GOSTILNICA! < Strokovno glasilo „Zveze gostilničarskih zadrug mariborske oblasti v Mariboru**. Uredništvo in uprava v palači Pokojninskega zavoda. — Naročnina za nečlane letno 30 Din, člani gostilničarske ,,Zveze“ dobivajo list brezplačno. Štev. IO. MarlDor, cine 20. olcfobro 1020. teto VII. Sprememba v zveznem predsedstvu. Na seji širšega zveznega odbora, ki se je vršila dne 25. septembra 1929, je dosedanji zvezni predsednik g. Andrej Oset odložil mesto zveznega predsednika. Do zveznega občnega zbora, ki se bo vršil v prvi polovici mesca januarja 1930, bo vodil zvezne posle zvezni podpredsednik g. Matija Holc, gostilničar in posestnik na Pobrežju pri Mariboru. Pri tej priliki se odstopivšemu zveznemu predsedniku gospodu Andreju Oset-u za njegovo neumorno, nesebično in vsestransko uspešno delovanje v prid naši organizaciji in gostilničarskemu stanu, najiskreneje zahvaljujemo, njegovega naslednika gospoda Matija Holca pa prosimo naj vodi našo organizacijo dalje vsaj do prihodnjega zveznega občnega zbora. Opozarjamo naše člane da je vinski mošt prost plačila državne trošarine, oblastne in občinske doklade. V smislu izprememb in dopolnitev v pravilniku za izvrševanje odredb o državni trošarini in zakonu o državni trošarini itd., objavljene v »Uradnem listu« z dne 28. avg. 1929, št. 87/368 se smatra za vino samo vino iz grozdja, ki je povr el o.'•Potemta kem se vinski mošt ne smatra za vino in ni zavezan plačevanju ne državne trošarine, ne oblastne in ne občinske doklade, dokler ne mine vrenje, najdalje pa do 20. novembra. Topogledno smo objavili daljši članek v zadnjem »Gostilničarskem listu«, v katerem je zadruga v Slov. Bistrici zelo obširno poročala svojim članom. P " Amnestija taksnih, in trošarinskih prestopkov. Članstvo opozarjamo na določbe zakona z dne 10. aprila 1929 in navodila Ministrstva financ z dne 14. maja 1929, št. G br. 20.390 »Uradni list« z dne 29. maja 1929, št. 56/234 o amnestiji in aboliciji dejanj, kaznivih po zakonih o neposrednih davkih, taksah, trošarini in carini. Po tem zakonu so namreč amnestirana vsa kazniva dejanja v pogledu neposrednih davkov, trošarini, taksah in carini. Če je kdo izmed naših članov bil v zadnjem času kaznovan radi popisanih kaznivih dejanj, naj se obrne s prošnjo na dotično oblastvo, ki je kazen izreklo in prosi za izbris kazni. V boljšo informacijo navajamo naslednji konkretni slučaj. Na nekem križpotu ni bilo prav nobene orijenta-cijske table, ki bi tujce poučila, v katero smer naj krenejo, da pridejo na zaželjeno mesto. Naš znanec je na lastne stroške pritrdi! na dotičnem mestu orijentacijsko tablo — kažipot, na kateri je napisal na enem koncu ime bližnjega kraja, na drugem pa svoje ime in značaj svoje obrti. Organi, v katerih kompetenco spada nadziranje o pravilnem prijavljanju reklam v svrho obdavčenja dotičnih podjetnikov, so zadevo prijavili kompetentni oblasti, katera je naložila našemu znancu denarno globo po 800 Din. Ker je naš znanec vedel, da obstoja zakon o amnestiji in aboliciji takih dejanj, je takoj vložil prošnjo za izbris izrečene k&zni. Prošnja se je uvaževala, globa izbrisala in predpisala samo redna taksa po 300 Din. Na ta način si je dotičnik prihranil 500 Din. Register na vino in pivo V zadnjem času kar dežujejo vprašanja na zvezo, kaj je ukrenila za odpravo na novo uvedenih registrov na vino in pivo. V informacijo našim članom objavljamo naslednje vsebino vloge, ki smo jo naslovili na Ministrstvo financ, generalna direkcija poreza, na Finančno direkcijo in Zbornico za TOI v Ljubljani ter na Središnji Savez v Beogradu. Vloga se glasi sledeče: Z izpremembami in dopolnitvami trošarinskega pravilnika z dne 20. julija t. 1., št. 44.560 se je dolžnost voditi register razširila tudi na vino in pivo. Ta določba novega trošarinskega pravilnika bo v praktičnem izvrševanju izzvala nevzdržen položaj, ker bodo gostilničarji vsak čas izpostavljeni nevarnosti, da zapadejo občutnim kaz- nim, kajti na nje se bodo v tem oziru stavile zahteve, katerih absolutno ne bodo zmogli. Izvrševalni organi, ki imajo prilike dovolj opazovati, vedo kako je pri takih razmerah težko ustreči vsem predpisom, če se tako naglo menjujejo. Po našem trdnem prepričanju bi za namene trošarinske kontrole brez-dvomno zadostovalo naznanilo o vkle-tenju in izkletenju vina. Ravnotako je nepotreben register za pivo, ker se itak ne pušča v promet in porabo, ne da bi bila plačana trošarina. Glede žganja je register vsaj dotlej za kontrolne namene brez pravega pomena, dokler se ne ukine trošarine prosta žganjekuha. Zadostovalo bi tedaj, da se zahteva samo potrdilo, da je trošarina plačana. Opirajoč se na obrazloženo prosimo, naslov blagovoli ukiniti tozadevno dopolnilno določilo, ki je vneseno v novem trošarinskem pravilniku v poglavju XLI, kjer se izpopolnjuje točka 114 člena 116 v tem smislu, da se mora voditi register tudi o nabavljenem in prodanem vinu in pivu. Zvezni podpredsednik: Matija Holc s. r. Vajenci in vajenke. Zadruga gostilničarjev in kavar-narjev v Mariboru je izdala dne 20. septembra 1929 na vse svoje člane okrožnico sledeče vsebine: Dne 1. oktobra t. 1. med 5. in 7. uro zvečer se bo vršilo na Trgovski akademiji v Mariboru, Zrinjski trg št. 1, soba št. 31 vpisovanje vajencev in vajenk v gostilničarsko nadaljevalno šolo, izpiti se vrše 2. in 3. oktobra, reden pouk pa bo pričel dne 4. oktobra 1929 ob 17. uri. Šoloobvezni so vsi vajenci in vajenke, natakarji in natakarice, ki se ne morejo izkazati z učnim pismom oziroma s štiriletno prakso v enem izmed obratov naštetih v čl. 1 pravilnika o gostilnah. Na te dolžnosti opozarjamo vse zadružne člane s pozivom, da prijavijo zadrugi do 30. septembra t. 1. sigurno in brezpogojno vse svoje uslužbence, ki niso zadostili gornjim pogojem. Zadruga bo sklenila s prizadetimi učno pogodbo in dala vsa potrebna navodila za posečanje šole. Vajeniško vpisnino po 50 Din naj prinese vsak vajenec ali vajenka s seboj. Vajencem in vajenkam oziroma natakarjem in natakaricam, ki se bodo prijavili do 30. oktobra t. 1. v svrho sklepanja učne pogodbe in posečanja šole, se bo dosedanja zaposlenost izjemoma vštela v učno dobo, pod nobenim pogojem pa se take izjeme ne bodo delale v bodoče, posebno pa ne za tiste, ki se temu pozivu ne bodo pravočasno odzvali. člane, ki bi imeli zaposlene vajence ali vajenke, ne da bi sklenili z njimi predpisane učne pogodbe, bo zadruga brezpogojno naznanila obrtni oblasti. Povrnitev razlike občinskih doklad. Zadruga gostilničarjev in kavar-narjev v Mariboru je vložila dne 30. septembra 1929 na mestno občino mariborsko v Mariboru vlogo sledeče vsebine: »Ob vsakoletnem zvišanju občinskih doklad se od tedaj ugotovljenih zalog vina pobirajo razlike teh dajatev, ki so nastale med prejnjo in novo občinsko doklado. Pravično bi bilo tedaj, da bi se tudi ob znižanju občinskih doklad, povrnila plačana razlika, ki je nastala med staro —- višjo in novo nižjo — doklado. Tak primer bo nastopil s 1. januarjem 1930, ko bo smela občina pobirati v smislu določil čl. 14 zakona o spremembah in dopolnitvah v zakonu o državni trošarini itd. objavljen v »Uradnem listu« z dne 27. aprila t. 1. št. 44/181, samo 50% ali največ 100% občinske doklade na oblastno trošarino, katera bo znašala 50 Din od hektolitra vina. Ker bodo gostilničarji plačali za vse na dan 31. decembra 1929 v zalogi se nahajajoče količine vina, višjo občinsko doklado, kakor jo bo smela občina pobirati od dne 1. januarja 1930 dalje, prosimo za naklonjeno sporočilo, ali bo občina povrnila oziroma vpisala v dobro ono razliko, ki bo nastala med staro in novo občinsko doklado za omenjene zaloge vina, ugotovljene na dan 31. decembra 1929.« E Splošne dolžnosti davkoplačevalcev v 4. četrtletju 1929. (Posneto iz »Trgovskega lista«.) 1. Dospelost direktnih davkov. Dne 1. novembra 1929 dospo v plačilo direktni davki za 4. četrtletje 1929. Ako se ne plačajo 14 dni po dospelosti, se prisilno izterjajo. 2. Davek na poslovni promet. Davkoplačevalci, ki so dolžni voditi knjigo opravljenega prometa, morajo odpadajoči davek na poslovni promet odpremiti davčni upravi do dne 30. oktobra t. 1. — Ostali davkoplačevalci plačajo davek na poslovni promet sočasno z direktnimi davki. 3. Uslužbenski davek. Usluzbenski davek plačajo delodajalci, ki ne zaposlujejo povprečno nad 20 oseb, od dne 1. oktobra 1929 dalje v davčnih znamkah, ki se kupujejo v trafikah in nalepi ja jo v davčnih knjižicah. — Ostali delodajalci odpremijo uslužbenski davek na dosedanji način in sicer v mesecu septembru 1929 pobrane zneske do dne 15. oktobra 1929. 4. Dopolnilna prenosna taksa. Tretji obrok dopolnilne prenosne takse, kolikor letni predpis presega znesek 500 Din, je plačati od dne 1. do vštetega dne 15. oktobra 1929. Korman Matilda t Podkrižnik Marija f Neusmiljeno je posegla po naših vrstah neizprosna bela žena. V sredo, dne 17. septembra 1929 mahnila je z svojo ostro koso in vzela življenje gostilničarki gospej Matildi Korman v Činžatu. Še odmevajo glasovi zvonov, ki so jo klicali k večnemu počitku, že je dne 20. septembra tega leta zopet s svojo koso mahnila v naše vrste in prekinila nit življenja splošno priljubljeni in obče spoštovani gostilničarki, gospej Mariji Podkrižnikovi. soprogi uglednega člana-gostilničarja in posestnika, gospoda Antona Podkrižnik, v Reki pri Hočah. Obe je spremljal na zadnji poti raz-ven številnega občinstva tudi naš zadružni načelnik g. Matija Holc. — Preostalim naše globoko sožalje. Gostilničarska obrtna zadruga za mariborsko okolico v Pobrežju. Anton Komac: Pragersko. V predvojni, posebno pa v medvojni dobi, je slovelo Pragersko kot eno glavnih križišč proti severu. Tedaj je bilo Pragersko nekako središče med Trstom, Dunajem m Budimpešto, ter je v gospodarskem oziru prav dobro napredovalo in uspevalo. Po državnem preobratu sta leta 1918 tudi Pragersko in njegova okolica zgubila mnogo na gospodarsko-prometih veljavi. Zadnja leta pa se opaža, da bo zasijala Pragerskemu z okolico zopet lepa bodočnost. To se je čutilo posebno v letošnji poletni seziji, ko so tujci posečali naša zdravilišča, kopališča in letovišča v Rog. Slatini, Radencih, Dobrni, Laškem, Rimskih toplicah, na Bledu in v Primorju. Že lanskoletna sezija je zahtevala na pragerskem kolodvoru nekoliko tujskih sob. Ravno to je dalo povod našemu vrlemu sotrudniku in sedanjemu restavratorju kolodvorske restavracije na Pragerskem gospodu Alojziju Majcenu, da je prevzel v svojo posest staro poslopje v ozadju postaje, katero je že v predvojni dobi služilo kolodvorskim restavraterjem za tujske sobe. Poslopje je sedanji lastnik popolnoma preuredil, tako, da odgovarja vsem modernim zahtevam današnjega časa. Poslopje ima 12 z električno razsvetljavo in vso ostalo novo opremo opremljenih sed) za tujce z lepo verando v ozadju hotela. Z ozirom na ugodne zveze nočnih brzih in jutranjih osebnih vlakov na vse strani, je bila radi tujskega prometa zelo potrebna preureditev in povečanje, starega hotela. V kolodvorski restavraciji, ki je zadnje čase dan in noč otvorjena, se lahko ob vsakem dnevnem in nočnem času naročijo tujske sobe. Pragersko, kot izhodna izletna točka nudi pri današnjem autoprometu najlepše izlete proti zelenemu Pohorju. Današnje ugodne izletne prilike, ki so nastale zadnje čase v naši državi, so uplivale tudi na to, da se je pričelo z intenzivnim zidanjem novih in z preurejevanjem starih poslopij v lepe moderne zgradbe. Vse kaže, da se bodeta Pragersko in okolica v doglednem času financijelno precej opomogla. Priliko sem imel videti od gospoda Majcena, kateri računa z modernim časom in tudi v tujskem prometu vidno napreduje, na novo preurejeni hotel v prvotni stari in sedanji preurejeni in remodernizirani obliki, in reči moram, da se je ideja gospoda Majcena docela posrečila. _ ! Ako želite izbrano in zajamčeno naravno dalmatinsko vino v sodih ali v steklenicah rsuaskočite pri st^ri reški veletrgovini z vinom braća Mateljan, Sušah (Hrvatsko Primorje) Tvrdka ustanovljena 1S76 Tvrdka ustanovljena 2876 Zapisnik seje širšega odbora »Zveze gostilničarskih zadrug mariborske oblasti v 'Mariboru«, ki se je vršila v sredo, dne 25. septembra 1929 ob 10. uri predpoldne v posebni sobi hotela »Mariborski dvor« v Mariboru na Tržaški cesti št. 4 s sledečim DNEVNIM REDOM: 1. Čitanje zapisnika zadnje seje širšega odbora. 2. Poročilo o delovanju zveze. 3. Poročilo o blagajniškem stanju zveze in uprave »Gostilničarskega lista«. 4. Predlog Gostilničarske zadruge v Kozjem. 5. Samostojni predlogi delegatov. Radi olajšave in točnejšega poslovanja prosimo vse delegate, naj prinesejo na sejo svoje predloge pismeno. NAVZOČI: a) Načelstvo: 1. Zvezni predednik g. Andrej Oset, hotelir v Mariboru, ki vodi razprave. 2. Zvezni podpredsednik g. Matija Holc, gostilničar na Pobrežju pri Mariboru, ki nadomestuje predsednika. 3. Zvezni tajnik g. Anton Komac. b) Povabljeni gostje: 4. Zbornični tajnik gosp. dr. Josip Pretnar v zastopstvu Zbornice za ! TOL c) Včlanjene zadruge so bile zastopani: 1. Celje: 5. G. Drago Perc, gostilničar in 6. Gosp. Franc Petschuch, zadružni podnačelnik. 2. Maribor mesto: 7. G. Franc Zemljič, zadružni nač. 8. G. Ivan Slavec, zadružni odbor. 9. G. Anton Emeršič, gostilničar. 10. G. Josip Serec, zvezni in zadružni odbornik. 11. G. Maks Plautz, gostilničar. 3. Maribor okolica: 12. G. Herman Posti, zvezni in zadružni odbornik. 13. G. Peter Trinko, zvezni in zadružni odbornik. 14. G. Matija Volk, zadružni tajnik. 4. Mozirje: 15. G. Franc Goltnik, zadružni nač. 5. Žalec: 16. G. Alojzij Šribar, gostilničar. 6. Ormož: 17. G. Anton Golenko, zadružni nač. 18. G. Franjo Rajh, hotelir. 7. Braslovče: 19. G. Viktor Rosner, zadružni nač. 8. Ptuj: 20. G. Franc Mahorič, zadružni nač. 21. G. Josip Slavinec, zadružni podnačelnik. 22. G. Josip Berlič, gostilničar. 9. Šmarje pri Jelšah: 23. G. Maks Gradt, zadružni načelnik. 10. Murska Sobota: 24. G. Josip Turk, zadružni načelnik. 25. G. Ludvik Rac, gostilničar. 11. Slav. Bistrica: 26. G. Jakob Žuraj, gostilničar. 12. Slovenjgradec: 27. G. Franjo Cajnko, gostilničar. 28. G. Alojzij Šehel, zadružni tajnik. 13. Šoštanj: 29. G. Ivan Kunst, gostilničar. Zastopanih je torej 13 včlanjenih zadrug z 27 delegati. Na podlagi tako sestavljene prezenčne liste ugotovi zvezni predsednik g. Andrej Oset, da s.o sklepi današnjih razprav veljavni, ker presega število navzočih ono število, ki je v smislu § 14 pravil potrebno za veljavno sklepanje. Zvezni predsednik g. Andrej Oset predstavi zborovalcem zborničnega tajnika gosp. dr. Josipa Pretnarja, pozdravi vse navzoče, se zahvali za obilo udeležbo ter otvori sejo ob 10. uri predpoldne. Po končanih formalnostih in običajnem načelnikovem nagovoru se preide na razpravljanje DNEVNEGA REDA. K prvi točki dnevnega reda poda zvezni tajnik g. Komac sledeče TAJNIŠKO POROČILO o delovanju zveze, uprave in uredništva »Gostilničarskega lista« za čas od 26. aprila do 25. septembra 1929: 1. Evidenca članov pri zadrugah in zvezi 2514 in 404/1. Pred uveljavljenjem taksnega zakona in pravilnika o gostilnah so kompetentna pblastva o vsaki na npvo izdani gostilniški koncesiji in nastalih spremembah v že obstoječih gostilniških obratih točno obveščale gostilničarske zadruge, v katerih območje je dotični obrat spadal. Lahko je bilo tedaj poslovanje zadrug in zadružnih zvez, ker je bila omogočena natančna evidenca zadružnega članstva. Taksni zakon in pravilnik ,o gostilnah sta prejšnje predpise o obveščanju zadrug ukinila in nastala je v zadružnih katastrih, posebno pa prva leta, velika zmeda, tako, da si niso nekatere zadruge še danes na jasnem, kdo je član zadruge in kdo je v posesti obratovalnih pravic. Da bi se uvedla zopet prejšnja praksa .o obveščanju zadrug bodisi v slučaju izdane nove gostilniške koncesije ali spremembe v obstoječih gostilniških obratih, delujemo že od leta 1928 dalje. Do danes se nam je posrečilo le deloma pridobiti te podatke. V zadnjem času smo začeli novo akcijo. Iz dosedanje obravnave naše tozadevne prošnje je razvidno, da bomo končno popolnoma uspeli, da se bo obveščalo tako zadruge kakor zvezo o vsaki spremembi v gostilniški obrti. 2. Točilnice za stoječe goste. Takozvane točilnice na stoječe goste po trgovinah z mešanim blagom, branjarijah in špecerijah, ki so bile ustanovljene vsled napačne interpretacije čl. 82 pravilnika o gostilnah, so se s 1. januarjem t. 1. sicer definitivno ukinile, vendar pa ni gostilničarstvo s tem prav nič pridobilo, pač pa je trgovstvo mnogo na boljšem, ker je oproščeno plačila točilne takse. Obenem z odredbo, s katero je ministrstvo za notranje zadeve, sporazumno z ministrstvom financ, točenje alkoholnih pijač po omenjenih trgovinah ukinilo, je dovolilo trgovcem, da smejo v svojih trgvinah še nadalje prodajati alkoholne pijače v zaprtih steklenicah za zavžimnje izven trgovskih prostorov, s privilegijem, da smejo steklenice sami polniti in mašiti. Ker je uspešna kontrola po varnostnih organih nemogoča, zlorabljajo trgovci tako pravice prodaje alkoholnih pijač v zaprtih steklenicah, kakor tudi privilegij o polnitvi in mašitvi steklenic ter točijo alkoholne pijače kar prosto iz soda ter jih servirajo svojim gostom za za uživanje stoje in tudi sede v trgovini, kakor poprej pred ukinitvijo točilnih pravic. Da se v takih trgovinah oddajajo neopravičeno tudi mrzla in topla jedila. popiva pozno v noč in prirejajo godbe, je vsesplošno znano in bi bilo odveč to posebej poudarjati, vendar pa moram te nedostatke ugotoviti radi. številnih pritožb, ki prihajajo na zvezo dan za dnevom. Vsi, do sedaj rodvzeti koraki za: odpravo teh’ nedo-stalkov so ostali brezuspešni. Zato je potrebno, da podvzamemo akcijo v drugi smeri. Zahtevati je treba ukinitev obstoječih zakonskih’ predpisov, kateri dovoljujejo trgovcem prodajo alkoholnih pijač v na trgovski način zamašenih steklenicah. Le na ta način cev, ki se vršijo tako v pogledu polnjenja in mašenja steklenic, kakor tudi glede prodaje alkoholnih pijač v na trgovski način zamašenih steklenicah. Dokler se to ne bo doseglo, je vsako prijavljanje prestopkov in zlorab brezuspešno, ker je, kakor rečeno, kontrola po državnih organih nemogoča. 3. Točilnice vina lastnega pridelka. .-•Pred uveljavljenjem taksnega zakona, pravilnika o gostilnah in o toča-rinski pravici so se izdajala dovoljenja za točenje vina lastnega pridelka edino le v smislu dekretov dvorne pisarne od 17. avgusta 1784, izpopolnjen z dekretom od 19. februarja 1836 in z gubernijailnima naredbama od 11. decembra 1833 in 9. marca 1836 ter v smislu razpisa štajerskega namestništva od 5. aprila 1909, Št. 2308-2-II/1908. V smislu teh predpisov spada podeljevanje dovoljenj za točenje vina lastnega pridelka v kompetenco politično-upravnega oblastva, kateremu se mora točenje prijaviti. Na podlagi te prijave izda nolitično-upravno oblastvo prijavitelju potrdilo, ako so dani vsi predpogoji. Ta stari privilegij, ki obstoja že iz Jožefove dobe, ima namen omogočiti malim vinogradnikom v dobi nizkih vinskih cen ugodnejše unovčenje lastnega vinskega pridelka. Prej omenjene določbe omejujejo točenje lastnega vinskega pridelka na lastno stanovanje dotičnega vinogradnika, ki se pa mora nahajati v kraju, kjer se je vino pridelalo, ali vsaj v isti občini. Teh predpisov taksni zakon iz leta 1923. ni spremenil in dosledno tudi ne gostilniški ali točarinski pravilnik. In vzlic temu se je praksa o podeljevanju teh dovoljenj zadnje čase popolnoma spremenila. V tem pogledu je izdalo ministrstvo notranjih del razpis z dne 20. aprila 1929,1. br. 683, s katerim se izrecno pripušča izdajanje takih dovoljenj v izključno kompetenco finančne oblasti. 4. Društvene gostilne v konzumih 852/28, 387/29. Ministrstvo za notranje zadeve je zavzelo v razpisih z dne 22. marca 1928, št. H. br. 7622 in z dne 7. julija. 1928, št. U. br. 30288 pravno stališče, da imajo konzumna društva pravico točiti alkoholne pijače v zaključenih društvenih lokalih svojim članom, ker so ta društva asocijacije, ki delujejo le v dobrobit svojih organiziranih članov in da se tudi čl. 16, točka d in čl. 41 pravilnika o gostilnah nanašata na taka društva pod pogojem, da se točenje vrši v lastni režiji in omejeno na zadružne člane. Izkoriščajoč dano priliko, so se tega od ministrstva zavzetega pravnega stališča takoj okoristili vsi k°nzumi v Sloveniji in preuredili del svojih trgovskih lokalov v prave gostilne, v katerih se točijo alkoholne pijače prav tako in vsakomur, kakor v vsaki redni gostilni, ne oziraje se na to, da je v takih konzumih dovoljeno točiti alkoholne pijače izključno le društvenim članom in le v takih lokalih, kamor imajo dostop samo društveniki dotičnoga konzumnega društva. Zato je zveza sestavila za nekega gostilničarja v enem konkretnem slučaju pritožbo proti odloku, s katerim se je tako dovoljenje izdalo na podlagi citiranega ministrskega razpisa. Do rešitve vložene pritožbe mora ostati^ tedaj pri tem, da so konzumna društva upravičena točiti alkoholne pijače v svojih lokalih, ki pa morajo hiti zaključeni društveni lokali, v katere imajo dostop samo društveni člani. Zato naj prizadeti gostilničarji v svo- jem lastnem interesu nadzorujejo bodisi sami ali po drugih osebah točenje alkoholnih pijač v konzumnih društvih ter naznanijo zvezi vsak presto-pek oziroma zlorabo pravic s strani konzumnih društev v pogle'du točenja alkoholnih pijač. Vsaka ovadba mora biti podprta z verodostojnimi pričami, sicer je brezuspešna. 5. Točenje alkoholnih pijač na gostilniški način v obratovalnicah trgovskih točilcev prilikom prirejanja veselic S strani dobrodelnih društev. 498/28, 559/28. Ministrstvo financ, generalna direkcija poreza, taksno odelenje je izdalo dne 2. februarja 1926 razpis št. 54.189, da smejo tudi trgovski točilci na stoječe goste točiti alkoholne pijače prilikom veselic, ki jih prirejajo dobrodelna društva. V istem smislu je izdalo gornje ministrstvo dne 24. novembra 1925 razpis št. 81.563, ki opra-vičuje vsa dobrodelna društva prirejati veselice in točiti v lastni režiji alkoholne pijače. Ker ne more izdati finančna oblast v nobenem slučaju točilne pravice brez predhodnega dovolila oziroma krajevne in osebne pravice, ki jih izda politično-upravna oblast, morejo biti razpisi ministrstva financ merodajni le za finančne, ne pa tudi za upravne zadeve. Zato je napačno, če se tolmačita pimenjena razpisa tako, da se smejo izdpjati taka dovoljenja ne da bi se zahtevala predhodna dovolila političnoupravne oblasti. 6. Odpiranje in zapiranje obratoval- nic. 149/29. Gostilničarstvo zanima ureditev obratovalnega časa edino le v kolikor se tiče onih trgovskih obratov, v katerih se točijo ali prodajajo alkoholne pijače. Do lanskega leta sploh ni bil z uredbo urejen obratovalni čas in je bilo tedaj trgovinam omogočeno obratovati do 9. ure zvečer. Z lansko uredbo o odpiranju in zapiranju obratovalnic se je sicer omejilo obratovanje na določeni čas, vendar pa se je na naredbo le malo kdo oziral. Ker je uspešno policijsko nadzorstvo, posebno pa na deželi, nemogoče, se je obratovalo povsod poljubno in so trgovci poleg kršitve obratovalnega časa tudi zlorabljali trgovske pravice. Oddajali so poleg pijač tudi jedila, bodisi mrzla ali topla, ter dopuščali gostom jih zauživati v trgovini. Iz došlih pritožb na zvezo posnamemo, da so nekateri trgovci v svojih trgovinah dopuščali popivanje po cele noči. Sedanja, ravnokar sestavljena naredba velikega župana, ki pa še ni aprobirana od ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje, uvaja še daljši obratovalni čas. Za trgovine po deželi bo veljal neomejeni obratovalni čas, v mestih in trgih pa bodo obratovale točilnice na stoječe goste in delikatesne trgovine s pravico točenja alkoholnih pijač celi dan od 7. ure zjutraj do 9. ure zvečer. To je vsekakor uničujoče za gostilničarski stan. Glavni posel, posebno na deželi in po trgih, je do 9. ure zvečer. Znano je, da večina prebivalstva rajši zahaja v trgovske točilnice, kjer se mu res more nuditi za dinar cenejšo pijačo kot v gostilnah, to pa zato, ker obratujejo trg. točilnice brez vsakih režij in z manjšimi državnimi in avtonomnimi dajatvami, kakor gostilničarji. Čemu naj potem še obstojajo gostilne. Trditi smem, da se res bliža že tako dolgo napovedana dvanajsta ura, ko Jedilno orodje v srebru, alpaka-srebru in alpaka v veliki izbiri Samo prvovrstna kvaliteta! 6žlic, 6 vilic, 6 nožev, 6 žličk za kavo, ^ alpaka s pismeno garancijo, v najmodernejših oblikah samo D 600,— za 4-mesečne uradniške plače po 2500 dinarjev . •. . . 10.000,— za 3-mesečne prispevke Sred.- Savezu v Beogradu po 500 Din .... 1.500,— za 4-mesečno najemnino pisarne po 500 Din . . . 2.000.— za pravnega kon-zulenta 4 mesece po 500 Din . . . » 2.000.— za pisarniške po- trebščine .... » 300.— za znamke in ko-leke ...... 800,— za potne stroške » 1.000.— za kurjavo . . . » 400,— ). za razne izdatke . 1.000,— .. za povračilo posojila zadrugi v Mariboru . . . 4.253.— Skupaj Din 37.573.—. Ivan Jemec vrtnarstvo Maribor, Prešernova ul ća priporoča razne cvetlice, šopke in vence. Za kritje ravnokar proračunjenih izdatkov so predvideni sledeči dohodki: 1. gotovina v blagajni 2. vloga pri Poštni Din 1.164.47 hranilnici v Ljubljani » 1.358.32 3. za v meddobju od 25. 9. do 31. 1-2. 1929 v plačilo dospeli oglasi . . . 11.334.20 4. za približno vsoto za v meddobju od 25. 9. do 31. 12, 1929 naročene oglase 5. za zvezno članari- » 4.000.— no za 1. 1929., ki jo dolgujejo včlanjene zadruge . . » 26.585,— skupaj Din 44.441.99. če odštejemo od te vsote proračunjene izdatke po . . . . 37.573,— bi ostalo dne 31. 12. 1929 še prebitka . Din 6.868.99. Računati pa moramo tudi s tem, da nam ne bodo vse zadruge nakazale do konca leta vseh prispevkov. Takih zadrug je 5, njih skupni prispevki, ki bi jih plačale šele tekom prihodnjega leta, znašajo najmanj 8.000.— Din. izven tega so tri zadruge, ki že sedaj naznanjajo, da nam bodo odračunale del predpisanih prispevkov. Tudi v tem slučaju je treba računati na 3.000 Din. Oglase plačujejo naročniki zelo počasi. Zato moramo tudi v tem primeru arčunati na zaostanek najmanj 8.000 Din. Približni zaostanki in odtegljaji koncem leta bodo . Din 19.000.—■. če odračunamo prej izkazani pribitek po » 6.868.99, nam bo vzlic aktivi primanjkovalo ob novem letu . . . Din 12.131.01, za katere bo treba še pred decembrom iskati posojilo, na kar pa ni misliti, ker nima zveza na razpolago prav nobenega kredita. Obrazloženi proračun bo zadostoval le v tem slučaju, če se ne bo izkazala potreba večjih izvanrednih, v proračunu nepredvidenih izdatkov, in če bodo vse zadruge svoje predpisane prispevke v resnici in pravočasno plačale. K besedi se je oglasil gospod Josip Berllč iz Ptuja, kateri sega v predzgodovino zveznega poslovanja in poroča o ugotovitvah posebne, na zadnji seji izvoljene komisije, ki je imela nalogo pregledati denarno poslovanje pri zvezi za ves čas od 1. januarja t. 1. dalje. Poročilo komisije, ki ga je podal gospod Berlič, ugotavlja, da o kakih nerodnostih v denarnem poslovanju ni govora in da se računi odobrijo. G. Berlič omeni dalje, da sta gg. pregledovalca računov Korže in (Podržaj včeraj dne 24. septembra pregledala račune in ker nista danes prt Svratiste i restavracija „SLOVENAC44, Zagreb Frankopanska ulica broj 7 lastili o d J TJ JD IVI 1JPL S JE3 Ć - KC A se najtopleje priporoča vsem cenjenim kolegom i kolegicam kakor tudi ostalemu v Zagreb prihajajočemu občinstvu za prenočišča kakor tudi za prvovrstno restavracijsko postrežbo. — Cene nizke, postrežba solidna. seji navzoča, želi radi nekaterih post'vk pojasnila. u. Oset je takoj g. Berliču pojasnil, da je napačno informiran in raztolmačil vse postavke izdatkov, na kar je bilo vse denarno .in drugo poslovanje zveze do seje dne 25. septembra soglasno .odobreno. Nato je podal g. Oset sledečo IZJAVO: Ugledni zbor! Spoštovani tovariši! 16. januarja bo preteklo 2 leti, kar ste mi poverili čast in zaupanje ter me izvolili predsednikom Zveze gostilničarskih zadrug mariborske oblasti. To izvolitev sem prevzel v prepričanju, da zvezni predsednik nima samo ogromno odgovornost in delo, ampak kjot predsednik okrog 2.500 več ali manj zavednih članov, gotovo veljavo in vsestransko zaupanje. Ne morem tajiti, da se mi je veljava in primeren ugled priznavalo s strani oblastev, uradov, sorodnih organizam cij, drugih gospodarskih korporacij in večine stanovskih tovarišev. Del današnje debate in pa nerazumljiva napeta — kakor se je izkazalo, pa povsem neutemeljena — kritika, povodom seje širšega odbora dne 25 aprila 1929 v zvezi s sklepi, ki so se storili kljub jasnemu pooblastilu zadnjega občnega zbora v Murski Soboti v pogledu na kontrolo poslovanja in vodstva pisarniških poslov, pa kaže. na to, da baš nekateri gospodje izmed tistih zadružnikov, ki naj bi kot člani odbora naše najmočnejše organizacije predstavljali inteligenco našega stanu, ne razumejo, da mora predsednik zveze uživati spoštovanje, ki je za veselje do dela neizogibno potrebno, in ugled, brez katerega zvezne akcije ne morejo imeti primernega uspeha. Aii je bolje za organizacijo, če članstvo samo povečava ugled in s tem vpliv svojega predstavnika ali pa, da ga z neumestnimi šikanami, sumničenji, intrigami in nepremišljenimi kritikami skuša ponižati pred članstvom in širšo javnostjo, to prepuščam v premislek treznejšemu delu gospodov delegatov in ostalih tovarišev. — - Tištim, ki iz gotovih razlogov, a ne v korist zveze, kažejo nezadovoljstvo z mojim dosedanjim delovanjem, časti-tam vnaprej, če se jim posreči najti predsednika, kateremu bodo mogli poljubno zapovedovati, ki pa bo vkljub temu voljen in v stanu izvršiti vsaj približno toliko koristnega dela za naš stan, kakor se ga je vzlic neštetim in skoro nepremagljivim težkečam izvršilo v kratki dobi mojega predsedstva. Predsedniško mesto v naši Zvezi je bolj kakor kjerkoli, ne le stvar sposobnosti, ampak posebno tudi stvar zaupanja. Na zaupanju, ki se mi je izkazalo oh priliki izvolitve, sem gradil svoje delo in naše uspehe. Ker vidim, da nekateri tovariši nasedajo tistim, ki jim ni na srcu samo korist Zveze, me je minila tudi volja, prenašati ogromne neprijetnosti, zamude in žrtve, ki so združene s to čast- j°. Že ob priliki zadnje seje sem bil na tem, da odložim predsedniško mesto. Če sem se kljub temu udal prigovarjanju nekaterih tovarišev in vztrajal Vrelec „Temper uporabljajte kot namizno vodo, primešajte jo vinu, ker razkraja zdravju škodljivo vinsko kislino. UporabljajJ te jo nadalje s sadnimi šoki, ke-Vam daje z njimi pomešana najboljše brezalkoholne pijače. Vrelec „Styria“ Vam z največjim uspehom zdravi želodčne čire, kakor tudi katar želodca in čreva, Vrelec „Donat“ je po svoji koncentraciji najmočnejša dosedaj znana zdravilna voda. Z najboljšim uspehom jo predpisujejo zdravniki pri žolčnih kamnih, pri zaprtju, pri sladkorni bolezni, kakor tudi pri gihtu in hemeroidih. Zahtevajte rogaslto slatino po vseh gostilnah in trgovinah v originalnih steklenicah. to storil iz dveh razlo- iz razloga, ker bi upravičeno zahtevale isto tudi druge zadruge, kar M pa spravilo zvezni proračun iz ravnotežja, posebno pa, ker je financijelno stanje zveze itak zelo nepovoljno. Papirnate sernijete Mere za sode Držala za časopise Piatntkove igralne karte Piket(marjaš), Tarok, Whist (Jolly in italijanske, domino ter šah igre, kakor tudi elastične pločice in pisala (Specksteine) za kavarne ima stalno v zalogi galanterijska trgovina Kramar K Mislej, Celje Serpentine Toaletni papir „Sand” Konfeti na mestu, sem gov: 1. Nisem hotel biti na voljo tistim, ki so moj odstop želeli, ker sem vedel, da so osebni interesi nekaterih igrali večjo vlogo, kakor koristi naše zvezne organizacije. 2. Sem se hotel še prepričati kakšen prikrit namen so imele kritike zadnje seje in zakaj ter kako hode posloval na seji izvoljeni revizijski odsek. Danes pa, ko sem tako utrjen v spor-znanju, da pot, katero hodijo zabavljači in kritiki, pod nobenim pogojem ne more voditi organizacije do boljšega dela in našega stanu do lepših uspehov, po neprijetnih skušnjah in opazovanju dogodkov zadnjega časa — me ničesar več ne zadržuje, da odložim predsedstvo. Ko se oh tej priliki nekoliko zamislim v ogromno delo, ki se je lani in letos v Zvezi izvršilo na korist našega stanu, imam občutek storjene dolž-.nosti in notranjega zadovoljstva in ni mi žal truda in žrtev. Ako se spomnim samo na lx>j proti .raznim konkurencam, proti taksam, novim davkom, osobito novim oblastnim davkom, dokladam in taksam na akcije v pogledu obrtne in socijalne zakonodaje, na številne intervencije predsedstva pri vseh oblastih od občine do ministrskega predsedstva, imam sam veselje nad storjenim delom in zadoščenje v doseženih uspehih, katerih bi brez te delavnosti in žrtev ne bilo. Zveza je morala večkrat prestopiti meje naše oblasti in slovenske pokrajine ter v skupnem stanovskem boju roko v roki z ostalimi bratskimi organizacijami v državi nastopati radi močnejšega povdarka svojih zahtev. Naš »Gostilničarski list« smo izpopolnili tako, da je danes najobsež-.nejše stanovsko glasilo v državi. Kljub težkemu in trudapolnemu delu se žal niso uresničile vse naše želje, zahteve in naša pričakovanja. Pa ponosni smo lahko na ono, kar smo dosegli; brez tega dela bi bil naš položaj danes še težavnejši. Hvaležni moramo biti tovarišu Ber-nardiju, ustanovitelju Zveze, katero je s težkim delom in raznimi težavami kot dolgoletni predsednik spravil na tak položaj, da smo s to organizacijo mogli nastopati častno in uspeS-no. Posebno zahvalo moram izreči svojim požrtvovalnim in marljivim so-trudnikom iz ožjega odbora gg. Holc, Posti, Šarec, Trinko, Starman, Strehar in Kučer, ki so me izvrstno in zelo požrtvovalno podpirali. Dolžnost me pa veže, da se ob tej priliki iskreno zahvalim tudi včlanjenim zadrugam, načelnikom in onim gg. delegatom, ki so dobrohotno zasledovali delovanje predsedstva in mu šli po svojih močeh na roko. Preveč sem se uživel v nujno potrebo zvezne organizacije, da ne bi vam, gospodje tovariši brez izjeme oh koncu zaklical: »Oklepajte se vsi svoje zvezne organizacije z zaupanjem in čuvajte njen ugled, kajti v vplivni »vezni organizaciji leži velik del naše boljše bodočnosti!'« Cim je gospod Oset podal izjavo in se hotel iz sejne sobe odstraniti, 90 navzoči drug za drugim začeli prositi gospoda Oseta naj svojo’ demisijo prekliče, ker je, razen g, Berliča, vendar ves odbor na njegovi strani in ni o kakem nezaupanju niti govora. Vzlic vsestranskemu intenzivnemu prigovarjanju ni hotel g. Oset podane demisije preklicati. Le na vztrajno prigovarjanje zveznega podpredsednika g. Holca, je g. Oset pristal na to, da vodi razprave današnje seje do konca. Zaupnice, ki so jih izrekali navzoči gospodu Osetu v obliki neprestanih prošenj za preklic podane demisije, I jasno pričajo, da ni graja računskih preglednikov upravičena in je vsled tega smatrati, da je zadružni odbor s tem aktom zvezno blagajniško poslovanje odobril ter podal g. Osetu odvezo. K četrti točki. Gostilničarska zadruga v Kozjem je zaprosila z vlogo z dne 20. avgusta 1929, štev. 106 za delni odpis zvezne članarine za leto 1929 po 1.700 Din. Po daljši debati se soglasno sklene, prošnjo kozjanske zadruge odkloniti K peti točki se oglasijo k besedi sledeči delegati: 1. Gospod Franc Mahorič iz Ptuja v zadevi odprave na novo uvedenih registrov na alkoholne pijače. Predlogu g. Mahoriča se pridružijo vsi navzoči. Značilno je dejstvo, kako nas vse enako obremenjujejo na novo uvedeni registri, da je ravno v tem momentu, ko se je o registrih razpravljalo, zazvonil telefon, pri katerem se je oglasil zadružni načelnik iz Žalca g. Virant in sporočil željo vseh svojih zadrugarjev, ki prosijo zvezo, naj bi se zavzela prav energično za odpravo novega bremena. 2. Gospod Gajnko iz Slovenjgradca poda navodila o trošarinski prostosti na vinski mošt, ki jih je prejel nedavno pri finančni oblasti. Vinski mošt je namreč do 20. novembra trošarine prost. Daljši govor ima gospod Gajnko o pivovarniškem kartelu in pravi, da je bil njegov zadnji članek objavljen v listu. Gospod Gajnko sega tudi globoko nazaj v tajniško poročilo ter se izrazi pohvalno tako za načelstvo, kakor za tajništvo. 3. Gospod Anton Emeršič iz Maribora grupira v dolgem govoru razna, danes še odprta vprašanja, ki močno ovirajo gostilničarski stan v svojem razvoju in navaja tudi način, kako bi se moglo temu odpomoči. .4. Gospod Herman »Posti iz Bistrice pri Mariboru poroča o konkretnem slučaju neke table, ki služi v orijenta-cijske svrhe, na katero je napisal tudi svoje ime, ne da bi bil to poprej prijavil davčni oblasti v svrho predpisa takse, za kar je bil kaznovan na vsoto 800 Din. Ker je pa bila med tem časom proglašena amnestija za vse taksne prestopke, se mu je naložena kazen amnestirala in plačal je samo redno takso po 300 Din za dobo dveh let. Gospod Posti želi, da se slučaj ob-javii v listu v svrho orijentacije drugim, ki bi bili kaznovani radi taksnih prestopkov, da so ti prestopki s kraljevim ukazom amnestirani. 5. Gospod Josip Slavinec iz Ptuja ponovno predlaga, naj se zveza zavzame za to, da bi se tar. post. 62 taksnega zakona izpopolnila v toliko, da bi se uvedla še ena stopnja za odmero točilne takse. 6. Gospod Franc Petschuch iz Celja predlaga, naj bi se zveza zavzela, da bi se vnesla v novi gostilničarski zakon določba, da se naj revidirajo vse sedanje trgovske točilnice iz čl. 82 pravilnika o gostilnah in omejijo na dano potrebo takih obratovalnic v dotičnom kraju. 7., Zbornični tajnik gospod dr. Josip Pretnar pozdravi navzoče v imenu zbornice in se zalivali za vabilo na sejo. Zbornica se za gostilničarske težnje živo zanima, zato pa pošilja vsakokrat na sejo svojega zastopnika, da se o teh željah na licu mesta osebno pouči ter da more na podlagi stavljenih predlogov delovati. Kakor se je zbornica v preteklosti vedno zavzemala za gostilničarske interese, tako bo tudi v bodoče skušala ustreči vsem željam gostilničarstva. Krasen referat je podal g. dr. Pretnar o vinotočih vina lastnega pridelka, dokazujoč s statističnimi podatki, da se s podeljevanjem teh dovoljenj odvzema gostilničarstva najmanj za 12 milijonov letnega prometa. To so konsekvence nepravilnega obravnavanja zadeve. Nadalje je g. dr. Pretnar poročal o na novo uvedenih registrih na alkoholne pijače, socijalnemu zavarovanju in gostilničarskem zakonu. Konečno pravi g. dr. da je treba odstraniti vsa medsebojna nespo-razumljenja, če hoče gostilničarstvo imeti močno organizacijo. Zato častita na eni strani na vztrajnem delu načelstva in tajništva, na drugi strani pa priporoča čimprejšnjo medsebojno ureditev dobrih odnošajev. Po izčrpanem dnevnem redu so skušali gg. Holc, Posti, Slavinec, Se-hel, ,Perc, Petschuch, Trinko, Gradt, Gajnko, Emeršič, Šribar, Turk, Golen-ko, Rajh in Žuraj z dolgotrajnim prigovarjanjem in laskavimi izjavami pregovoriti gospoda Oseta, da bi podano demisijo na načel hišk o mesto preklical in vodil še nadalje, ali vsaj do občnega zbora, tako uspešno našo zvezo, kakor jo je vodil do sedaj. Vsa prigovarjanja so ostala brezuspešna in gospod Oset je odločno izrekel zadnjo besedo, da zveznega načelstva pod nobenim pogojim ne sprejme več. Zvezni podpredsednik gospod Holc videč neuspeh vsestranskega prigovarjanja. je izjavil, da je sicer njego- va dolžnost nasledovati gospoda Oseta, da pa ne more zaradi obilega in obširnega drugega dela voditi tako organizacijo kakoršna je naša zveza, tako uspešno kakor jo je vodil gospod Oset, ki je imel vsepovsod zveze z naj-uplivnejšimi faktorji. Ob prevzemu zveznih poslov se g. Holc vsem delegatom za udeležbo in dano zaupanje najsrčnejše zahvaljuje ter zaključi sejo ob 14. uri popoldan. Zvezni podpredsednik: Matija Holc s. r. NajcencjSe Ham nudi iti o d si o in manufakturno blago pri farni cerlrci P os Srezali a točna. Ladislav Vegi Celje, modna in manufakturna trgovina nnh■■rnar■u■■nhbn■■■■■■■■■■■■■a■■■■■■■■n Cene najnižje. lili Najbolj trpežne, elegantne in najcenejše za gospode, dame in otroke izdeluje v svoji lastni delavnici FRANC NIIKL zaloga in izdelovanje čevljev Maribor, VodniKoV trg štel. 2 Moški, ženske, stari, mladi! Vam vsem je pripravila naša znana pletarna za to zimo veliko izbiro toplih pletenih jopic, telovnikov, puloverjev, oblek, kostumov, kril, robcev, šalov, čepic, dokolenic, rokavic, nogavic itd. Vse iz čiste volne in tako po ceni, kakor še dosedaj nobeno leto. Zato pa predno te reči kupite, si oglejte to veliko zalogo v pletarni IVI. MARIBOR, Vetrinjska ulica 17 Veležgatijarna, izdelovanje likerjev in sadnih sokov "■■■■■■"" ' . ~ /IDALBERT (jUSEL, JMaribor QaBBSBB49HBaBIIBBBEIB»aBBBBOBI«aBBBB[BB(IBBaBBIiaa S BBBB ■!■■■■ BaBBe. priporoča po najnižji ceni pristno domačo slivovko, rum, pelinkovec in likerje. Povej doma svoji ženi! 00000000oooooooooooooooo000000000000000000000000000000000000000000000000 Edino v Brzopodplati, Maribor, Tatenbahova 14 se podpravi moške podplate in pete za Din 35.—, ženske podplate in pete za Din 28'—. — Vulkanizira se snežne čevlje. — Barva se strojno čevlje v vseh kombinacijah, moške suknje in vse usnjene predmete po najnižjih cenah. ___________________?£TS| CitSCOHC, totaren {eilljrt, MflHIBOH Gostilničarji, restavratorji! Naznanjamo, da smo otvorili 1/ FRANKOPANOVI ULICI ŠT. 39 V MARIBORU poleg gostilne »Pri lokomotivi« ter se vsem najtopleje priporočamo PrVa niribof^a drlaVslsa pegama ZIMNICE otomane, vložki, divani, salonske garniture, žima, afrik, perje in vse predelave v in izven hiše v tapetarski trgovini J. Maribor, Gospoda ulica 36. Pohištvo, posteljnina, preproge, linolej, pohištvene predmete za gostilničarje in zasebnike ima po zelo nizkih cenah Karl Preis Maribor, Gosposka 20. Ilustrirane cenike brezplačno. Cenj. damam priporočam svojo veliko zalogo jesenskih in zimskih klobukov zadnje novosti po najnižjih cenah. M.1AHN, modistinja, MARIBOR, Stolna ulica 2. Damski jesenski in zimski klubuki že v zalogi pri H. 9. Rrmbriister damski modni salon Maribor, Slovenska ulica št. 4 poleg kavarne „ASTQRIJA“ Istotam se izvršujejo tudi damske obleke in plašči po meri promptno in po ceni. Vsa v stroko spadajoča popravila se izvršujejo najceneje. „Sensal" konc. prometna pisarna za posredovanje, nakup in prodajo zemljišč in nepremičnin M&UIBOi? Gosposka ulica 11-1 ima na prodajo posestva, vile, hiše, trgovine, gostilne in različna zemljišča za stavbe in tvrdke. Mednarodna špedicija R. REISMANN se priporoča za promptno carinjenje in prevažanje tovorov kakor tudi vskladiščenje istih v Lstna skladišča po nainižjih cenah. Glavno zastopstvo ,CR0ATIE‘ zavarovalne zadruge v Zagrebu. Pisarna in skladišče IMor, Vojašniška ul. O (Friis) I tudi v glavah (Sarma), najboljše kakovosti, priporoča M. Berdajs Maribor. Trg svobode. Naznanilo preselitve! Čast mi je javiti p. n. občinstvu, da sem svojo renovirano, od leta 1865 obstoječo krojaško trgovino ki sem jo prevzel po smrti krojaškega mojstra Franca Dereanija, preselil iz hiše Orožnova ulica št. 1 v svojo lastno hišo v Mariboru, Orožnova ul. 3. Kakor doslej, se bom tudi nadalje potrudil p. n. občinstvo s svojo dolgoletno izkušnjo postreči z najboljšim in strokovnjaško izvršenim delom po zmernih cenah. S spoštovanjem Ivara Števec, krojaški mojster. Modna trgovina Anton Paš Maribor, Slovenska ul. 44. Potrebščine za krojače in šivilje, čipke, vezenina, gumbi, modni našivi, svileni trakovi, svila za šivanje, D. M. C. preo-meti za vezenje, šifon ter vsa dri^a drobnarija. Nogavice, rokavice, srajce, kravate, jopice, vso damsko, moško in otroško perilo, volnene veste itd. Strogo solidne cene ! nudi po tovarniških cenah tvrdka A. Zorko Maribor, Aleksandrova 14 jSlajpripravnejše darilo k jVIiklavžu in Božiču. Novost! Novost! V cevni Super-HeMz Valovno območje 200—2000 m brez menjanja tuljav. Prvi superhderodyn-sprejemni aparat samo s 4 cevmi. Prinaša z malo okvirno anteno vse evropske postaje v zvočniku. Največja selektivnost. Najlepša čistost glasu. Največja izbira aparatov in zvočnikov! — Ugodne« plačilo na obroke do 12 mesecev! Lastna moderno urejena delavnica! — Laboratorij! — Polnilna postaja! RADIO STAHHEL, IMor, Trg Svobode G Specijalno podjetje za radiotehniko. Predno kupite za zimo pletenine, prepričajte se o dobrem blagu strojne pletilnice ^ A. FOfiDIČfC, GELI, Gosposka ulico ¥ Specijaliteta; damske obleke po meri v poljubnih barvah in svileni šali. Za približajočo se zimo priporočam originalne uonldHe snežne folije in galoše znance „VI31tfjtG“ Blago garantirano in najboljše. Trgovina čdijeV 3. iuMerjes nosi. V. Wit£G5, Maribor, SloVonsfc 6. Otvoritev nove manufakturne trgovine Maks Bračič, Maribor Aleksandrova saiies 40 in Celjska cesta 2 v novi hiši gospoda Vlahoviča v neposredni bližini glavnega kolodvora. Nudi najcenejše, najboljše in nezaležano novo blago. Konfekcija, za dLaxne in jjospaode. Malinov sok litoM F.S. Lukas, Celje Rum Žganje Veletrgovina z vinom iQO Maribor, Trg svobode 3. Bogata zaloga belega in rdečega vina v sodih in steklenicah. Cenik in vzorci vedno na razpolago. Em grx»os En detali. Radie aparati breze antenske in zemeljske vezave, tsr&j nova era k radio tehniki! Po dolgih poskusih mi je uspela konstrukcija, brezantenskih sprejemnih aparatov, vdelanih v normalnih aparatih, kovčkih in šatuljah etc. vseh velikosti, do damskega neseserja, in sicer od 8 do 1 cevnega aparata, ki sorejemajo vse evropske postaje. Vse dosedanje težkoče glede napeljave anten odpadejo. Kvaliteta, oprema in izpeljava nedosegljiva, konstrukcija v najbistrejši razporedbi najenostavnejša. Sprejemanje s temi aparati je kristainočisto in brez šumenja. Ker je ta predmet le last superheterodine-aparatov, je s tem izpolnjena v radio-tehniki velika vrzel. Baterije uporabljajo minimalen tok, podana je tudi možnost priključitve na električno omrežje. Teža kompletnih aparatov varira med 12 in 1 kilogramom. Aparat se zamore poljubno prenašati po stanovanju, lahko se vzame na potovanje v avto, vlak, motorni čoln, aeroplan, planine itd. — Povsod Vam brezhibno sprejema. Hadi® Oblak, Maribor Tomšičeg tasered G BltkuidNii c. H pri boladg. EHBHĐli PIBHim IH H[ayill]l. MBIIIBOB Lep glas in nizke cene. — Popravila in oglaševanje izvršujejo izvrstni strokovni delavci — Najdalekosežnejše jamstvo. Mannborg-harmoniji. Vljudno naznanjam, da sem prevzel Gostilničarji in vinogradniki pozor! KOTLARSKO DELAVNICO s 1. septemlbpom. 1929 daleč na okoli znano IT'. m mm i UII11111111111 ni m 111 n 111111 rr..Trr.7.7Tl.J.'.u.M1l od gospoda LAZO GLUMACA w ABlBOHUj OSatmi trg štev. 4. Izršujem po konkurenčnih cenah vsake vrste nove bakrene kotle za žganjekuho in perilo ter popravila starih kotlov, aparatov, vinogradniških brizgalnic itd. Kupujem stari baker in svinec. Priporočam se lfl!/AD S/AC ter beležim z najodličnejšim spoštovanjem ■IHIlUD l%UJ kotiarski mojster. je ves trud pri damah, moderne in efektne ako nimate lepe trgovini kravat Uspeh pa dosežete s kravatami yLORD( ki so v vseh najmodernejših vzorcih in po tovarniških cenah na razpolago v specijalni X. ?mu|o, Maribor, Vetrinjska ulica 24. Otvoritev nove trgovine „Tekstilnibazai'" Maribor, Vetrinjska ul. 15. Tam dobite raznovrstno MANUFAKTURO po jako nizkih cenah. Oglejte si pred nakupom. Specijalist za notranje bolezni je otvoril svojo prakso v Mariboru, Aleksandrova c. 16/1. Ordinira od 8. do 12. dopoldne in od 2. do 4. ure pop. Ob nedeljah in praznikih predpoldne. Novo došli maileli in iMi za gospe in gospode za zimsko sezono ; v zalogi so vedno najnovejši pariški in dunajski modeli. — Popravila točno in po ceni. Najtopleje se priporočata Ivan in Helena Hvas Maribor, Aleksandrova c. 32. Mi slamo vse! Slike poobličja (Portratbilder), razglednice, slike takoj izgotovljene, industrijske in športne slike. — Novo vpeljan fotoatelje z najmodernejšimi aparati. Fotomeyer, Maribor, Gosposka ul. 39. NaJceneJSe pisalne stroje dobite direktno pri strokovnjaku !£. MioJLle, Maribor Slovenska ul. 28. Telefon 24-39. Popravila z garancijo. Nove ure, zlatnina in srebrnina ter zadevna popravila po ceni pri Hibertu EGGOFiiisii lAK»£tiX>jU Hsito, Slomškov trg S. Gostilničarji! Najlepši postranski zaslužek je posredovanje za nakup žlahtnega Kostanjevega lesa. Oglasite se z dopisnico na tvrdko Ernest Marinc, Celje, Zrinskega ul. 4 Telefon 136. Josip Sfernad, puškar Maribor, Aleksandrova c. 18 ORIGINAL Q>utz WPECI PATENT LEPEDOĐRE SOLIDNE C* SmcLjl-n/i. okle|3 £Jed/ro Icamarvl MALO GORIVA. O OLGA PRIJETNA GOR KOTA Ing. GUZELJ, Ljubljana VII, Jernejeva c. 5. Telefon 32-52 Peč najcenejša in najizdatnejša. ;.QUI dehtroniotofji Zaloga: raznega zimskega blaga za moške in ženske ooleke. Velika izbira novega kamgarna, koverkota, barhanta, šifona, platna, prešitih odej, namiznih prtov, pletenih jopic itd. Me Pihlar, Maribor Gosposka »lica 5. Priporoča vsakovrstno orožje, municijo in vse lovske potrebščine. — Oskrbuje vsa popravila, ki spadajo v to stroko. Kuhinjsko posodo razno železnino nabavite najceneje pri O. Horvat Maribor, kralja Petra trg št. 6 iz zlatih parmen, se dobi v vsaki množini pri Štajerski sadjarski zadrugi Maribor, Miklošičeva ulica št. 2. Cen j. hotelirjem, kavarnarjem, restav-raterjem in gostilničarjem se priporoča posredovalnica za službe Elize LORBER Maribor, Vetrinjska ulica št. 5. šampanjec ..Bouvier Bouvier Demi sec (bela glavica), Bouvier sec (zlata glavica), Bouvier Cuvće Rčservše (rdeča glavica). Kletarstvo: Gornja ^Radgona. Zastopstvo za Slovenijo: otv' Karel Favai, Ljubljana. f ©rlcjlr&alrta |||gi2| VIN IT) v stelcfienicaili tvrdke Veleposestvo vinogradov CLOTER BOUVIER a« «• c* » Gornja Radgona Cenik gratis in franko. ^ Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril v Mariboru na Giav. trgu blizu lekarne SV. AREH v trgovski hiši g. J. KLANJŠEK novo trgovino z železnino in kuhinjsko posodo Potrudil se bodem cenjene odjemalce z najboljšim blagom po solidnih konkurenčnih cenah postreči. — Za obilen obisk se priporoča POVH RUDOLF, MARIBOR Bramofoni in plašče •z tovarne Edison Bell-Penkala Ltd. kakor tud plošče «His Al aster’s Voice» in «Columbia« katere vodi imenovana tovarna na zalogi, se '■fobijo proti gotovini in po zelo ugodnih obrokih pri Goričar S Lešini, Celje knjigarna in veletrgovina s papirjem, pisalnimi in rlealnitni predmeti. Cenjenim gg. GOSTILNIČARJEM priporoča svojo bogato zalogo sMlenic Mnilmg vinsliilt čaš skledic erčko« za pigg gso porcelanasto posodo Jedilno orodje iz alpaka in aluminija ter vse v stroko spadajoče predmete za hotele in restavracije tvrdka M. RAUCH, CELJE puešernova ulica ir.« Prepričajte se o izborni kakovosti VINA tvrdke KI e til PRED GROFIJO ŠT. 1 (poprej Palosove kleti) Pisar n si! SLOMŠKOV TRG ŠT. 4 (pri farni cerkvi) Holodgorslta mtavracija na PragesliEni. Nekdanje staro poslopje nasproti železniške postaje, ki je služilo že mojim prednikom za tujske sobe, sem letos popolnoma preuredit in moderno opremil 12 sob za tujce. V sobah se nahajajo peči in električna razsvetljava. Cene sobam krajevno zmerne. Za obilen poset se priporoča Alojz Majcen, Pragersko kolodvorski restavrater. Oblastno Kontesijonirana posudofaliiica asa nakup in prodajo posestev, kiš, vil, gostiln, trgovin, vinogradov, gozdov, stavbnih parcel itd. troha Maribor, Aleksandrova cesta 18 II. nadstropje (prej Slovenska ulica 2) Svetovnoznana LUBAS-HARMONIKA nudi vsem gostilničarjem lep muzikalni inštrument, prijetno zabavo za goste, gostilničarju pa trajno in vsem naporom dorastlo harmoniko. Storite nekaj za sebe in za svoje goste. Harmonika je naš narodni inštrument. Franc Lubas, LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 36. Deviza: Najboljše blago po najnižji ceni,. OSTOdnjS. Pf* Ugodni plačilni pogoji. j štajerska vinarska zadruga r. z. z o. z. | v MARIBORU, Meljska cesta 10 nudi kot organizacija producentov vse vrste garantirano pristnega belega vina, tako Ijutomerčana? hni^žana in pekrčana po najugodnejših cenah. Prvovrsta sortirana vina vedno v zalogi. Irerich- COAT v največji izbiri in najnovejših barvah po brezkonkurenčnih cenah B. Din i§Š5Q’— ii. Din 85B*— in vsakovrstne obleke, gotove in po meri, ima samo Franc Cverlin krojaštvo in konfekcija MARIBOR, Gosposka ulica. Najboljša ljutomerska vina preda po najoilji ceni ANTON ŠLIK Gornja Radgona* Ogledala so najboljša dekoracija lokala Vsaka soba in kopalnica mora imeti dobra ©gledala In brušene steklene plošče Vse vrste in izvedbe izvršuje najboljše Spedrum d. d. tvornice ogleda! in brušenega slekla Zagreb Osijek Semoborska cesta 11 Desatičina ulita 39 LJUBLJANA Celovška cesta 81, telefon 2343. JE 1« s ;p o r» t; xi a lx i š ca. lastnik Albin Pristernik Maribor, Aleksandrova c. Najcenejša trgovina za gostilničarske potrebščine, kakor žlice, vilice, noži, namizni prti, servijete in razno drugo blago za osebnopotrebo kakornogavice, srajce itd. po brezkonkurenčnih cenah. Na drobno! Na debelo! U$£E ZLATO SREBRO Ant. Lečnik Celje, Glavni trg št, € SCUPUie STARO ZLATO SREBRO OTVORITEV KAVARNE CENTRAL Dovoljujem si naznaniti cenj. občinstvu in cenj. stalnim gostom, da sem otvoril popolnoma prenovljeno kavarno Mari^oria, OosposMa ulica* v soboto 21. sept. — Za mnogoštevilen obisk in naklonjenost cenj. občinstva se priporoča Fr»£txiG Stiolile r». Ciril Razboršek Maribor Taborska ulica št. 22 Mizarstvo za moderno (luksus) pohištvo Precizna izpeljava. Cene nizke. Vino iz klečkih goric, lastni pridelek 1.1928. Risling, Mosier in Burgundec. Vino je finega okusa, kvaliteta izborna. Dobava v sodih kupca. Na razpolago ca 100 hi. Franc Kavčič, Studenice prt Poljčanah. PV Oglašujte! “M sMkjvMjm! Gostilničarji in kavarnarji, pozor! svoji k svojimi namizno in sortirano vino Iz -vseli vin.ogx»aclj»ili l*;i?ajev Franje Cajnko veletrgovina z vinom v SLOVENJGRADCU. Lastni vinogradi. Razna odlikovanja. Vzorno kletarstvo. Vina v steklenicah (buteljke) vseh vrst. Viško črno dalmatinsko vino za zdravila. Zajamčena solidna in točna postrežba« — Ceniki na razpolago. — Zelo ugodni plačilni pogoji. r Cjtnbta samopomoč podporno društvo za slučaj smrti v MARIBORU, ALEKSANDROVA CESTA 45 naznanja vsemu cenjenemu občinstvu Slovenije, da je ustanovila s 1. oktobrom 1929 HI. skupino z oddelki Ajll, B[II, C|II, DIH, ki so namenjeni samo starejšim zdravim osebam od 51. do 90. leta in sicer s štiriletno karenčno (čakalno) dobo brez zdravniškega spričevala. Najvišja podpora te skupine znaša v oddelku A/11 1.000, B/1I 2.C00, C/II 4.000, D/11 10.000 Din. »Blagostanje in oskrbo za starost podnevi in ponoč, vam nudi samo društvo »LJUDSKA SAMOPOMOČ«. Kdor še torej tega društva ni član, vpiše naj se takoi ter ne odlašaj na drug dan, Kci ura srnru niKomur ni znana, bo Vam olajšava vsaj po »LJUDSKI SAMOPOMOČI« dana.« Po umrlih v 1. letu izplača se upravičencem ena osmina, v 2. letu ena četrtina, v 3- letu dve četrtini, v 4. letu tri četrtine in po 4. letu štiri četrtine pripadajoče podpore. — Razen enkratne majhne vpisne pristoibine znašajo posmrtnine v posameznih oddelkih po Din 0 5«, 1-, 2-—, 5’— za vsak smrtni slučaj oziroma tudi manje - Zahtevajte še danes brezplačno pristopno izjavo, ker je sprejemni rok za III. skupino omejen in kratek. V prejšnje oddelke A, B, C, D in E ter B/I, C/I, D/I se sprejmejo še vse zdrave osebe samo od 1. do 50. leta. — Število članov nad 13.000. Izplačane podpore nad 700.000 Din. Ugledni poverjeniki se sprejmejo za vsak kraj Slovenije daja Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru. — Odgovorni so: Za Zvezo Drago Bernardi; za redakcijo Karol Perc; za Zvezno tiskarno Milan Četina. — Vsi v Celju..