Dopisi. Od Sv. Bolfenka pri Središči. Dragi nam >Slovenski Gospodar«! Tužnira srcem ti javljamo naSe žalostno narodnostno stanje in naše propadanje. 2iv dokaz, kako v narodnostnem oziru propadamo, je ptu}ski lažnjivi kljukec, kateri že zahaia k več hiSam naše župnije, in sicer večinoma k onim, kateri so še politično neizobraženi. Imen teh zapeljanih sožupljanov tukaj ne bomo obvestili in jih obsojali, ker vemo, da so to storili le iz politične nevednosti. Glavni vzrok tega je le en par zlikovcev, kateri trobijo v germanski rog in ta list z vso močjo priporočajo, katerih imena pa za sedaj zamolčimo; te ptičke bomo obelodanili drugikrat, če se ne poboljšajo. Iz navedenega je pač vsakemu razvidno, kako močno pogreSamo bralnega društva. NaSe ljudstvo se je začelo probujati in hrepeni po visjej omiki; ker mu pa manjka potrebni cvenk, da bi si naročilo dobre, v krSčanskem duhu pisane slovenske časnike, zgrabi za to, kar je ceneje, in to je ptujski nemčurski list >Štajerc«. Kakor se gladni miški za »vado« na past nastavi slanina, ravno tako nemCurji nastajajo ta ceni in strupeni list naSim po omiki hrepenečim, ravnokar probujenim sožupljanom, da je ložje zvabijo na svoje limanice. Da bi se temu v okom prišlo, treba je osnovati bralno društvo, ker na ta način pridejo ljudje po najcenejem potu do prav poučnega berila ia dobrih slovenskih časnikov, katerih si seveda, bodisi kmet, nagorjak ali viničar, ni v stanu omisliti kot posameznik. Težavno je sicer storiti ta korak, ker nekaj naSe inteligence tava po tevtonskih gozdih; ali s tem večjim zaupanjem se obračamo do naSe slovensko misleče inteligence, naj se potrudi, naj žrtvuje svoje moči za blagor nižjih slojev, njim v povzdigo omike in duSevnega procvita; ker le na ta način se bodemo obvarovali, da ne pademo v žrelo germanskemu zmaju. — Narodno se probujajoči bolfenski nižji sloji. Od Sv. Ilja v SIov. gor. Ne morem si kaj, da ne bi čitateljem vrlega »Slovenskega Gospodarja« poročal, kako kaj tu ob najskrajni meji Slovenije v narodnem oziru napredujemo. Število naročnikov »Slovenskega Gospodarja« se je v preteklem letu izdatno pomnožilo. Za trdno upamo, da bodemo v tem letu došli Stevilo jareninskih naročnikov. Dal Bog! Da bi ne manjkalo v nobeni slovenski hiši tega neustrašenega boritelja za vero, dom, cesarja! Tudi število udov Mohorjeve družbe je precej poskočilo. Mislimo, da bo v tem letu še bolj. Tudi ob zadnjih državnozborskih volitvah je pokazala Sentiljska župnija, da je tu ob meji trden in zaveden rod slovenski. Niti jednega nasprotnega moža nismo imeli. Dragi čitatelji »Slovenskega Gospodarja«, uganite, kdo neki vžiga in vzbuja narodno zavest v Št. Ilju? Naš »Slovenski Gospodar« je ta! — Tudi bralno druStvo je v številu udov malce poskočilo. Da ni bolj napredovalo, je več vzrokov, na kar bi druStveni odbor rad opozoril. Nismo imeli niti bralne sobe, v knjižnici ni bilo nobenega reda, skoraj nič časnikov, še celo stalnega tajnika in knjižniCarja nismo gleStali. Vzemimo za vz- gled vr]e naSe sosede Jareninčane! Bralno druStvo bo potem bolj uspevalo. 2elimo, da bi bralno druStvo postalo središče šentiljskih Slovencev. Ne glejte vi mladeniči na to, če vas Holtschl in njegovi »bratci* gledajo po strani. Tudi on bo zginil od Št. Ilja, kakor lisjak, kadar mu postane grozdje prekislo. Le delajte tudi zanaprej za sveto vero in slovensko domovino. Na delo domoljubno! Iskreno nas veseli, daso vsi mladenči na n a š i strani, ia smemo s ponosom vsklikniti: bodočnost Št. Ilja je naša. Veseli nas tudi, da vidimo tudi na Majheničevi gostilni samoslovenski napis. Mislim, da se Št. Ilj ne bi podrl, če se tudi drugi napisi v tem spremenijo. — Egon v. Pistor je šel v »politični pensijon«. Srečen pot! — Vsem šentiljskim Bismarkovcem samozavestno kličemo: »Mi vstajamo, a Vas je strah!« Šentiljski mladeniči. Iz Rogatca. Dragi »Slovenski Gospodarc! Cesa je treba rogačkim Slovencem storiti, da bodemo tako urejeni in neustrašeni stali proti svojim nasprotnikom, kakor so stali naši hrabri Slatinčani na čelu vrlega g. Kušeea na volilnem zboru v Rogatcu. Kaj nam k temu manjka? Najpoprej posojilnice, to naj bi bila prva skrb SlovencSm, posebno pa rogačkim, ker brez deuarja se ne da nič storiti. Rodoljubi, osnujte si jo, in videli bodete, da se bode naS kmet ojačil in ukrepil, ker mu ne bode treba okoli svojih nasprotnikov prosjačiti, kadar denar potrebuje. Drugič je potreba rogačkim Slovencem svoje gostilne, da bodo lahko šli svoji k svojim. To bi svetovali za zdaj. Bode prišel čas, da bode treba zopet voliti in do tistega fiasa se vredite. Ne hodite vsak svoja pota, temuč z združenimi močmi kvišku in naprej. Bratje, <5as je vstati iz spanjg, in prijeti hitro za delo. NaSe geslo pa bodi: vse za vero, dom, cesarja. Sv. Lovrenc v Slov. gor. (Z b o r o -, v a n i e pol. narod. gospodarskega društva.) Ob določeni uri začne zborovanje g. predsednik P. ter pozdrazi društvene in častne goste, katerih se je veliko udeležilo, kakor že dolgo ne v tolikem Stevilu. Predsednik omeni z ginljivimi besedami veliko zgubo za naše društvo, zgubili smo preč. g. kan. Meška, ustanovitelja našega društva, duSo našega društva, omeni neprecenljivih zaslug podpor in dobrot od začetka društva 1871 doslej. Večna njim slava! Predstavi s pozdravom novega g. župnika S., že druStvenika od 1. 1875, torej vsem znanega. Od smrti g. ustanovitelja doslej ni bilo zborovanja. Med tem so bile vo- litve, pri katerih se je naS dosedajni drž. poslanec veleučeni g. dr. Gregorec poslanstvu odpovedal; večkrat je pri nas govoril o političnih razmerah, zmiraj se je gospod neumorno potegoval in deloval za pravice slovenskega katoliškega ljudstva pod geslom: vse za vero, dom, cesarja. Hvala preč. g. dr. Gregorecu! Sto in stokratni živijo se razlega! Predsednik nadaljuje: Naš novi poslanec je blagorodni g. dr. Ploj, dvorni svetnik, kateri je prevzel iste obljube in dolžnosti, kakor sploh vsi naši katoliški kmetski spodnieštajerski poslanci, kar mu tukaj zbrani v posebnem sklepu ali resoluciji naznanjamo: Današnji zborovalci politično narodno-gospodarskega društva pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. izrekajo iskreno željo, da bi slovenski kmetski poslanei spodnjeStajerski v državnem zboru stopili le v tako zvezo, katera bode pripravljena varovati verske, narodne in z vsem povdarkom tudi gospodarske želje spodnjeStajerskih kmetskih volivcev. V dosego izboljšanja gospodarskih teženj naj v trdni zvezi z drugimi slovenskimi kmetskimi zastopniki zastavijo vse svoje najboljše moči. Predsednik da besedo g. župniku S., kateri govori o praktičnem gospodarstvu, zlasti kmetijstvu, kako bi se v smislu dopisa e. kr. okraj. glavarstva, oziroma visoke namestnije, zamoglo kaj storiti v poboljšanje kmetijstva. To društvo je tudi gospodarsko, ima namen razširjevati gospodarske vednosti; sredstva so mu: branje časnikov in primernih knjig v pouk in razveseljevanje, katere druStvo oskrbi s prostovoljnimi doneski druStvenikov. Omenja še korist in potrebo brati strokovne časnike in povdarja brati naSe časnike, v katoliškem duhu izdane, kakorSnih imamo dovolj, kateri nam bodo na razpolago v sobi v mežnariji, kjer se bomo shajali k večkratnemu pouku mladi gospodarji in mladenči. Povabili bodemo g. strokovnjake učitelje potovalne za poliedeljsvo, vinarstvo, sadjarstvo, živinorejo, čebelarstvo in si med seboj svoje skušnje v tej in oni reči priobčevali. To se je odobravalo. Lepo svoto so društveniki darovali za časnike. S trikratnim živijo na sv. Očeta in presv. cesarja se je sklenilo zborovanje. Na svidenje! Iz ptnjske okolice. Kako se naj podpirajo slovenski trgovci in obrtniki po mestih in trgih? Nasvet, ki ga je prinesel Vaš list v Stev. 4. glede tega vprašanja, ni umesten in ne zadostuje. Naznanila po časnikih stanejo denar, časniki inseratov ali naznanil vendar ne morejo brezplačno tiskati! Če inseratov po časnikih ne dajo tiskati naši trgovci in obrtniki sami, priznavajo, da njih ne potrebujejo, da izhajajo tudi brez časniškega priporočila! Kdo drugi tedaj naj plačuje in da tiskati naznanila ? Vsi tisti trgovci in obrtniki v Ptuji, katere po inseratih ali kakorkoli priporočajo nam Slovencem sovražni nemSki in nemškutarki listi, so naši najhuji nasprotniki. Teh se mora vsak zaveden in poSten Slovenec ogibati! Ti trgovci in obrtniki so tudi občno znani! Pa slovenski gospodje in gospe, slovenski možje in žene, slovenski fantje in dekleta, ali se njih ogibljete tudi v š i ? — V Ptuji Se imajo vedno Bismark-ulico namesto cerkvene! Ali se je Slovenci ogibljejo v s i ? Vsem Slovencem so po imenu znani vsi trgovci in obrtniki, ki sede v mestnem in občinskem zastopu: vsem je znano, kaj vse ti gospodje zoper Slovence počnejo! In Slovenci ? ! Mestni odbornik Blanke tiska Petaverco in Štajerca, lista, ki napadata in grdita na nečuven način vse sloje slovenstva; Blanke je tiskal vse volilne oklice za Vračkota. Visenjake, tudi onega, ki zaradi izvolitve dr. Ploja preklinja Tes slovenski kmečki stan, češ »zemlja mu naj ne rodi nobenega klasa in trta nobenega grozda.« Pa vendar še imamo Slovence, kateri nočejo razločevati med prijatelji in sovražniki, kateri nočejo oči odpreti in pri belem dnevu videti prijatelja in spoznati nasprolnika! Ljubi živinici se ne more zameriti, 6e krene v mestu ali v trgu na krivo pot, posebno vsled stare navade! Clovek pa ima od Boga pamet, da jo rabi, da vsako stopinjo prevdari in premisli, preden njo stori! Poboljšajmo se vendar enkrat!