v isto morje; jj) Sena, Loara , in Garona iz Francije, in Temza iz Angležkega, Minko. Duero in Tejo ali Tako iž Španije pa v atlanško morje ; ki) Ebro teče iz Španije, in U) Rona iz Svajce po Franciji v medzemeljsko morje kot stransko atlanškega morja. 2. V Aziji: aa) Evfrat in Tiger proti zahodni strani, spervič ločena eden od druzega, bolj naprej pa zjedinjena, in tekoča v persijski zaliv, ki je en del indijskega morja; bb) Gang izvirajoč iz gore Himalaje, se zliva v bengalski zaliv, ki je en del istega morja ; in tako tudi; cc) Brahmaputra , ki je onemu, tako rekoč, dvojček; cld) Ind , prihajajoč iz dežele imeno¬ vane „Mali Tibet* se zliva v stransko arabsko morje ; ee) Jant-Sekijang kot naj veča reka v Aziji, dereča po Kini, in pa ff) Amur v severo-izhodni Aziji se stekata v veliko tiho morje (med Azijo in Ameriko); gg) Ob , ■Jenizejsk, Lena, Ko/ima in Lndigirska se zlivajo v severno ledeno morje. 3. V Afriki: aa) Nil izvirajoč v notranjšnjih kra¬ jih gre po Egiptu in pa v medzemeljsko morje (ta reka namestuje sicer v tej deželi dež, — izstopa namreč in se pa tam razliva od meseca avgusta do meseca oktobra vsacega leta, in se po tem nazaj poteza) ; bb) Ni¬ ger, Senegal , Gambia in pa Rio Grande , ki prihajajo tudi iz notranje Afrike, in se stekajo v atlanško morje. 4. V Ameriki: aa) Rio del Norte, reka sv.Lovrenca, in Misisipi na severni strani teko v atlanško, bb) Ore¬ gon teče v veliko tiho, cc) Orinoko, Amazon in La Plata se zlivajo pa v atlanško morje fki je med Evropo in med Ameriko). 47 C. Poglavitna jezera J. V Evropi: d) Ladoga, b) Onega in c) Pejp na Ruskem; d) kgnštansko ali bodensko jezero na uniji med Nemčijo in Svajco ; e) ženevsko na meji med Ita¬ lijo in Svajco; f) balatinsko, in židersko na jugo-za- hodni strani Ogerske; g) verbsko na Koroškem; h) Melar, i) Vernar in j) Vetar z mnogimi drugimi manjše važnosti na Švedskem; k) Bled v prelepi, in zelo mikavni okrajini na Gorenskem (v Kranjski), kjer se shajajo po leti kopelniki od vsih krajev; l) jako zna¬ menito cirkniško jezero čudne posebnosti, bivše znano učenjakom že več stoletij pred kristusovim rojstvom ravno zarad te posebnosti; ker namreč ob nekih časih, to je, ob deževnih vremenih se to jezero tako napenja in narašča, da se v njem ribari, a ob drugih časih odstopa in zginja tako, da se tam lahko celo mar¬ sikaj seje (!): m) Lago maggiore (veče jezero), n) Lago di Garda , o) Lago di Como, in p) Lago di Lugano v Italiji. 2. V Aziji: a) Kaspiško jezero, sicer tako obšir¬ no, da si ima podobo velicega morja, in se ravno zato kliče tudi kaspiško morje , proti sončemu zahodu; b) aralsko, in bajkalsko (tudi tam). 3. V Afriki: jezera imenovana a) Žana , b ) Zavaja , Meriš in Natron na severo-izhodnih straneh. 4. V Ameriki: a) huronsko , bjmihigansko , c) on¬ tarijsko, in pa d) tako imenovano medvedovo jezero na severni strani ; in e) marakajovsko na južni. D. Poglavitne ravnine (ravne) 1. V Evropi: d) rodovitna ravnina protezajoča se od Galicije na s č vero-izhodni strani Avstrije do Ka¬ zana, to je, do azijatske meje tekoče na jugo-izhodu ruske dežele; b) v Ogerski na južni in izhodni zem- — 48 — lji ležeči med Donavo in Tiso (je tudi rodovitna). 2. V Aziji: jako široka, a vsa puščobna rav¬ nina imenovana “Kobi„ v sredi. 3. V Afriki: peščena puščava imenovana „ Sahara, “ ki se razprostira tam v sredi, in obsčže 110 tisoč kvadratnih milj puste zemlje, na kateri se nahaja le tu pa tam kaka tako imenovana „oaza,“ to je, osam¬ ljena zelenica. 4. V Ameriki: dve ravnini pod (španjskim) ime¬ nom „Llanas“ in “Pampas,“ deloma rodovitne, deloma puščobne. §. 35. Od kod prihaja to, da se na nekih krajih naše zemlje marsikaj tacega rodi in prideluje, ki se na drugih kot domač obrodek ali pridelek ne nahajal Ta prikazen si ima poglavitni izvir v posebnost podnebja ene ali druge strani zemlje, kateremu pravijo Nemci in Italijani po gerškem „ klima," namreč v po¬ sebni, skoraj po vsem stanovitno obderžujoči se enaki lastnosti zračja (po nemškem „luf(a a ) te strani, — v več ali manj vgodni in srečni njeni legi, to je, v veči ali manji visokosti, gorovitosti, mokroti, in gorkoti ali merzloti po njej. To vse si ima tako za nasledek različno rodovitnost poveršja zemlje, in po tem, se ve, tudi izmenjo blaga med njenimi deželami, da si za svoje potrebe ali za svojo vgodnost ena to dobi, česar si sama nima, in oddaja drugim svoje pridelke, katerih ni¬ majo tiste, tedaj — tergovino, katera oživlja vas svet, in kateri jedina mogočna podpora in podlaga je pa vendar — kmetijstvo. Živeli toraj vsi tisti, ki se ž njim ukvarjajo !