aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa . mdttstrije- B B B B B 3BBBBBBBBBBBBBBBBBBB B:B6 B i|B BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB B B 8 ^B Icfc c lete dSFccbop c cFXp cfc cfc c c c c c c c cfiBlbtdbŠ-ŽGc BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB (Št. 64) Ljubljana, avgust 1984 8 I Iz vsebine stran: — Proizvodni rezultati l.pollet. 84 3,4 — Poslovanje v I. poli. 84 5 — Sprejemanje mes. planov likvidnosti 5 — Izračun obsega sredstev za OD v KTL 6 — Nova organiziranost DSSS KTL 7, 8, 9, 10 — Razgovor z Jakobom Kondričem 11,12 — S 3. seje DS DO KTL 12,13 — Kadrovske novice 14 — Brez alkohola — ni alkoholizma 14 Fotografije: Malovrh, Seme 3. avgust je bil praznik za KTL, predvsem pa za vse delavce tozd-a Lepenka Tržič in za vso tržiško občino Zgodovina naše temeljne organizacije Lepenka Tržič je vsekakor taka, da je bralcem glasila KTL zanimiva in to predvsem sedaj, ko se jim je uresničila večletna težnja po posodobitvi svoje proizvodnje. Na prostoru opuščene jeklarne, z zaledjem velikih smrekovih gozdov in možnosti izkoriščanja vodne sile kot pomembnega vira energije, je leta 1881 Anglež CHARLES MOLE ustanovil tovarno lepenke na Slapu pri Tržiču. Glavni izdelek je bila bela lepenka, ki se je najprej prodajala izven meja, šele kasneje pa tudi doma. Do začetka druge svetovne vojne pri delovanju tovarne ni bilo nekih bistvenih sprememb. Ob okupaciji so proizvodnjo podvojili, saj je okupator videl v tovrstni panogi precej koristi zase, delavci pa tudi za osvobodilno gibanje. V partizane je odšlo precej delavcev in njihovih sinov, šest pa jih je izgubilo tudi življenje. Po osvoboditvi je tovarna doživela več sprememb. Po nacionalizaciji leta 1947 je postal njen prvi direktor Andrej Andoljšek. Začela se je obnova. 25. avgust 1950 je za tovarno pomemben datum, saj je bil ta dan izvoljen njen prvi delavski svet, ki ga je vodil prvi predsednik Ivan Meglič. V svojem poslovanju je tovarna doživljala tudi več kriznih obdobij. Velika je bila fluktuacija kadra, ki so jo predvsem narekovali zastarela tehnologija z izredno težkimi pogoji dela. Porast odkupnih cen lesa in proizvodnih stroškov pa so narekovali kolektivno nujno odpovedovanje in reševanje vrste problemov. Leta 1966 so se delavci odločili, da se pridružijo Kartonažni tovarni iz Ljubljane, v kateri danes delujejo kot temeljna organizacija. Po 103 letih njenega obstoja je danes razen velikega lesenega skladišča od starega ostala le še lokacija. Lesene objekte so zamenjala moderna tovarniška poslopja, 150 let staro tehnologijo pa sodoben tehnološki proces z modernimi stroji. (nadalj. na 2. str.) 1 ^an k a Pavšek in Anton Behek, ki sta prerezala trak ob pričetku gradnje, sta to dolžnost opravila tudi ob svečani otvoritvi rekonstruirane tovarne Predsednik delavskega sveta Franc Štrukelj pozdravlja navzoče Govor Jožeta Štucina V petek 3. avgusta so namreč delavci temeljne organizacije po dveh letih, odkar so položili temeljni kamen za 'novo proizvodnjo lepenke, s svečano otvoritvijo novih proizvodnih pridobitev, le zaključili svojo veliko investicijsko nalogo. Sredi lepo urejene tovarniške okolice so se pred svečano tribuno zbrali delavci in vabljeni gostje, da ob praznovanju občinskega praznika Tržič, tudi sami k nje-1 mu dodajo svoj velik delovni dosežek. Predsednik delavskega sveta temeljne organizacije Lepenka Tržič Franc Štrukelj, je pozdravil predsednika skupščine občine Tržič Janeza Piškurja in predsednika izvršnega sveta občine Ivana Kapelja ter vse ostale vabljene goste in delavce KTL z željo, da se seznanijo z njihovo veliko proizvodno pridobitvijo. Iz besed slavnostnega govora direktorja temeljne organizacije Janeza Štucina smo ugotovili, da se je končno le obrestovala vztrajnost in nenormalna volja v nenormalnih pogojih, z dosežkom, ki ga danes svečano odpirajo. Prijeten je bil začetek, ko so z investicijo začeli, toda sedaj so še bolj zadovoljni, ko uspešno zaključujejo načrtovano. Zato, je to tudi bila priložnost, da je v kratkem skozi "inventuro" čez opravljeno delo padal celotni prikaz, kaj je bilo s tem doseženo in narejeno. Odločilnega pomena za začetek vseh del v Tržiču, je poleg zavestne odločitve DO KTL, da v svojem proizvodnem programu še kako potrebuje surovinsko bazo, ki jo v ne tako majhnem obsegu predstavlja proizvodnja v Lepenki, kakor tudi dejstvo, da v kolikor se ne bi realiziral ta projekt, bi po vsej verjetnosti v zelo kratkem času morali prisilno ustaviti proizvodnjo, ker jim inšpekcijski organi ne bi dovolili nadaljnega obratovanja. V letu 1977 so pričeli s prvimi deli, ko so s pomočjo kredita temeljne organizacije PAKO postavili novo kotlarno in skladišče vnetljivih snovi. Že v letu 1981 so delavci z lastnimi sredstvi pričeli graditi in v letu 1982 dokončali gradnjo čis- tilne naprave, trnsformato rske postaje in hidrocentrale. Glavna dela iz projekta sanacije in p rekonstrukcije pa so se pričela v mesecu juliju 1982 in sedaj uspešno končala. Zgrajena je velika nova proizvodna hala, na novo opremljena z avtomatskim lepenč-nim strojem najmodernejšim v vsej Jugoslavjji, v celoti je rekonstruiran papirni stroj, zgrajena je nova stavba v kateri se nahaja priprava snovi, postavljen je nov objekt za elektro in strojno vzdrževanje celotne tovarne. Zgrajen je lovilni bazen ob novem rezervoarju za mazut s črpališčem in cevovodno povezavd in postavljena je nova upravna stavba, v kateri so predvsem dobili prostore za obrat družbene prehrane, garderobe, gasilce, civilno zaščito in zaklonišča. Pred vsako novo gradnjo so bili rušeni v glavnem leseni objekti, z rušitvijo bivšega upravnega poslopja pa je bilo rešeno tudi ozko grlo, pri vstopu z glavne ceste v tovarno in tu urejeno parkirišče. Zgrajena je bila nova vratarnica s prostorom za telefonsko centralo. Izvedena je bila izredno zahtevna zunanja ureditev in sicer celotna infrastruktura za stare in nove objekte, tako da je sedaj postavljeno moderno hidrantno omrežje z novo kanalizacijo, toplovodno napeljavo, telefonijo, zunanjo razsvetljavo, modernimi napravami za javljanje požara in urejene transportne poti. Dejansko stare Lepenke Tržič ni več — umaknila se je popolnoma drugačni tovarni. Nedvomno največjo pridobitev pri tej rekonstrukciji je delovanje novega velikega lepenčnega avtomata, ki ga novi dodelovalni in predelovalni stroji le dopolnjujejo in s tem omogočajo, da se je proizvodnja še razširila od nekdanje le izdelave osnovne surovine lepenke in papirja tudi na njihove polizdelke in izdelke. Osvojena je namreč proizvodnja toaletnega papirja modernizirana proizvodnja izdelovanja papirja v formatih in izdelovanje prirezov za registratorje iz lepenke. Z nabavo novega rezilca za plosko rezanje pa obstaja tudi možnost izdelave lepenke v manjših formatih in sicer po želji kup- (nada!j. na 3. str.) Delegacija zveze borcev je položila venec ob spominski plošči padlim ude- Predsednik skupščine občine Tržič Janez Piškur izroča direktorju Jože- ležencem NOB, ki je s stare upravne stavbe prestavljena na spomenik ob tu Štucinu srebrno plaketo mesta Tržič vhodu v tovarno Ogled prenovljene tovarne Celotna investicija je stala 370 milijonov dinarjev. Sredstva za to veliko investicijo so poleg lastnih sredstev pridobili tudi z združevanjem sredstev sovlagateljev znotraj DO KTL iz šestih tozdov, ki so s proizvodnjo povezani tudi z Lepenko, kar je znašalo skupaj 38 % vrednosti investicije, prav tako pa tudi z dobljenimi bančnimi krediti od LB — gospodarske banke Ljubljana v višini 59 milijonov in inozemskim deviznim kreditom od Frankfurtske banke v višini 170 milijonov dinarjev. Učinki navedenih visokih vlaganj pa se že, ali se še bodo kazali v bližnji prihodnosti, saj so razen lakirnega stroja že vse nove pro-'~vodne kapacitete bodisi v poskusnem ali normalnem pogonu in so: — več kot 100 % povečanje proizvodnje lepenke, — cca 20 % povečana proizvodnja papirja, — občutno razširjena predelava papirja in lepenke v končne in pol proizvode, ~ boljša kvaliteta proizvodov, ~ cca za 80 % večja produktivnost, ker se ostaja pri enakem številu zaposlenih, — velike izvozne možnosti, ki se v zadnjih mesecih že kažejo v konkretnih rezultatih in povečanju izvoznih količin tako, da se računa na 50 — 60 % izvoz njihove celotne proizvodnje, (57 % planiranega polletnega izvoza so uresničili le v 2 mesecih), — urejeni delovni pogoji in družbeni standard vseh zaposlenih, — v celoti izkoriščene sekundarne surovine DO KTL v tozdu Lepenka, — urejene odpadne vode in čista T rž iška Bistrica ter — izkoriščena vodna energija v novi HC, s katero bodo nadomestili 1/5 potrebne električne energije. Za nami je prvo polletje poslovnega leta in lahko zapišemo, da so nekateri kazalci kar ugodni. Kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja, ko je bilo še posebej težko na področju finančnih sredstev, je proizvodnja tekla brez večjih zastojev . Da bi čim manj najemali kredite smo iskali notranje rezerve, saj smo skušali zmanjšati zaloge tako materiala kot tudi rezervnih delov do zalog končnih izdelkov. Največ preglavic je bilo s pravočasno in ravno dovolj veliko količino materialov, kajti tudi naši dobavitelji imajo svoje načrte in obveze (veliko izvažajo), zato je vse več papirjev, ki jih izdelujejo V nadaljevanju je direktor Jože Štucin navedel, da se bo temeljni organizaciji celotni prihodek povečal za cca 150 % in več, v kolikor bodo znali še naprej izkoriščati velike možnosti, ki jih imajo, sam dohodek pa naj bi se ob normalizaciji proizvodnje povečal za 120%. Na kraju se je zahvalil vsem, tako samemu kolektivu za veliko strpnost in požrtvovalnost, DO KTL in vsem tozdom za finančno pomoč pri realizaciji naložbe in pa vsem ostalim, ki so pri tem pomagali ali sodelovali, predvsem pa vsem svojim najožjim sodelavcem za vso njihovo pomoč in vstrajnost ob vsakem trenutku. V imenu Skupščine občineTržič je vse navzoče pozdravil predsednik Janez Piškur in ob tej priliki izrekel priznanje delovnemu kolektivu temeljne organizacije za doseženo pridobitev, samemu di- n. pr. samo vsaka dva meseca in tako smo bili prisiljeni nabaviti večjo količino. Nekaterih materialov nismo dobili pravočasno, ker je dobavitelj proizvajal za izvoz, pa smo spet čakali nanj. Zato je bilo treba obstoječim materialom prilagoditi naročila, ali pa večkrat menjati program in nastavljati stroje, kar pa ne da niti enega kg proizvodnje in jo samo draži. V uvodu lahko zapišemo še to,da so naročila v upadanju, da imamo ogromno težav pri organiziranju proizvodnje za izvoz (še posebej to velja kadar sodeluje več TOZD), naslednje področje, kjer rektorju Janezu Štucinu pa kot priznanje vročil "srebrno plaketo mesta Tržič" za ustvarjene dosežke na gospodarskem področju. S strani predsednika delavskega sveta temeljne organizacije Lepenka Franca Štrukelja so bile nato podeljena posebna priznanja tistim, za katere je njihov delavski svet s posebnim sklepom na predlog komisije za podelitev plaket in priznanj tozda smatral, da so zaslužni pri rekonstrukciji tovarne. PLAKETO S PISMENIM PRIZNANJEM: TOZD-u Papirna konfekcija Ljubljana, TOZD-u Valkarton Logatec, TOZD-u Kartonaža Rakek, TOZD-u Kuverta Ljubljana, TOZD-u TIKA Trbovlje, TOZD-u Embalažni servis Koper, Tonetu Florjančiču, Branimirju ing. Ter-šarju, Tomažu ing. Križaju, Strojni tovarni Karl Krafft, D ure n bo treba več storiti pa je kvaliteta naših izdelkov. Za šest mesecev znaša dinamični plan 48.446 t, od tega 4.152 t za izvoz proizvedli pa smo 48.296 t, od tega 2.5731 za izvoz. Proizvodnja je torej enaka dinamičnemu planu, obenem pa je za 4.020 t oz. za 9 % višja kot lani v prvem polletju. Manjši kot smo načrtovali je fizični izvoz, tako da gre povečanje pripisati domačemu trgu. Vzrok, da je Kartonaža pod planom, je prav gotovo v tem, da proizvodnja za izvoz terja večjo pazljivost in da se proizvodnja odvija bolj počasi. V Lepenki so sicer že pod planom zaradi manjše proizvodnje predvsem v prvih mesecih leta, vendar bi se do konca leta dalo doprinesti še nekaj ton, tako da bi se proizvodnja približala planu. '• ZRN, Skupščini občine Tržič, Jožetu Štucinu. PRIZNANJE: SGP Tržič, Danilu Benediku, Marjanu Zaplatniku, Marku Škerlu, Dušanu Žagarju, Henriku Odlaz-ku, Jožetu Praprotniku, Vinku Brezarju, Štefanu E rdeč, SGP Tržič — AB Kranj, Milošu Bevcu, Alfredu Starcu, Janku Gradišarju, Dušanu Korenu, Silvi Zupanc in delavskima svetoma v mandatih 80/82 in 82/84 ter družbeno političnim organizacijam tozda v istem mandatnem obdobju. S prerezom traku je bila izvedena svečana otvoritev obrata, gostje pa so si z obhodom ogledali novozgrajene prostore in potek proizvodnje v njih. To je bil velik praznik za našo DO KTL, vse delavce temeljne organizacije Lepenka in tudi za vso tržiško občino. M. Seme Glede na plan je v Val kartonu izpadlo 528 ton proizvodnje za izvoz (indeks 38), v drugem četrtletju pa je zaradi upadanja naročil za plošče padla proizvodnja plošč za 7 % pod plan, vendar pa je proizvodnja še vedno za 10 % višja kot v prvem polletju lanskega leta. Za 13 % več od plana pa je bilo narejeno embalaže iz valovitega kartona. Kartonažna presega plan proizvodnje za 4 %, to pa obenem pomeni da presegajo lanskoletno proizvodnjo lanskega polletja za 9 %. Pomembno je dejstvo, da vse tri enote dobro delajo in da presegajo zastavljene cilje, posebno velja ta ugotovitev za DE—30, ki redno proizvaja več kot 180 ton proizvodnje mesečno, od tega skoraj tretjino za izvoz. (nadalj. na 4. str.) POSLOVANJE V I. POLLETJU LETOŠNJEGA LETA Področje kjer bo treba še več storiti je kvaliteta naših izdelkov Franc Jamnik pri izdelavi izsekovalnega orodja (nadalj. s 3. str.) Vzrok, da je Papirna konfekcija pod planom je v tem, da jim primanjkuje kovinske mehanike pri proizvodnji registratorjev. Največje odstopanje od plana beležijo Jelplast, Kuverta in Embalažni servis. V Jelplastu je bila otežkočena preskrba s plastičnimi masami in je bilo treba pazljivo kombinirati obstoječe materiale in naročila; Kuverta proizvaja samo lažje kuverte kar vpliva na manjšo tonažo; zaradi prepozne (glede na letni plan) uvedbe druge izmene pa ne uspejo dojeti dinamičnega plana v Embalažnem servisu (morda pa je bil plan previsoko postavljen). Tika je dinamični plan presegla za 8 % in enako tudi lanskoletno proizvodnjo. Zaradi prestruktuiranja proizvodnje Sigma ni dosegla plana. V šestih mesecih znaša fakturirana realizacija 4.685.221.000 din, od tega 307.031.000 din od izvoza in 4.378.190.000 din na jugoslovanskem trgu. Polletni plan fakturirane realizacije presegamo za 1 %, v primerjavi z enakim obdobjem lani pa jo presegamo za 89 %. Več kot določa plan je dosežena realizacija v Valkartonu (5 % več), v Kartonažni (za 7 % več), v Pa-, pirni konfekciji (za 11 % več). Kuverta je ravno dosegla plan, za 18 % pa ga presega še Sigma. Na področju izkoristka materiala ni nič novega, saj je izkoristek ostal tak kot je bil v lanskem polletju, saj znaša 86,9 %. Še vedno veljajo stare ugotovitve, da bi se z boljšo organizacijo skladišč in odpreme dalo prihraniti pri materialu. Za prvo polletje znaša produktivnost 23,30 kg/h in je v primerjavi z lanskoletno v prvem polletju (21,49 kg/h) za 8 % višja. Planska produktivnost znaši^ 24,00 kg/h in je še nismo dosegli (97 %). Planirano produktivnost dosegata le Tika in Kartonažna, manjšo produktivnost kot je bila dosežena v prvem polletju leta 1983 pa dosegajo v Jelplastu, v Kuverti, Embalažnem servisu in Sigmi, povsod zaradi manjšega fizičnega obsega. V šestih mesecih smo na tuji trg prodali izdelke v vrednosti 2.301.009 $, kar je 3 % manj od plana in 18 % več kot v enakem obdobju lani. Za nas je zelo pomemben konvertibilni izvoz in tu rezultati niso zadovoljivi, saj smo izvozili v vrednosti 1.306.636 $, to je 19 % pod planom in 10 % manj kot lani v enakem obdobju. Bistveno boljši so rezultati izvoza na klirinški trg saj smo izvozili za 994.373 klirinških dolarjev oziroma 29 % več od plana in še 1 x več od lanskega prvega polletja. To bi bilo le nekaj prvih kazalcev poslovanja v prvem polletju letošnjega leta, tisti najpomembnejši podatki glede ustvarjanja in delitve celotnega prihodka pa so. navedeni v drugem prispevku. J. B. V prvem polletju nekoliko več poškodb kot lani Od 2.283 zaposlenih delavcev v KTL na dan 30.6.1984 se je v prvem polletju poškodovalo 74 delavcev in od tega 20 na poti. Tako se je poškodoval vsak 31 zaposleni delavec s tem, da je bil ta povprečno zaradi poškodbe odsoten z dela 12,4 delovnih dni. Težja poškodba je bila le ena. Če te podatke primerjamo s polletjem 1983 vidimo, da se je število poškodb pri delu povečalo od 63 na 74 (za 17,5 %), pa tudi resnost poškodb od 8,9 na 12,4 (za 39 %) izgubljenih delovnih dni. Število poškodb na poti se je povečalo od 14 na 20 (za 43 %). Pogostost poškodb se je povečala od 2,8 na 3,24 (za 16%). V TOZD Sigma in v DSSS ni bilo poškodb. V štirih številčno najmočnejših TOZD je stanje naslednje: V TOZD KARTONAŽNA - Ljubljana se je od 759 delavcev poškodovalo 41 delavcev, od teh 14 na poti. Poškodoval se je vsak 18 delavec. Vsak poškodovani je povprečno boloval 11,3 delovnih dni. V primerjavi s polletjem 1983 se je število poškodb pri delu povečalo od 30 na 41 (za 37 %), od tega na poti od 5 na 14 (za 180 %) na delu pa od 25 na 27 (za 8 %). Resnost poškodb se je povečala od 10 na 11,30 (za 13 %) izgubljenih delovnih dni za eno poškodbo. Od 41 poškodovanih je bilo 22 žensk in 19 moških. Torej se je poškodovala vsaka 19 ženska in vsaki 17 moški. V TOZD VALKARTON - Logatec se je od 412 delavcev poškodovalo 10 delavcev od teh 3 na poti. Pbškodoval se je vsak 41 delavec. V primerjavi s pol tet jem 1983 se je število poškodb pri delu povečalo od 8 na 10 (za 25 %), od tega na delu od 6 na 7 (za 17 %), na poti pa od 2 na 3 (za 50 %). V TOZD KARTONAŽA - Rakek se je od 243 delavcev poškodovalo 7 delavcev, od teh 1 na poti. Poškodoval se je vsak 35 delavec. V primerjavi s polletjem 1983 se je število poškodb pri delu povečalo od 6 na 7 (za 17 %), od tega na poti od 0 na 1 poškodbo. V TOZD PAPIRJMA KONFEKCIJA — Ljubljana so se od 188 delavcev poškodovali 3 delavci in to na delu. Poškodoval se je vsak 62 delavec. V primerjavi s polletjem 1983 so se poškodbe pri delu zmanjšale od 6 na 3 (za 50 %), poškodbe na poti pa od 4 na 0. V TOZD se je poškodoval vsak: delavec 1. LEPENKA 18 2. KARTONAŽNA 19 Poprečje KTL 31 3. KARTONAŽA 35 4. EMB. SERVIS 37 5. VALKARTON 41 6. JELPLAST 42 7. TIKA 56 8. PAP. KONFEKCIJA 62 9. KUVERTA 71 Poprečno izg. dni za 1 poškodbo: del. dni 1. KARTONAŽA 21,3 2. LEPENKA 13,7 3. VALKARTON 13,0 Poprečje KTL 12,4 4. KARTONAŽNA 11,3 5. KUVERTA 11,0 6. PAP. KONFEKCIJA 10,0 7. TIKA 9,7 8. JELPLAST 8,0 9. EMB. SERVIS 3,0 V TOZD Sigma in DSSS ni bilo poškodb. Od 74 poškodb pri delu so ugotovljeni vzroki poškodb naslednji: 1. Nezanesljiv, nesmotrn način dela 26 poškodb 2. Nepazljivost delavca, sodelavca 24 poškodb 3. Na poti na delo, z dela 20 poškodb 4. Pomanjkljivosti na objektih, napravah 2 poškodbi 5. Kršitve predpisov iz varstva pr* delu 2 poškodbi Preizkus znanja iz varstva pri delu za vodilne in vodstvene delavce TOZD in DSSS DO KTL v sklopu SOZD Slovenija papir je opravil0 v maju in juniju 75 delavcev. J. kopač Iz delovnega procesa v dislociranem delovišču DE—20 TOZD-a Kartonažna v Litiji POSLOVANJE JANUAR - JUNIJ 1984 REALIZACIJA IZVOZA MORA RITI SKRR SLEHERNEGA DELAVCA Tako kot ob prvem tromesečju tudi polletni poslovni rezultati in ocene za meseca julij in avgust kažejo, da planirane cilje v smislu boljše in večje proizvodnje kot dohodka, akumulacije in reproduktivne sposobnosti v celoti realiziramo. Tudi temeljni organizaciji Lepenka in Jelplast, ki sta v prvem tromesečju poslovali z izgubo, sta ) polletju že izkazovali minimalno akumulacijo. Izguba v obeh temeljnih organizacijah je bila posledica nizke proizvodnje in sicer v temeljni organizaciji Lepenka zaradi zakasnitve polnega zagona opreme po rekonstrukciji in visokih obveznosti iz investicije, v temeljni organizaciji Jelplast pa pomanj- sežene v podskupini, s katero se delovna organizacija primerja. Doseči za 11 % večjo proizvodnjo pa v pogojih pomanjkanja materialov, zlasti materialov določenih kvalitet ter majhnega deleža lastnih sredstev za financiranje obratnih sredstev prav gotovo ni bilo enostavno. Poleg tega se nam je v tem obdobju z uvedbo Odloka ZIS o zamrznitvi cen dodatno poslabšalo razmerje med cenami izdelkov in materialov. Z omenje- nim odlokom so bile zamrznjene cene potiskane in navite embalaže, tekstilnih cevk, kuvert in del programa valovite embalaže ob povečanih cenah surovin in repromaterialov. Nesporno je, da so poslovni uspehi odraz uresničevanja sprejete politike gospodarjenja in učinkovitejšega dela. Če nam je uspelo povečati proizvodnjo in izboljšati izkoristek materialov, s tem pa zagotoviti boljšo akumulativno st in likvidnost pa žal na drugi strani ugotavljamo, da ne dosegamo izvoza na konvertibilno območje niti v obsegu iz preteklega leta še manj pa planirani obseg. Ker ni izvoza je manjši uvoz; sredstva potrebna za odplačilo tujih kreditov pa so bila pridobljena na osnovi združevanja sredstev in nakupa. Manjši uvoz ne pomeni, da ni potreb po uvozu. Obratno, oprema je v povprečju 65 % odpisana, potrebna velikih popravil z rezervnimi deli iz uvoza, del opreme pa je nujno nadomestiti. Poleg tega obstojajo velike potrebe po uvozu določenih repromaterialov. Vsega tega ni mogoče realizirati v potrebnem obsegu. Zaradi prepotrebnega uvoza, poravnavanja obveznosti do tujih kreditov in možnosti nadaljnega povečevanja proizvodnje in dohodka ter razvoja delovne organizacije mora biti realizacija izvoza skrb slehernega delavca. Nenazadnje je povečani izvoz, pokrivanje uvoza in drugih obveznosti do tujine z lastnim izvozom ena izmed strateških nalog opredeljenih s samoupravnim sporazumom in plani za tekoče srednjeročno obdobje. PRIKAZ FINANČNIH KAZALCEV POSLOVANJA DO KTL kanja materialov. Ker je investicija FINANČNI DOSEŽENO I -VI INDEKS v temeljni organizaciji Lepenka v celoti zaključena, temeljna organi- KAZALCI 1983 1984 PLAN 3 : 2 3 : 4 zacija Jelplast pa tudi razpolaga 1 o 3 4 g C z večjimi količinami materialov, D ocenjujemo, da bosta temeljni organizaciji formirali planirano a- Celotni prihodek (v 000 din) 2.567.768 4.822.486 4.874.750 188 99 kumulacijo in sredstva za repro- Dohodek (v 000 din) 674.718 1.334.480 1.251.775 198 107 dukcijo. Sredstva za reprodukcijo Delovna organizacija je v prvem (v 000 din) 214.898 443.033 447.090 206 99 polletju v primerjavi z istim ob- Sredstva za osebne dohodke dobjem preteklega leta povečala in skupno porabo (v 000 din) 336.263 521.635 543.942 155 96 proizvodnjo za 9 %, realno z upoštevanjem strukture proizvodnje Dohodek na delavca 309.361 597.083 560.329 193 107 celo 11 % in dosegla skupaj z a- Stopnja reprodukcijske mortizacijo takšno akumulacijo, sposobnosti (v %) 5,9 8,8 8,8 149 100 ki zagotavlja enostavno reprodukcijo. Takšne stopnje reprodukcije nismo dosegali že nekaj let, vendar pa je le-ta kot tudi dohodek na delavca še vedno nižja od do- OPOMBA: Sredstva za reprodukcijo obsegajo amortizacijo, rezervni in poslovni sklad Stopnja reprodukcijske sposobnosti = sredstva za reprodukcijo x 100 povprečno uporabljena poslovna sredstva Sprejemanje mesečnih planov likvidnosti v delovni organizaciji KTL Že v majski številki našega Glasila smo pisali o vplivu novih in pričakovanih zveznih predpisov iz področja finančne in ekonomske politike SFRJ na gospodarjenje v KTL. Vsi ti ukrepi s področja finančne in ekonomske politike imajo narti en umiriti porabo in jo uskladiti z realnimi materialnimi možnostmi družbe. 2a vse delavce je zlasti pomemben 2akon o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za izplačevanje osebnih dohodkov v letu 1984 objavljen v Uradnem listu SFRJ št. 20/84. Zakon omejuje rast osebnih dohodkov tistim temeljnim organizacijam, ki so v letu 1983 poslovale z nepokrito izgubo oziroma, ki v letu 1984 ne bodo uspele pravočasno poravnati svojih obveznosti. Da nobeno izmed temeljnih organizacij DO KTL ne bi doletele zle sankcije tega zakona, je na ravni delovne organizacije storjenih več ukrepov. To problematiko je obravnaval tudi delavski svet DO KTL. Ta je na svoji seji dne 24. julija 1984 obravnaval in potrdil Navodilo za sprejemanje mesečnih planov likvidnosti delovne organizacije KTL in določitev odgovornosti za njegovo uresničevanje. S tem navodilom se opredeljujejo in usklajujejo aktivnosti določenih služb v DSSS in TOZD za zagotavljanje likvidnosti delovne organizacije. Vsebina mesečnega likvidnostnega plana TOZD oz. DO so pričakovana razpoložljiva finančna sredstva po določenih elementih — virih in opredeljena poraba sredstev po določenih postavkah za določen mesec. Delavci oziroma organizacijske enote, ki neposredno planirajo posamezne elemente likvidnostnega plana in uresničujejo posamezne postavke priliva in odliva finančnih sredstev so neposredno odgovorni za morebitne kršitve. Samoupravni sporazum o združitvi v DO KTL, n. sol. o., Ljubljana v členih od 70 do 73 govori o tem, da se v posebni finančni službi KTL združuje celotna operativna finančna funkcija. To v praksi še ni docela uresničeno. TOZD Tika Trbovlje, Kuverta Ljubljana, Embalažni servis Koper in Sigma Gornji Milanovac opravljajo finančno funkcijo sami neposredno in se le preko instituta združenih sredstev KTL povezujejo v finančni sistem KTL. Delavski svet delovne organizacije je zato zavzel s tem navodilom vse temeljne organizacije KTL za sestavljanje mesečnih likvidnostnih planov in združevanje prostih likvidnih sredstev za reševanje likvidnostnih težav tistim TO za KTL, ki tega same ne zmorejo, D. KOROŠEC Vplivnost kazalcev uspešnosti poslovanja na izračun obsega sredstev za osebne dohodke v KTL Boris Bizjak pri osiojevanju offset plošč 24.7.1984 je delavski svet delovne organizacije KTL Ljubljana n .sol. o. na svoji redni seji med drugim obravnaval in potrdil dopolnilo k planu DO za leto 1984. Dopolnitev plana predstavlja opredelitev vplivnosti oz. teže posameznih kazalcev uspešnosti poslovanja na izračun obsega dovoljenih sredstev za osebne dohodke. Po Dogovoru o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1984 (Ur. list SRS 42/83) se sredstva za osebne dohodke v temeljnih organizacijah združenega dela razporejajo v odvisnosti od rasti naslednjih kazalcev uspešnosti poslovanja: — fizične produktivnosti dela, — donosnosti uporabljenih sredstev (rentabilnost), — gospodarnosti poslovanja (ekonomičnost), — doseženega dohodka na delavca, — izvoznih rezultatov (delež izvoza v celotnem prihodku oz. pokritosti uvoza z izvozom). Pričakovane rezultate po teh kazalcih smo že sprejeli v letnih pla- nih TOZD oziroma delovne organizacije. V smislu metodologije za spremljanje izvajanja dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1984 pa mora TOZD oz. DO opredeliti in določiti vplivnost oz. težo posameznega kazalca za izračun dovoljene "mase" sredstev za osebne dohodke. Delavski svet DO KTL Ljubljana je sklenil, da se na ravni delovne organizacije upošteva naslednja vplivnost posameznih kazalcev uspešnosti poslovanja KTL: % — fizična produktivnost 15 — ekonomičnost 10 — rentabilnost 25 — dohodek na delavca 25 — izvozni rezultati 25 Iz pregleda vplivnosti navedenih kazalcev je očitno, da smo dali največjo težo doseženim rezultatom rentabilnosti poslovanja, ustvarjenemu dohodku na delavca v izvozu. Taka opredelitev vplivnosti je posledica ciljev, ki jih skušamo doseči in za katere naj nas stimulira tudi sistem oblikovanja sredstev za osebne dohodke. Bistvo citirane metodologije je, da je obseg sredstev za osebne dohodke in skupno porabo odvisen od: — obsega izplačanih osebnih dohodkov in SP v enakem preteklem obdobju — indeksov rasti omenjenih petih kazalcev med primerjanima obdobjema v TOZD — indeksov razmerij teh kazalcev med TOZD oziroma podskupino dejavnosti — odstotnega deleža vplivnosti kazalca, ki smo ga določili. To pomeni: čim večja so bila izplačana sredstva v preteklem obdobju, večja kot je porast določenega kazalca v TOZD in glede na kazalec v podskupini, ter večji vpliv, ki ga ta kazalec ima v TOZD večjo maso sredstev za osebne dohodke in sklad skupne porabe bomo lahko oblikovali. Družbeni dogovor naj bi torej zagotavljal, da bomo v delitvi dohodka hitreje povečevali akumulacijo, kot izplačilo za osebne dohodke in skupno porabo ter, da bo osebni dohodek odvisen od doseganja kvalitetnih rezultatov pos- l0vanja- D. Korošec POSLOVANJE V JULIJU IN JANUAR - JULIJ 1984 V juliju smo proizvedli 7% več kot lani - toda tudi 7% manj kot to določa dinamični plan V juliju je proizvodnja potekala v redu kljub velikemu številu delavcev, ki so bili na dopustu, saj so jih nadomestili s počitniškim delom in šolsko prakso. Rezultati pa kljub vsemu niso najboljši, saj zaostaja materialni proizvod za 7 % za dinamičnim planom, ki ga dosegata le TOZD Embalažni servis in TIKA Trbovlje, medtem ko je v primerjavi z lanskim julijem narejeno za 450 t oz. 7 % več. Za proizvodnjo v juliju lahko zapišemo, da je bil izvoz precej manjši od planiranega, prav tako domači trg, večja odstopanja od začrtanih ciljev pa so v Kartonaži (težave z izvozom v ZRN), v Lepenki (remont), v Val-kartonu (okvara na kartonskem stroju — ustavitev), v Kuverti (izpad uslug, delno izpad izvoza na Bližnji Vzhod, nižje gramature) in v Sigmi (zaradi prestrukturiranja proizvodnje). Za sedem mesecev poslovanja pa znaša proizvodnja 55.330 ton izdelkov, od tega 3.243 ton za izvoz. Lanskoletno proizvodnjo v obdobju januar — julij presegamo za 10 %, za 1 % pa smo pod dinamičnim planom. S prodajo izdelkov smo iztržili v juliju 910.625.000 din, kar je, za 27 % več od dinamičnega plana in za 121 % več kot lani julija. Zaradi izpada proizvodnje Kuverta ni dosegla dinamičnega plana. Fakturirana realizacija za obdobje januar — julij znaša 5.595.846.000 din, to pa pomeni, da za 5 % presegamo plan, medtem ko lanskoletno fakturirano realizacijo v enakem obdobju presegamo za 94 %. Kljub okvari na kartonskem stroju so v juliju v proizvodnji valovitega kartona proizvedli 5.583.800 m2 oz. 3.362 ton plošč, to pa je nekaj odstotkov manj od dinamičnega plana. Sedemmesečna proizvodnja plošč znaša 40.692.000 m2 in je za 888.000 m2 manjša od letnega dinamičnega plana. Odjem plošč s strani naših TOZD je bil precej manjši (eden od vzrokov je tudi večja predelava lepenke za izvoz v ZRN ...) Medtem ko je bila produktivnost v juliju 83 23.74 kg/h, pa znaša v juliju 1984 24.58 kg/h oziroma je višja za 4 %. Planirano produktivnost na ravni DO presegamo za 2 %, niso pa. jo dosegli v Lepenki, Papirni konfekciji, Jelplastu, Kuverti, Embalažnem servisu in Sigmi. Iz kumulativnih podatkov izračunana produktivnost je za 8 % večja od lanske v enakem obdobju, vendar pa za 2 % pod letnim dinamičnim planom, ki ga dosegata le TIKA in Valkarton. V Glasilu SOZD-a INTEGRAL smo prebrali vest, da je prvo novo tovorno vozilo TAM 190 T 15 BLS, ki ga je Integralov TOZD Viator kupil od TAM-a, le-ta namenil za opravljanje prevozov pri potrebah naše temeljne organizacije Valkarton Logatec. Ker gre pri tem za prvo vozilo te vrste iz TAM-ovega programa, vam ga tudi predstavljamo: Integralovo vozilo je vlačilec s polprikolico prostornine 87 m3 in je glede na moč vla- Izkoristek materiala za julij znaša 87 % in je za 1 % boljši od lanskoletnega julijskega. V obdobju sedmih mesecev pa je izkoristek 86,9 % in je tudi enak lanskoletnemu. Na Konvertibilni trg smo v juliju izvozili 586 t izdelkov v vrednosti 300.000 $, na Klirinškega pa 84 ton v vrednosti 124.000 Cl $. Skupno smo v sedmih mesecih poslovanja izvozili za 2.725.375 $, to pa je 2 % manj od dinamičnega plana in 14 % več kot v enakem obdobju lani. J.B. čilca in jumbo polprikolico zanimiv za prevoze volumenskih tovorov s tem pa torej tudi najbolj primeren ravno za prevoze vseh izdelkov valovitega kartona naše temeljne organizacije. Kot dodatno informacijo pa naj navedemo, da je znašala cena tega vozila na dan dobave 14.3.1984 din 4.798.600,— din ter da znaša izkustvena poraba goriva na 100 km 34 I it rov. M.S. PRVO INTEGRALOVO TOVORNO VOZILO TAM 190 T 15 BLS VOZI ZA POTREBE TOZDA VALKARTON LOGATEC Nova organiziranost DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB DO KTL 1. Projekt organiziranosti delovne skupnosti skupnih služb Projekt organiziranosti DSSS nosi naslov: SISTEMATIZACIJA MIK-ROORGANIZIRANOSTI DSSS V SESTAVU D. O. KTL INDUSTRIJE PAPIRJA IN EMBALAŽE LJUBLJANA. O projektu — na kratko 7aradi obsežnosti teksta obravna-nega projekta ni možno objaviti v celoti, zato objavljam zaradi osnovne preglednosti vsebino projekta, ki zajema naslednja poglav-. ja: - Uvod - izhodišča za sistematizacijo organiziranosti ~ Tehnologija dela s podpoglavji: mikroorganizacijski model temeljna načela urejanja orga-nizac ije • projektiranje in organizacijske rešitve • sistem šifriranja m ikro—prvin • naloge za pristop k členjenju mezo—prvin ■ metodologija izpolnjevanja obrazca LGO z: opisom načina izpolnjevanja obrazca LGO—1 - opisom členitev mezo—prvin v mikro—prvine ■ • klasifikacijo zahtevnosti in kva- litete struktur delovnih opravil • • opisi načina izpolnjevanja LGO—2 in LGO—3 - Mikroorganizacijska zgradba DSSS z opisi po podpoglavjih: • izhodišča za oblikovanje organizacije DSSS: .. matrike mezoorganiziranosti DSSS in DO KTL .. mezo—strukture prvin in njih delovanje v DSSS vsebina nalog za oblikovane organizacijske enote in .. makro in mezo organizacijska zgradba prikazane v posameznih in skupnih organigramih opis organizacijskih enot z opisom nalog področij združenega dela (PZD): .. ZDRUŽENE RAZISKAVE RAZVOJA .. NAČRTOVANJE IN SPREMLJANJE TEKOČEGA GOSPODARJENJA .. KADROVSKO - SPLOŠNE ZADEVE — Organigrami (priloge projekta) S projektom "Sistematizacija mik-roorganiziranost DSSS" je torej izoblikovana mikroorganizacijska zgradba delovne skupnosti skupnih služb, ki temelji na sprejetih projektih makro in mezo organiziranosti združenega poslovnega sistema DO KTL in predstavlja del kompleksnega projekta reorganizacije združenega poslovnega sistema KTL. Projekt, kot tak po sprejetju na samoupravnem organu predstavlja organizacijski predpis, ki postavlja organizacijske enote v DSSS, določa poslovne odnose znotraj DSSS in med sistemom DSSS s sistemi TOZD v združenem poslovnem sistemu DO KTL. Organizacijska zgradba po projektu Mikroorganizacijska struktura je zasnovana na smoterni razporeditvi delovnih aktivnosti iz poslovnih funkcij v organizacijske enote od najvišje kot celovitega organizacijskega sistema do najnižje organizacijske enote: delokroga. Mikroorganizacijska struktura (zgradba) delovne skupnosti je sestavljena za celoten organizacijski sistem delovne organizacije. Organizacijski sistem "DO KTL" je členjen na organizacijske podsisteme, ki so poimenovani: — PZD: Področje združenega dela — PDE: Področje delovnih enot — DE: Delovna enota — DG: Delovna grupa — D: Delokrog V projektu izoblikovana organizacijska zgradba izhaja iz funkcionalne delitve dela s katero se ureja poslovni proces, vsebina in dinamika pa izpostavljajo medsebojne odnose poslovnega sistema DSSS navznoter in navzven do TOZD ter na nabavno — prodajni trg. Glede na cilje in naloge združenega poslovnega sistema DO KTL je za obliko oziroma vrsto organiziranosti izbrana funkcionalna teamsko matrična organiziranost (FTMO), ki naj v delovanje poslovnega sistema uvede sodoben koncept poslovanja. S horizontalnimi in vertikalnimi koordinacijami posameznih delavcev razporejenih v skupine (teame) in delovanjem teh z drugimi pa se realizirajo naloge oz. cilji organizacijskih podsistemov združenega poslovnega sistema. 2. Pregled — recenzija PROJEKTA Ml KROORGANIZIRANO-STI in spremembe Projekt je bil pred sprejetjem pregledan z organizacijsko—tehničnega in poslovno—vodstvenega aspekta. Pri tem pregledu (recenzija) se je izoblikovala potreba po manjših spremembah oziroma dopolnitvah v organizacijski zgradbi DSSS. Spremembe oziroma dopolnitve projekta: MlKROORGANIZACI-JE DSSS, so vnešene v glavnem v področje delovnih enot (PDE) MARKETING. Kljub izpostavljanju marketinškega koncepta gospodarjenja združenega poslovnega sistema DO KTL v projektu, je bilo PDE MARKETING po projektu sestavljeno iz prevelikega števila delovnih enot (DE), predvsem pa iz preveč samostojnih področij: PNO — Prodajno Nabavna Operativa; Raziskave tržišča; Raziskave in razvoj proizvodnje; Ekonomske raziskave razvoja in načrtovanje, ki se v poslovnem predmetu ukvarjajo le bolj s trženjem v širšem smislu. Te spremembe niso nastale le zaradi organizacijskega podsistema, marveč tudi iz čisto funkcionalno — praktičnih in poslovno — vodstvenih potreb, kar pa pravzaprav omogoča izvajanje oziroma realizacijo strokovno zelo zahtevnih predvsem pa povsem novih metod in tehnik dela v združenem poslovnem sistemu iz projektov samoupravne in poslovne makro, mezo in mikro organiziranosti. Po spremembah je PDE MARKETING sestavljen iz DE Prodajno Nabavne Operative, DE Zunanja trgovina, DE Razvoj marketinških dejavnosti in Produktno vodenje. Sprememba je prinesla izločitev: Ekonomskih raziskav razvoja in načrtovanje ter Raziskav in razvoja proizvodnje iz PDE MARKETING in oblikovanje dveh samostojnih PDE in sicer: Programski razvoj gospodarjenja in Razvoj produktov in sredstev za proizvodnjo, ki sta organizacijsko neposredno podrejena članu poslovodnega odbora (vodstva DO KTL) zadolženega za PZD: Združene raziskave razvoja. K opisanim spremembam so dodane še nekatere, kot: ustreznejše poimenovanje organizacijskih e-not, izoblikovanje kakšnega novega delokroga in nenazadnje razumljivejšega opisa delekrogov, kar pa bolj diši po lepotnem urejanju, ne pa vsebinskem spreminjanju opisov oziroma vsebine. 3. MIKRO organizacijska zgradba DSSS Upoštevajoč makro in mezo organizacijsko zgradbo je mikroorganizacijska struktura DSSS predstavljena v treh P. Z. D. po organizacijskih enotah. OPIS ORGANIZACIJSKIH ZGRADB Področij Združenega Dela: PZD: ZDRUŽENE RAZISKAVE RAZVOJA PDE: MARKETING DE: Prodajno nabavna operati- va (PNO) DG: Prodaja industrijske emba- laže D: Delokrogi: — Organiziranje in koordiniranje prodaje — Koordiniranje proizvodnje za prodajo — Komercialna opravila — Komercialno administrativna opravila — Administrativna opravila DG: Prodaja trgovski mreži MAKRO ORGANIGRAM DELOVNE ORGANIZACIJE KTL, INDUSTRIJA PAPIRJA IN EMBALAŽE, LJUBLJANA TOZD Jelploit TOZD I.P.O. TOZD I.P.O. I.P.O. PA-K O TOZD TOZD I.P.O. TOZD Volkorton I.P.O. TOZD Kortonažo I.P.O. TOZD Korfonažno Emb.tervlt I.P.O. TOZD DELOVNA ORGANIZACIJA 'Ion P. O Ion P O. za združene ronikpve rozvojo ■Ion P. O io morketlng kadrovske in iploine rndeve MAKRO IN MEŽO ORGANIGRAM PZD: ZDRUŽENE RAZISKAVE RAZVOJA 1 PDE MARKETING "prodajno nabav OPERATIVA ZUNANJA TRGOV DE RAZVOJ MARKETINŠKIH DEJAVNOSTI PV PRODUKTNO VODENJE PDE INVESTICIJSKI INŽENIRING rD"fOPERAT|VA "1 1 * izgradnje_____] PZD ZDRUŽENE RAZISKAVE RAZVOJA Član P O. voditvo D.O, KTL Tojniltvo J [PRIPRAVA IN ORGA-H NIZ IR. INVESTICIJ PROGRAMSKI RAZV. GOSPODARJENJA - DG Ek on. razile. . rozvojo - D G Srednjeroč. načrtov. Kriprovo ukrepov zo DG učinkov, gospodar. i PDE RAZVOJ PROOUK. IN SREDSTEV ZA PROIZVODNJO Raziskave In razvoj proizvodnje Roz iskove zo PG rozvoi produktov Raziskave in rozvO| DC'tehnol. In tehnike I PDE organizacija POSL O/ANJA IN CAOP USMERJANJE ORG POSLOVANJA I bitlemsko org. ~ DCj poslovanja Snovanje inform. D G liste mo v______ CENTER A OP Računal nilki Razvoj A OP DC obdelav Pripravo A OP DGI obdelav 1 ZDRUŽENA PDE KONTROLA KAKOVOSTI DG Roz voj kontrolne delovnoiti DC Kakovost v proizvodnji DG Kakovost no tržiiču Or^rami m i kroCiizacijske zdbe 6S M I K R 0 ORGANIGRAM RDE MARKETING PDE MARKETING člnn KPO Tojniltvo ~ inokorcspondent rrozD KART ONA ŽNA I.P.O. aomočnik I. P. OT 1 UZU RAKlk- NA KONFEKC I.P.6. TOZD (UVERTA Prodajo industrijske UU embalaže odministrociio~*oia'^v° Organi*, in koor. prodoje Koor.proizv- z« prodojo Komerciolno oprovilo Komerc.odm. oproviln Administrativno opravilo PRODAJA TRGOVSKI MREŽI ____ "j Orgonij, in koord . prodoje Komercialno oprovilo Komerc.odm. oprovilo Adm.kcmerc.oprovilo Nobovo in oskrbov. proizvodnje "{Orpnnii. in koor.nobove p*" Komerciolno opravilo Komerc. odm. oprovilo A dm.kpmerc. opravilo Emboloini inženiring -[Projekt. tehnolog E l. -jOblik.In obnovo izdelka^ Poslovno tojniltvo zo marketing "j Koor. oprovil morketingo j—' ' Strokovno oprovilo Adm.komerc. Opravilo Predstovniltvo: Beogrod, 7gb. Soro je vo DE PRODAJNO NABAVN/ OPERATIVA ■ 1 DE ZUNANJA TRGOVINA Vodstvo 1 Vod*tvo Komerciolno oprovilo I, Komerc-adm. oprovilo Devizno odm. oprovilo Komerc.oor. uvoro Komerc. odm. oproviln RAZVOJ MARKET IN-ŠKIH DEJAVNOSTI Raziskave prodaj, in nobov.trlilčo Og.in o pr. trž. razlik. Oprov tržnih raziskav Pos pele v. pl osmo-no in ek . propog . I«v. pospelev. nolog Izv, propog. okcij PRODUKTNO VODENJE — Produkti Iz vol. kortono ——j Samost. izvaj. aktivnosti ^Produkti potiskane emb. j-' I Produkti iz J— nproduktl novite embalaže 1______ 1 In plottike_________________| H Produkti iz biro programa j__ II I I h! i PNO TOZD KUVERTA —r PNO TOZD TIKA PNO TOZD EM6.SERVIS -~i j I M I K R 0 ORGANIGRAM PZD: ZDRUŽENE RA^ZVOJA (brez PDE Marketing) PDE M. PDE PROGRAMSKI RAZV.GOSPOD. — 1 ji T — C - Sred. načrtov, razvoja l— 1 TVipr. ukrepov zo učink .gosp. Raziskovanja gospodar jehjo j Projekt.gospodar. Načrtovanje srednjeročnega QOspodar jenja Izvajanje strok, tehn.zodev zo P.l M I K R O ORGANIGRAM PZD: NAČRTOVANJE IN SPREMLJANJE TEKOČEGA GOSPODARJENJA M I K R O ORGANIGRAM PZD: KADROVSKO SPLOŠNE ZADEVE D.E. KADROVSKE ZADEVE Kadrovske zodeve In izobraževanje Org. in koordin. zadev kodr. izobrožev. področja [Adm. ure j on. zodev s pocj roč [delovnih razmerij___________ Opravljanj e odministro tlv. zodev zo PZD ____ Orgoniz. in koor. ter ure j, zodev pogreje v. Analitsko priprave zodev s področja nograjev. Varstvo pri delu, SLO in CZ Oganiz., koordinir.ter strokov, urejonje zodev področij varstvo pri delu Urejonje zadev s področja SLO In CZ Družbeni standard, social, varstvo In rekreacijo PZD KADROVSKO SPLOŠNE ZADEVE član KPO tojniltvo [PRAVNO-SAMCU PRAVNE D-E- ZADEVE IN INFORMIRANJE Pravne zodeve Samouprav.normotivno dejov f Gospod.pravne zodeve in 1 posl, tajništvo KPO Uiscipi ilinske in finančne Travne zodeve i področja delavnih razmerij Samoupravne zodev* irv informiranje Koordin.delov, in odm. tehn. opravi la zo somoupr. orgone DO Koord.delov, in administrativ, tehn. opravila zo som. org. DS S I Obiikov. Int.glasil In 1 izdelov. prisp. za I.GLASILC Administrativno oprovilo Splolne zodeve •"{interno polto in telefon -[Arhiv In ekonomot Koordinir.de jo v. spl .zodev Inodministr.tehnlč.opravila Vozni pork Oseb.vozli In -[ Vrotorsko dejavnost ~j Vzdrževanje čistoče Org. in koord Vrv zodev s | področja družbenega standarda Urejonje zodev s področja socialnega varstvo___________ Urejonje zodev s področja Iporto In rekreacije_________ D: Delokrogi: — Organiziranje in koordiniranje prodaje — Komercialna opravila — Komercialno administrativna opravila — Administrativna opravila DG: Nabava in oskrbovanje proizvodnje D: Delokrogi: — Organiziranje in koordiniranje nabave — Komercialna opravila — Komercialno administrativna opravila — Administrativna opravila DG: Embalažni inženiring D: Delokrogi: — Projektant tehnolog embalažnega inženiringa — Oblikovanje in obnova izdelkov DG: Poslovno tajništvo D: Delokrogi: — Koordiniranje opravil marketinga — Strokovna opravila — Administrativna opravila PREDSTAVNIŠTVA: — Beograd — Zagreb — Sarajevo D: Delokrogi: — Zastopanje DE: Zunanja trgovina D: Delokrogi: — Komercialna opravila izvoza — Komercialna opravila uvoza — Devizno administrativna opravila — Komercialno administrativna opravila DE: Razvoj marketinških dejav- nosti DG: Raziskave prodajnega in nabavnega tržišča D: Delokrogi: — Organiziranje in opravljanje tržnih raziskav — Opravljanje tržnih raziskav DG: Pospeševanje plasmana in ekonomska propaganda D: Delokrogi: — Izvajanje pospeševalnih nalog — Izvajanje propagandnih akcij PV: Produktno vodenje D: Delokrogi: — Produktno vodenje po tehnoloških skupinah proizvodov — Izvajanje aktivnosti za produktno vodenje PDE: PROGRAMSKI RAZVOJ GOSPODARJENJA DG: Ekonomske raziskave raz- voja DG: Srednjeročno načrtovanje razvoja DG: Priprave ukrepov za učin- kovitejše gospodarjenje D: Delokrogi: — Raziskovanje gospodarjenja — Projektiranje gospodarjenja — Načrtovanje srednjeročnega gospodarjenja — Izvajanje strokovno teh- ničnih zadev PD E : RAZVOJ PRODUKTOV IN SREDSTEV ZA PROIZVODNJO DE: Raziskave in razvoj proizvodnje DG: Raziskave za razvoj produktov D: Delokrogi: Organiziranje in koordiniranje raziskav produktov - Raziskave Projektiranje tehnoloških postopkov Razvoj in izdelava standardov Urejanje zadev s področja informacijsko dokumenta-ristike Pomožna strokovna opravila DG: Raziskave in razvoj tehnike in tehnologije D: Delokrogi: Organiziranje in koordiniranje raziskav tehnike in tehnologije — Raziskave Projektiranje in konstruiranje strojne opreme — Tehniška opravila PDE: ORGANIZACIJA POSLOVANJA IN C A 0 P DE: Usmerjanje organizacije poslovanja DG: Sistemska organizacija poslovanja D: Delokrogi: " Raziskave s področja organizacije poslovanja - Projektiranje organizac ije Projektiranje s področja študija dela in časa DG: Snovanje informacijskega sistema D: Delokrogi: Koordiniranje dejavnosti s področja informacijskega sistema Raziskave na področju informacijskega sistema DE: Center avtomatske obdelave podatkov DG: Računalniški sistem D: Delokrogi: - Vodja operacij — Operater na računalniku DG: Razvoj A 0 P obdelav D: Delokrogi: — Sistemska analiza - Sistemsko programiranje - Programiranje DG: Priprava A 0 P obdelav D: Delokrogi: - Organizator Vodja priprav izvajanja obdelav - Izvajanje obdelav Operater na zajemalnih sistemih PDE: INVESTICIJSKI INŽENIRING DE: Priprava in organizacija investicij (stalna dejavnost) D: Delokrogi: - Organiziranje in koordiniranje investicijskih dejavnosti — Urejanje investicijskih zadev s področja strojništva — Urejanje investicijskih zadev s področja energije in električnih instalacij — Urejanje gradbenih zadev in gradbeni nadzor — Koordiniranje izvajanja gradbenih del DE: Operativa izgradnje (ob- časna dejavnost) D: Delokrogi: — delokrogi se postavijo ob določeni investiciji, ko gre v investicije v izvedbo RDE: ZDRUŽENA KONTROLA KAKOVOSTI DG: Razvoj kontrolne dejav- nosti DG: Kontrola kakovosti tržišča DG: Kontrola kakovosti v pro- izvodnji D: Delokrogi: — Organiziranje in koordiniranje kontrolne dejavnosti — Raziskave in koordinacije s področja kontrole kvalitete PZD: NAČRTOVANJE TEKOČEGA GOSPODARJENJA — Projektiranje standardov in dokumentacije za kontrolo kvalitete — Tehnično administrativna opravila DE: Posebna finančna služba DG: Analiza in načrtovanje fi- nančne politike D: Delokrogi: — Operativno planiranje, izdelava analiz in spremljanje finančne likvidnosti — Oblikovanje in urejanje finančnih razmerij — Financiranje investicij DG: Plačilni promet D: Delokrogi: — Organiziranje in koordiniranje zadev s področja plačilnega prometa — Likvidiranje računov in izpiskov SDK — Poravnavanje obveznosti — Obdelava prejetih menic — Kontrola menic - Obdelava bančnih izpiskov - Opravljanje blagajniških poslov DG: Evidenca obveznosti in ter- jatev D: Delokrogi: — Vodenje saldakontov — Analitična evidenca kupcev — Analitična evidenca dobaviteljev — Izterjava neporavnanih računov DE: Finančno računovdstvo DG: Glavna knjiga in pomožne knjige D: Delokrogi: - Ugotavljanje poslovnega rezultata — Vodenje finančnih knjigovodstev za TOZD DG: Knjigovodstvo osnovnih sredstev D: Delokrog: — Vodenje evidence osnovnih sredstev DG: Knjigovodstvo osebnih do- hodkov D: Delokrogi: — Organiziranje, koordiniranje in urejanje zadev v knjigovodstvu osebnih dohodkov — Obračun osebnega dohodka — Obračun boleznin DE: Načrtovanje in stroškovno računovodstvo DG: Načrtovanje in analiziranje tekočega gospodarjenja D: Delokrogi: — Letno planiranje — Operativno mesečno planiranje — Analiziranje uresničevanja planiranega procesa proizvodnje — Statistika DG: Materialno in blagovno knjigovodstvo ter obračun stroškov D: Delokrogi: - Organiziranje in koordiniranje zadev s področja stroškovnega računovodstva — Obračun in analiza stroškov proizvodnje — Materialno knjigovodstvo — Blagovno knjigovodstvo — Administrativna opravila PZD: KADROVSKO SPLOŠNE ZADEVE DE: Kadrovske zadeve DG: Kadrovske zadeve in izo- braževanje D: Delokrogi: - Organiziranje in koordiniranje zadev kadrovsko izobraževalnega področja — Administrativno urejanje zadev s področja delovnih razmerij — Administrativne zadeve za PZD — Organiziranje in spremljanje izobraževanja — Administrativno urejanje zadev s področja izobraževanja DG: Sistem delitve osebnih do- hodkov D: Delokroga: - Organiziranje in koordiniranje urejanje zadev s področja nagrajevanja — Analitska priprava zadev s področja nagrajevanja DG: Varstvo pri delu; Splošni ljudski odpor; Civilna zaščita D: Delokrogi: — Organiziranje in koordiniranje ter strokovno urejanje zadev s področja varstva pri delu — Urejanje zadev s področja SLO in CZ DG: Družbeni standard, social- no varstvo in rekreacija D: Delokrogi: — Organiziranje in koordiniranje zadev s področja družbenega standarda — Urejanje zadev s področja socialnega varstva — Urejanje zadev s področja športa in rekreacije DE: Pravno—samoupravne za- deve in informiranje DG: Pravne zadeve D: Delokrogi: — Samoupravna normativna dejavnost — Gospodarsko pravne zadeve in poslovno tajništvo "Kolegijskega poslovodnega organa" — Disciplinske in finančne zadeve — Pravne zadeve s področja delovnih razmerij DG: Samoupravne zadeve in in- form iranje D: Delokrogi: — Koordiniranje delovanja in administrativno tehnična opravila za samoupravne organe D. O. KTL — Koordiniranje delovanja in ' administrativno tehnična opravila za samoupravne organe DSSS — Oblikovanje internega glasila in izdelava prispevkov za interno glasilo — Administrativna opravila v sestavu PZD je tudi DG: Splošne zadeve D: Delokrogi: — Koordiniranje dejavnosti splošnih zadev in administrativno tehnična opravila — Interna pošta in telefonija —• Arhiv in ekonomat — Vozni park osebnih vozil in prevozi - Vratarska dejavnost — Dejavnost vzdrževanja čistoče 4. Organiziranost DSSS - realizacija reorganizacije po projektih Proces oblikovanja organizacije DO KTL smo zaključili s sprejetjem projekta samoupravne in poslovne mezoorganiziranosti v DO KTL. Organizacijo DSSS smo sprejeli na delavskem svetu DSSS po izdelanem projektu: Sistematizacija mikroorganiziranost DSSS v sestavu "DO KTL". Novo organiziranost DSSS smo izvedli s procesom reorganizacije, ki je izvedena z razporeditvijo delavcev DSSS na dela oziroma naloge v začetku meseca avgusta. Postopek reorganizacije DSSS se je pričel z oblikovanjem in sprejetjem: Pravilnika o organizaciji in razvidu del DSSS in ugotovitvijo indeksnih razmerij (I. R.) za naloge oziroma dela. Postopek reorganizacije pa bo dejansko zaključen ne po formalnih razporeditvah delavcev na dela v DSSS, temveč po usklajenem in učinkovitem delovanju celotnega organizacijskega podsistema DSSS v združenem poslovnem sistemu DO KTL, Industrija papirja in embalaže LJUBLJANA. Franc SAVNIK RAZGOVOR z JAKOBOM KONDRIČEM NOVO IMENOVANIM DIREKTORJEM TEMELJNE ORGANIZACIJE "KARTONAŽNA" LJUBLJANA Odločitev o ustanovitvi dislocirane delovne enote „ OBRATA DE -20” v Litiji je bila upravičena Jakob Kondrič Že v naši aprilski številki Glasila smo delavce seznanili, da je bil zaradi odhoda direktorja Augusta Kussla, tedaj imenovan za vršilca dolžnosti individualnega poslovodnega organa temeljne organizacije Kartonažna Ljubljana, njihov tehnični vodja Jakob KONDRIČ. Na svoji seji dne 29. junija letos pa je delavski svet temeljne organizacije, po izvedenem razpisnem postopku, sprejel sklep, da sprejema njegovo kandidaturo in ga za štiriletno mandatno obdobje imenuje za direktorja te temeljne organizacije. Preden vam podamo njegove odgovore na naša vprašanja naj navedemo, da je Jakob KONDRIČ rojen 19.9.1938 v Ptuju prišel v KTL 1.2.1972. leta in tedaj s Preko 13. leti delovnih izkušenj Prevzel delo izmenovodje DE—30 (Obrat tekstilnih cevk). Že 1.2. 1973 je bil na predlog vodstva tega obrata razporejen za vodjo centra za krmiljenje proizvodnje in kasneje zaradi odhoda tedanjega vodje tega obrata Tomislava Cukrova na drugo delovno dolžnost, tudi za v. d. vodjo obrata. S 1.10.1977 je Jakob KONDRIČ Po izvedenem razpisnem postopku Pričel opravljati odgovorno delo 'tehničnega vodje" temeljne organizacije Kartonažna Ljubljana, kot delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi in to dolžnost opravljal vse do sedanjega imenovanja za direktorja tozda, če pri tem ne upoštevamo njegova občasna imenovanja za vršilca dolžnosti direktorja tega tozda. Pobudi da nam odgovori na nekaj vprašanj se je rad odzval. V zadnjih sedmih letih ste kot tehnični vodja večkrat tudi začasno opravljali delo direktorja tega tozda. Ali smatrate, da vam bodo te delovne izkušnje kaj pomagale pri sedanjem opravljanju teh nalog, ki jih v celoti s polno odgovornostjo prevzemate v daljše izvajanje? "Vsekakor menim, da mi bodo delovne izkušnje, ki sem si jih pridobil pri začasnem opravljanju del in nalog direktorja tozda Kartonažna Ljubljana pomagale tudi pri sedanjem opravljanju teh nalog. Predvsem pa mi bodo zelo koristile izkušnje, ki sem si jih pridobil pri opravljanju del in nalog tehničnega vodje. To delo namreč ne zajema samo strogo operativnega tehničnega dela ampak širše področje delovanja celotnega gospodarjenja ter družbenopolitičnega in samoupravnega poznavanja dogajanj v temeljni organizaciji." Ob izteku štiriletnega mandata, sem bivšemu direktorju Augustu Kusslu zastavil nekaj vprašanj o izpolnitvi njegovih ciljev pri vodenju te temeljne organizacije. Ker sem prepričan, da ste njegove odgovore ne samo prebrali, temveč tudi preštudirali, bi želel, da nam poveste, ali ste si tudi sami zadali kake cilje ob prevzemu te odgovorne naloge? "Ne glede na cilje, ki jih je postavil moj predhodnik, bo potrebno v bodoče posvetiti večjo skrb na-daljnemu razvoju te temeljne organizacije predvsem na področju razvoja proizvodov, posodabljanju tehnologije ter reševanju prostorskega problema. Posebno skrb pa bo potrebno posvetiti ekonomičnemu gospodarjenju, zagotavljanju čimboljše likvidnosti, preskrbi s surovinami ter socialni varnosti delavcev in delovnim pogojem." V zadnjem času je v KTL dan poudarek, poleg težnje v povečanju produktivnosti, tudi želja po izboljšanju kvalitete naših izdelkov. Le-ta nam bo namreč ne le samo izboljšala konkurenčnost na domačem trgu, temveč tudi omogočila večje vključevanje na tuja zahtevna tržišča. Med delavci se v zadnjem času tudi sliši, da je uvajanje "projekta izkoriščanja kapacitet", sicer v mnogočem to izboljšalo fizični obseg proizvodnje in tudi osebne dohodke delavcev, da pa je to nasprotno tudi vplivalo na določeno poslabšanje kvalitete izdelkov in povečalo reklamacije naročnikov. Ali nam kot tehnični strokovnjak lahko navedete, kako boste skušali tudi tu najti rešitev? "Če se želimo vključevati s svojimi izdelki na tuja zahtevna tržišča moramo poskrbeti, da bodo naši izdelki po kvaliteti vsaj enakovredni če že ne konkurenčni tujim proizvodom. Vendar moram reči, da kvaliteta ni odvisna samo od našega dela, ampak v veliki meri že od osnovne surovine in repromateriala. Kar zadeva "projekta izkoriščanja kapacitet" pa lahko rečem, da nikakor ta sistem ne vpliva na kvaliteto izdelkov v negativni smeri, ampak, da šele z uveljavitvijo tega sistema dosegamo rezultate izkoriščanja strojnih kapacitet oziroma delovnega časa v taki meri, kot bi jih že morali po obstoječih normativih. Res je, da ta sistem omogoča slehernemu delavcu za boljše delo tudi s tega naslova višji osebni dohodek. Trditve posameznikov, da omenjeni sistem vpliva na poslabšanje kvalitete izdelkov ne temelji na strokovnih ugotovitvah, temveč so to mnenja tistih, ki se sami le s težavo vključujejo v delo po tem sistemu." V preteklem letu sva se že pogovarjala o proizvodnji v vaši novoustanovljeni dislocirani delovni enoti — Obrata DE—20 v Litiji. Da bi bralce kaj več seznanili o tem bi želeli, da navedete kakšna je perspektiva te enote? "Že v preteklosti je bilo na račun dislocirane enote v Litiji postavljeno veliko vprašanj o upravičenosti osnovanja te enote. Danes lahko trdim da je bila odločitev upravičena, saj ta del proizvodnje izkazuje boljše rezultate in izkoriščenost kapacitet od prvotne, ko je ta proizvodnja tekla lahko rečemo v nemogočih delovnih pogojih v kletnih prostorih tozda. Zaenkrat iščemo ustrezen program, ki bi ga bilo mogoče vključiti v že obstoječi program delovne enote." Glede na zelo odgovorno in naporno delo, ki ste ga prevzeli, me zanima, kako se bo to odražalo v vašem zasebnem življenju — tu mislim na tisto potrebno notranjo sprostitev, da bi še vedno zadržali svojo dosedanjo veselo naravo? Skušal bom usklajevati tako potrebe zahtevnega dela, kakor tudi iste v svojem zasebnem življenju. Jakobu KONDRIČU sem se zahvalil za podane odgovore in mu seveda tudi zaželel, da bi uspešno vodil poslovanje temeljne organi- (nadalj. na 12. str.) Dislocirana delovna enota v Litiji zacije v tem štiriletnem mandatnem obdobju, ki bo tudi za naše gospodarstvo kot celoto najtežje in najbolj kritično, tako z vidika zagotovitve nadaljnega uveljavljanja samoupravne socialistične družbe, kot tudi ohranitve socialne varnosti in življenskega standarda delavcev. Izvajanje naloge zato ne bo lahko, toda prepričani smo, da mu bodo delavci s sprejetimi samoupravnimi odločitvami v organih upravljanja ter svojim prizadevnim in vestnim delom pri tem vsestransko pomagali, on sam pa bo v to vodenje vložil vse svoje vsestransko bogate delovne izkušnje, zaradi česar tudi rezultat nebi smel izostati. M. SEME A KART0NA2NA LJUBLJANA A KANTONALNA LJUBLJANA Izdelava kartonskih oblog za Iskrine baterije v Litiji IZ ZAPISNIKA 3. SEJE DELAVSKEGA SVETA KTL DNE 24.7.1984 -Pristopamo k pripravi plana za obdobje 1986-1990 -Janez Moder odgovoril na vprašanja delegatov Med bistvenimi sklepi, ki jih je na tej seji sprejel delavski svet so: — sprejel poročilo o poslovnih rezultatih DO KTL za obdobje januar — marec 1984 in informacijo o polletnih rezultatih; merilo 1/ produktivnost proizvedena količina na delavca — sprejel informacijo o prodajno nabavni situaciji oz. problematiki; (podrobneje o tem v zaključku tega prispevka) Vplivnost merila za izračun mase za OD v % — sprejel program ukrepov za zagotovitev likvidnosti v delovni organizaciji za leto 1984, kot so bili priloženi v posebnem pismenem gradivu; — določil naslednja merila in stopnje njihovih vplivnosti za izračun obsega sredstev za OD in skupno porabo v skladu z določilom letnega plana DO KTL 1984 o usklajevanju izplačanih OD z družbeno dogovorjenimi in opredeljenimi obsegom sredstev za OD na ravni DO KTL. — O pripravi plana DO KTL za obdobje 1986—1990 po predloženem pisnem programu ter imenoval člane planske komisije za pripravo tega plana v sestavi: Mitja RUPNIK - Valkarton, Jakob KONDRIČ - Kartonažna Ljubljana, Anton BAJT — Karto-naža, Branko LAPI — TIKA, Jože ŠTUCIN - Lepenka, Fabio ABRAM — Embalažni servis, Stane MENARD - Kuverta, Martin JELNIKAR - PAKO, Martin FRELIH - Jelplast, Borivoj NOVAKOVIČ - Sigma, Boris KURALT - DSSS. — sprejel in potrdil analizo o uresničevanju srednjeročnega plana DO KTL za obdobje 1981-1983 ter oceno o izvajanju v letih 1984 in 1985 v predloženem besedilu. — odločitev, da se DO KTL, (če se zato odloči tudi DS TOZD Karto naž na) vključi v modernizacijo računalniške obdelave podatkov v DO "Mehanografski center" Ljubljana in se v skladu z njihovim predlogom odloči za nakup deleža in združevanja sredstev z drugimi OZD. Skupni delež KTL pri tem znaša 11.260.00,— din in sicer vplačljiv s polovico v letošnjem in polovico v prihodnjem letu ali konca meseca aprila. Določil je deleže posameznih temeljnih organizacij pri plačilu teh sredstev, ki jih temeljne organizacije zberejo iz neporabljene amortizacije za leto 1984. KTL si pri tem zagotavlja prvo fazo interaktivne računalniške obdelave z nakupom dvakrat po dve garnituri po predlogu meha-nografskega cenika. — Da se pristopi (če se zato odloči tudi DS TOZD Kartonažna Ljubljana) k združevanju sredstev za obnovo počitniškega doma v Fiesi v predračunski vrednosti 10.200.00,— din, za kar bi se črpala finančna sredstva iz sklada skupne porabe oz. se združila iz teh sredstev v letu 1985. — Sprejel poročilo volilne komisije DO KTL ter analizo vzrokov o rezultatih neuspelega referenduma za sprejem samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo DO KTL. — še nekaj drugih sklepov za potrebe tekočega poslovanja pri čemer pa za naše bralce sigurno pomembnega tudi tistega s katerim je ugotovil novo sestavo odbora za obveščanje pri delavskem svetu DO KTL kot so bili izvoljeni posamezni predstavniki: Julijan DEČMAN Kartonažna Ljubljana, tvi. BRECELJ - KLE-VA Kartonaža Rakek, Zalka VO- (nadalj. na str. 13) 15 2/ ekonomičnost (razmerje med porabljenimi sredstvi in celotnim prihodkom) 10 3/ rentabilnost 25 (razmerje med sredstvi za reprodukcijo in povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi) 4/ finančna uspešnost 25 (dohodek na delavca) 5/ izvozni rezultati 25 (delež konvertibilnega izvoza v celotnem prihodku) SKUPAJ: 100% SKUPAJ: 100% Izsekovanje kovinskih delov kombi doze v delov, enoti Litija Delavci iz delovne grupe nabave in oskrbovanja proizvodnje BIČ Papirna konfekcija Ljubljana, Mitja RUPNIK Val karton Logatec, Danilo BENEDIK Lepenka Tržič, Miha CELARC Kuverta Ljubljana, Metka DORNIK Tika Trbovlje, Milana PERČIČ J e I p I a st Kamna gorica, Izidora STARC Embalažni servis Koper, Verka NEŠKOVIČ Karto naž na Sigma Gornji Milanovac, Drago VIDEM-ŠEK DSSS, konferenca OOS DO KTL, Jočica Žabkar delavskega sveta DO KTL. Kot je že med sklepi navedeno podrobneje objavljamo podrobno podano analizo Janeza Modra člana poslovodnega odbora DO KTL a marketing sistem, kot odgovor na delegatsko vprašanje o prodajno—nabavni situaciji in njegove odgovore na dodatna vprašanja delegatov delavskega sveta. Iz decembra lanskega leta smo podedovali zamrznitev cen. Našim glavnim dobaviteljem surovin je uspelo pred podražitvijo cene dvigniti, medtem ko jih nam ni uspelo. V tistem lanskem obdobju smo že imeli izstavljene fakture, vendar nam zaradi intervencij, ki so prišle s sklepi Zveznega izvršnega sveta in pa ob obisku tržne inšpekcije, ni uspelo cen uveljaviti predvsem za program Kartonažne Ljubljana. Uspelo pa nam je dvigniti cene za valoviti program in lepenko. Prihajalo je do velikega razkoraka med vhodnimi in izhodnimi cenami. Razliko nam je uspelo vseeno pokriti. Glavni problem vseh naših dobaviteljev je, da morajo svoje surovine izvažati, kar nam povzroča strahotne težave. Večkrat se dogaja, da nam dobavitelji ustavijo dobavo oz. nas postavijo pred dejstvo, da od določenega termina naprej ni nobene proizvodnje za domači trg. Nekateri dobavitelji nam postavijo zelo težke pogoje, med drugim zahteve po pokrivanju njihovih izgub, kar nam še bolj otežuje situacijo. Tudi kupci vztrajajo na tem, da sodelujemo pri njihovih razširitvah oz. investicijskih vlaganjih. Vsekakor smo se uspeli oskrbeti z materiali, tako da je proizvodnja tekla nemoteno. Prodaja na domačem tržišču ni problematična, saj imamo zagotovljen zadosten obseg naročil. Izvoz na žalost ne gre tako kot smo ga zastavili. Izvažamo v glavnem na konvertibilno področje, ki je za nas bolj interesantno, zaradi oskrbe z repromateriali, vendar smo letos pod planom in je v odstotkih nižji kot v istem obdobju lanskega leta. Vzroki za zaostajanje realizacije izvoza so objektivni in subjektivni ter segajo od dobaviteljev pa do izvoznih organizacij. V lanskem letu smo imeli veliko naročilo iz Grčije za valoviti karton, kjer si na svoj račun lahko pripišemo dejstvo, da smo v tem letu to naročilo izgubili. Pri izvedbi tega posla je prišlo do vrste težav in zapletov. Prišlo je do napake pri proizvajalcu papirja in s tem tudi naše napake, ker je bila vhodna kontrola premalo pozorna. Izpad tega izvoza je povzročil velik manjko pri deviznem prilivu. Ta izpad smo nekako nadomestili z izvozom embalaže in sive lepenke v Zapadno Nemčijo. To je relativno interesanten posel, saj v maksimalni možni meri predelamo surovino, to je sivo lepenko iz TOZD Lepenka Tržič. Trenutno so zahteve kupcev bistveno večje kot pa so naše zmožnosti, zato naročilo delamo v nekaj TOZD-ih, da lahko zadostimo zahtevam kupcev. Tudi pri izvozu toaletnega papirja na Madžarsko smo imeli zamudo, saj se nam je kar 5 mesecev nabirala zaloga, tako v TOZD Papirna konfekcija kot tudi v TOZD Lepenka Tržič. Sedaj smo po večkratnih urgencah dobili dovoljenje za izvoz, tako da se je ob polletju TOZD Lepenka rešila zalog in s tem tudi izgube. Pri izvozu moramo biti zelo kritični, saj vemo da za našo proizvodnjo ni najbolj smotrno, da za vsako ceno izvažamo, sigurno je bolje, da se naša proizvodnja izvozi posredno preko naših kupcev. Po obsežnem poročilu, ki ga je podal Janez Moder je sledila razprava na to temo, v kateri so sodelovali: 1. Tovariša Lapanja iz TOZD Lepenka Tržič je zanimalo, kako bo s proizvodnjo in prodajo paketičev toaletnega papirja v bodoče? Janez Moder je pojasnil, da je proizvodnja paketičev vprašljiva, ker so zvitki nadomestili paketiče. Na domačem trgu, predvsem pa na izvozu so poudarjene zahteve po zvitkih. Naš razvojni oddelek se je polno angažiral na tem področju, tako da bi v prvi fazi prišli na nek improviziran način proizvodnje. Sedaj nam je uspelo povečati cene za paketiče in sicer za 7 %. Druga proizvodnja na področju cenovne politike ni problematična, tako da ne bomo imeli težav pri opredelitvi naše proizvodnje. Naročniški karakter nam daje več fleksibilnosti pri formiranju cen. 2. Tovariš Gregorič iz TOZD Kartonažne Ljubljana je postavil vprašanji: a/ Kaj je s problematiko skupnega izvoza z našimi dobavitelji? Kakšne so možnosti in kaj je storjenega na tem področju? b/ Kaj je v bodočnosti s Češko? Ali se bo naročilo zmanjšalo ali celo usahnilo? Glede skupnega izvoza z našimi dobavitelji je Janez Moder pojasnil, da pri sami realizaciji takega izvoza prihaja do velikih težav. Namreč, nam takšna forma preveč ne odgovarja, ker se s tem naš devizni delež strahotno zmanjša. V tem primeru je delež teh osnovnih surovin v strukturi cene zelo visok, s tem deležem mi ne pokrijemo devizne participacije. V končni fazi moramo biti prizadevni, da oplemenitimo to surovino, to pa jasno pomeni, da bistveno povečamo naročila. Prizadevanja in napori v to smer gredo. Vodilo dogovora s proizvajalci surovin je bilo, da dobimo ustrezno kvaliteto, toda kasneje se je izkazalo, da smo dobili popolnoma enako kvaliteto kot jo dobimo za domači trg. Moramo se pač prilagajati takim razmeram in si še naprej prizadevati, da pridobimo proizvajalca osnovnih surovin. V preteklem letu smo imeli s Te-kig—Investom izredne težave, saj smo morali njegove usluge izvoza na Češko plačati z 8 % provizijo. Provizijo smo sedaj uspeli zmanjšati iz 8 % na 2 %, dosegli pa smo tudi podpisovanje kvartalnih količin. Sedaj smo prvi sporni kvartal že dobavili in si pridobili tudi novo naročilo za tretji kvartal po novih korigiranih cenah. Glede zmanjšanja naročila za Češko je Janez Moder pojasnil, da se srečujemo z zelo veliko konkurenco čeških cevk na jugoslovanskem trgu. Vsekakor se stvari ne morejo zlomiti čez noč, saj vemo, da v Jugoslaviji ni proizvajalca, ki bi uspel izdelati tako cevko. Razloga za prekinitev sedaj ni, okoliščine pa lahko nanesejo, da se lahko marsikaj spremeni. Razmišljamo o povezavi z jugoslovanskim tržiščem, ki podobne cevke kupuje (Julon), kar so vsekakor bolj enostavne rešitve. 3. Tovariša Bajta iz TOZD Karto-naže Rakek je zanimalo kaj je s ponudbo milionske količine izdelkov za grško tržišče in kaj storiti z zalogo, ki se kopiči v njihovem skladišču že pol leta? Janez Moder je pojasnil, da embalaža ni bila izdelana pravočasno in kvalitetno. Nikakor ne razmišljamo, da bi blago odprodali za star papir ali pa ga prodali domačemu tržišču. Vsekakor je to veliko finančno in prostorsko breme za TOZD. Obljuba kupca je, da blago vseeno prevzame v doglednem času (september—oktober). Učenka na proizvodni praksi — dodelava offset plošče KADROVSKE NOVICE V KTL - II. TROMESEČJE 1984 Večina delavcev preneha delovno razmerje le zaradi upokojitve (Prišli — odšli v obdobju april — junij 1984) TOZD VALKARTON LOGATEC Prišli: Treven Miro, Jakša Alojzij, Mivšek Vojko, Slabe Janko, Kavčič Simon. Odšli: Merlak Marko — JLA, Seljak Andrej — JLA, Parič Milan, Železnik Sonja — upokoj., Bedrač Miroslav, Corn Vinko, Černe Anton — upokoj., Rupnik Ivan — upokoj., Novak Marta. TOZD TIKA TRBOVLJE Prišli: Šmergut Mihaela, Smajič Zimeta, Pečnik Jože, Hrnčič Janja, Ber-čon Marta, Kos Erik, Ahac Roman, Godec Heda. Odšli: Šikovec Alojz — JLA, Majdič Vinko — JLA, Vrbanija Vanja, Rugelj Darinka, Rezar Ernest, Šmergut Mihaela, Ocepek Marta. TOZD KUVERTA LJUBLJANA Prišli: Odšli: Tomšič Slavka — upokoj. TOZD PAKO LJUBLJANA Prišli: Odšli: Grad Marija — upokoj. EMBALAŽNI SERVIS KOPER Prišli: Odšli: Mičič Draginja, Rožman Dario TOZD KARTONAŽA RAKEK Prišli: Gorjanc Silvo, Kraševec Cvetka, Kovič Marjan, Rajk Ivanka, Čega-njac Milena, Štefančič Ana. Odšli: Čekada Stane — JLA, Primožič Ana — upokoj. TOZD SIGMA GORNJI MILA-NOVAC Prišli: ČuVčič Olga, Artič Dragan Odšli: Artič Dragan TOZD LEPENKA TRŽIČ Prišli: Ilič Bora, Kolarič Anton Odšli: Martini Darko, Marič Ante, Ete-maj Idris TOZD JELPLAST KAMNA GORICA Prišli: Kodeh Štefan Odšli: Bohinc Janez — upokoj. TOZD KARTONAŽNA LJUBLJANA Prišli: Lakner Dušan, Nemec Ivan, Bor-kovič Miro, Hajrizaj Hamdi, Jelačič Samo, Zahtek Duro, Kajevič Hedmija, Novak Marta, Samač Mirjana, Mihelič Mojca Odšli: Markan Jelena - upokoj., Kussel Avgust, Markovič Slobodan, Ne-bec Jožefa - upokoj., Črepinšek Aleksander, Hasler Sonja - upokoj., Učakar Albina - upokoj., Milovanovič Biljana, Grilj Jerca — upokoj., Prša Rajko, Horvat Bojan, Jereb Marija - upokoj.. BREZ ALKOHOLA -NI ALKOHOLIZMA Negovanje tradicije uživanja alkoholnih pijač postaja danes tako intenzivno, kakor poskus ohraniti naše ljudske pesmi in plese. To lahko imenujemo kultura ali ohranjevanje naših običajev in navad. Ob prebiranju vrstic, ki smo jih namenili za naš članek, se vam bodo verjetno vsiljevala različna vprašanja s področja alkoholizma, vezana predvsem na zdravljenje in preprečevanje te, danes še tako razširjene problematike. Razveselilo bi nas, če bi članki vzbudili pri vas zanimanje in, da bi se nanje odzvali z vprašanji, ki jih lahko posredujete v uredništvo našega glasila. S pomočjo poznavanja problematike, ki ni prisotna samo v naši delovni sredini, bomo lažje pravilno ukrepali in s tem prizadetim tudi pomagali. Alkoholizem na delovnem mestu Ko govorimo o alkoholizmu, ne smemo imeti pred očmi samo pitja alkoholnih pijač, celo ne smemo misliti predvsem na to, ampak bolj na posledice, ki jih pitje prinaša, oziroma ga spremljajo. Seveda je za alkoholizem bistvena odvisnost od alkohola. Alkoholizem je socialni problem, vendar ne zaradi pitja, ampak, ker ima alkoholik vedno bolj zverižen značaj (postaja nezanesljiv, neodgovoren), krhajo se njegovi zakonski in družinski odnosi, postane brezčuten in otopeva. Njegovi domači postanejo črnogledi in zagrenjeni. Alkoholiku pojemajo delovne sposobnosti, začne zdravstveno propadati in zahaja v ekonomske težave. Pri alkoholiku je prenehanje pitja nujen pogoj, da lahko prične reševati vse težave in okvare, ki jih je povzročil alkohol. Povedati moramo še to, da je pomembna pri alkoholizmu alkoholna obramba. Ko se človek čedalje bolj zapija, čuti, da gre z njim navzdol, da ni v redu. Pri alkoholiku se zgodi, kar je za človekovo duševnost najbolj zakonito: sama duševnost otopeva in čedalje manj zaznava zle posledice pitja, kar jih pa zazna jih pametno opraviči ali prevali zanje krivdo na druge ljudi. Temu pravimo alkoholni obrambni mehanizmi, ki pa so nemenjeni najprej njemu samemu za ohranitev samospoštovanja, nato pa okolici, ki ga ovira v njegovi tedaj že največji potrebi po alkoholni pijači in omamami. Navzven se kažejo alkoholni obrambni mehanizmi kot laž, zanikanje, olepšanje, izmikanje, nezanesljivost, skratka kot manipulacija z najbližjimi, ki bi ga radi spravili na pravo pot. Postopoma vodi čezmerno pitje v čedalje hujše zaplete na vseh področjih: 1. Čezmerno pitje ponavadi dolga leta razkraja in uničuje delavčev zakon in njegovo družino, v tem času je treba imeti pred očmi hude posledice njegovega alkoholizma, ki vplivajo na razvoj otrok in na ženo, ki je nesrečna in živčna tako, da je v njeni delovni organizaciji njena delovna sposobnost močno okrnjena že v času, ko alkoholik v svoji delovni organizaciji dela na videz še čisto dobro. 2. Ko propadanje alkoholika tako napreduje, da ga na noben način ne more več prikriti pred javnost- Planinšek Jožefa — upokoj., Gregorka Ivana — upokoj., Šmaj-gert Angela — upokoj., Zavrl Julijana — upokoj., Močilar Marija — upokoj., Gerbec Sonja — upokoj. DSSS LJUBLJANA Prišli: Petrovič Čedo, Ocvirk Stanislav, Kušar Mojca Odšli: Karlatec Oskar Gibanje kadrov v drugem tromesečju se je napram prvem tromesečju letošnjega leta zmanjšalo glede na sprejete delavce 37/55, toda se je povečalo število delavcev, ki so odšli 46/39. Od 39 delavcev, ki so prenehali z delom, jih je 19 odšlo zaradi upokojitve (od tega samo v TOZD Karto-nažna Ljubljana 12 delavcev) in 5 zaradi odhoda v JLA, torej je le nekaj več kot ena tretjina delavcev prenehala z delom zaradi drugih vzrokov. Po posameznih temeljnih organizacijah je fluktuacija kadra zelo različna s tem, da se je nekoliko zvečalo število delavcev le v TOZD-u Kartonaža Rakek, v drugih pa ostalo isto ali se celo nekoliko zmanjšalo (Valkarton, Kar-tonažna Ljubljana, Embalažni servis). Glede na skupno število zaposlenih delavcev je bila najmanjša fluktuacija v TOZD-u PAKO in sicer samo z upokojitvijo ene delavke. N m jo, se začno tudi zapleti na delovnem mestu, ki se kažejo kot kršitve delovnih dolžnosti: ne izpolnjuje nalog, ali jih izvrši slabo in je malomaren, napravi veliko izmeta v proizvodnji, ustvarja nevarnost za nesreče pri delu, ogroža svoje sodelavce z napakami, ki lahko povzročijo nesrečo pri delu, izostaja z dela, povzroča nered, kvari medsebojne odnose, prinaša alkohol na delovno mesto, se opija med delovnim časom in podobno. 3. Alkoholik se zdravi uspešnejše, čim manj je že propadel, to je tedaj ko je alkoholizem še v glavnem skrit za družinske zidove. 4. Alkoholik se z vsemi silami,do končnega propada upira prenehanju pitja, zato pristane na zdravljenje samo navidezno, če nima druge izbire. Šele, ko se med zdravljenjem dovolj osvesti se oprime urejanja tudi sam. 5. Alkoholizem je problem odnosov v alkoholikovi družini in v njegovi delovni sredini ter ga je možno urejati samo, če pri zdravljenju sodelujeta obe skupini. (nadalj. na 15. str■) 6. Seveda, je pri zdravljenju alkoholizma družina odločilna, ker je globlje prizadeta kakor pa delovna sredina. Družina tudi edina premore dovolj globjih ljubezenskih sil in dobrohotne naklonjenosti za medsebojno pomoč, brez katerih urejanje alkoholizma ni možno. Delovno okolje ponavadi tega nima dovolj, mehanizmov za neizprosno zahtevnost, ki pa je prav tako nujna, da se alkoholik pripravi na zdravljenje in da vztraja pri napornem urejanju. Se nadaljuje . . . Odločnejše izvajanje ukrepov iz varstva pri delu Nekaj sklepov iz zapisnika 3. seje odbora samoupravne delavske kontrole temeljne organizacije Kar-tonaža Rakek dne 21. junija 1984. <3. sklep Odbor samoupravne delavske kontrole zadolžuje direktorja tozda, da ponovno opozori na odgovorne delavce glede izpolnjevanja določb uporabe zaščitnih sredstev. Izvajati ukrepe za odstranitev delavcev z delovnega mesta, v kolikor le-ti ne uporabljajo zaščitnih sredstev. H. sklep Odbor samoupravne delavske kontrole zadolžuje direktorja, da gle- de vinjenih oseb opozori vse odgovorne delavce na strogo izvajanje že sprejetih določb in ukrepov za odstranitev le-teh z delovnega mesta. Tudi vsak član OSDK mora opozarjati odgovornega delavca na vinjene osebe v tozdu. 15. sklep Odbor samoupravne delavske kontrole opozarja direktorja, da uredi problem z neurejenimi in zadolženimi prometnimi potmi v proizvodnji, z odgovornimi delavci. M.S. A MRTONAlNA LJUIUAIA Četrt stoletja višje grafične šole Čeprav je v naši delovni organizaciji zaposlen le en delavec, ki je končal študij višje grafične šole v Zagrebu, pa sem prepričan, da bo ta kratka vest zanimala tudi marsikaterega našega delavca, in ga morda tudi vzpodbudila, da se odloči za študij na tej šoli. Julija meseca tega leta je minilo ravno 25 let odkar je bila z zakonom ustanovljena "Višja grafička škola". Od prvih vpisov študentov v letu 1960 je do danes na tej višji šoli, ki je bila najprej šest semeste-rska nato štiri sedaj pa pet, diplomiralo 1.351 študentov in sicer iz: SR Hrvatska 601, SR Srbija 358, SR BiH 165, SR Slovenija 113, SR Makedonija 79, SR Črna Gora 27 ter 8 tujih državljanov. Po večletnih pripravah je tej šoli v sodelovanju z nekaterimi drugimi fakultetami ter SOZD-om VJESNIK iz Zagreba uspelo organizirati skupni študij ob delu grafične tehnologije in sicer za izobraževanje diplomiranih inženirjev grafične tehnologije. Prva skupina študentov je pričela s tem študijem ob delu že leta 1983, druga pa v letošnjem letu, tako da jih skupaj študira že 128. Po končanem študiju bodo le-ti prejeli naziv diplomirani inženir grafične tehnologije. M. S. HUMOR-HUMOR Če kdo ob glasovanju ne dvigne roke takrat, ko ste želeli, ne pripisujte tega njegovemu prepričanju. Lahko gre tudi za zapoznele reflekse (v mišljenju namreč). Dobivam občutek, da je med nami nekaj, če ne celo kar veliko Potomcev prebivalcev ameriške države Virdžinija. Po čem to sklepam? Leta 1685 so prebivalci Virdžinije izgnali vse pravnike in to pod obtožbo, da so predstavniki kužnega stanu. Vodja ekipe (ene izmed naših TOZD) je za postavljanje lesenih podov pred počitniškimi prikolicami vzel s seboj tudi LIBE-LO (vaservago). Natančnost, ni kaj! Ampak fant je s seboj pozabil vzeti kramp in lopato; če pa jo je slučajno že imel, pa z njima ne zna ali noče ravnati. Da skuhate domačo juho, potrebujete : — 250 g korenja — 250 g pora — 80 g masla — 500 g krompirja — 1,5 I vode — sol, poper, lovorov list in nageljnove žbice. Če pa v 1,5 I itru vode skuhate: — 500 g korenja — 80 g pora — 250 g masla — 250 g krompirja Ter če pretiravate pri začimbah, sicer dobite količinsko enakovredno juho, po okusu pa malo do zelo prevročo. Pa še to: Za tak način kuhe ne potrebujeti kuharskih receptov, pa tudi z metodologijo -vrednotenja . del in nalog si ne boste nič pomagali. PRAVILNA REŠITEV KRIŽANKE IZ GLASILA KTL št. 6-7/1984 Vodoravno: PRIMORKA, TOMAHAVK, TUJEK, ZAROD, RJA, UPRAVITELJ, OČKA, KIT, ČAPLJA, TLA, NJASA, EG, BES, RENTGEN, LETO, ART, IJ, ALLAN, TIN, KO, OBESEK, ARENA, PAG, D, DUR, ŽARKO, ALPE, BASTARD, ASAM, ALVA, ALT, KANONADA, ZOB, SOTLA, II, SB, AREH, EREVAN, FRANCOZ, ORLIČ, GRMADA, ANT, ADA, RIO, IŽ, RA, VAL, PR, OLE, ELICA, ELA, IZLAKE, OB, STRAHAN, BOR, ZOO, NIT, MASKA, PE, RIS, CAR-MEN, IRAK, ZVONIK, ROMANTIKA, MORO, REN, MB, EKS, ORA, KARTAGINA, ST, PP, KIRKA, IM, TA, OLIB, TS,ŠAL, LATA, OTROK, TR, DAN VSTAJE, IKAR, SLOVENSKEGA NARODA, TEZNO, AG, OGRODJE, OT, AL, ITO, NITRAT, KOMUNISTI, AKTIVA, OTOMAN, LJ. Žrebanje križanke iz glasila št. 6—7/1984 je bilo izvedeno v četrtek 16. avgusta in sicer iz razloga, da bi vsem reševalcem, ki so bili glede roka oddaje v dilemi do kdaj jo morajo poslati omogočili pravočasno oddajo. Iz skupno 65 reševalcev so bili izžrebani naslednji: 1. nagrada 500,- din 2. nagrada 400,— din 3. nagrada 300,-din 4. nagrada 200,-din 5. nagrada 100,-din JERIČ Marjan TOZD Kartonaža Rakek PETRIČ Petra DSSS ŽUNIČ Malči TOZD Kuverta NOVAK Lojze TOZD Kartonažna Ljubljana KURE Martina TOZD Kuverta Kolikor več reševalcev je v prejšnji številki imelo težave pri reševanju, pa je pri zadnji križanki bilo reševanje iste mnogo lažje, ker je njihov sestavljalec Matjaž Zupančič upošteval pripombo uredništva, da naj bi bile naše križanke pri reševanju čimbolj dostopne vsem delavcem. Ker je v zadnji številki glasila zaradi napake v tiskarni izpadlo nadaljevanje že pričetega obvestila o izidu žrebanja naj navedemo naknadno le, da so bili izžreba- ni naslednji reševalci križanke št. 5/84: 1. nagrada Leskovšek Sonja DSSS 2. nagrada Radan Florjan TOZD Lepenka Tržič 3. nagrada Krstin Diana , DSSS 4. nagrada Žabkar Jožica TOZD Kuverta Ljubljana 5. nagrada Hutter Milan DSSS NAGRADNA KRIŽANKA št. 8/84 Med pravilnimi rešitvami bp izžrebanih 5 nagrajencev: din 1. nagrada 500.00 2. nagrada 400.00 3. nagrada 300.00 4. nagrada 200.00 5. nagrada 100.00 Rešitev celotne križanke in ne samo gesla oddajte osebno ali pošljite po pošti z oznako "NAGRADNA KRIŽANKA" na naslov: KTL "Samoupravne zadeve in informiranje" 61000 Ljubljana Čufarjeva 16, najkasneje do 11. septembra 1984. Q Uredništvo V prejšnjem glasilu je izpadel seznam izžrebanih reševalcev nagradne križanke. Verjetno gre za hvale vredno pomoto. Kajti tako se šefom ni potrebno obremenjevati z razmišljanjem ali njegovi podaniki slučajno niso križanko reševali med delovnim časom? Sodelavci in zakonci pa niso zvedeli za črn fond reševalcev. POPRAVEK: ° V zadnji številki 6-7 glasila KTL je prišlo v članku in pri navedbi delavcev pod slikami do neljube pomote, zato navajamo naslednje: Jožefa Planinšek je rojena 26.9. 1930 in ne 2.2.1943. Zadnja slika v članku prikazuje upokojenko Irco Gril in ne Marijo Močilar. Uredništvo se prizadetim opravičuje. Po mnenju sekretariata za informacije v izvršnem svetu skupščine SR Slovenije, z dne 6.6.1979, je Glasilo Kartonažne tovarne Ljubljana, na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316/72) oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov. RTONAŽNE TOVARNE LJUBLJANA, IZDAJA DELAVSKI SVET DO V NAKLADI 2500 IZVODOV, IZHAJA MESEČNO, UREJA UREDNIŠKI ODBOR: PREDSEDNIK IN ČLANI'- SLAVKO LASIČ. TONE PRAŠNIKAR. JOŽE ZAPUŠEK, MARTIN JELNIKAR, MIHA CELARC IN MILAN SEME. GL-I TER TEHNIČNI UREDNIK, TISK KTL - TOZD TIKA TRBOVLJE, UREDNIŠTVO: ODDELEK ZA SAMOUPRAVLJANJE IN INFORMIRANJE A - ČUFARJEVA 16, TELEFON 316 - 922.