izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. url Rafcm pH &*. »v. v Ljubljani *. 11.400 VaH* m«i>Čn», preienee * upr*vl •!! po poM 10 Din, doitavlltn na dom p»1S Din PLATNENI NOVOSTI 1930 |ZAD*ME: ' modeme kombinacije Mariborski Cena 1 Din Leto IV. (XI.), štev. 86 GOSPODE: Crne ali rlave K lepi pomladniki obleki spadalo moderni »Humanlk* tevljl Telefon: Uradn. 2440 Uprava 2455 V*H* mMeiee, projenee » up«" .» Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova oeeta it, 18 Oglati po tarifu Oglat« »prtjtma »udi oglatnl eddtltk Jutra« v Ljubljani, Prtltmova ulica It. 4 Polom Stalinove agrarne politike OBDELANO KOMAJ 36 ODSTOTK OV OD TEGA, KAR DOLOČA STALINOV PETLETNI NAČRT. Hala antanta je tekom minulih mesecev morala izbojevati zopet marslkako hudo in nevarno bitko in prenesti marsikatero bridko preizkušnjo, zlasti pa tudi napeti vse sile, da se v težavnem kompleksu vprašanj vzdrži tesna solidarnost v zastopanju Interesov vseh treh Članic Male antante. 2e v Haagu sa-j meni, kjer so se na reparacijski kon-J ferencl vprašanja vzhodnih reparacij rešila samo v velikih potezah, dočim' se je podrobno razvozlanje vseh problemov vzhodnih reparacij prepustilo Posebni komisiji v Parizu, je bilo treba Že močnih živccv In krepke solidarnosti, da se je odbil vsaj slavni naval na interese držav -Male antante, ki jih je hotela Izigrati zlasti Madžarska v zvezi z Italijo. V Parizu tečejo sedaj pogajanja za končno likvidacijo vzhodnoreparacljskega problema že cele tedne. Madžarska, ki je dobila v Italiji zaščitnika svojih neupravičenih zahtev, je skušala krhati upravičene zahteve držav Male antante in ie stavila naravnost nečuvene zahteve slasti glede odškodnine za razne kom Plekse zemlje, ki so v nasledstvenih državah zapadli agrarni reformi. Ker ima Madžarska tudi v Angliji in Franciji še vedno izborno propagandno službo, se ji je tekom let posrečilo zainteresirati tudi te države za svoje ne upravičene zahteve v toliki meri, da so kazale od časa do časa velik desin-teresement za popolnoma upravičene in v mirovnih pogodbah utemeljene zahteve držav Male antante. Le — kakor že rečeno — skrajni soparnosti Male antante, ki se ji je pridružil tudi zastopnik Poljske, je bilo ?ogoce odvrniti najhujšo atako Madžarske, podpirane od Italije. Le tako bilo mogoče, da so Francozi uvideli Potrebo, postaviti meje madžarskim zahtevam, da so se tekom zadnjih «nl še ponovno pretresala vsa vprašanja, ki so bila žc cela dva meseca Predmet diskusij, in da se je končno redakcija haaškega sporazuma glede vzhodnih reparacij odgodila. Tako so Končno Madžari sami uvideli potrebo, skati kompromisno rešenje. Seveda Poskušajo zavleči končno ureditev vzhodnoreparacijskega problema v ,fdi’ dn bodo mogli pri morebitnih Jasnejših pogajanjih že zopet izbiti kake nove koncesije. Zdi se pa, . * zlasti Francija vztraja na stališču, k' zastopa Mala antanta, da je tre-sedaj definitivno rešiti ves pro-hi ne odlagati na poznejše čase. r‘frodaine za končno rešenje pa mo-rajo biti v Hnagu določene smernice. . Jako je tudi naravno, da se letošnja referenca Male antante ne bo vršila, Sor °kičalno doslej. Že pričetkom naja, ampak da bo otvorjena pred-meseca lunija. in sicer naibrže ne kakor Je bilo prvotno do-en0' v Bukarešti, ampak na ČeŠko-1paškem. Razprave na tej konfercn-uli lahko slonele na tleh trdne so Krtfi[nos^’ Preizkušene zopet v trdih jjOHn zadnjih mesecev ki so to soli' varnost le še bolj utrdili. MOSKVA, 15. aprila. Oficijalna »Pravda« objavlja sklep osrednjega izvrševal-nega odbora komunistične stranke, ki jasno priča o velikih težkočah, na katere so zadeli sovjetski mogotci pri izvajanju svojega petletnega načrta. Uradni organ sovjetske vlade poziva vse zveste somišljenike komunistične stranke, da naj takoj naznanijo vse pogreške v agrarni politiki. Pokazalo se je namreč, da bo vsled kolektivizacije kmečkih gospodarstev in uničenja premožnejših kmetov (kulakov) letos pridelano mnogo manj žita kakor pretekla leta. V severni Kav-kaziji, ki je takorekoč druga žitnica Ru- sije, je posejane komaj 36 odstotkov plodovite zemlje in se je sovjetski mogotec Stalin v svojem petletnem načrtu v tem pogledu strašno uračunal. Na državnih zemljiščih se vrši obdelavanje sicer normalno, čisto drugačen pa je položaj s kuiaki ali premožnimi kmeti, katerih produkcija je merodajna za končni uspeh žetve. Kulaki so namreč posejali le toliko, kolikor potrebujejo za svojo domačo potrebo. Oni izvajajo namreč obstrukcijo proti vladnim odredbam. Zato je sedaj vlada sklenila, da bo obdačila te kmete na podlagi njihovih pridelkov v prejšnjih letih. Angleški kralj u Sasteinu DUNAJ. 15. aprila. Kakor poročajo listi, obišče angleški kralj Jurij letos Bad Gastein. Nastanil se bo v hotelu Astoria, kjer je zanj že vse pripravljeno. Briand zopet u Parizu PARIZ, 15. aprila. Zunanji minister Briand in mornariški minister Dou-mesnil sta prispela danes semkaj jz Londona. Rmerikanci zadouoljni z londonsko konferenco WASHINGTON, 15. aprila. Tukajšnji uradni krogi so mnenja, da je bil na londonski konferenci vsekakor dosežen velik uspeh. Pogodba treh pomorskih ve-levlasti predstavlja namreč 25 odstotno znižanje ženevskega brodovnega standarda. Požar u kinemotografu RIM, 15. aprila. V Lizattiju v okraju Girgentl v Siciliji je nastal med predstavo v tamkajšnjem kinu ogenj in sicer vsled eksplozije plina. V kinu je nastala silna panika. Ogenj se je kmalu razširil In bušnil tudi v dvorano, kjer so bili večinoma otroci. V gneči je bilo 15 otrok pohojenih, deloma pa so zgoreli, dočim je biio 11 otrok težko poškodovanih in prepeljanih v bolnico. Sestauljauje besedila londonske pogodbe LONDON, 15. aprila. Včeraj je bilo odobreno poročilo prvega odbora, da da se omogoči končna redakcija pogodbe med tremi vclevlastmi. Prvotno se je mislilo, da bo mogoče spraviti pogodbo že v četrtek pred plenum, vendar pa se bo zgodilo to šele prihodnji torek. Ameriški Italijani pri fTlusso-llnlju RIM, 15. aprila. Mussolini je sprejel 260 Italijanov iz Severne Amerike, ki so prišli na obiske svojcev v Italijo. Zahvalil se jim je za pozdrav in naglašal pri tej priliki, da je treba na domovino vedno misliti kakor na lastno mater. Koliko bo stala vožnja s Zeppelinom v Ameriko? Dr. Eckener je te dni izjavil zastopnl kom časopisja, da se nadeja, da se bo mogla redna polmesečna prekoceanska vožnja s Zeppelinom za ljudi, pošto in tovor uvesti že junija ali julija 1931. Vož nja za osebo bo stala 1000 dolarjev (56.000 Din). V Friedrichshafenu že grade novo zračno ladjo, ki bo do otvoritve redne vožnje gotova. Sedanji »Zeppelin« za te vožnje ne pride v poštev. Ko bo novi Zeppelin zgrajen, se bo takoj začela graditi še druga ladja. Vožnje z Zeppelinom bodo seveda pri takih cenah samo za bogataše. Javna kuhinja v Mariboru. V Mariboru se pripravlja po vzorcu In na inicijativo javne kuhinje v Ljubljani ter s pomočjo Delavske zbornice otvoritev nove javne kuhinje, v kateri se bo ahko prehranjevalo hkrati več sto ljudi, cuhlnja bo otvorjena že v kratkem in bo v dozdajnl hiši OUZD na Slomškovem trgu. — Zaključek gospodinjskega tečaji v Vuzenici. Prve dni aprila se je zaključil prvi gc * spodinjsko-nadaljevalni tečaj v Vi* enic /, ki ga je vodila učiteljica gospa Ruža O J« obova. Šolo je posečalo redno 10 dek.et, razen ene same kmečke hčerke iz Vt zenice. Pouk je bil ob sredah popoldne in ob četrtkih zvečer. Kot uvod k zaključku tečaja se je vršl- o v četrtek 3. tm. poskusno kuhanje, h kateremu so bili vabljeni starši deklet in ves šolski odbor. V nedeljo 6. tm. pa se je vršila zaključna slovesnost skupno z razstavo kuharskih in ročnih izdelkov. Slovesnost je otvoril ob 9. župan g, Josip Mravljak s kratkim nagovorom na navzoče in je zlasti toplo pozdravil zastopnika banske uprave g. ref. Krošla, nakar je voditeljica šole podala poročilo o početklh in poteku prvega gospodinjskega tečaja. Kratko izpraševanje gojenk je pokazalo, da so z zanimanjem sledile pouku. O. ref. Krošl je v daljšem govoru podčrtal stališče gospodinje v hiši in pomen kmetijskih in gospodinjskih tečajev za napredek našega kmetskega gospodarstva. Ganljivo je bilo slovo gojenk od učite-jice. V imenu deklet se je gdčna Micka Zieglerjeva poslovila od gospe Golobove, zahvaljujoč se ji za trud in potrpljenj«, ter ji je izročila lep spominček v obliki steklene košarice. Vse navzoče občinstvo je ginjeno sledilo prizoru. S tem >e bila slovesnost zaključena, zastopnik bana je razdelil samo še dekletom spričevala, potem pa so si navzoči ogledali še razstavo, o kateri moremo reči samo: vsa čast učiteljici, naše čestitke dekletom I Popoldne pa je priredila šola v dvorani Sokolskega doma še gledališko predstavo z igrama »Oh ta Polona!« in »Zadeta soba«, ki so jih igrale gojenke. Uspeh je bil dober, obisk vkljub slabemu vremenu uprav izvrsten. Da so mogli videti igre tudi oni, ki so morali ta dano-stati doma, so se ponovile preteklo nedeljo 13. tm. z dobrim uspehom. Želimo, da ta tečaj ni bil le prvi in edini, temveč da se otvori nov tečaj zopet jeseni. Le po tej poti bo mogel priti naš kmet do zadovoljstva in blagostanja, ki ga danes še vsenaokoli manjka, ker mu žena ni to, kar bi mu naj bila*, ne samo gospodinja, ampak tudi moralna opora, duša vse hiše! — Pred velikim razvojem zrakoplov be v naši državi. Iz centralne organizacije našega letalstva poročajo o predstoječi uvedbi novih zračnih linij Zagreb - Sušak, Beograd • Sarajevo - Podgorica in Skoplje Solun. Prihodnje leto pa se otvori Seno* va proga vzdolž jadranske obali. Protlžidovskl propagandni pohod v P** lestlni. Neki mlad Arabec je po zgledu Qatt> dhijevega pohoda k morju organiziral pohod skozi Palestino, ki bi y pondeljek. Med pohodom bodo udeleženci pozivali arabske kmete, naj ne Pr®~a' Jajo več zemlje in naj obnove bojkot proti Židom. Pohod bo izvršen v dveh skupinah: ena bo šla proti severu, druga proti jugu. Maribor, torek 15. aprila 1930 V zeleni pomladi izvirkov Framščice Svetlozeleni pas, ki se vsako pomlad v bukovju pomika, daleč naokrog razločno in vidno, vedno više in više, i na južnem ina severnem pobočju pohorskem, je že dosegel najvišje'vrhove in grebene tega znamenitega pogorja, tako da je celo Pohorje z eno samo novo zeleno preprogo ogrnjeno, v tako lepi, umerjeni barvi, da se je oko kar nagledati ne more. Kukavice, drozgi, gorski škrjančki, tekmujoč z lepoto in melodijoznostjo slavčevega petja, so bili že prej tu in so s svojim žvr-golenjem le pospešili težko pot mlade vigredi v višine, kjer izvira Framščica. Perkov vrh tvori s svojim proti jugu obrnjenim pobočjem velik amfiteater, na kojega najvišjih sedežih sedi »Mariborska * s svojo velemestno depandanso; tam pa, kjer bi se morala razprostirati arena tega impozantnega gorskega amfiteatra. se blišče v svetu svetlega pomladanskega solnca sveži, zeleni travniki; Framščica, izvirajoča iz sedmih ali osmih izvirkov nekaj minut pod kočo, teče kakor osvežujoča kri skozi njihove žile, jih namaka in poji, da sedaj o binkoštih zelenijo. Ti posamezni izvirki, hiteči vsak po svoji lastni stružici nizdol, se ti zdijo kakor živo srebro, zlito v dolge, živahne in glasne strune, ki jih ne čuje samo uho, ampak jih zagleda hitro tudi oko, ker se njihova srebrna barva kaj prijetno loči od zelenega travniškega okvirja, okrašenega še povrh z raznimi gorskimi zlaticami, kalužnicami in belocvetnimi vetrnicami. Kakor da bi se ji mudilo, komaj sto korakov pod izvirki, zbere Framščica, ki je je sedaj, ko kopnijo zadnji ostanki snega pod grmovjem in v gozdnih sen Cah, toliko, da mora uporabljati tudi mehke steze in izprane kolovoze, vse svoje sile in moči, da pomaga našim vrlim Pohorcem v veliki priprosti žagi žagati najdebelejša bukova in smrečja debla. Kmalu na to se poizgubi v zelenem gozdu, ki strmo prepada v globoko razjedeno grapo. Če slediš njenemu toku, samo nekaj minut pod žago, te namah nepričakovano ustavi visoka, strma skala, kakih 20 metrov navpično se spuščajoča v vrtoglavo globel, da ne moreš preko nje. Framščica pa, mlada, vesela in razposajena, drvi in skače skozi ozek žleb, ki si ga je sama izjedla in izdolbla, v dveh velikih curkih preko strmega pre pada v peneči se globoki tolmun. V tej krnici počiva, da se oddahne od visokega padca, samo nekaj časa; potem pa rije med sto in sto granitnimi kvadri naprej tja, kamor jo vleče srce, v dolino, na Ptujsko polje, v Dravo, v morje. Kdor tu stika, dospe lahko tudi, seveda po ovinkih, desno ali levo okoli skale, od smreke do smreke, od bukve do bukve se poganjajoč in spuščajoč, pod ta znameniti slep Framščice, ki je v malem verna slika in podoba one pohorske Lob- nice, ki pod Beigotom kot Veliki Šumik skače črez strmo skalo v globok tolmun. Krnica in tolmun Framščice imata, kadar je do »Mariborske« in do nje dospela zelena pomlad, nekaj posebnega na sebi. Ogrnjene s tankim pajčolanom penečega se slapa in sopota, se kopljejo v tej osvežujoči, pomladanski vodi lepe vile s krasnimi, dolgimi lasmi; nad prepadom, na sivi skali prežita kozjenogi Favn iti bradati povodnji mož na nje, pa jih popolnoma ne moreta videti, ker je pregost sopot. ki jih obdaja. Na bližnji, mehki polici plešejo razposajeni škrateljčki v zelenih suknjicah in se radovedno vedno in vedno zopet ozirajo v tolmun. Ko pa je umolknilo ptičje petje in je legel mrak na ta tajinstveni kotiček, da zvedavo človeško oko ne more več razločiti ničesar, tedaj vidi svetla luna, ko se približa preko Donačke gore in preko Boča, zbrano vso to pisano družbo, vile, Favna, povodnega moža, škrateljčke. vse zbrano k razposajenemu veseljačenju in ponočevanju. Malo više gori pa stoje posamezne, mlade, bele, nedolžne breze. Med njimi je tu pa tam ktera. ki je ranjena, da se joče in ji teče kri: razboriti srnjaček, ki ga je srbela nadležna koža in dlaka na novozraslih rožičkih, si je odrgnil nje ob njih in jim tako prizadejal veliko bolest. V zeleni pomladi izvirkov pohorske Framščice leži tudi veliko posekanje, obdano tu pa tam s kako samevajočo bu-kvo ali smreko; tam zalezuje mož s puško v roki velikega divjega petelina, ki mu hoče — brez čuta in srca — baš tedaj, ko je zanj, za ptiča, najlepši čas celega leta, na zavraten način vzeti življenje. Zato ni čuda, da so se bolj prebrisani, manjši, a še lepši ruševci ali škarjevci že davno preselili iz zelene pomladi izvirkov naše Framščice v višje predele našega Pohorja, na Staro Glažuto, na Veliko Kopo, na Orni vrh, kjer pa še vedno bijejo, kadar pride pomlad tudi v njihovo kraljestvo, svoje hude in nevarne boje. V bližini izvirkov Framščice, v bližini »Mariborske« pa jih ni več. Tu najdeš le ljubi mir pri kapelici sv. Antona in pri opuščeni cerkvici sv. Bolfenka. Svetnikova podoba jc sicer že izginila iz kapelice; toda pred njo je božja roka razprostrla ob vodici, ki izvira izpod nje, krasno, pestro pisano preprogo, da vidiš pred sabo pogrnjen oltar, mimo kterega ne moreš in tudi ne smeš, ne da bi se za trenutek ustavil in odkril. Pri sv. Bolfen-ku pa ona častitljiva črešnja, ki stoji blizu cerkve in zeleneče prižnice, še ne cveti. Ko se bo v dolini že delal sad, bo šele začela cvesti, da vsakemu, ki pojde tod mimo v zeleno pomlad pohorske Framščice, ustvari veselje še ene, druge, nove pomladi v enem letu. Dr. F. Mr. mariborsko gledališče REPERTOAR. I orek, 15. aprila ob 20. uri »Herman Celjski«, ab. A. Kuponi. Sreda, 16. aprila. Zaprto. Četrtek, 17. aprila. Zaprto. Petek, 18. aprila. Zaprto. Iz gledališča. Parmova opereta »Ca-ričine Amazonke«, najboljša slovenska opereta, doživi svojo premijero v najkrajšem času. Sodeloval bo ves operetni ansambl, režiral g. Rasbcrger, dirigiral g. Herzog. Znani mariborski pisatelj g. dr. Maks Šnuderl je ižročil svojo dramo »Pravljica o rajski ptici« v vprizoritev ter se že študira v režiji g. Skrbinška. Francoski večer v gledališču. Sinoči je bila v našem gledališču koncertna in recitacijska prireditev za po-plavljence na Francoskem, pri kateri so sodelovali orkester pod vodstvom g. dirigenta Herzoga, altistka ga. Kovičeva, baritonist g. Neralič, gdč. Kraljeva, gdč. Starčeva, gosp. Novak ter mešani zbor Glasbene Matice pod vodstvom ravnatelja g. prof. Mirka. Uvodoma je orkester zaigral francosko in na to našo državno himno, na kar so sledili govor g. prof. dr. Strmška in posamezni pevski in re-citacijski nastopi. Vse točke so bile izbrano dobre in precizno izvajane, le žal, da je bil obisk skrajno slab. Z ozirom na humanitarni značaj prireditve in na prijateljstvo, ki nas veže s francoskim narodom, bi bilo pač želeti vsaj malo več zanimanja in odziva s strani naše narodne javnosti. Železnica Koprivnica - Varaždin. Kakor znano, je v naši železniški mreži velika pomanjkljivost, da ni zveze med Varaždinom in Koprivnico, vsied česar je takozvana obdravska, železniška proga nepopolna. Sedaj poročajo iz Beograda, da je ministrstvo prometa izgradnjo te proge v dolžini 42 km resno vzelo v pretres in se izdelujejo že potrebni gradbeni načrti. Med prvimi železniškimi deli, ki se bodo v bodoče pričela, pride v poštev ta proga in bo tudi vprašanje potrebnih kreditov v kratkem ugodno rešeno. Za gospodarstvo in promet v Podravju in Osjeku bo ta proga eminentne važnosti. — Svinjski sejem v Mariboru. Na zadnji svinjski sejem je bilo pripeljanih 341, prodanih pa je bilo 212 svinj. Cene so bile sledeče: 5—6 tednov stari prašiči 100—170 Din, 7—9 tednov 200— 260, 3—4 mesece 300—400, 5—7 mesecev 440—540, 8—10 mesecev 680—900, 1 leio 1-000—2.000, 1 kg žive teže 11—13, 1 kg mrtve teže 16—17 Din- Mariborski in dnevni drobiš Regulacija Glavnega trga odstavljena z dnevnega reda? Z ozirom na govorice in poročilo nekega lista, da je regulacija Glavnega trga odstavljenega z dnevnega reda, smo se za zadevo zanimali in izvedeli, da je samo v toliko odložena, da se predvsem ugotovi, ali je zgradba nameravanih palač na južni strani Glavnega trga, med mostom in Osetovo hišo, sploh aktualna. Če se bodo interesenti za te zgradbe res odločili, da z grodnjO prično, bo vprašanje regulacije Glavnega trga šele stopilo v akutni stadij. Red bogosluženja o velikonočnih praznikih v pravoslavni kapeli. Veliki četrtek: ob 18. uri bdenije s čita-njem evangelija o trpljenju Kristovem. Veliki petek: ob 16.30 večernje s polaganjem plaštanice. Velika sobota: ob 16.30 večernje. Velika noč: ob 4. jutrenje s procesijo krog kapele. Vel. pondeljek: ob 9. liturgija. Oni, ki se dosedaj še niso izpovedali in sprejeli sv. obhajilo, se morejo izpovedati na veliko soboto po večernjem, na Veliko noč pa sprejeti sv. obhajilo. — Nalezljive bolezni v Mariboru. Mestnemu fizikatu mariborskemu so bili od 8. do 14- aprila prijavljeni 4 slučaji obolelosti na nalezljivih boleznih v mariborskem mestnem okolišu in sicer: 1 slučaj škrlatinke in 3 šena. — Zjutraj, opoldne in zvečer enostavno izperi usta z Ociol-om in očisti zobe s ščetko. To daje vselej prijetan vonj in varuje usta pred gnilobo, kar je prvi pogoj za lepe in zdrave zobe. Godbeno društvo »Lira« v Krčevini. je imelo v nedeljo v prostorih narodne šole svoj izreden občni zbor, katerega se je udeležil tudi predsednik Zveze kulturnih društev, g. Anton Skala. Navzočih je bilo nekaj nad 100 članov, skupno pa ima društvo že 240 članov. Soglasno je b>l izvoljen sledeči odbor: predsednik Josip Rustja, podpredsednik Franjo Vogrin, tajnik Ivan Saksida, blagajnik Ignacij Ži-vic, odborniki: Joško Žižmund, Avg. Juvančič, Rudolf Celcer in Martin Podboj. Vsi govorniki so poudarjali, da imata za krasen razmah društva največ zaslug nadučitelj g. Cvetko in kapelnik Alojzij Polič. — Za napredek čebelarstva. Čebelarstvu se doslej v naši državi s strani oblasti ni posvečala primerna in potrebna pozornost, dasi bi baš ta gospodarska panoga mogla donašati izredne dobičke, tem bolj, ker smo tako bogati na cvetnih poljih in sc lahko vrši gojenje čebelarstva zelo lahko, brez posebnih naporov. Sedaj je ministrstvo za kmetijstvo izdalo podrejenim oblastim navodila, v smislu katerih morajo strokovni referenti baš tej panogi gospodarstva posvečati večjo pozornost in skrbeti, da se potom moderne izpopolnitve povzdigne čebelarstvo, ki more s svojimi produkti koristiti i kmetovalcu i industriji. Država bo dajala tudi podpore in nagrado v svrho povzdige čebelarstva. — Zadnji pregled avtomobilov se vrši v Mariboru jutri 16. trn. od pol 3. pop. naprej pred poslopjem policijskega komisarljata. Jutri bo obenem dan straži nalog, da ne sme pustiti v prometu nobeno motorno vozilo s staro evidenčno štev. 16. Vsi lastniki motornih vozil so tudi pozvani, da vrnejo stare evidenčne tablice in tako onemoeočiio razne zlorabe_____ Za pogorelce v vasi Zaluki na Belokranjskem, kjer je v nedeljo strašen požar uničil 123 poslopij in spravil vaščane kar čez noč na beraško palico, je poslala mariborska tvrdka Pinter & Lenard Din 1-000 podpore. Naj bi našla čim več posnemovalcev. Dvakrat da, kdor hitro da! — Občni zbor mariborske Zveze obrtnih zadrug se bo v smislu sklepa seje Zvezinega načelstva z dne 14. tm. vršil na Belo nedeljo ob 9. dop. v Narodnem domu v Celju. Na dnevnem redu bodo tudi referati o načrtu novega obrtnega zakona, o zakonu o nelojalni konkurenci itd. — Smrtna kosa. V Hočah je umrla včeraj posestnica gospa Katarina Goričan v starosti 61 let. Blag ji spomin! — Če star penzijonist pije v družbi mlade tičice... Včeraj popoldne je penzijonist M. ne* kje iz širše mariborske okolice popival v neki mariborski gostilni v družbi več sopivcev. Poleg njega je sedela M. M. Krog 16. ure je opazil mož, ko je hotel plačati, da mu je zmanjkala iz žepa listnica z 200 Din. Ko je prišel obveščeni stražnik, je pa naenkrat mož začutil, da je prišla listnica s strani, kjer je sedela M. M., zopet zelo oprezno v njegov žep. Vendar jepri ogledu našel v njej mesto dveh stotakov praznino. Tatvine sumljivo M. M. so zaprli, vendar so našli pri njej le krog 40 Din gotovine. — * Anketa o načrtu novega obrtnega za* kona, sklicana od mariborske Zveze obrtnih zadrug, se je vršila včeraj od 8. do 12. ure v mali dvorani Narodnega doma v navzočnosti celega odbora Zveze in zastopnikov mariborskih in okoliških obrtnih zadrug. O načrtu novega obrtnega reda je poročal tajnik TOIZ g. dr. Pretnar. O posameznih določbah se je razvila živahna debata in so bile sprejete zahteve obrtnikov glede sprememb v zakonskem načrtu v posebni resoluciji, ki bo predložena na merodajnih mestih. Zlasti zahtevajo obrtniki obligatornost članstva obrtnikov pri strokovnih zadrugah in zadrug pri Zvezah, dalje določbo o zavarovanju mojstrov za slučaj bolezni in nezgod, določbo o pobijanju šušmar-stva itd. — Koncert Sokola pri Sv. Lenartu v SI. g. V nedeljo 13- t. m. ob 8. zvečer se nam je po preteku enega leta zopet predstavil naš Sokol s svojim salonskim orkestrom in mešanim pevskim zborom. Uvodoma nas je g. govornik uvedel v spored koncerta, ki je obsegal starejše in novejše u« metne pesmi. Vmes med pevskimi točkami je sviral lažje pa tudi težje skladbe salonski orkester, ki je poslušalce že s svojo prvo brzoveselo koračnico imel na svoji strani. Istotako je prav zelo pogodil potpuri slovenskih narodnih pesmi, pokazal pa je svojo pridnost in dokajšnjo zmožnost tudi v težjih komadih, kjer smo pogrešali le več finese in skladnosti posameznih inštrumentov v skupno živo celoto. Zelo prijetno nas je iznenadil domači, 24 pevcev in pevk broječi mešani pevski zbor. Od izvajanih pesmi so bile zelo dobro podane Ocvirkova »Moja pomlad«, Schwabova »Zlata kanglica« in Gerbičeva »Žitno polje«, dokaz, da nam je v prvi vrsti gojiti lažje, širšemu občinstvu in tako tudi pevcem samim tehniško in vsebinsko razumljive pesmi- Škoda, da se je Adamičevi »Kresovale tri de-vojke« pridruževalo tudi delno spremljanje glasovira. Tudi ostale težje pesmi je zbor dobro obvladal, zlasti upoštevajoč kratek čas priprav, kar le dokazuje, da more ta zbor postati najboljša »matica* slovenjegoriških pevskih zborov, a seve pri trajnem in vztrajnem šolanju tudi vna prej. Od glasov je ugajal in prevladoval zlasti polnodoneči alt. Interpretacija je bila po večini posrečena. Pogrešali pa smo narodne pesmi! Obisk — kot povsod ob takih prilikah, pa manj ugoden. Celo več tržkih rodoljubov smo pogrešali. Morda tudi čas ni bil prikladen. V obče pa čestitamo k uspehu. Velika kavarna. Danes, torek, poslovilni v:čer in zadnje gostovanje s popolnim sporedom Kitajca Samara v Veliki kavan' — Skrivnosti vsemirja % SAŠ SOLNČN1 SISTEM. — SISTEM MLEČNE CESTE. — NESKONČNI SISTEMI VSEMIRJA. Svoječasno je bilo splošno razširjeno prepričanje, da je naša zemlja središče vsega stvarstva in šele pozneje so zvez-doslovci odkrili, da je zemlja le planet, ki s suče krog solnca, kakor ostali planeti sistema, katerih je z najnovejšim, odkritim nedavno, devet. Dolgo potem, ko smo vse to vedeli, pa smo mislili, da je vsaj naš solnčni sistem nekaj doce’a svojevrstnega v vsemirju, nekaj takega, kar je samo enkratno in samo tu. Opazovanje zvezd stalnic pa je le prekmalu razgnalo tudi to iluzijo, kajti ugotovilo je, da so te zvezde, ki so od nas ogromno oddaljene, tudi solnca kakršno je naše, oziroma še večja in mogočnejša. Tako poznamo danes že solnca, ki so milijon-krat in še bolj večja od našega- Vsako tako sobice pa je prav tako kakor je naše središče svojega lastnega sistema z večjim ali ■ manjšim številom planetov in lun. Mi poznamo danes na • milijone zvezd stalnic, to je solne, torej ■ je tudi takih sistemov kot je naš na milijone. Množine takih svetov kot je naša zemlja in kakor so lune naših planetov, si pa sploh predstavljati ne moremo. Ker pa je toliko milijonov in milijard celo enakih nebesnih teles kot je zemlja, je popolnoma izključeno, da bi bilo življenje samo pri nas in nikjer drugod. Znanstveno danes še nimamo nobenega sredstva, s pomočjo katerega bi lahko ugotovili, ali na tistih svetovih bivajo živa bitja, nam ljudem morebiti celo podobna sli popolnoma slična. Iz prirode stvari 0a na to lahko sklepamo in zato moremo mirno reči, da je naša zemlja s svojim rastlinstvom, živalstvom in človeštvom 'e ena izmed milijard enakih nebesnih teles ali svetov. Toda tudi vse zvezde stalnice, t. j., *sa solnca s svojimi planeti iti lunami, katera mi lahko opazujemo s prostim očesom ali pa z daljnogledi, tvorijo skupaj z našim solnčnim sistemom en sam večji sistem, sistem tako zvane Rimske ali Mlečne ceste. Ta-ogromni sistem svetovja ima obliko leče. Da preleti svetloba ravninski prostor te leče, rabi že 49.000 let. za pot od najvišje do najnižje točke pa kakih 12.000 let. Kakšna je ta razdalja, si lahko predstavljamo samo, če vemo, da znaša hitrost svetlobe na sekundo 300.000 km in da ima vsako leto približno 32 milijonov sekund. Obsežnost te leče dobimo tedaj, če pomnožimo 32,000.000 s 300.000 in to zopet z 49.000. To pa so številke, katerih naš razum ne more več jasno dojeti. Sistem Mlečne ceste s takimi nepojmljivo ogromnimi dimenzijami ter milijardami in bilijoni svetov, pa zopet še ni vsemirje ali celota brez sličnih drugih enot. Kajti t. zv. spiralne megle, ki jih poznamo že krog 300.000, niso zopet nič drugega kakor enaki sistemi Mlečnih cest, enake leče z milijoni solne in milijardami trabantov. Ti daljni samostojni, našemu slični sistemi so pa tako oddaljeni od nas, da bi se nam skoraj zmešalo, če bi hoteli izračunati razdaljo med nami in njimi v kilometrih. Najbližja taka »spiralna megla« je namreč oddaljena od nas cel poldrugi milijon svetlobnih let. In to je »najbližja«. Vsi ti sistemi pa imajo seveda zopet milijone solne in milijarde trabantov, svetov, kakršen je naša zemlja! človeško opazovanje in znanje se tukaj neha, brez dvoma pa je, da se še ne neha vsemirje in verjetno je, da so vse te Mlečne ceste, ki jih mi še lahko vidimo, tudi le deli enega samega, še večjega vsemirskega sistema, kateremu pa ne vemo ne imena ne zakonov, ki ga združujejo. Če je ta-domneva pravilna, potem je dalje še več takih nepopisno ir, nepojmljivo velikih sistemov, in število solne in svetov se pomnoži tako, da jih človeška pamet ne more več niti približno dojeti. Kljub temu trdijo nekateri, da vsemirje ni brezkončno in da se, kakor vse po naši pameti, tudi ono nekje konča. Toda kaj je potem, za tem koncem. Po človeški pameti mora biti za vsakim koncem začetek nekaj novega, ki pa mora nekje tudi končati; zato pa mi ne moremo doumeti skrivnosti vsemirja in je nikoli ne bomo doumeli. Duiganje potopljene nemške bojne mornarice Ime Scapa Flo\v je svetovno znano. Tamkaj je namreč grob nemškega bojnega brodovja. Dandanes pa so postali ti potopljeni velikani predmet1 izborne trgovske kupčije. Po vojni se je našel spreten Amerikanec Cox, ki je kupil zastarelo angleško ladjo »Orion« kot staro železo, jo dal razložiti in razrezati, nakar je spravil vse skupaj v livarno. Nato je kupil nemški dock za bojno ladjo in sklenil z angleško pomorsko upravo pogodbo, s katero je kupil od nje 27 potopljenih nemških bojnih ladij. Nedavno so priobčili ameriški listi zanimive podatke o dviganju teh ladij. Cox je dal nemški dock razdeliti na dve polovici in jih oskrbel z dvigali. S temi dvigali je hotel dvigniti prvo torpedov-ko, kar se mu je končno s pomočjo težkih žičnih vrvi po 6 tednih tudi posrečilo. Po prvih izkustvih so kmalu nato dvignili še 20 manjših ladijfcnakar so se lotili dviganja velikanske admiralske ladje »Hindenburg«. Samo priprave za delo so stale 150.000 dolarjev, vendar vse metode, ki so jih uporabljali pri tem niso dovedle do pravega rezultata. *.'udenburga« so že potegnili na površno, t0da nastala je nenadoma nevar- nost, da se prevrne. Ker so predstavljali vsi napori, da to preprečijo, tudi življen-sko nevarnost za zaposleno osobje, so opustili nadaljnc poizkuse in »Hindenburg« je zopet izginil v morske globočine. Toda Cox kljub temu ni izgubil nade, temveč je dal po potapljačih zamašiti skrbno vsako, tudi najmanjšo luknjo in odprtino na ladji, nato pa ladjo napolniti s komprimiranim zrakom. Ladje so se tako polagoma pričele dvigati na površino kakor ogromni baloni, nakar so jih končno spravili v docke in demontirali. Na ta način so dvignili težke oklopnice »Moltke«, »Seidlitz« in »Kaiser«. Ladje so se dvignile prevrnjene in so izgledale kakor predpotopni polipi. Nekateri deli v notranjosti so bili sicer že močno poškodovani. razne tehnične naprave pa so bile zopet še nedotaknjene. Tako so n. pr. v strojnem oddelku po 10 letih pričele žarnice zopet goreti, kakor da bi bile nove. Pri delu s komprimiranim zrakom je bilo najtežje obdržati ravnotežje. Končno pa so premagali vse težkoče in do tedaj nepoznane tehnične ovire in Cox je izvršil v tehniki dosedaj še nepoznano delo. Seveda pa se mu bodo vsi napori tudi izplačali; strokovnjaki namreč trdijo, da bo dobil samo za staro železo od vsake ladje najmanj 350.000 dolarjev. Najboljši trajni kodri in najnovejše postopanje pri barvanju Jus, s katerim je omogočeno tudi trajno kodranje, samo v salonu »Dobaj«, __Gosposka ulica 38.__________________ TOIO Lepo solnčno sobo z uporabo kopalnice v centrumu oddam gospodični. Naslov v upravi lista. 1096 Opremljeno sobo takoj oddam solidnemu gospodu. Cankarjeva ulica 8, Maribor. 1098 Bizeljčana (Sromlje) od Dr. Klemenčiča toči Mariborski dvor, Oset, kakor tudi Jeruzalemčana in Tscheligijevo temno Pivo. 1113 Salatne sadike kraljica majnika, braziljanke itd. dobite v vrtnariji Jemec, Prešernova ulica. Novi kostum, svetle barve ceneno na prodaj. Modni salon Fasvvald, Trg svobode 1. 1112 Za Velikonočne praznike priporočam fini velikonočni kruh, medene in orehove potice, šartlje itd. Cene zmerne. Parna pekarna Čebokli, Maribor, Glavni trg 9. _____________1090 Vse vrste pletenin PO meri. Popravila, spadajoča k tej stroki, izvršuje najbolje, hitro in ceneno mehanična pletarna Javornik, Vojašniška ul. 2. 364 Ob glasouih ualčfca — kroglo u glauo Te dni se je v neki kavarni v Berlinu odigral razburljiv dogodek. V kavarni je cel popoldan sedel sam samcat neki mož, ki si je ves čas dal od godbe igrati svoje najljubše glasbene točke in pridno pil sekt. Zvečer je zahteval neki Straussov valček. Ko je godba začela igrati, je mož potegnil revolver in si pognal kroglo v sence. Zgrudil se je takoj mrtev. Iz- listin se je izkazalo, da je bil godbenik Renz, ki je deloval dolgo časa v monakovskem gledališču kot koncertni mojster in je bil sedaj brez posla. Neuoren zaljubljenec Ludovik Bernegger iz Inomosta je vsekakor zelo nevaren zaljubljenec. Ko je te dni sedel skupno s svojo zaročenko, s katero se je imel v kratkem poročiti, v neki restavraciji, je v ljubosumnosti nenadoma planil na njo in ji v trenutku odgriznil vršiček nosa. Zaročenka je od strahu padla takoj v nezavest, junaški zaročenec pa je nato zbežal. Šele kasneje so ga aretirali in je pri zasliševanju izjavil, da je hotel dati svoji zaročenki »samo« dobro lekcijo. Diplomat in blondinka Neki diplomat, ki je bil silno navdušen za lepi spol in zlasti znan po svo.,i spretnosti v sklepanju poznanstva z damami, je na Wilsonovem nabrežju v Ženevi srečal izredno lepo blondinko. Takoj se je odločil, da napravi ž njo znanstvo. Stopil je pred njo, se odkril, poklonil in rekel; »Gentlemani dajejo prednost blondinkam.« Dama ga je presenečeno pogledala, nato pa jedrnato odgovorila: »Blondinke pa dajejo prednost pravim gentlemanom,« nakar je šla dalje. Diplomat je imel še nekaj minut potem precej nediplomatski obraz. Radio-postaja v Vatikanu. V vatikanskem mestu z vso naglico nadaljujejo izgradnjo nove radio-postaie. Otvorjena bo začetkom junija. Ob tej priliki bo papež radiografskim potem vsemu krščanskemu svetu objavil značilno poslanico, v kateri bo naglasil potrebo, da vsi narodi žive v miru in bratski slogi. To bo na dan sv. Petra in Pavla, dne 29. junija. Tega dne bo papež tudi z radiogramom poslal pozdrave vsem suverenom in vladam držav, ki vzdržujejo diplomatske stike z Vatikanom. Spori MOLNP službeno. Dne 20. in 21. aprila se bo vršila na igrišču SK Rapida mednarodna tekma SK Post, Dunaj: SK Rapid. Službujoči odbornik dne 20. IV. g. Nerat, 21. IV. g. Franki. Prihodnja odborova seja bo dne 22. aprila. Tajnik. SK Železničar v Sisku. SK Železničar odigra za velikonočne praznike dve tekmi v Sisku proti SK Slaviji. Medmestni turnir na Dunaju, Dne 31. maja bo na Dunaju medmestni turnir Budapest - Krakovo - Dunaj - Zagreb. Nogometna konferenca v Budimpešti Avstrijski savezni kapetan g. Meisl je pozval predstavnike JNS, da se udeležijo nogometne konference, ki se bo vršila dne 11. maja v Budimpešti/JNS bo na tem sestanku rešil stari spor med jugo-slovenskim in italijanskim savezom- Iz-gleda, da bo v kratkem prišlo do sporazuma med Italijo in Jugoslavijo, tako da bo našim klubom omogočeno odigrati tudi z italijanskimi klubi nogometne tekme. Sokolstvo Telovadba starejšega članstva Sokolskega društva v Mariboru - matica se vsled popravil v gimnazijski telovadnici prekine do srede dne 23. aprila- Tega dne zvečer se bo vršila zopet redna telovadba. Bratje se pozivajo k točni in polnoštevilni udeležbi. — Pri zdravniku. Zdravnik (bolniku); Ali ste že bili pri kom radi svoje bolezni. Bolnik: Da, pri lekarnarju, ki sem ga vprašal za svet. Zdravnik: In kako neumnost vam je svetoval? Bolnik: Poslal me je k Vam, gospod doktor! Med kmeti. Dva kmeta si tožita drug drugemu o slabem stanju na žitnih poljih. »Tako slabega leta« — pravi prvi — »še nisem doživel. Moja rž je samo za palec visoka.« »To še ni nič« — pravi drugi — »pri moji rži morajo vrabci poklekniti, če hočejo zobati.« J m. MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 7 Prodajalna jugoslovanskih tovarn za obleke .V' v- prinaša sledeče velikonočne znamenitosti; Obleke za gospode Din 290*-, 350*-, 390*-, 490*-, 690» Modne hlače Din 89», 140», 150», 180» Ranglane za gospode Din 600» Obleke za otroke od 3—10 let: Din 115», 130», 135--, 150», 170» Mornarske oblekce od 3—10 let: Din 130», 150» VELETRGOVINA H. J. TURAD MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA mt Stran 1. V M * f 1 lf 'o r tr, r