Politioni ogled. Avstrijske dežele. Svitli cesar so potrdili postave o novi nagodbi z Ogersko ; nagodba velja do 1. julija 1888. Mo6no osupnilo je nemške li- beralce to, da so svitli cesar samo ogerski zbor z slovesnim prestolnim govorom sklenili, tukajsnji pa na nedolo6en 6aa odložili v pismu do miuistra, v katerem le državnim poslancem izrekajo svojo cesarsko zabvalo, o ministrib pa ni besedice po- vedane. Pravijo, da baron Lasser, duša miniaterstva, vendarle ministrovanje odloži. — Vodja Čehov, slavni dr. Rieger ho6e sklicati velikansk zbor českih narodnjakov, da se ž njimi posvetuje o nadalejšnji politiki. V Pragi so pri volitvi novega rektorja za tamošnjo vseueilišče zmagali Čebove; Čeh dr. Streng je zmagai z 9 proti 7 gla8ov, koje | je dobil stari uatavoverec in liberalec llasner. — Dunajski večletni župan dr. Felder je častno službo odložil. Bivši stajerski poslanec Plankensteiner je umrl; čudni mož je nekokrat imel dobiti zlati kri- žec za zasluge, pa ga ni botel sprejeti. Na Kranj- i skem ae je začelo rogoviliti za ponemčevanje slo- ! venskib aol; nem6ur8ka druatva, lnesta in trgi ku- jejo prošnje zoper doaedanjo šolsko postavo kranj- sko, ki je Slovencem vsaj v poglavitnih narodnih ! zadevah pravi6na! Gimnazija v Kranju 8e bo raz- pustila po malem tako, da se že prihodnjo jesen ne bodo več sprejemali dijaki v 1. razred. — Slo- i venci v Trstu snujejo društvo narodno za celo j Primorsko. — Okrajni glavar Schomvetter, čigar < avstrijansko domoljubje (?) nam je poslanec g. Pfeifer vrlo dobro narisal, mora iti v penzijon. Deželni predaednik kranjski g. Kalina se je te I dni mudil v Krakem. — Meseca scptsmbra bodemo i imeli tiste volitve za deželne zbore, katere 80 bile letos meseca februarja in marca razpisane, a na- gloma ustavljene. V Poli so sre6no v morje spustili novo vojno ladijo. — Ogerski minister Perzcel je odstopil. Miniater Tisza pa se je Slovanom pogro- zil, da Ogerska ne more trpeti, da bi 8i Slovani na Turakem podali roke in tako Magjarom kolena objeli. Poslanec Daniel je tirjal novo železnico od  Kikinde do Pan6eve, minister Tiaza pa ga je po-  dučil, da mora Budimpeata biti srce vsej izhodnej  kupčiji in da se bo v ta natnen potegnila želez-  niaka črta iz Budimpeata nad Belgrad v Carigrad. To ai naj Hrvatje, potem nemškutarji štajerski, kranjski in koroški dobro za ušesa zapišejo. Kup- čija v izhodnje stiani bo morala pleaati, kakor bodo Magjari piskali, 6e kaj zmes ne pride. Dunaj- ska nPre88e" poro6a, da je še premalo vojakov sklicaaib, da bodo torej še 3 divizije pozvane, namre6 2. na Dunaju, 6. v Gradcu in 28. v Ljub- ljani. Vnanje države. Grdo ho sc zopet sosedi Italijani proti nam obnašali. Nekaj labonov se je hotlo iz Trata v Beuetke odpeljati, kar jim je pa naša policija zabranila, vendar nekoliko se jih je le zmaznilo 6ez morje. Ti so potem v Benetkab ponzroČili strahovit šunder. Sodrga ve6 tisoč ljudi pridivja pred palačo avstrijanakega konzula (poročnika), uiu napravi straauo mačkinjo muziko, šipe vbije, cesarski orel iz stene iztrga, zlomi in v bližnji kanal vrže. Italijanska vlada se pa dela, kakor da bi jej to ne bilo prav in se izgovarja pri našem cesarju ter pravi, da bo razsajavce dala poiskati in kazno^ati. Prazne besede ! — Francozi so 30. jun. res obhajali 7 Parizu narodno s^ečanost, okoli 2 milijona ljudi bilo je na7zo6ih; ob enem so ministri izpastili in pomilostili 1250 tistih razbojniko7, ki 80 1. 1871. Pariz užgali, nadškofa ubili in sploh straho7ito ljudi umarjali. Tako pomilostenje je greh nasproti 7e5ini pošteuih in mirnih diža7ljano7! — Na Nemškem se tudi katoličaui pripravljajo na trdno 7olilno borbo. V Berolin ne sme nihče, ki nima potne izkaznice (posa). Železniški tunel 7 Š^elmu se je zruail in zasul 27 Ijudi. Policija in sodnija pa marljivo zapirajo vsakega, ki količkaj eumlji^ega zine zoper cesarja. — Ruski listi se mo6no srdijo na e^ropske ministre 7 B-srolinu, ker uspebe ruskih kr^a^ih zmag pristrigajo, kder le morejo. — Marokanski cesar 7 Afiiki je naglo nmrl. Turške homatije. Kongrea 7 Berolinu je za5el TurSijo razkoso^ati. D^ojne Bulgarije meja je že dolo5ena; južni del pa se ne bo imeno^al Bolgarija, ampak : Izbodnja Rumelija. Nič ne dene, Turk zgubi 7endarle grozen koa zemlje. Rumunija postane neod^isna, prepusti Besarabijo Rusom, pridobi pa Dobrudžo do Mangalije. Srbija postane tudi neod^isna in po7e5ana drža^a. Crnagora dobi Antibar in precej zemlje, Bosno in Hercego^ino zasede A^strija; sedaj ee razgo^arja, kaj bo z Albanijo, Tesalijo, Epirom, Macedonijo in Kandijo, kder zopet strašno kri teče. Kandijotje ao se 7zdignili proti Tnrkom. Umarjanje je grozno. Dalje se ni rešeno, kaj in kako bo 7 Aimeniji in zastran 7ojne odškodnine, katero ima Turk plačati Rusom. Zbrani ministri ho5ejo do 10. julija kongres sklenoti. Praša se zdaj, ali bo tudi Turk 7semu piivolil, kar bo kongres sklenil? Nekateri pra^ijo, da se bodo Turki a^strijakej 7ojski na 7sak na5in nprli 7 Bosni \a Hercego^ini, kder imajo 50.000 mož; proti Grkom 7 Kandiji in Tesaliji se pa že 7ojskujejo. Naposled še dobimo tudi mi boj z Turkom?! Italijani pa baje le 5akajo, da maršira a7striJ8ka 7ojska 7 Bosno; kajti 7 istem hipu ho5ejo italijanski prosto^oljci udariti 7 Albanijo. Turškim bomatijam še ne bo kmalu konca!