2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 24. marca 2011  Leto XXI, št. 12 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 24. marca 2011 Porabje, 24. marca 2011 MLADI V PRESEČIŠČU SVETOVNIH SPREMEMB STR. 2 »GE NE MOREM BREZ DELA BITI« STR. 6 Premiera gorenjeseniške mlašeče gledališke skupine RDEČA KAPICA PO PORABSKO »Svejt je lepši, če nekakoma nika daš. Tau za gledališče tö vala, gde publika vsigder nika nauvoga dobi od igralcov. Avtor napiše svoje senje, misli, potejm je režiser na oder postavi, igralci je pa tazašpilajo. S tem škéjo veselje, korajžnost, zadovoljstvo ali pa samo telko dosegniti, ka malo začnemo razmišlati o sebi, o svejti. Tej liki (alakok), stere igralci tazašpilajo, smo mi sami, samo vsigder se ranč ne spoznamo ali se neškemo spoznati v njij, zato ka je baukše se smejati vsigder nad drugim. Zatau je te gledališki svejt tak fejst barvasti, dapa nej od barv, liki od nas, od lidi. Tau barvitost, pisanost, v sebi nosijo naši mladi gledališčniki tö, šteri s svojo igrov polepšajo naš den,« je povedala v pozdravi Gyöngyi Bajzek, sekretarka Zveze Slovencev na Madžarskem 13. marciuša na gorenjeseniškoj šauli, gde so notrapokazali svojo nauvo igro mlajši, steri špilajo v gledališkoj skupini Seničke zvejzdice. Mlajši na Gorenjom Seniki špilajo v gledališki skupini peto leto, pred tejm so meli na tej šauli irešnjo lutkovno skupino. Skupino vodi pa za nji igre piše Irena Kalamar, stera k njim ojdi s Trdkove. Tau je zatok tö dobro, ka špilajo v domanjoj rejči, tak je razmejo njini stariške pa stari stariške tö. Zavolo toga pa skurok ne morejo ojti gorstaupit zvün Porabja pa Prekmurja. Letos so se mlajši navčili pravljico bratov Grimm, stero po cejlom svejti poznajo. Prpovejst o deklici, stera je nosila rdečo šapko, o staroj materi, vuki pa djagri je v domanjo rejč prejknapisala Irena Kalamar, pri včenjej teksta ji je pomagala ravnateljica Ildiko Dončec Treiber. Mlajši so z veseljom špilali, najbola posrečena sta bila Piroska-Rdeča kapica (Sabina Žohar) pa vuk (Gergely Gyeček), pri njima se je vidlo, ka nej samo ka sta se dobro navčila svojo vlogo, liki sta uživala pri špilanji. Mamica (Dorina Škaper), babica (Regina Labritz) pa djager (Marcell Sukič) dobro dopolnjujejo glavna igralca. Scena (díszlet) je tö dobro bila vözmišlena, bila je enostavna, stero so leko v več formi nücali. Skupino pri deli s pejnazi pomaga pa gordrži Slovenska zveza. Te den so kak gostje gorstau-pili mlajši iz mačkovske šaule, steri so prejk zanimive zgodbe pokazali, kak grata iz pšenice krüj. Marijana Sukič Vse je dobro, če je konec dober. Člani mlašeče skupine po predstavi Mačkovski mlajši so zgodbo o krüji trno sproščeno zašpilali Mladi v presečišču svetovnih sprememb Od 10. do 12. marca je v Mariboru potekala 6. mednarodna konferenca, ki jo je priredil Inštitut za razvoj družbene odgovornosti (IRDO), v sodelovanju z Uradom RS za mladino, Uradom Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter s številnimi drugimi partnerskimi organizacijami. Konferenca je nosila naslov »Družbena odgovornost in izzivi časa 2011: Mladi v presečišču svetovnih sprememb«, njen glavni pokrovitelj pa je bil predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk. Srečanja se je udeležilo približno 200 gostov, med njimi več kot 90 znanstvenikov, strokovnjakov, praktikov z različnih področij. Bili so predstavniki 11 držav, med njimi tudi Madžarske, ki so jo (in v prvi vrsti Porabske Slovence) na zaključnem dnevu konference zastopali štirje udeleženci (vodja RA Slovenska krajina Andreja Kovač, etnologinja Marija Kozar, predsednik ZSM Jože Hirnök in novinar Dušan Mukič). Sodelujoči so sprejeli 18 sklepov, ki jih povzemamo v nadaljevanju članka. Med prvimi je želja po spodbujanju družbenega dialoga in ustvarjanju institucionalnih rešitev za oblikovanje boljših pogojev za delovanje mladih v Sloveniji. Različne oblike mladinskega dela so namreč v Sloveniji kronično podfinancirane, različni pojavi mladinske politike pa so med seboj nezadostno povezani. Prva priložnost za preseganje tega stanja predstavlja oblikovanje Nacionalnega programa za mladino. Ob tem postaja vedno bolj realno dejstvo, da se v sodobnih družbah zabrisuje jasen in dokončen prehod v odraslost. Zmeraj bolj negotovi postajajo samostojno življenje, rojstvo prvega otroka ali stalna zaposlitev. Treba pa je poudariti, da potrebujejo sodobne potrošniške družbe za svojo obnovo socialno in kulturno nedorasle člane. Družba zahteva nenehno prilagajanje skozi ustvarjanje in sprejemanje novega znanja. Zato se zdi normalno, da vsak posameznik čim dlje odrašča in ostaja dojemljiv za kakršnokoli ponudbo. Je pa smiselno povezovati različna strokovna področja z namenom večje vsebinske povezanosti mladih, hkrati pa spodbujati njihova prizadevanja za večji dialog med mladimi in drugimi skupinami v sodobni družbi. S tem naj bi splošna javnost bolje razumela težave mladih in spodbujala njihovo reševanje. Res pa je, da brez rednega empiričnega raziskovanja slovenske mladine, ki se nenehno spreminja in preoblikuje, ni mogoče govoriti o tem, da kdo vsaj približno pozna slovensko mladino. Tako naj ne bi bilo mogoče graditi kakršnihkoli javnih politik. Pomembno pa je vnesti vzgojo za družbeno odgovornost v vse stopnje šolanja, ker se lahko tako znatno izboljša položaj mladine. Glede višjega šolstva pa je vitalnega pomena, da se uskladijo razpisana študijska mesta z realnimi potrebami trga. Udeleženci konference so poudarili tudi pomen zniževanja prisotnosti alkohola in tobaka (ali celo drog) med mladimi, s sredstvi alternativnih vzgojno-izobraževalnih programov. V tem sklopu bi bile možne akcije ozaveščanja za več družbene odgovornosti, katerih pobudniki in uresničevalci naj bodo mladi, ali tisti, ki se z mladimi ukvarjajo. Akcije so potrebne na nacionalnem nivoju, z vključevanjem čim več mladih ter medijev in celo vlade. Mladinsko delo v Sloveniji je pestro in ima ogromen potencial, ki pa ni v dovoljšnji meri izkoriščen. Udeleženci so bili mnenja, da je to udejstvovanje marginalizirano. Preobrazbe delovanja in obnašanja pa je potreben ves svet, saj našo soodvisnost dokazujejo naravne katastrofe pa tudi upor ljudi. Zaključek je stara modrost: ’Ravnajmo tako, kot bi mi želeli, da drugi ravnajo z nami.’ Kar se tiče povezovanja mladih iz različnih držav, že uspešno poteka izmenjava znanj, izkušenj in vsebinska povezava preko evropskih mrež. Za uspeh mladih je izrednega pomena podjetnost, ki je najbolj pogojena z družinskim okoljem in izobraževanjem, zato je treba v šolanje vnesti čim več spodbud za podjetništvo. Pomembna je zaposlitvena možnost mladih v socialnem podjetništvu, kar se najbolje izraža skozi prostovoljno delo. Mlade podjetnike pa lahko spodbujamo tudi z novimi priznanji in nagradami, ki bodo dosegljive tudi za slovenske podjetnike izven matične domovine. S tem bi le-ti dobili tudi odlično priložnost za predstavitev v Sloveniji. Udeleženci konference so sprejeli tudi sklep, da bi se morali podobnih srečanj v prihodnje udeležiti tudi Slovenci iz zamejstva in sveta, da se ustvari skupni slovenski kulturni prostor (gospodarstvo, kultura, znanost, mladi in podobno). Izpostavili so tudi pomen sodelovanja med mladimi v Sloveniji in slovensko mladino izven države. Naslednje leto želijo sklicati srečanje na temo kulture in vrednot, kjer bi se lahko predstavili mladi Slovenci po svetu na nacionalnem nivoju s svojimi kreativnimi deli (glasba, slikarstvo). Štirje predstavniki Porabskih Slovencev so se udeležili zad-njega dneva srečanja. Pred plenarnim programom je navzoče pozdravil državni sekretar pri Uradu za Slovence po svetu dr. Boris Jesih, ki je med drugim izpostavil novo sodelovanje prek-murskih študentov s porabsko mladino. Poudaril je še pomen skorajšnjega kongresa Slovencev v Nemčiji ter srečanje v Ljubljani 1. julija, kjer bo imela mladina posebno vlogo, saj »ve-čino področij prevzema mlajša generacija«. V svojem pozdravnem nagovoru je evropski poslanec dr. Milan Zver spregovoril o željah potomcev Slovencev po svetu po učenju materinščine svojih pradedov ter izpostavil pomen modernizacije šolskih sistemov v EU, v katere se na stari celini premalo vlaga. Mladi so po njegovih besedah sicer najbolj ranljiva skupina, je pa res, da se morajo med izobraževanjem tudi dobro počutiti. Predavanja so se pričela s prispevkom sekretarke na Uradu za Slovence dr. Brede Mulec, ki je najprej predstavila pozitivne primere med slovenskimi (zamejskimi) podjetniki v preteklosti, nato pa najavila nagrade in podpore sedanjim uspešnim podjetnikom izven matice. Predavateljica na Univerzi v Beogradu Maja Đukanović je predstavila pomen poznavanja slovenskega jezika in kulture pri zaposlitvi mladih slovenskega rodu v Srbiji, Tanja Visintin iz Italije pa je spregovorila o svetovnem spletu kot pripomočku demokracije. Dogajanje na konferenci je z dvema hudomušnima anekdotama popestril kulturnik Tone Partljič, nato je sledila okrogla miza. Slovenijo sta zastopala predstavnika dveh organizacij, ki sta dobili Slovensko nagrado za družbeno odgovornost. Med sodelujočimi na okrogli mizi so bili še predstavniki Štajerske gospodarske zbornice in Slovenskega deželnega gospodarskega združenja v Trstu oziroma predstavnik Slovencev v Milanu. Avtor pričujočega prispevka pa sem na kratko predstavil gospodarski položaj Porabja in poudaril, kako se lahko omejitve zaradi Narodnega parka spremenijo v prednosti. V popoldanskem delu so lahko udeleženci spremljali javljanje oblikovalca iz tajskega Bangkoka, ki je sicer nekaj časa namenil tudi japonski eksploziji v jedrski elektrarni, ki se je zgodila le pol ure pred tem. Zadnji dan konference se je zaključil z dvema porabskima predstavitvama, Andreja Kovač je orisala projekt Sosed k sosedu, v sklopu katerega se obnavljajo tudi kulturni domovi, ki so lahko prizorišča za srečevanje mladine. Obrtniške delavnice pa nudijo priložnost mladim za pridobitev poklica, ki lahko ustvari možnost dopolnilnega zaslužka. Marija Kozar je na kratko predstavila projekt Doživetje prostora, ki ima ciljno skupino prav v krogu mladih, saj jih preko muzejskopedagoškega programa seznanja z jeziki in narečji oziroma s kulturo ljudi na obmejnem območju Slovenije in Madžarske. (Izšel je tudi Zbornik prispevkov, ki vsebuje povzetke predavanj, ter zgoščenka z izvirnimi besedili.) Konferenca je presegla pričakovanja organizatorjev, saj se je število predavateljev od lani povečalo za eno tretjino, kar dokazuje, da je skrb za mlade zelo pomemben del družbene odgovornosti. (vir: www.irdo.si) -dm- Dušan Mukič (prvi z leve) na okrogli mizi Marija Kozar je predstavila muzejskopedagoški program Obletnici rojstva in smrti »zvestega sina dveh narodov« AVGUSTA PAVLA MORA SPOZNATI SLOVENIJA Na povabilo župana Draga Vog-rinčiča so se člani uprave in programskega sveta Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije tokrat na Cankovi pogovarjali predvsem o počastitvi 125-letnice rojstva in 65-letnice smrti pomembnega rojaka dr. Avgusta Pavla. Na pogovoru so sodelovali minister za Slovence v sosednjih državah in po svetu dr. Boštjan Žekš, ki bo slavnostni govornik na slovesnosti 8. oktobra na Cankovi, dekan mariborske Filozofske fakultete dr. Marko Jesenšek, akademikinja dr. Zinka Zorko; iz Sombotela, Marija Kozar Mukič in Dušan Mukič ter predsednica Kulturnega društva člen VII za avstrijsko Štajersko Suzanne Weitlaner. V krajih sedanje občine Cankova je bilo rojenih več pomembnih osebnosti, med njimi župnik in narodno zaveden pesnik in pisatelj, ki je nekaj mesecev bil tudi v Števanovcih, Jožef Borovnjak, prvi prekmurski Slovenec akademski slikar Ludvik Vrečič in jezikoslovec, prevajalec, etnolog, profesor in pesnik dr. Avgust Pavel. Prav slednjemu velja ob letošnjih jubilejih posebna pozornost v Sloveniji, na Madžarskem in v Avstriji. V Sombotelu so v Pavlovem letu, kot nosijo ime prireditve in dogodki, že odprli razstavo o življenju in delu Avgusta Pavla, Nekdo mi je poslal glas. Razstava bo na ogled tudi v Monoštru, Potrni pri avstrijski Radgoni, na Cankovi in v Budimpešti. Minister akademik Boštjan Žekš je zlasti opozoril na pomanjkljivost, da v Ljubljani in osrednji Sloveniji ne poznajo pomembnih osebnosti iz Prek-murja, tako ne vedo za Avgusta Pavla in tudi za druge, ki so prispevali pomemben delež v slovensko kulturno in siceršnjo zakladnico. Zato bi, tako dr. Boštjan Žekš, kazalo izkoristiti letošnjo obletnico in dr. Avgus-ta Pavla, njegovo življenje in delo, predstaviti v Ljubljani, najprimerneje na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Pobudnika za predstavitev sta lahko akademikinja dr. Zinka Zorko in akademik dr. Anton Vratuša in seveda tudi drugi, tako iz Prekmurja, Porabja in avstrijske Štajerske, kjer je nekaj časa pri starših v Potrni živel tudi Avgust Pavel. Po dr. Avgustu Pavlu se je poimenovala večina slovenskih kulturnih ustanov, med njimi tudi gornjeseniški mešani pevski zbor Avgust Pavel, ki je z več kot sedemdesetimi leti prepevanja najstarejša narodnostna kulturna skupina na Madžarskem. Pred muzejem Savaria v Sombotelu je doprsni kip Avgusta Pavla, enak kot ga je 28. septembra 1986 ob stoletnici odkril na Cankovi akademik in pesnik Ciril Zlobec. Kip Avgusta Pavla je tudi med pomembnimi osebnostmi pred mariborsko Univerzo. Kot je povedal župan Drago Vogrinčič, bodo po Avgustu Pavlu letos poimenovali osnovno šolo na Cankovi. Dekan mariborske Filozofske fakultete dr. Marko Jesenšek in tudi drugi so posebej izpostavili pomen Pavlove prekmurske slovnice iz leta 1942. Slovnica je bila napisana v madžarskem jeziku, in ker ni bila všeč nekaterim, ker je opredeljevala prekmurski standardni knjižni jezik in ne neko »vendščino«, ni izšla v knjigi. Zdaj je narejen prevod celo v angleški jezik in bo slovnica izšla na Nizozemskem, kajti v Evropi je porastlo zanimanje za manjše jezike. Marko Jesenšek je napovedal tudi prevod in natis v slovenskem jeziku. Tako bo skupaj s slovarjem stare knjižne prek-murščine dr. Vilka Novaka nastal pomemben del slovstvene ustvarjalnosti Prekmurcev. V programu Pavlovega leta so tudi literarni nastopi v Sombotelu in Potrni, kjer Kulturno društvo pripravlja izid zgoščenke z osmimi uglasbenimi pesmimi Avgusta Pavla v slovenskem jeziku. Minister Boštjan Žekš ne bo samo slavnostni govornik na osrednji proslavi, ampak bo tudi sicer deloval za večjo prepoznavnost življenja in dela dr. Avgusta Pavla. Z enako informacijo, konkretno podporo pri prireditvah ministrice za kulturo Majde Širca, je zbrane seznanil podpredsednik Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije Marjan Šiftar. Sicer pa ima dr. Šiftajeva fundacija v svojem programu tudi proučevanje dela Avgusta Pavla, s čimer se je že ukvarjal dr. Vanek Šiftar. Ustanova bo podpisala sporazum o sodelovanju z Inštitutom za narodnostna vprašanja, tako da bo v proučevanje vključena še ta raziskovalna ustanova. Gre v bistvu za nadaljevanje proučevanja dela Avgusta Pavla, kar počne tudi dr. Anton Vratuša. Pomenljivi sta tudi pobudi, da bi, po zgledu večjezičnih Kugyjevih razredov na slovenski gimnaziji v Celovcu, uvedli večjezične razrede na ljutomerski gimnaziji Frana Miklošiča in jih poimenovali po Avgustu Pavlu. Razmisliti kaže o poletni šoli za porabske in pomurske študente, kar zdaj, ko so mladi zastavili sodelovanje, ne bo težko uresničiti. Vse v duhu, kot je menila dr. Zinka Zorko, naj Pavlovo leto trajno povezuje ta večjezični prostor. V razpravah se za Avgusta Pavla često uporablja pomenska zveza »zvesti sin dveh narodov«. Zato nekaj tudi o tem. Zvesti sin dveh narodov – pogovori o Avgustu Pavlu, je knjiga budimpeštanskega sociologa Andrása Bertalana Székelya in novinarja Franceka Mukiča. Publikacija je v slovenskem in madžarskem jeziku izšla leta 1986, ob 100-letnici Pavlovega rojstva. Avtorja sta se pogovarjala z uglednimi osebnostmi z Madžarske in iz Slovenije, ki so poznale dr. Avgusta Pavla. Prvi pogovor je s Pavlovo hčerjo Judit, ki živi v Sombotelu, govorila je o spominih na očeta: »Če bi morala odgovoriti na vprašanje, katera njegova lastnost je bila zanj najbolj značilna, bi morda podčrtala njegovo osveščenost, vztrajnost, ved-rost, njegovo zvestobo svojemu narodu, svojim načelom in svojemu delu v težkih časih«; sledi pogovor z zelo znanim madžarskim pesnikom, dramatikom, prevajalcem in dobitnikom Kossuthove nagrade (podobna Prešernovi v Sloveniji) Sándorjem Weöresem, ki je kot gimnazijec stanoval v hiši Avgusta Pavla. Sogovornik v knjigi s slovenske strani je dr. Vilko Novak, prvi etnolog iz Slovenije, ki je proučeval ljudsko kulturo Porabskih Slovencev že med dvema vojnama. Bil je eden naboljših poznavalcev Avgusta Pavla: »Res sva bila s pokojnim Avgustom Pavlom velika prijatelja, na poseben način, ker sem bil za njim drugi slavist iz Prekmurja, ker sem se že tedaj zanimal za etnologijo, ker sem ljubil literaturo – in zaupal mi je marsikaj, o čemer z nikomer ni govoril.« Sledijo pogovori s Ferencem Horváthom, Miklósem Takácsem, Erzsi Gazdag in Gyulom Kissem. Kot sklep pogovorom je vsebinsko zelo zanimiv tekst Franceka Mukiča s pomenljivim naslovom Sem Ti sorodnik? Avtor ugotovi, da so vsi intervjuvanci Avgusta Pavla poznali osebno, on žal ne, zato za konec zapiše: »Rad bi ga srečal.« Ernest Ružič S pogovora na Cankovi: Ernest Ebenšpanger, predsednik Uprave dr. Šiftarjevefundacije,Drago Vogrinčič, župan občine Cankova, akademik dr. Boštjan Žekš, minister za Slovence v sosednjih državah in po svetu, in Franc Horvat, župan občine Tišina, gostje iz Maribora, Gradca in Sombotela ter članice in člani uprave in programskega sveta Ustanove dr. Šiftarjevefundacije OD SLOVENIJE… Živlenjske zgodbe (9) Začno se je beteg mojga moža Türk na Češkem Predsednik republike Danilo Türk je obiskal Češko, kjer se je z gostiteljem, češkim predsednikom Vaclavom Klau-som, pogovarjal o odnosih med državama. Na enodnevnem obisku so ga spremljali tudi ministrica za gospodarstvo Darja Radić in predstavniki 45 slovenskih podjetij, ki so se srečali s tamkajšnjimi gospodarstveniki. Slovenski in češki predsednik sta se v okviru pogovorov o dvostranskih odnosih dotaknila zlasti gospodarskega sodelovanja med državama na področjih menjave blaga in storitev ter investicij in turizma. Oba predsednika sta se v Pragi udeležila tudi slovensko-češke poslovne konference, ki je skupaj z dvostranskimi srečanji ponudila priložnost za dodatno poglobitev gospodarskega sodelovanja med državama. To se je po padcu v obdobju krize lani spet začelo krepiti. Slovenija je lani povečala izvoz na Češko za slabih 12 odstotkov na 434,4 milijona evrov, še bolj pa se je povečal uvoz češkega blaga v Slovenijo, namreč za skoraj 15 odstotkov na 505,6 milijona evrov. Seznanili so se s Kučanovim poročilom Odbor DZ za zunanjo politiko se je na nujni seji seznanil s poročilom posebnega poročevalca predsednika vlade Boruta Pahorja za BiH Milana Kučana. Kot je po seji, ki je zaradi zaupnosti poročila potekala za zaprtimi vrati, povedala predsednica odbora Janja Klasinc, so se v razpravi na podlagi poročila tako koalicija kot opozicija strinjali v ocenah, da je Zahodni Balkan izredno pomemben za Slovenijo, tovrstne razprave pa koristne in dobrodošle. Žitek vsakšoga človeka je nika ejkstra, kakoli mislimo, ka od naši sausedov vse vejmo, ka so pred nami kak oprejte knjige, če začnejo starejši pripovejdati, je poslüšamo z oprejtimi lampami. Emi Sukič je zdaj o svojom žitki pripovejdala Lasuna Marika (Domiter Józsefné) iz Sakalauvec. »1989. leta sprtolejt sam dja v gračenki delala, mauž je pa gledo mojo delo. Gda ma je više prišlo, se je vzejo, ka de notra v ram išo. Gda je do tjünjini dver prišo, ga je naš pes podmeto tak, ka je on taspadno pa se ma je nauga v kučeti strla. Doktor pa rešilni auto sta nagnauk prišla, pa so ga včasin v Somboteu v špitale pelali. Tam so ga včasin operirali, ka so ma samo tak leko nogau obranili. Dugo je tam ležo, dapa srečo je emo, ka so se ma plüče nej zvužgale. Po tistom je prišo v Monošter v sanatorium (rehabilitacijsko bolnico) pa so ga tü tak lepau vred spravili, ka je s pomoč-jauv grajke ojdo. Domau smo ga pripelali pa je že po trnaci, gde je gnatji pod bijo, ojdo. Dapa samoga smo ga nej potjisili njati, ka smo bojaznost meli, ka se ma pa kaj zgodi. Eštje v tistom leti je doma dau-bo možganski infarkt (agyi infarktus). Pri pameti je bijo, samo ka je z naug dolaspadno pa več nej mogo ranč s pomočjauv nej ojti. Te je prišo na invalidni voziček (tolókocsi). Gda je lejpi cajt bijo, te sam ga dja pelala na frišek luft, ka je vsigdar nej mogo znautra v rama biti. Sejdati pa televizijo gledati ma je tö večkrat više prišlo. Se je raj tavö proso, če smo se srečali z lidami, je leko z njimi malo pripovejdo pa je dun prva čas odišo. Nej je léko bilau, ka je lüstvo grdo tö, pa so tej edni pravli, kak se Marika naléki smejé, ka moža v kaulicaj vozi. Tau je moj križ bijo, dapa z Boga pomočjauv sam ga nosila. Nikoma ne želejm nika lagvoga nej, dapa steroma čleki do pameti ne pride, kakšna žmečava je tau bila, tisti človek nejma srcé pa milosti do svojga bližnjega. Eden večer nej tak dola ležti, ka bi cejlo nauč leko mirno spala pa si počivala, kak bi trbelo. Gda sam zazrankoma gora stanila, sam bola trüdna pa potrejta bila, kak če bi cejli den žetvo delala. Gda sam vnoči zadrejmala, me je nika ličilo, sam mali posvejt vužgala pa tau je prvo bilau, ka sam ga vse dolapošlatala, če je eštje živ ali je – Baug ne daj – mrtev. Telko sreče sam mejla, ka je on trno miren betežnik bijo, je nika nej zabrajo. Najvekša žmečava je bila, ka sam ga mogla v posteli mujvati. Potistim vö iz postele zdigniti pa ga djasti na kaulice. Tak sam te leko postelni gvant dolamenila pa čistoga, friškoga, zapranoga gorpotegnila, naj v rami nej bi bilau nikše sage po betežniki. Gda sam ga vred vzela, ranč tak lepau je deno kak mali mlajši, ka zdaj že vsefelé praje pa kreme dobiš za betežnike. Pa leko vse čisto drži, samo ka tau mauč pa cajt prosi. Namé je tau nika nej vtrgnilo, dja sam svojga moža lübila pa sam ma vse včinila, ka je njegvo srcé želelo. Telko sreče sam mejla, ka dobroga sina mam, vrlo snau pa vrle vnüke pa so mi oni v tej težki cajtaj, gda je mauž tak betežen bijo, dosta na pomauč bili. Najmlajša vnukica Eržika mi je največ pomagala, prevnaugo gvanta je zaprala. Vej je pa ona bila najbole lüb-lena vnukica mojga moža. Nej za toga volo, kak če bi dejdek druge nej rad emo, dapa ona je bila najmenkša. Pa tau je vsenakraje, pri vsakšoj familiji tak, ka najmenkšo dejte najbole lübijo. Zatok mi je njina pomauč dobro spadnila, ka če sam kama stejla titi po večeraj ali po nedelaj k meši, so oni skrb meli na mojga moža. Če bi – Baug vari – dja tau vse sama mogla opravlati pa delati, te bi že davnik mogla v norišnico priti. Dapa kak pravijo, Baug je velke moči, pa človek, steri svoj križ ma, takšo mauč dobi, ka vse leko trpi.« (se nadaljuje) Z možaum, gda je ešče zdrav bijo, pa z žensko (Margito Makoš) iz naše vesi Vnuki, najnaprej Eržika, gda so ešče mali bili Ne pozabite pogledniti! Vpogled - magazin Porabja Bepillantó - A Rába-vidék magazinja Na ogled je vsakši torek ob 18.30 vöri na Gotthárd TV Ponovitvi: ob petkaj ob 20. vöri, ob nedelaj v 13.30 vöri … DO MADŽARSKE Bojnanje Pismo iz Sobote Slavili so tudi pomurski Madžari Madžarski narodni praznik so tako kot že vrsto let proslavili tudi pripadniki madžarske narodne skupnosti v Sloveniji, ki so pripravili več slovesnosti, osrednja pa je bila na sam praznični dan v lendavski gledališki in koncertni dvorani. Predsednik sveta Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti Ferenc Horváth je na prireditvi - na kateri so se v kulturnem programu predstavili učenci dvojezičnih osnovnih šol - med drugim izrazil upanje, da bodo poslej tudi narodnostni funkcionarji bolj prisluhnili ljudem in jih bodo le-ti lahko ocenjevali po njihovih delih, ne pa prepirih. Horváth je še povedal, da so v Pomurju ljudje različnih narodov in verskih skupnosti vedno živeli v miru in sožitju, z izjemo 20. stoletja. »Prostora je dovolj za vse, nismo si nasprotniki. Napačno je tolmačenje in sugestija, da je potrebno nekoga postaviti nasproti nam. V zadnjem času so to najbolj pogosto Porabski Slovenci. Ali ima morda kdo od tega kakšno osebno korist ali so nekateri morda zaradi bulvarskih novic večkrat v središču pozornosti? Verjetno res. Priznati pa moramo, da so na žalost delno dosegli svoj cilj, predstaviti v slabi luči našo skupnost v Sloveniji, kjer tako ali tako še nismo dovolj znani in prepoznavni,« je še izpostavil prvi mož narodnostne skupnosti in zagotovil, da to ni vplivalo na medsebojne odnose s Porabskimi Slovenci, zato načrtujejo, da bi že kmalu podpisali namero o sodelovanju med obema skupnostma. Med gosti na prireditvi sta bila tudi direktor Urada Vlade RS za narodnosti Stane Baluh in državni sekretar ministrstva za nacionalne vire Republike Madžarske János Halász, ki je - ob predsedniku sveta Madžarske samoupravne narodne skupnosti občine Lendava dr. Albertu Halászu - spregovoril na prireditvi, v okviru katere so pri spominskih ploščah Istvána Széchenyija in Lajosa Kossutha predstavniki narodnostnih organizacij in gostje z Madžarske položili vence. se Manjšinski voditelji pri Józsefu Szájerju 17. marca so se predsedniki državnih manjšinskih samouprav sestali z Józsefom Szájerjem, ki vodi nacionalno usklajevalno telo za pripravo nove ustave. Po njegovih besedah sta stranki FIDESZ in Krščanski demokrati pripravljeni upoštevati mnenje narodnosti in narodnih skupnosti pri pripravi besedila nove ustave. Pripravljeni so spremeniti tudi besedilo preambule ustave, v kateri naj se - po prvotnih načrtih - ne bi omenile narodnosti, ki živijo na Madžarskem. Vladne stranke bodo jamčile za to, da bo sedanji varuh manjšinskih pravic ostal na funkciji do konca svojega mandata. Po načelih nove ustave bi se potem ustanovilo enotno inštitucijo varuhov človekovih pravic, v kateri bi deloval tudi varuh manjšinskih pravic. V novi ustavi bi se spremenilo izrazoslovje, kajti namesto terminov narodne in etnične manjšine naj bi se uporabljala izraza narodnosti in narodne skupnosti. József Szájer je v zvezi z uporabo narodnostnih materinščin dejal, da bodo predlagali spremembe na podlagi Evropske karte manjšinskih jezikov. Izpostavil je, da si vladni stranki prizadevata za parlamentarno zastopstvo manjšin, le-da to ne bo zapisano v ustavi, temveč bo urejeno v volilni zakonodaji. Pripravlja se novi zakon o cerkvi Če želi neka cerkev ali verska skupnost na Madžarskem pridobiti status zgodovinske cerkve, mora imeti vsaj stoletno preteklost ali 25 tisoč članov. To je zapisano v konceptu novega cerkvenega zakona, ki naj bi začel veljati naslednje leto. Na tej podlagi si bosta ta status pridobili tudi unitarna cerkev, ki je bila ustanovljena leta 1568, in ortodoksna cerkev. Pridobitev tega statusa je pomembna predvsem zaradi načina finansiranja. Do zdaj so rang zgodovinske cerkve imele le katoliška, evangeličanska, reformatorska in judovska cerkev. Liblene moje, dragi moji, nej je dobro gé! Nikak je nej dobro! Kak bi pa aj dobro bilau, če pa se lidgé znauva strejlajo, se bojnajo, se nemajo radi. Rad bi povedo kaj bole za šalo, depa pri vsejm tejm, ka se godi, mi tau néde z gezika. Gor oprem televizijo, že mi guči, kak so se pa kak se strejlajo. Nut zakačnem radio, ka bi muziko poslüšo, moram poslüšati, kak je gé v Egipti, kak je gé v Libiji, kelko je mrtvi tam bilau pa kelko lidi je ostanolo brezi dauma na ednom drugom mesti. Edni svojo istino tirajo, drugi svojo, pa se po tejm vküper zgrabijo pa se že strejlajo. Zvün toga krvavoga bojnanja geste eške tisto nej krvavo tö. Tak se zdaj naši najbole prejdnji trgajo kauli toga, steri so gé najbole čedni pa steri so inda svejta kaj lagvoga naprajli. Kak té svejt zdaj v zadnji mejsecaj vövidi, se leko tau brž vömeni. Se leko brž vömeni pa nede tau več samo bojna z rečami. Kak té svejt vövidi, leko zavolo takšoga zamanjskoga dela začne krv tečti. Takšo sam tumačo možakarom v krčmej pa so me samo čüdno gledali. So me gledali pa me za nauroga držali. Pa sam njim samo pravo, aj poglednejo malo ta prejk granice na Hrvaško. Tam so lidge šli v varašaj na vilice pa iskali svojo istino. So na glas gučali, ka istini njivi najbole prejdnji več ne vörvlejo. Gda se takšo godi, nej trbej dosta do toga, ka se kontrola zgibi. Depa takšo se pri nas ne more zgoditi, so tumačili. Mi smo gé civilizejrani rosag, mi smo nej takši, ka bi takšo delali. Pa se je dun zglaso krčmar Lali. Un je gé takši, ka ne guči dosta, depa gda povej, te rejsan vej prajti. »Gospaudje o civilizejranom deli pri nas ne moremo gučati. Vej pa malo poglednite pa si zbrodite,« je gučo trno naraji. »Poglednite pa si zbrodite, gda od civilizacije gučite. Vse tau, ka vidite, ka se godi, je samo zavolo pejnez. Zatoga volo, ka eni so si preveč vküper nagrabili, lidgé pa so meli vse menje. Pa so prajli, dojde! Pri nas je ranč tak. Vsem je poznano, kak so ništerni gratali nejnormalno bogati po krivi potaj, so kradnoli pa lažali. Depa na biroviji njim niške nika ne more. Njive greje pa moramo mi mali srmačeki plačüvati. Samo skrb mejte, ka leko pri nas tö pauči pa mo vas po tejm o civilizaciji spitavo,« je skončo krčmar Lali. Depa ništerni so se trno žrdjavo gor vužgali. Eden je začno na glas spitavati, na koga je Lali brodo. Na koga je brodo, ka so po krivi potaj do pejnez prišli. Pa je tadale pravo, ka je nej brodo na šefa njegve partije. Pa je eden drugi eške bole žrdjavi škeu vedeti, če nej na šefa njegve partije. Pa sta se tistiva žrdjaviva začnila čemerno gledati. Kak bi pa nej! Vej pa če je nej na ednoga brodo, je brodo na drugoga. Pa sta si začnila tistiva dva v auči metati, kelko je spokradno njegvi šef, un pa njemi nazaj, kakše velke pejneze si je v žepke sklačo njegvi šef partije. Pa so edni možakarge kcuj staupili k ednomi, en tau pa k drugomi gor zvužganomi. Eden čas so si eške v auči metali, sto je gé vekši lopov pa svinja pa touvaj pa ne vejm, ka eške nej vse. Pa je eden polejo drugoga s špricerom, pa je tretji brsno v nogau štrtoga pa je velko bitje vövdarilo. Takšo velko bitje, ka ga je v krčmaj tam kouli nas eške nej bilau. Že je več nej bitje bilau. Že je prava mala bojna vövdarila. Bíli so se nin pau vöre, dokejč so nej policajge prišli pa je s potrejtimi nosami, zgriženimi vüjami, raznok zmlačenimi čobami odpelali. Tam so se mogli zagučavati, zakoj je do bitja prišlo. Pa se več eden nej spaumno, ka je guč biu od civilizejranosti pa poštenja. Kak bi pa sploj zavolo toga leko do bitja prišlo. Vej smo pa mi dun civilizejrani lidge puni poštenja! Miki www.porabje.hu »Ge ne morem brez dela biti« Na Gorenjom Seniki Jožef Šulič pa njegva žena Ilonka sta že v penziji, dapa kak pravijo, tašo nega, ka bi si delo nej najšla. Ranč bi nej mogla tak živeti, ka bi samo v rama sejdla pa bi vö na okno gledala. Nej bi bilau mujs njima že delati, dapa ona sta k taumi vcujvčena. Ilonka so v židani fabriki delali, Djauži so pa motke redli v kosavno fabriki. Ka je mena malo špajsno bilau, ka so Djauži nej meli nej brata pa nej sestro, sami so bili, ka je prvin sploj rejdko bilau. • Djauži, tü paulek pri rojstni hiši ste zidali nauvi ram. Zaka ste si tak zmislili, vejpa tisti eške tü dobro vögleda? »Nej zaman, stari ram je zato stari ram. Furt je nika trbelo popravlati pa sem samo dosta penez vömlato. Stené so tö s tučance, tak ka nej je bilau vrejdno že tistoga popravlati.« • Gda ste zidali te nauvi ram? »Tak dvajsti lejt je tauma, gda smo vcujstanili. Badva sva delat ojdla pa te smo eške vcuj grünt tü delali, žmetno je bilau fejst. Ge sem te že blüzi petdeset lejt star biu. Nejnadugi potistim sem že tak v penzijo üšo, zato ka so meni pet lejt tapistili za volo tauga, ka sem v tašom mejsti delo.« • Ka ste v kosavno fabriki delali? »Ge sem tam delo, gde so motke redli, žmetno delo je bilau tisto, v leti pa fejst vrauče.« • Težko se je bilau navčiti motke delati? »Nej je bilau tau tak težko, gda sem že gorprišo, kak se tau dela, te je že šlau. Najprvin je eden kovač železo vöskuvau, potistim smo vüje vöredli, v tretjom tali smo pa motke vögnali. Žmetno delo je bilau, dapa mena se je vidlo z železom delati.« • Gda ste zidali, te je vam nej vseedno bilau, zato ka ste delat odli potistim pa ste doma tadala delali pri zidari. Kak ste tau leko ladali? »Kelkokrat sem nej spau, gda sem v noči delo v fabriki, vudne so pa zidarge delali pri rama. Več dnevov je tak šlau, ka sem sploj nikanej spau, gda sem pa v fabriki pri mašini stau, tam sem pa te drejmo. Ranč ne vejm, kak sem tau leko vözdržo.« • Kak dugo ste zidali ram? »Djeseni smo fundament napravli, sprtulejt smo vcujstanili, dva, tri mejsece, pa smo ga že pod strejo spravili. Zidanje je s tejm völkim ciglom brž šlau, sploj pa tak, ka pet zidarov je delalo. Samo delo se je eške samo potistim začnilo, gda smo znautra vse vöredli.« • Velki ram ste zozidali, v tejm dosta več drv vam trbej, če škete, aj toplo baude, kak v starom rami. »Jaj, tau ranč ne guči, v starom rami nalagati je dosta baukše bilau, prvin se je gorsegrejo kak te nauvi. Če tau škeš, aj toplo baude, v centralno peč eden za drugim leko drve kladeš. Vnoči de vrag vsigdar gorstanjüvo, ka de küro, bola aj hladno baude.« • Tau ste prajli, ka tisti čas, gda ste zidali, ste eške meli grünt, ka ste ga delali, pa ste meli krave tü. Gda ste krave odali? »Pet lejt je že tauma gvüšno, ka sem krave audo, pujčke eške zdaj tö mamo za svoj tau. Gda sva eške delat ojdla, te zazranka rano sva prvin podogila pa spolagala v štrtoj vöri, pa samo potistim sva šla delat.« • Ka baude s staro kučov? »Tam škeri pa takšno kaj mamo v njej, vse taše klumperaje.« • Nej so go eške steli dojküpti? »Že so ojdli, samo smo go nej odali, zato ka je fejst paulak. Neškem, ka do mena lüdcki prejk po dvauri odli pa nutra v ram gledali.« • Dosta grünta mate? »Prejk deset plügov zemle, dapa zdaj že nika ne delamo. Vse je trava gorzarasla, zaman se mantraš, če divjačina ti vse pogej. Te že baukše, če trava raste pa nejmaš čemere. Deset hektarov lesa mamo, dapa drv samo telko sejkamo, ka za nalagati, zato ka drva nejmajo cejno. Če sam ne moreš podrejti pa vözvoziti, te tebi nika ne ostane, te aj bola lejs ostane. Leko ka gnauksvejta vekšo cejno do mele.« • Ka delate te cejli den doma? »Delo furt gé, od tauga se nej trbej bojati, ka bi nej bilau. Če nejga, te si človek najde. Če brezi dela ne moram ostati, ka bi samo tak vö na okno gledo. Istino, lejta so že tü taodišla, zato ka sedemdesetsedem lejt sem star. Hvala Baugi, ka eške zdravje tak kak mam.« • Vi ste zato srečo meli, ka ste paulek poštije, nej kak tisti, šteri so na Janezovom brejgi doma, zato ka vam je vse skrajej bilau. »Nam je dobro bilau, ka vse paulek mamo, najbola pa tau, ka je krčma paulek. Deset minut pa sem že tam, enga gutnem pa dem domau. Tau je takšnoga reda, gda čas mam, najbola v nedelo po meši si vzemem čas. Dobro, nej tak, ka bi pijani odo, dapa tau čleka malo tü goradrži.« • Ka pijete bola, vino ali pivo? »Prvin sem pivo piu, zdaj pa že bola samo špricer, zato ka tau je falejše tö gé. En špricer spiješ za staupet forintov, glaž piva pa za dvejstaupetdeset forintov, skur staupetdeset forintov je razlika.« • Kak vöpridete iz penzije, ka go dobite? »Zato živemo, tak prauti malo, doma pujčke krmimo, istino sildje tü vse moramo küpti.« • Vrejdno je tau? »Vejš, ka nej, dapa mam te mali gradec, malo krumpline parpauvam, pa te tisto tö spolagamo z njimi. Dočas ka ladava, se zato malo tamantrava, tak tö nej dobro, ka sploj nika bi nej delo. Če vse vküpzračunaš, te se sploj ne splača. Zdaj nej davnik sem en mejter kukarce küpo pa sem plačo petgezeropetstau forintov, pa ka je tau, nika, stau kil.« • Gda je bilau baukše, lakejše živeti, zdaj ali prvin? »Prvin je zato tü nej fajn bilau. Te je eške lüstvo nej tak bilau, ka bi vsigdar baukšo, lepšo steli meti, te je eške vse dobro bilau tak, kak je bilau. Gnesden je tau že cejlak ovak, če več maš, več škeš meti.« • Kelko bratov ali sester ste meli? »Ge sem sam biu. Edno sestro sem lekar emo, štera je dvadvajstoga rojena bila, dapa ona je mrla. Za dobri deset lejt sem se ge naraudo pa več je te potejm mati že nej mejla.« • Za volo tauga, ka ste sami bili, ste gvüšno dosta mogli delati, nej? »Ge sem vsigdar frajt emo delati, nikdar sem nej biu taši, ka bi samo tak taodo. Ge sem te nej mogo tak biti, pa zdaj tö nej, ka bi pau dneva tü v künji tak tasejdo, zato ka si ge delo vsigdar najdem.« • Ka delate vzimi, gda je velki snejg pa je mrzlo? »Te meklé redim, gda drügo ne mora, gda je že malo bauk-šo vrejmen proti sprtulejti, te pa v lejs odimo s pojbi. Zdaj smo že drva tö vse gorskalali, da pa gorposene, te mo je domau vozili, zato ka tam ovak ne more, ka je taša strma paut. Mena drügo že ranč nej trbej, samo aj zdravje mam, zato ka te mo leko delo, delo pa name tak veseli.« Karči Holec Jožef Šulič Nauvi ram pred staro kučov zveza.hu POSTRAŠENO STRAŠILO Tam srejdi ene njive stogi strašilo. Depa tau je nej gé takšo strašno strašilo. Sploj nej. Tau je gé postrašeno strašilo. Tau pa zatoga volo, ka tau strašilo sploj ne vej ftiče postrašüvati. Tau strašilo je gé takšo strašilo, ka stra ma pred ftičami. Ja, tau je gé velka nevola. Tau je gé najvekša nevola! Vej pa strašilo mora ftiče postrašüvati! Nej pa ka sam stra ma pred njimi! OTROŠKI KOTIČEK NAUVI SAUSED Mladi vrabli v gnezdi nut v klobüki postrašenoga strašila so bili vsikši den bole velki. Pa bole so velki bili, bole so lejtali kauli njegve glave pa ga klükali nut v naus. Pomalek bi že dun mogli vsikši na svoj kraj odleteti. Depa njemi se je tak vidlo, kak bi tau že njegvi cejli žitek biu. Se njemi je tak vidlo, kak nigdar do kraja vö ne zrastejo. Se njemi je vidlo, ka nigdar vsikši na svoj kraj ne odleti. Zavolo toga njemi je straj cejle dneve držo vküper zaprejte oči. Tak je samo vnoči leko gledo, gda so vrabli spali v njegvom klobüki. Vsikši pa vej, ka se vnoči ne vidi dosta. Šega je takša, ka steri vnoči gleda, bole lagvo kaj vidi. Pa je tak naše postrašeno strašilo trno malo vidlo. Trno je malo vpemet vzelo, ka se godi kauli njega. Če bi vidlo, bi že brž prvi den vpamet vzelo, ka je dobilo nauvoga sauseda. Če bi tak bilau, bi leko že prvi den prejk svoje njive skričalo ta na drugo njivo: »Baug daj, dober den! Dobro ste gé, saused! Od kec ste prišli es k nam? Postrašüvlete ftiče ali samo tak ta stogite? Je postrašüvlete ali pa ste gé bole takšo postrašeno strašilo, kak sam ge!« Ja, vse tau bi leko pitalo že včasin prvi den. Depa, depa! Depa neje tak bilau. Nin na sedmi den, gda je postrašeno strašilo dobilo nauvoga sauseda, ga je kuman vpamet vzelo. Kuman tisti den je vüpalo oči gor oprejti. Vrablov nej doma bilau pa je dun poglednolo v sveklino dneva. Gledalo je, ga je gledalo pa je nej moglo vörvati. Tau je bole vekše pa bole šurko strašilo od njega. Ka pa je pri taum sausedi bilau najbole naprej valaun, je tau bilau, ka na njegvoj njivi nej bilau enoga ftiča nej. Tau leko znamenüje samo tau, ka je tisti saused nej postrašeno strašilo, kak je ono gé. Tau znamenüje samo tau, ka je saused gé strašno strašilo. Naše postrašeno strašilo ga je dugo gledalo. Ga je dugo gledalo, dokejč je vüpalo pitati. »Saused, baug daj, dober den. Od daleč ste es k nam prišli?« ga je pitalo postrašeno strašilo. Saused pa nika. Strašno strašilo je tadale gledalo ta nikan daleč pa se nej zglasilo, ranč se je genolo nej. »Leko, ka me ne razmejte? Leko, ka v kakšnoj tihinskoj rejči gučite?« je spitavalo tadale. Tau nauvo stvorenje pa eške tadale nika. Kak če bi bilau slejpo pa glüpo tö. Depa postarešeno strašilo je škelo zvedeti, kak je zdaj gé s tejm sausedom. »Kak vidim, ste vi, dragi saused, trno strašno strašilo. Ednoga ftiča nega na vašoj njivi. Vi trno dobro postrašüvlete, ka nej?« je lobotalo tadale. Na, zdaj se je saused dun zglaso. »Gvüšno, ka postrašüvlem. Ka pa bi drugoga delo? Ka aj strašilo dela drugoga, kak pa ka postrašüvle? Depa če preveč gučiš, ne moreš postrašüvati. Zatoga volo me na meri njaj, ka mo tadale delo svoje delo! Pa ti tö postrašüvli, nej pa ka samo lobočeš!« se je do kraja vöstepo soused. Postrašeno strašilo bi eške kaj nazaj prajlo, pa je raj tiüma ostanilo. Raj je nej vöovadilo, ka un ne mora postrašüvati, ka un stra ma za takšo delo. Pa je raj brž oči doj zapro, ka se je vrablova držina že domau nesla. Miki Roš Mednarodno revialno srečanje otroških folklornih skupin v Rogaški Slatini 13. marca 2011 je v Rogaški Slatini potekalo mednarodno revialno srečanje otroških folklornih skupin s pestrim programom. Otroška folklorna skupina DOŠ Števanovci Zveze Slovencev na Madžarskem je predstavljala Porabje, obenem pa tudi madžarsko državo. Zelo me je veselilo, da sem lahko kot ravnateljica števanovske šole ta dan preživela skupaj z našimi učenci v Rogaški Slatini. Z nami so bili tudi sekretarka ZS Klara Fodor, mentorica skupine Marija Rituper z možem Kalmanom, naša učiteljica Anica Szalai, ki je vodja skupine s strani šole. Skupino je na srečanje povabila Nežka Lubej, strokovna sodelavka za folklorno dejavnost na JSKD, ki je tako razmišljala o tem srečanju: »Prireditev Na Gregorjevo v Rogaški Slatini je zelo smelo začrtana. Zanimivo je, da ste izbrali ta že skoraj pozabljeni otroški praznik. Vidi se, da z veseljem vabite in gostite domače in tuje otroške skupine. Vse skupine vedno povedo najboljše in imajo lepe spomine na Rogaško Slatino. Na novo vabljene skupine pa se veselijo tega srečanja in se z veseljem pripravljajo. Ker je takih stvari malo, je še posebej pohvalno.« Ravnateljica II. OŠ Rogaška Slatina in predsednica TDRS mag. Karla Škrinjač nas je zelo lepo pozdravila. »To je praznik otrok, zato je danes na skupnem srečanju tolikšno število otrok. Prisot-ni ste otroci iz Slovenije in prijatelji iz Hrvaške, Češke in Madžarske. Vesela sem, da se boste otroci in odrasli danes tukaj družili in spoz-navali, hkrati pa sprostili in zabavali.« Skupno srečanje in spoznavanje je bilo uspešno pred kosilom, ko so si mentorji in vodje skupin izmenjali tudi darila. Medtem so skupine lahko imele tudi vaje. Po kosilu smo folkloriste oblekli in smo se peljali na EU ploščad. Vreme je bilo lepo, zato so se skupine predstavile zunaj. Program se je začel ob dveh. Na začetku so se vse skupine postavile na oder, kot na olimpijskih igrah. Skupine so vodili spremljevalci s tablo, napisom skupine, za njimi zastavonoša, nato vodja, glasbeniki in folkoristi v parih. Osem foklornih skupin se je predstavilo z zelo lepimi prog-rami. To so bili OFS Vrelčki POŠ Kostrivnica, VIZ II. OŠ Rogaška Slatina, OFS Uršula OŠ Rogatec, OFS DOŠ Števanovci ZS na Madžarskem, OFS Domžale, OFS KUD Lovro Ježek Marija Bistrica, Hrvaška, Starejša OFS KD Destrnik, OFS Radost, Češka, OFS Spominčice KD Spominčice VIZ II. OŠ Rogaška Slatina. Prog-ram je bil zelo raznolik in zanimiv, sledila mu je večerja, kjer so se lahko utrujeni otroci sprostili. Rada bi se v imenu vseh nas zahvalila za ta dan, za povabilo. Hvala učiteljici Gabrieli in dvema učenkama za celodnevno pomoč in vodenje. Posebej se moram zahvaliti Mariji Rituper in Anici Szalai, ker sta tako odlično pripravili male števanovske folkloriste. Bila sem zelo ponosna nanje. Na šoli imamo malo učencev, ampak kjer koli nastopajo so odlični, zato smo lahko na nanje zelo zelo ponosni. Pri tem imajo vsi mentorji in učitelji mnogo dela in vložene energije. Upam, da bo Marija Rituper tudi naprej rada delala z našimi učenci in jih bo učila lepe plese, pesmi in tudi slovenske besede. Hvala tudi glasbenikoma, harmonikarju Borisu in violinistki Miji. Upam, da je naša skupina z dobrim nastopom prispevala k prepoznavnosti Porabja. Agica Holec ravnateljica MLAŠEČI KAUT Pust na Gornjem Seniku PETEK, 25.03.2011, I. SPORED TVS 6.15 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 BISERGORA, LUTK. NAN., 10.25 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, 10.35 RISANKA, 10.45 PESEM TIŠINE, DOK. FILM, 11.00 ENAJSTA ŠOLA, 11.30 TO BO MOJ POKLIC: ČISTILEC OBJEKTOV, 12.20 UGRIZNIMO ZNANOST: EKSPERIMENTALNA KEMIJA, 12.40 MINUTE ZA JEZIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TURBULENCA: ALTRUIZEM, 14.25 SLOVENSKI UTRINKI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 LARINA ZVEZDICA: SKUPAJ, RIS., 16.00 POPOTNE TORBE: POSPRAVLJANJE, 16.20 PASJA PATRULJA, NIZOZ. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.25 POSEBNA PONUDBA, 18.00 DUHOVNI UTRIP, 18.25 RISANKA, 18.30 DANICA IN PRIJATELJI, RIS., 18.35 PRI SLONOVIH, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.50 EKOUTRINKI, 20.00 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽ. NAN., 20.30 NA ZDRAVJE!, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 POLNOČNI KLUB, 0.20 DUHOVNI UTRIP, 0.40 BABILON.TV: POTROŠNIŠTVO, 1.00 DNEVNIK, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFOKANAL PETEK, 25.03.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 10.00 DOBRO JUTRO, 12.35 GLASNIK, 13.05 EVROPSKI MAGAZIN, 13.35 ČRNO BELI ČASI, 13.50 Z GLAVO NA ZABAVO: ALEKSANDER MEŽEK, 14.15 UNIVERZA, 14.40 TRIKOTNIK: SEKS V ŠOLI, 15.10 IMAGO SLOVENIAE 2010, PEGASUS, GRČIJA/SLOVENIJA, 16.30 CIRCOM REGIONAL, 17.00 PRIMORSKI MOZAIK, 17.30 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 NA LEPŠE, 18.25 PISAVE, 19.00 GLASBOROLA, 20.00 NOGOMET, KVALIFIKACIJE ZA EVROPSKO PRVENSTVO 2012, SLOVENIJA – ITALIJA, 23.00 KONCERT: JAN PLESTENJAK, 0.00 VOLČJA BRATOVŠČINA 2, FR. FILM, 2.05 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 26.03.2011, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 IZ POPOTNE TORBE: POSPRAVLJANJE, 7.20 ZGODBE O POLUHCU, LUTK. NAN.; PEPI VSE VE O GLASBI, RIBIČ PEPE: MODROVANJE O MODRIH MOŽIČKIH, OTR. NAD.; KULTURNI BRLOG; ČRTKOVA GALERIJA, 9.35 GRIMMOVE PRAVLJICE: GOSJA PASTIRICA, NEMŠ. FILM, 10.40 POLNOČNI KLUB: GRENKO-SLADKA POT ŽIVLJENJA, 11.55 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.00 PLESNI ORKESTER, AM. FILM, 16.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.10 NAGRADNA IGRA, 16.15 ZDRAVJE, USODA, ALTERNATIVA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NAGRADNO ŽREBANJE, 17.20 NA VRTU, 17.45 (NE)URESNIČENO, 17.55 Z DAMIJANOM, 18.20 (NE)URESNIČENO, 18.25 OZARE, 18.35 KUŽIDOL, RIS., 18.40 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 SPET DOMA, 21.40 NA VRTIČKU: DOLENJKI, DOK. SER., 22.15 POROČILA, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.55 SINOVI ANARHIJE, AM. NAD., 23.40 SLOVENSKI MAGAZIN, 0.05 DNEVNIK, 0.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 0.55 INFOKANAL SOBOTA, 26.03.2011, II. SPORED TVS 6.55 MELBOURNE: FORMULA 1 - VELIKA NAGRADA AVSTRALIJE: KVALIFIKACIJE, 8.35 SKOZI ČAS, 8.45 POGLEDI SLOVENIJE, 10.25 POSEBNA PONUDBA, 10.55 CIRCOM REGIONAL, 11.20 PRIMORSKI MOZAIK, 11.50 FORMULA 1 ZA VELIKO NAGRADO AVSTRALIJE, 13.00 NOGOMET, KVALIFIKACIJE ZA EVROPSKO PRVENSTVO, SLOVENIJA - ITALIJA, 14.55 ODBOJKA, FINALNI TURNIR LIGE PRVAKOV, 17.25 KOŠARKA (M), TEKMA LIGE TELEMACH: HELIOS - UNION OLIMPIJA, 19.10 MAGAZIN V ALPSKEM SMUČANJU, 20.00 LJUBEZEN IN CIGARETE, AM. FILM, 21.40 PAPARACI, AM. FILM, 23.00 USODNA NESREČA, AM. NAD., 23.50 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 1.30 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 27.03.2011, I. SPORED TVS 7.00 PAJKOLINA IN PRIJATELJI S PRISOJ, RIS; KLJUKEC S STREHE, RIS., 9.55 ANIMALIJA: ŽIVAL V NAS, RIS., 10.20 ENID BLYTON: PUSTOLOVŠČINE, 10.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 NA ZDRAVJE!, 14.25 ALPE-DONAVA-JADRAN, 15.00 NLP S TJAŠO ŽELEZNIK, 15.05 NA NAŠI ZEMLJI, 15.10 PROFIL TEDNA Z MAŠO KLJUN, 15.35 VEČNO Z LORELLO FLEGO, 15.40 ŠPORTNE NOVICE, 15.50 ŠPORTNA RETROVIZIJA Z ESADOM BABAČIĆEM, 15.55 ŠPORTNI GOST, 16.05 NEDELJSKO OKO, 16.15 MEGA FACE, 16.25 SVETOVNO S KARMEN ŠVEGL, 16.35 NAGLAS!, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP S TJAŠO ŽELEZNIK, 18.10 PRVI IN DRUGI, 18.35 ZAKAJ? ZATO!, RIS., 18.40 ČARLI IN LOLA, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 POIROT: TRAGEDIJA V TREH DEJANJIH, ANG. FILM, 21.30 ŠAMANKA BRANKA, DOK. PORTRET, 22.25 POROČILA, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 V KOLESJU PRAVICE, ANG. SER., 0.50 DNEVNIK, 1.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 INFOKANAL NEDELJA, 27.03.2011, II. SPORED TVS 6.50 SKOZI ČAS, 7.30 MELBOURNE: FORMULA 1 - VELIKA NAGRADA AVSTRALIJE, 10.05 GLOBUS, 10.40 MEDNARODNI FESTIVAL USTNIH HARMONIK, 11.15 STATISTI, POLJSKI FILM, 13.15 MINUTE ZA ..., 13.40 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 14.25 TURBULENCA: ALTRUIZEM, 15.15 KO ZORIJO JAGODE, SLOV. FILM, 17.00 DOBRODELNI KONCERT SLOMŠKOVE USTANOVE, 18.30 ODBOJKA, FINALNI TURNIR LIGE PRVAKOV, FINALE, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.15 POTOVANJE MED PIRATI, DOK. ODD., 21.05 STEBRI ZEMLJE, KAN. NAD., 22.00 NA UTRIP SRCA: SVETLANA MAKAROVIČ IN NACIONALNI CIGANSKI ORKESTER SÁNTA - KATA, KATALENA, 23.10 NUJNI PRIMERI, AVST. NAD., 0.00 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 28.03.2011, I. SPORED TVS 6.25 UTRIP, 6.40 ZRCALO TEDNA, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 PRIHAJA NODI, RIS., 10.20 FIFI IN CVETLIČNIKI: POZABLJIVKA, RIS., 10.30 RISANKA, 10.40 POTPLATOPIS, TURKI IN DRUGE VOJSKE, 11.00 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 11.25 IZGANJALCI VESOLJCEV, RIS., 11.55 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 POGLEDI SLOVENIJE, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 KLJUKEC S STREHE, RIS, 16.10 J.W. GRIMM: BREMENSKI GODCI, OTR. ODD., 16.20 RIBIČ PEPE: MODROVANJE O MODRIH MOŽIČKIH, OTR. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 VELIKI NARAVNI DOGODKI: VELIKA ODJUGA, ANG. SER., 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.35 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 GLOBUS, 23.30 GLASBENI VEČER, 0.50 DNEVNIK, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFOKANAL PONEDELJEK, 28.03.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 10.00 DOBRO JUTRO, 12.45 SOBOTNO POPOLDNE, 15.15 PISAVE, 15.45 SLOVENSKI UTRINKI, 16.10 POSEBNA PONUDBA, 16.35 TO BO MOJ POKLIC: ZLATAR, 17.00 ODKAR SI ODŠLA, ANG. NAD., 17.30 ALPE-DONAVA-JADRAN, 18.00 PRVI IN DRUGI, 18.25 FIRMA.TV, 19.00 Z GLAVO NA ZABAVO: ANSAMBEL ANKARAN, 19.30 UNIVERZA, 20.00 PEKLENSKI IZBOR, 20.45 APOKALIPSA: UNIČUJOČ PORAZ, DOK. SER., 21.40 KNJIGA MENE BRIGA, 22.00 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.35 IZGUBLJENA CESTA, AM. FILM, 0.45 SOJENJE RDEČIM KMEROM, DOK. ODD., 1.40 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 29.03.2011, I. SPORED TVS 6.15 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 O STAREM MODRECU, LJUDSKA PRAVLJICA, 10.20 SLONČEK BIMBO, 10.35 MIHA MATE: ZMAJČKOV ROJSTNI DAN, 10.50 J.W. GRIMM: BREMENSKI GODCI, OTR. ODD., 11.00 RISANKA, 11.10 RIBIČ PEPE: PUŠČAVSKI MAROKO, 11.30 HIŠA EKSPERIMENTOV: GOSTOLOGIJA, OTR. NAN., 11.55 ŠAMANKA BRANKA, DOK. PORTRET, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 GLOBUS, 14.00 DUHOVNI UTRIP, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 PAJKOLINA IN PRIJATELJI S PRISOJ, RIS., 16.10 ZLATKO ZAKLADKO: SPOMLADANSKA JUHA, 16.25 NA KRILIH PUSTOLOVŠČINE, DOK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 NA VRTIČKU: DOLENJKI, DOK. SER., 18.00 UGRIZNIMO ZNANOST, 18.20 MINUTE ZA JEZIK, 18.25 ŽREBANJE ASTRA, 18.35 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 SODOBNA DRUŽINA, AM. NAD., 20.25 OSMI DAN, 20.55 TARČA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 PRAVA IDEJA!, 23.30 APOKALIPSA: UNIČUJOČ PORAZ, DOK. SER., 0.25 OSMI DAN, 0.50 NA VRTIČKU: DOLENJKI, DOK. SER., 1.20 DNEVNIK, 2.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.25 INFOKANAL TOREK, 29.03.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 10.00 DOBRO JUTRO, 12.30 NLP S TJAŠO ŽELEZNIK, 15.10 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 16.00 NA LEPŠE, 16.25 DOBER DAN, KOROŠKA, 16.55 GLASNIK, 17.20 MOSTOVI – HIDAK, 17.55 POTOVANJE MED PIRATI, DOK. ODD., 18.45 MUZIKAJETO: NOVA ISTRA, 19.15 TRANZISTOR, 19.55 EKOLA!, 20.00 NOGOMET, KVALIFIKACIJE ZA EVROPSKO PRVENSTVO 2012, SEVERNA IRSKA - SLOVENIJA, 23.00 DEDIŠČINA EVROPE: PUCCINI, IT.-NEMŠ. SER., 0.40 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 2.10 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 30.03.2011, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 KLJUKEC S STREHE: VOHUN KLJUKEC, RIS., 10.35 ZLATKO ZAKLADKO: SPOMLADANSKA JUHA, 10.50 NA KRILIH PUSTOLOVŠČINE, 11.15 NA VRTIČKU: DOLENJKI, DOK. SER., 11.50 TARČA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 TEDNIK, 14.25 PRISLUHNIMO TIŠINI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MAKS IN RUBI, RIS., 15.50 MILAN, RIS., 15.55 KRAVICA KATKA, RIS., 16.05 POD KLOBUKOM, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA: LAŽ, 18.25 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 IVAN SIVEC- OMAN KONČAR: ZAKLETA BAJTA, DRUŽINSKA KOMEDIJA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OMIZJE, 0.15 TURBULENCA: LAŽ, 1.05 DNEVNIK, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.10 INFOKANAL SREDA, 30.03.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 10.00 DOBRO JUTRO, 12.45 SPET DOMA, 14.20 AH, TE ORGLICE!, MEDNARODNI FESTIVAL USTNIH HARMONIK, 15.00 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 15.35 TRANZISTOR, 16.10 KNJIGA MENE BRIGA, 16.30 OSMI DAN, 17.10 MOSTOVI – HIDAK, 17.40 ČRNO BELI ČASI, 18.00 VELIKI NARAVNI DOGODKI: VELIKA ODJUGA, ANG. SER., 18.55 PEKLENSKI IZBOR, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 ODISEJA LJUBEZNI, DOK. ODD., 21.30 GENERACIJE ZNANOSTI, 22.15 SWINGTIME, ČEŠKI FILM, 23.45 SLOVENSKA JAZZ SCENA: V SPOMIN BOŠKU PETROVIĆU, BIG BAND RTV SLOVENIJA IN BOŠKO PETROVIĆ, 0.35 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 31.03.2011, I. SPORED TVS 6.15 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 TELEBAJSKI, OTR. NAN., 10.35 POD KLOBUKOM, 11.15 SPREHODI V NARAVO: POMLAD V BUKOVJU, 11.40 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 STUDIO CITY, 14.25 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽ. NAN., 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 PRIHAJA NODI, RIS., 15.55 FIFI IN CVETLIČNIK: FIFI IMA PROST DAN, RIS., 16.05 ROCK NA LAPONSKEM, DOK. FILM, 16.20 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.25 V 80 VRTOVIH OKOLI SVETA: SREDOZEMLJE, DOK. SER., 18.25 MINUTE ZA JEZIK, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 POGLEDI SLOVENIJE, 21.30 MED VALOVI, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OPUS, 23.30 JOHN OSBORNE: OZRI SE V GNEVU, TV PRIREDBA PREDSTAVE DRAME SNG LJUBLJANA, 1.55 GLOBUS, 2.25 DNEVNIK, 3.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.25 INFOKANAL ČETRTEK, 31.03.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 10.00 DOBRO JUTRO, 12.35 BOŠTJAN LIPOVŠEK, JAMES OXLEY, SIMFONIKI RTVS IN EN SHAO, 14.05 POTOVANJE MED PIRATI, DOK. ODD., 15.00 UGRIZNIMO ZNANOST: PESTICIDI V HRANI, 15.20 EVROPSKI MAGAZIN, 15.50 PESEM KAMNA, 16.20 MOSTOVI –HIDAK, 16.50 TO BO MOJ POKLIC: ZLATAR, 17.15 FIRMA.TV, 17.50 PRI MAUPASSANTU: TA PRASEC MAURIN, FR. NAN., 18.55 GLASBOROLA, 19.55 EKOLA!, 20.00 POBIJ SVOJE NAJDRAŽJE, AM. FILM, 21.30 RESTAVRACIJA RAW, IR. NAD., 22.25 KLAN PASQUIER, FR. NAD., 0.00 ZABAVNI INFOKANAL Nekoč so po porabskih vaseh oznanjali pust pustni našemljenci. Ponavadi sta to bila Fašenek in Lenka. Spremljal ju je fudaš. Pri hišah so plesali z domačimi in med tem močno pos-kakovali, da bi zrasla visok lan in debela repa. Dandanes se je ta navada v taki obliki že pozabila. Da se ne bi običaj čisto pozabil, za to skrbi veliko ljudi. Tudi po Porabju prirejajo veselice, da bi odgnali zimo. Na Gornjem Seniku je že tradicionalno, da Slovenska manjšinska samouprava na pustni torek organizira zabavo. Te se ne udeležijo samo vaščani, ampak tudi ljudje iz drugih krajev. Veselico so tudi to leto imeli od šeste ure naprej v gostilni Cziffer. Udeleženci so prišli tudi iz drugih porabskih vasi, kot npr. iz Sakalovec, Slovenske vesi, itd. Nekateri so prišli samo zato, da bi se veselili in lepo imeli, drugi so se pa tudi našemili. Cel večer pa je za dob-ro voljo skrbel Lajči Nemec iz Slovenije. Mnogo ljudi je plesalo in močno poskakovalo, da bi zrasla »kusta repa in dugi len«. Ni samo veselica tradicionalna, ampak tudi to, da tiste udeležence, ki se našemijo, nagradijo. To je bilo tudi letos tako, saj so okrog devete ure člani samouprave nagradili tiste, ki so se našemili. Ob tej priložnosti so pozdravili tudi udeležence in voščili vsem ženskam, ker je ta dan bil tudi dan žena. Potem smo si lahko ogledali tudi poseben nastop, ki nam ga je pripravil naš sovaščan Silard Gyeček. On je bil ta večer Vlado Kreslin iz Beltinec. To pomeni, da se je predstavil, kot Kreslin in potem je začal peti pesem »Vsi so venci vejli«. Vmes mu je prišlo na misel, da je ta dan pust in bi bilo bolje, če bi zapel kakšno zabavno pesem. Nadaljeval je s pesmijo »Daj mi Micka peneze nazaj«. Mislim, da je s tem nastopom razveselil vse tiste, ki smo bili tam. Nekateri so mu tudi pomagali pri petju. Letos se je našemilo veliko ljudi, največ otrok. Med našemljenci smo lahko videli indijanca, ciganko, možaka, pionirje, nune, klovne, itd. Po mojem mnenju so se vsi udeleženci dobro počutili, toda veselica se je morala končati ob polnoči, ker se je začel post. Martina Zakoč Malo za smej Za doktorsko pomauč Pride nauvi grejšnik v vauzo pa ga drugi spitavlejo, kelko lejt je daubo. On pa pravi, ka 15 lejt. »Zaka pa?« ga spitavlejo tadala. »Za doktorsko pomauč,« njim pravi. »Kak tau, ka za doktorsko pomauč?« »Tašči (anyós) je iz nausa trnok krv tekla, pa sam go okauli šinjeka trnok zavezo pa stisno, ka nej bi vöskrvavela.« Med sausedkinjami »Aj, sausedkinja, ste mogauče kaj betežni? Vidla sam, ka je zazranka rano prišo k vam doktor, gnes zadvečerek je pa biu tü gospaud plebanoš.« »Draga sausedkinja, dja gledam, ka k vam odijo oficirge pa sodacke, pa vas dun ne spitavam, če je pri vaši kuči vövdarila bojna.«