Uh>> » PoIt OffL »f CkUif. HU—la. Ey tU P^kLit' A. t STEV.—NUMBER 295. PMtMitar CtMrtl MORA BI-LASTNINA LJUDSTVA! Tako se je izjavilo 'slovensko delavstvo na velikem shodu v Chicagu, ko sta Peric in Svetek, poslanca iz stara domovine, podala sliko položaja v Jugoslaviji. Velik moralni uspeh shoda. Javni shod Jugoslovanskega RepuhllfanJkega Združenja, ki se j* vršil v nedeljo popoldne v jloerberjevi dvorani na 21. vesti | in Blue Island Ave. v Chicagu in iia katerem sta poročala delavska poslanca Svetek in d,r. Ferič iz Jugoslavije, je sijajno uspel. U drležba jc bila ogromna. iDvora-| na, ki ima prostora za 1500 oseb, je hita polna; vsi sedeži v parter-[ ju in na galeriji so bili zasedeni in ozadje je bilo natlačeno * udeleženci, ki so morali stati Občinstvo je tvorilo okrog dve tretjini Slovencev ki eno 'tretjino Tlrva-lof. :j •r . > • % Shod je otvoril br. Oodina h I kratkim nagovorom in predstavil t kot prvega govornika drja. Lju-l drvita Periča, katerega jc občin-f stv« pozdravilo z burnim aplavzom. * ^jjJHSJt-V- Njegov govor ni bil dolg, toda 1 zanimiv. Podal jc kratko oliko gospodarskih in Induatrijalnih raz-I nier v Jugoslaviji. Rekel je,, da nima povedati nič veselega Iz domovine. V Ameriki je opazil med rojaki veliko navdušenje za republiko. Ravno tako navdušenje je bilo v starem kraju proti kon-|a*aojne se zcdk*M*-*a**tavi. je. Danes jo imajo, ampak zado-voljnoati ie ni. Jugoslovaiudca drsava je v kaosu. Manjka vsega, I kar je najbolj polrribno; posebno manjka -premoga in v mestih manjka živil. Pravzaprav je dovolj ol>ojega — v aemlji je dosti premoga in kmet ni tako reven ENTENTA DALA REKO ITALIJI, SE GLASI VEST. Dalo tajnih konferančnikov v Londonu; noto Holandiji sa Izročitev ekakajaarja. FOCH NA ČELU ARMAD JI U IZSILJEVANJE MIROVNIH PO OOOBV. London, 15. dec. — Uradni časnikarski ibiro na Reki javlja, de sta Anglija in Francija dovolili Italiji anaktirati mesto Reko. Mesto pride pod popolno suveren-atvo Italije in d'Annunzio ga formalno izroči regularnim italijanskim četam jutri ali v sredo. Poročilo se dalje «laei, da se izvedejo vse točke tajnega londonskega pakta med jsavejuiiki in ltal na žitu. ali sredstev ni, da bi se ■kurivo in žito razvaižalo v kraje, kjer je pomanjkanje. Slovenci v Ameriki, ki žefle pomagati avoji »tiri domovini, morajo (hiti pripravljeni na žrtve. Do zdaj smo kili preveč ločeni. Naš narod v A-meriki jc nekako bolj zase in mi r stari domovini ho tudi nismo do »ti nnimali za del naše' enote v Ameriki Potrebno je; da adaj stopimo v tesnejšo zvezo. Doma bo k veliko dela in boja. Voditelji mettarudclfc strank v starem kraju «o preveč itarokopltni. Nočejo a-H ne morejo razumeti novega ča-« »edanje revolucionarne dobe. T°Uko polteni tudi niso, da bi dali vajete iz rok spoaobnejftim mo-ktn. ki se zavedajo potreb novela čaaa. V Srbiji, na HrvaŠkem in v Sloveniji šo ie zmirajo atranke, W «o dbatajale pred vojno in te "franke in atraaJftee „ etarokoplt-nih elementov delujejo na vee na-da obdrŽe narod pod svojo lw»ntrolo; zlesti ae trudijo, da xa- ljudstvi pri bližajočih V Nitval^ Gospodarskega. programa nimajo ln operirajo le a fra-r*mi in gralnjami Na drugI strani »o delavci, ki ao eo dobro organizirali med vojno in eo danes najbolj situirsni, da prevzamejb *°«podarsko ki politično vodetvo driavc v svoje roke. Predvaam Je toba organizirati Ijudatvo, po-rb,u> 'kmete. Nai narod je izšel « vojno zelo ciničen to aaaamar-in vsled tega velike talave. VHmtcgt *o elabt vpllrl od awaj. Kntenta je "1'IJube naa, toda obljube eo JUde ne papirjn. Hrbl so bili sa *as vojno veliki jaaaki, a rdaj ■J 1 hočejo potlafltt Vfrirfaaja a "•Hla je zelo pereče, eli jea ae M»*am nejve^e tataaatl aa to. ' rt»blom alovenakaga la krvaike-" Prb«orje eakaUfbBMiO, ka-1 i ■v ItamU VRHOVNO SODIŠČI ODOBRI LO PROHIBIOUO. -- Vaakington, D. C. — Najvišje zvezno, sodeče je včeraj zavTglo vse prizive prodi vojnoprohibilke-mu zakonu in je izjavilo, da je vojna prohibk-.ija ustavna. • KDO JE »IV "RADIKALI ZMA?" HM, DELAVSKI TAJNIK WILSON! . ___J Ncxv Ta«*, N. Y. - iberaHfll naaelniiki odsek, ki preiskuje ;a*merc na Kili« Ielandu, je sklenil pozvati na aa»HAaivjc uradnike vladnega departmenta sa dela. Kongreanik Siegel, Član »nlseka, pravi, da je tajnik za delo Wilaon več odgovoren za rasflirjanje ra» dikaliznia kot katera radikalni lupina v Ameriki, f KRVAVI ANGLEŠKI MASAKRI V 1N CENE U PREMOG J POJDEJO NAVZGOR. OMEJITVE ZA VARČEVANJE PREMOGA ODPRAVLJENE. Nekateri prerokujejo pomanjkanje premoga skozi vao slino, j 600 Indijoev je bilo ubitih in 1 ranjenih v AmrlteaJru. TEŽKO PRIZNANJE.' London, 16. dac. — Angleiku čaaopLaje je daues polno poročil o nemirih in krvavih vstajav v vaeh britUkUt kolonijah. Iraka m nji nn čelu nemirov in taut mora vaak as počiti, kajti re«pt)l>ličaul ae no «"ejo podati. S Trinidada prihajajo vesti, o vataji Kanum-cv, iz & gipta javljajo o ponovnem utm tata na mintotr#kega predKCilnlka in sploh povsod kipi. Chicngc* DL — Omajltve za varčevanje s premogom a« odpravljene in v tovarnah bodo de-leli a polnim časom, lokalni vlaki bodo vozili normalno. Kpreapon denca, ki jo prejema velebizniftko časopisje, izjavlja, da ae do devot-defiet odstotkov rudarjev po isja vi rudarjev vrne ua delo v par jfftteh Ali m temi vestmi prihajajo dru gc Vesti v javnoat, ki pri konzu-mcntilt ne obujajo prav nobene Ku vcHtdja. Trgovci s premogom ntvznanjajo, da Ibo pomanjkanje peemnga akozl vso zimo iu da p<>,| de ji > ccue za prnnog radi pomnnj-Icanjn premogu navzgor, t drugimi besedami bi rekli: Trgovci na-mora vajo podražiti premog ne radi tega, ker ao mogoče povlia me zdu rudarjem, umpuk rad) po* manjkttujii premogu na trgu. V splošnem pa sodijo n noln8«i-ju tafkole; Komisija 1n> a avojim dalom gotovo končala okoli«pryo-ga februarja. Takrat Imdo rndl^ v aprilu t. 1. v Amritssrn. V La horu, Indija, se vHH vladna preiskava vzrokov revolucije in odtam je prišle veat, o maaakerju. (Jene-ral Dyer je pričal pred preisko-> alno komisijo, da je deapel v Amritsar li. ajnila ln vzel je o-k rodnemu komisarju vso oblaat dasiravno ni kilo vojnega Dabil je porodilo, da je |la Indije je prišlo por^ilo o krvavih masakerjih, ki so se izvrfiil! g zan^ljivo vedeli, za koUkW% na povelje ahglefikih poveljnikov jim ]M)yiiuk ni(,xdn> ^višanje d 'AnntiU^io au ipodplsala pogodb )0, po kateri zadnji zapusti Reko in njegovi prostovoljci se vrnejo k svojim prejšnjim enotam v italijanski armadi. D'Anminzio obr javi še danes "proklsmacijo zma-it." London, 15. dec. — Poroča se, da so zavezniki sestavili noto, ki jo dostavijo še te dni IloUndiji. Nota zahiteva, da mora holandska vlada izročiti bivšega nemškega kajzerja zaveznikom. Gordon He-vv^t, anglelki generalni pravfl-ntk, jo pripravil vse potrebno za obravnavo proti Viljemu. Pariz, 16. dec. — "Ga,uloisM javlja, da ata se Clemeneeau in Lloyd George dogovorila na tajni konferenci v Londonu glede na utilitaristično alijanro med An-glijo in Francijo. Čete obeh driav oatanejo pod vrhovnim ^poveljstvom maršala Focha. Namen ali-jance je, ekrt>eti. da Nemčija pod pritiskom dborofcene alle. izpolni vse toSke v mirovni fo^odbi. Anglija in Francija eta še abaolutno rezervirale glede na žavlačevanje viru a strani Zdrolenib držav. Dalje je bilo sklenjeno na tajni konferenci, da Anglija posodi Franciji šest miljard frankov. Francija je zahtevala, da «a morajo Združene drŽave odreči Mon-rojevi doktrini in da liga narodov kontrolira novi kakor »tari avet. Francija smatrs. da njeni interesi v Mehiki preveč trpe zaradi "ne aktlvnoeti" Zdrušenlh dršev. Časopisje poroče. ds je bilo v Londonu sklenjenih še več Jgfl gih reči, toda t ozirom na Rualjo ni bilo nič zaključenega; vsa ruska etvar je menda odlošene da robu velike vstaje. Dqe 13 april^ Ijt. obveetil prebivalce v Aanitss-ra» da so prepovedsnl vsi sltodl. Nokaj dni pozneje je prejel obvestilo, ds ae vrši na javnem mcl ne bodita vlaoko, kot ga pričakujejo rudarji,', l»odo najbrž zopet aaatavkall. V šestih tednih etavke se je produkcija aamo v II-linokm skrčile za dvanajst miljonov t en premoga. In Še pride do ponnvae etavke rudarjev, tedn.j o-Stane pomanjkanje premoga prav trajno. tniki »cve- Wnesl vniftki bo, če ))#inog ne pbdra- . !n ko je rtekdo vttrašal podjetnike, kako sodijo 6 McAdoodejevl izjavi, ki se peči s podjetniškim proflto^i, je neki podjetnik odgo-vorfl, da je bila to le politična po atusiiod kljub njegovi prepe«tedi; t<>|!|l |,jU(lKfV0 pi prilvj. fo |w-j0 /lira I o ae je okrog 5000 oseb ln po njegovem mnenju to ni bil več shod, temveč."oA^Jpaja '' Iz tega razloga je tAazal svojim četam, dl naj enostavno atreljsjo v množico brez svarile. Vojski ao izvršili povelje in so streljsll deset minut, Petsto oseb je bilo mrtvih in 1500 ranjenih. Pozneje je lajtnantjgovernor v Punjabu o-dnbril njegova akcijo. Volitve | rtT* ^ JugoMMdjMaba Sa* •u Še WfH|Htt Peroljn« ii|rilt| I hM. (Nsdaljevnaji Mi PODJETNIKI POSTAJAJO A ORESIVNI. Auatla, Te* - Podjetniki, ki obdelujejo les, so Uprli teaerje, ker hočejo obratovati evoje iage z neorganiziranimi delavci. Organizirani tesarji so pobrali rokavi-eo. ki ao jim jo vrgli pred noge oholi podjetniki in so prepričani, de bej konča a porazom ae podjetnike kot v Chleegu. V tčm me-stu ao podjetniki Izprll tudi te-asrske delavee. Ker jim te izpor nI prinesel zmege, aa Uprli vse stavfeinske deUvee ln delevce na eenlh skladiščih. Boj je končsl s popolno kepftliarflaiNjatnHciiv, ter so b«i stavMnaki delavci dobro organizirani. Tukajšnji pod jetniki M se lahko nekaj naučili Iz boje v Chleegu. če hi se dsli kaj podučiti. AH prt podjetnik Hi je Še teko. da ae nikdar aa uče iz pretekloatl, atnpek zaupajo Je M moč denarne mošnje, o kateri ml-alljo, 4a je veemogofns k» da lahko dels čudil*.?71 ITEVAR1NTAT PKiJiTni VpLEN KOttnOOLMM l Detroit, Mlak. Takej ja po lieije^eretlrele James Wends. « ksterem sodi. da je navaren tet M Ohieega. V njegovi druEn K U »letna DaW Vin Halj« ters mož je padel v Frenciji. Po-lldje je ranile kofukovlne, draguljev in UM* nic evebode. Utinski plrn, ki daje je do. ja Wanda »apleall vOWa*a. ^^ r Njegova aj»^eva*ia ja hUa dblečena v n.jf»n*jš* ^ obleko. Vrodnooi tettaslcefs plene lilijo na pet in eNlemde^t tisoč 4««arjev. ORIPFITH JE NA VARNEM. M Umi, FU — O. W. Ortfflth. sne ni iifie d^liičsft' prcmounvniAkih podjetnikov In ga o^ijavl, Goapodje »odjetnlkl niso za take preiskave rt a enostavnega razloga, ker bl ne mogli več farbati ljudstva, da imajo izgubo, gpp^. -- i DVA DNI BREZ HRANE NA MORJU. Mtani, fla. - Ljudje so bili tukaj v velikem jlrahu. da ae ja potopila jahta 44Grey Duck," na kateri so bili okrcani znani uie-dalKki igralci in o kateri ni bilo Že dva dni glasu, ko je naenkrat bresšični brzojev sporočil, da je Jahta priplula v silnem vikarju v Neaaan. Krmar ee je poikodovj n vai so morali poNipiti opravljati delo pri krmilu.. Dve osebi »ta pedll v morje la eo ju reftUL Mrež jedi'«o bili dva dni in tudi vode je pričeU pohajati. Jak to eo Uka> le Imjne ladje na morju, odkar je prišel v javnoat glaa, de se Je me* goče dogodile nearečs. GENERALNA STAVKA V AN OUJI IZBRUHNE V FKBR0« f ARJU. ! London. — Is sanasljivih vH«v sc portiča, da iiHiruhne getuiralita stavka dela vike trozvese (rmlar jev, železničarjev in prlstaniščnlh delavcev) v februarju. Nacloiva lizlrauje rudnikov je glavna sa lOeva trozvese iu če vlada odreče zalitem, bo aledila etavka. Vlada se ie pripravlja sa eventuelnosti. FRANCOZI MISLIJO OSVOJITI PETROGRAO! Vest aa glaai, da namerava Pran. olja poalnti last dhririj na Piusko ESTONIJA MED DVEMA 00-NJEMA?*! Ihirpat, Katnnljn, 15. dee. -Tu« kuj trdovratiui vatrnjn govorica, da namerava Krauelju ponoviti o-fenzivo za oavojitev Petrograda. Veat |>ravl, da prkl«« šeat franen-«Kih divizij na Klneko, katerim sc pridruiljo finski dobrovnljcl generala Maaimrfcelaui kt nsiankl .hnlen^cvih p ter liermoiultovlh m ^\ 'L« frfib^i Gornja vest ni idkjer polrjčiui ln lahko si* razširja a nameiumi, da nplašl Kstonoe, ki bi rndi sklenili mir s sovjetsko Husijo. Javna tajnost je, VVaneiJa ne mara nobenega pogajanja med Kstouol in boljševlkl. dočim se Anglija drži hladno in ne reče da niti ne. Katonlja ae vsled tega nahaja v veliki kaši. Na eni atrani se boji boljševikov, ki imajo ua f njeni eji veliko armado, na drugi atrsul je ps oatanta a svojo trio- JEKLARSKA STAVKA NE SME RITI IZGUBLJENA! Veliko orgaaiaaeijako dalo iivrle« no v kratkem času. JEKLARSKI 8TAVKARJI V WAUKEOANU SO SOLI-DARNI. Weukagan, 111. U alovenake in jAlaraae delavoe je bil ahial v stdnit« zvečer, na katerem je govoril J. /avertnik st„ v nodelju je pa bil tikllcau shod aa jeklarske delavce vseh uarodnoeti. Ta akod je ftopan prepovedal ln Je v ta na-meu dal sapriaečl posebne deputl-j. Shod ae je vršil varano v Nortk Chicagu. Župan pač mlali, da bo takimi Šikauami alouiU odpor dmaveev. Ali v pondeljek zjutraj je iupan lahko prepričal, da take Al kane še bolj podllgajo delavce k miHdariioatl ln da zavaet med delavci postaja tem "bolj krepka, da končno zmagajo v stavki ia prisilijo, jeklardke mogotce, da primejo zahteve, radi kaleiiti ao aantavkall. Županova odiapa Je povzroči, la še nekaj drugega, kar bosta sta-rl meščanski stranki dobro «»bčtttl« II pri prihodnjih volitvah. Dela so spoznali, da morajo lavoUti ■ avoje sast«»pnlke županom ln nb. čltiak lm svetovalcem, da jim ne bodo več prepovedani ahodl ln najeti posebni .leputljl, da preprečijo shode. Heveda bodo |ujia-novi politični prijatelji laalli okoli delavcev, kadar bodo volitve In betaČIli ra njih glasova, obetajoč jlnt luno z neba. Takrat bodo delavci lahko rekli: Gospodje, kakor ste nam posodili, tako vam idaj PMibu**tOgmmne ja ae ttadaljujejo ln kolikor je vide-ti, niso to več pogajsnja samo /.a premirje, marveč sa mir na podlagi pogojev aovjetake Rusije, ZBOROVANJE ZADRUOAR JEV. POTAPLJAČA JE POlUPij • OILA. » ; New Tork, N. T. — Brezšlčna brzojavke neznenja, de ae je po* greznlls potepljače med Absecnn Inletom ln TJttle Ncrk Inletom. Detajli o nezgodi so Izostali. Fort Seott, Kana, Tukaj je iniČeU konvencija zadrugarjev iz države Kausas, Mlanourl in Okla-hntna. NavsoČHi je 97 delegatov, ki so vsi t imII strokovno organizirani v organizacijah, ki ao zdrule-na t "Ameriško delavsko federacijo/' Zadruga se bo imenovala National ro-op*ratlvc AsaoelatlOf' of America. H tem so položeni teme. lji za krepko aadrulno gibanje v tek treh drlavah, Ameriški delav-cl SO dolgo ča hi i puščali iadružm. delavsko orgattiaaeljo v nemar kot poIltišiVO, ael« svetovna vojna je prineaU v tem ozlru spremembo v iftliljeuju ameriškega delavatva. Nastale a« stavke, prt katerih eo se dalavci prepričali, da jim je bil večkrat odpovedan kredit pri privatnih trgovcih, ntfteterl prt-vetni trgovei ao ae pa zelo ponudili za deputije v čeau aUvke. To ja eden gUvnlk varokov poleg druzlh valnlh, da so se delavci Url.'-!i brigati tudi za^iifpflMi organbunijo in ustanovljati I drušne prodajalns. ^elo močno je zadružno gk/anje v drževl lllinoU PARNIK SE POTAPLJA. Nattfaa, M. S. r Brezžična brzojavka poroče. da je moštvo aa. pustilo brltdkl pemik "Mesina." ki sc pot spi js 4M milj proč od novofnndlendakegs oWžja. lir-znjarka pravi, Ma prt rešitvi pomaga neke draga ladja, ne katero se izkree itioltve, D. C - Okoli dve sto miljonov* dolarjev devka ni bilo vpleAansga. 1'radntki h najbrž pokksli rezns kompenije, ki so "poseMle" plečati davek. Dorpatu bilo dela, ki ao gs Izvršili orga- m mm ŽENSKE SO BOJKOTIRALE KOKOŠJA JAJCA Linooln. Neb. — Tukaj je nad dve tUoČ gtstpodinj bojkailrslo kokošja jajca. Gospodinje ao akje-nUe, da ne kupujejo jejc, dokler uep^laja eana. M rs. K. h lllldrelh, ki vmll go-spodlnje, je Izjavila, tla Ik^i mls-karjl zdaj prvi občutili m«»č orga-nlziraiilk gospodinj, ker lakte vejo pretirane ceno aa mleko. m .. ..........."......*" TUOAT KOKOŠJIH JAJC PO $1J0, Nasv favk, N. T — Odl»or se določitev živežu Hi cen neznanja, da ae jajee Jadraže in aUer be sle! t »ieet kokšjih Jaje en dolar dvsja<'t centov. Dosdaj so prmU-Jati t nest kokošjih je je po ftfte, sli dvsjset centov dražje kot lani eb tam čeen. » nlsrtorjl Ameriške delavske federacije v kratkem času V Voungs-townu in okolici dela do aedem-deset tisoč dela ves v rsziic narts|»< nostl. Prvi (krganiaalom^o prišli \ to t»kollco v januarju l. 1, in nikdar jih nI bilo več ua dalukot šest. !n to malo število organizatorjev jc do septembra organiziralo jeklarske ln šdasarake delavce v \Loiingatnwuu ln okolici. ČC bl jeklarski delavci ne bili zreli za organizacijo ln ds bl razmere v jeklarski In železarski industriji ne bile talke, da so morali delavci orgaulslratl, Če so hoteli sboljla4l svoj položaj, tedaj bi Mlo nemogoče šestim organizatorjem organizirati delaveev. V pondeljek zjutraj eo zopet parne plščall ttdlle v jsklarnah po Penne?)van!Ji In Ohlju, ali ioder. In teke ■»tevks konca j« h zmago t$ tiste, ki ae |w»jn jejn proti avtokrecIJL Tenac>towu, Oblo. — Vnfli M je povile med sUvkekpi, U PROSVETA GLASILO SLOVKNSKE NARODNF POOPOKKF JIPNOll viMTKrmrgronr irrm» BOSVKTA 11 i i i i, i« i ^1 Rokopial m — Vts^iJo-UtJULi: <*Hbve ^Ueu oj med delavstvom »n delodajalci. Celo nekateri naši rojaki ao ae tako daleč izpozabili, da opravljajo delo aedaj v tovarni, ko so vrši starka. In atko se ne motim, še nekoliko teh brezpametneiev Škili proti tovarni. Toda tega ae ne »me nihče uatrašiti, vaaj ae še mi ne. Da ae nhano ustrašili teh bogih atradelnov" je vsrok ta, ker sploh nismo nikdar pričakovali, da bi ae »ploh pridružili stavkovnim vrata m. In aedaj, ko se vračajo nazaj v nt are peklen ake razmere, nismo prav nič izne-nadeni/ ampak pričakovali amo jih še več ln tudi ie preje. Kar naa ja pa oatalih atavtkarjev in teh ja ogromna veČina, izmečki delavatva ne pridejo niti v po-štev, pa atojijo trdno, da trdnejše, kot prvi dan atavka. Veliko ae jih je še tudi saklelo«!)* ne gredo nikdar več v to tovarno, ako stavka ponesreči. Veli«-jih je tudi ie dobilo zadovoljivo delo v drugih tovarnah In teb ne bo nikdar več nasaj v tio stavk ako stavka či. Ae več jih je pa, ki .ho dobili delo, »la ao sa ailo preživijo ln da nI potreba, da bi dobivali podporo od zaeija. Nekateri pa še ne. nikjer, (mialkm^a delo uisfTp*. gli dobiti) niti no prejemaj* pod. POta od organizacije in bolj potreb U i pa dobivajo podporo Podpore vedno dobhuo veliko iu odbor»*ki, ki razdajajo *b poidporo, vedno poživljajo stav V produkciji in distribuciji blaga pod privatno kon. trolo učinkuje gospodarski zakon, ki sili podjetnik*, da jemljejo profit, če nočejo bankrotirati. Dobro srce ne more zabraniti učinkovanja tega zakona in privatni podjet-_*k, ki bi skušal poslušati svoje dobro srce, bi se kmalu dobi kako primerno delo in k«* jo podpora dovolj aa najpotrebnejše šivljentrite potrebščine, valed tega ni potreba še nobenemu stavkokaziti, kdor noša. Tak je stavkovni položaj v tukajšnji naaelbinl in raamere ao le doati dobre. Razumno, da je treba potrpljenja in vatrajnoati, ker brez tega ae ne doaeŠe nobena atvar. Brez boja ni brez Žrtev. Mlaliti ai moramo. d* y te razmere ne bodo ostala večno in da ae ho kmalo ispreraenil eel položaj Pomisliti ni moramo ta* di. da smo vaek dan bližje zmage tem alajše bo zamen. Ni ae treba •i«ira*iti trpljenja, katerega pov zroča vsaka aUvka. pombUti je in-bg. da m morali pra) trpeti desetletja in da niamo niti toliko zaslutili a trdim in napornim de lorn v jaklaraah, da bi aa pošteno preživeli kot aa spodobi človeku. Veliko je trpljenje stavkarjev a zaveden delavae Jk tudi hvala-žen Oarjru, ker je odklonil delavske zahteve. Ako hi Oerjr sprejel delavske zahteve in atavka M M-1« tdko preprečena, hi tisoče in tj—4slg»aat apaie in bi ne v .tisi prepričal, da je na potu propada, če ne krene kmalu na drugo pot, po kateri mu ukazeva hoditi gospodarski zakon. Iz tega sledi, če bi bili vsi privatni podjetniki dobri ljudje kot angelji v nebesih, ne morejo v sedanjih razmerah od-|praviti draginje, ako nočejo IkodiU sami sebi. Da sa odvaa-l me privatnim podjetnikom skrb aa odpravo draginje, je" »a—• Hamo pegfeji torej najboljša, da se zakonodajni »bori, ki imajo moč ^Zl^u l^l^ « tfe^I a^h -izvršiti spremembe v gospodarskem sistemu, izrečejo za politično organizacijo. od. po- LerinTS mtakTmvesnik?• nacionalizacijo produkcije v glavnih industrijah in distri- ko sS ilin|M bucije njih produktov. Kako nujno so potrebni taki zako- j*1?**' ***** * *f RB^HHHHHBB nl» P* govori produkcija na kmetiji. J-g • bi- Kal iMjo delavci? - Delavci so agraditt kraane pa- **•* dva, u*e, pet, la _ lače, ogromne ladje, železnice, šli ao pod zemljo in ia- ^ J?""*1 p***-. 4a aaj tfgali ia njenega osrčja rudnine. Delavci so izdelali obleko in obutev, delo jo spremenilo močvirja in puščave v cvetočo vetrove. Svet prizna, da so duševni in ročni delavci ne mmm aiifrggaa, U producirali vse bogastvo, ki ga gledajo dandanea čk>- "£^ZESL* A voike očL . IU a Hitita organiairaaia in t I nikdar ne priporočajo prave de-gvake politične organizacije. Do no pa tudi govornika, ki ae nc ustrašijo pojasniti delavcem, katera jc prava politična organiza sija sa delavec. Take govornike amo ddbili do aedaj iz Jfilvaukee, Wia. In aioer župan, šerif, šerifov iiuniestnft, Župan k Aurore, in še nAaj daugih. Kadar ja Objavljeno, da ho kak izmed teh govornikov govoril, ja dvorana vaalko-krat premajhna. Tukajšnje ljud-stvo še ne mara več poslušati samo o atavki in o Htrokovni organizaciji, ampak M poslušati govornika. ki biča oho atari politični atranki. Po mojem mišljenju je za to delo najboljši mil-waufcki šerifov naa|eatn&. Ta atavka je zbudila vvauke-gančane iz političnega spanja ljudstvo že ne mara vač čitati elrbianUke. liste, aiitpak čita Milwaukee Leader, "Tite New •Ifajprity'0 in druge napredne li-ate. Vsega toga bi ne bilo, ako hI ne bilo te atavka. Ako aem toraj najma) da ao tu kajšnji stavkarji trdnejši, kot ao bili prvi dan, ae nisem lagfl, ker le tiaia delavec je trden v boju, ki ve, kakor ae mora bojevati. T. & .^SSffrfH■■ — Pred nekaj dnevi aam čital dopis ia Book Falk, lil., od nekoga Frank Koširja, ki ae je tako daleč izpoza-bil, da je aam omenil v svojem dopisu, da je lel delat, ko je še vedno aUvka jeMansUh in šele-zamksh delavcev. Po mojem mnenju je atavkokaz, ker dela v čaau stavke, katero je odredila or ganizgeija "American Federa-tion of Labor". Temu rojaku bi jaa svetoval, Sa pesno prečita pravila organizacije, h kateri on pripada. Nevem, kako hI imenoval take ga človeka, ki ja bil še lian de-lavak# strokovne organizacije, ter Sa ji je izneveril. (Poživljam ^a, udeleži aeje tukajšnje po-organijatnje jeklarskih in JKjMMF^delavcev, na kate rf Ibo dobil vaa pojasnila glede te A da ne bo potem več hlebe tal taka aemniselnoafti v javnoat kot ja zadnjič. Raa videl bo tudi, kolikoh|«kUKkih ia iiieaanakih nvetoui, uboga Jngoslarij|} je š« dauen zavita v mrak blokade. H*' denar, kateri je poalan od tiScaj •orožnikom ni izročen kakor bi nsoral biti, to je v . primernem dolgem času. Bojtfk od tu iz Vir-ginijc je poalarf svoji družini pred prikliino dva in pol meacita ali do danes še ni denar izročen nje govim dragim, na katere jc bil naslovljen. Po mojem mnenju iiflo bi boljše, ko M bili mi Slovenci tukaj v Ameriki mesto SRZ agitu-oli za "Avatro-fclovcifAo —Ke-publiko' A. 8. B., kar bi bilo mirovni kpn-feretu-i olajšalo ddo radi vprašanj« Reke, katero degoti teko neznansko ljubijo. Vzemimo n. pr Kranjska. Koruika, ^tajeraka Bolnograaka, Zg. in Sp. Avstrijska in gotovo deli latre, Ooriška, IMjnorske in Dalmacije, vae te dešele bi imele glavni izhod ua nitirje skozi Zagrcl) ali Ljubljano do Kcke. Ali aedaj sc Hrbi ne i>o-do brigali za to, ker bolj Ijnfcijo sami aebe kot druge. Po mojem mnenju bi mi ta način ne bflo veliko dvoma radi ličke in okolice in zraven vsega te ga bi Wla velika pomoč davko plačevaleem dežele K rajske in Štajerske (ali bi Nemci plačeval za alovenSke kmete davke! Opomba stavca.) z eno besedo vae dežele bi imele korist od to- Kar se tiče Bosne bi Hercegovine, ti kraji so bili pa že od ue-kdaj naklonjeni Srbijf. ln potem ostane še Kranjska. dH fttajerake in del jtomike % večjim |H|&i Dalmacije in recimo dp nam dovolijo plebiscit in aedaj Ve. Srbija, Bosna in Hercegovina na en in mi Slovenci in firvat! na drogi to je ravno tako, kakor da se gre jagnje z bikom. ' Torej gospodje pri SRZ, kate-ri ste ie precej vašega dragega čaaa v današnji draginji poŽr bvovali z namenom, da pomagate Opozarjal ga tudi, dp ae mu ni treba vmešavati v naše aadeve in poročati neresnico v javnost Naj bo oša in naj a*ar n« sili še avoje otraka v aulenjske raame ra. - Tvoj uakdanji prijatelj Vbgtatye» Mlsn —6otovo^rsa-kega izmed naa zanimat Sko ima katerega svojih VgU?l domovini, kakšna bo njih bodočnost, ko bo m tudi ne; mir aklenjen hi podpMan. Po mojem mnenju je usoda na-ših S!ovc*«jeV la Hrvat o* akoro ne je pomame tikanje na zavez Jerseyja sšpovešuje. OOVBBHOK EU*YT0N JE PO DAL IZJAVO O DEMORA i Hiaka učiteljske mezda ao povzro-čile pomanjkanje učiteljev. Tenton, *. J. — V \ew J*ney. ju ko tako iKislahnale šolske raz-mere, da se governor boji, da po-stane iest sto tiso«- otrok Žrtev t«š razuicr. (ioveruer je podal v w de v i ftolstva posebno izjavo, ki o|Hizarja ljudstvo na neiarnost ki ugroža šolst vo. Govemrr pr«! vi. da so nastale take razmere, d» si šteje v dolžnost, da o^^ori ljudstvo na te razmere. Ako^jud. stvo ne spozna te nevarnoati, te-daj pošto ji nevarnost, da tKKlOOO otrok postane žrtev dejnoralizira. nega šolskega sia^ema. Km/j j| nastala vsled, pomanjkanja uči- teljev, ki ge .i«' pojavilo, ker pre-jemajo učitelji prenizke mezde. Na drugem mestu pravi gover- s ner v svoji i-zjavi, d* je dva in dvajset odstotkov učiteljev oboi- ' lo učiteljski poklic na kljuko r minolem let u. Ce bi iuaeli učitelj«, da zavzamejo njih mesta, hi sreča za ljudstvo ne bila tako ve-lika. Ali učitelji ao najbolj *Ubo plačani delavci v Ameriki Poledica teh razmer pa jc, da se mladi ljudje ne posvečajo najbolj vai-nemu poklicu. Governer našteva Hudi mizerne mezde, ki jih je pw-jemajo učitelji. ^ "* Amerika je bila nekoč tudi ponosno na svoje javne šole, kajti pazila je nanje kot človek na svojo punčico v očesu. Ali zdi se, da jc v nekaterih državah pričelo popuščati ljudstvo od skrbi za dobre/ šolstvo. Vzrok za ta pojav je iskati v tem, da ae profesionalni političarji starih atrank niso nikdar dosti brigali za Šolatvo. Nekaterim profeaijonalnim političar- avojim krvnim bratom^ stari do- jein je VHeeno, če otroci -pohajajo movini, moj namen ni, da l>i va še delo kritiziral »li zabavljal čez vaše započeto delo, ne, moj namen je, da se vsak po svoji volji moči in vri »kupno brez zamude čaaa pop rimom o izpopolniti, ne pa odnehati od že započetega dela, kateri vas je stal veliko truda, dela in denarja. Sedaj pa končam moj dopia in že Ikn, (|a sc Še nekateri rojak o^lg-ai; dali se strinja z mojim mišljenjem ali ne, ker nisem nobeden advokat, nc fajmošter, da bi imel Čaa študirati ?em1jepiaje. Mogoče je kateri drugi ismed vas rojaki bolj natančno podueen o tej atva-deleVcev je ša vedno na atavki in ri. "Naprej, rojaki za svobodo da nr bo potem trefe«, da ja atav-' Slovencev.*',— frapik Oimper- b. kolikor hum in i TT J® llk!!?lP <** n^vljo Uko, da ae jim po- deli aamoodlpčavnje in pravice, kater« njim pripadajo po narodnem bi mednarodnem prav«. Bilo je nekako prod pribUšno 2 leti, ko je bil tukaj aluga arh-*ega regenta v eaebi H. Trošta. ki jo agitiral v prid arbakega kralja pod krinko aamoodločevanja. Ko amo ga Vprašali ua shodu na Eveletku (Mina.), kako bo aamo-odločevauja. Ss^Kir^oril. da narod po končani vo**! lahko voli republiko aH kralja, da vaolej in ni povedal, dabe- man, 1108 8. 2nd Ave., West Vir ginia iw"F. Opomba ured. Objavili amo Vaš dopia, ker nočemo nikomur kratiti pravice, da pove avoje mnenja o Jugoslaviji. Ali odkrito povemo, če bi Slovenci ustanovili svdjo republiko, Hrvatje svojo, Srbi avojo in vsaka republika bi delala na svojo pest, tedaj bi ae Italijani ne ustavili tam, kjer ao zdaj, ampak pridrli bi do Ljubljane in Še dalje. Jugoslovani go moinl, če ao združeni v akupni republiki, razkosani ko pa šHiki in izpostavljeni podjarm-ljenju tujih Imperialiatov. v šole, ali če ao doma. Nekaterih teh goapodov bi pa najrajše vide li, da otroei dclavccv sploh ne hodijo v Rolo. Kjer se pojavijo taki nazori med profesionalnimi političarji atarih strank, ae mestni zs-stopi ne brigajo za povišanje mezde, učiteljem, ker je po mnenju takih politicarjev vsakdo sposoben za podile vanje otrok v šoli Mnenje takih polltičarjev je seveda tudi. čim manj je ljudatvo izobraženo, toliko ložje bomo izvoljeni-;. ® Governer Runyon je spoznal nevarnost, ki ugroža šolstvo v njegovi državi. Izdal je potreben oklic, da »budi javno vest in da Ijndstvo pove svojim zastopnikom v občini in legialaturi, da je skrajni čas. da meatne občine in država podvzamejo resno korake «a povzdigo šolstva. Governer je « svojim svarilom storil svojo dolž noet. Ali jo bodo atorili tudi za atopniki v občinskih aaatopih in legialaturi f j 1 VLAK aSOttL RAZ TIB HL Osobni lfilwaukee, wa vjak štev. 21, ki zapm# Chieaf« ob 1:30 a. m., je akoČil raz tir ns M»waukee 4 ffc. Paul železnici. Dva voza ata sc prekucnila v js-r«lk. Pravo čudo je, da ni nihče a-bit in ao potniki le ranjeni. * ki so prvi aa OeW rr oziroma dobiti mi. lejfta mirovne pognjr ali "šlrs-Ali je pa roa takof Ae sedaj, ke aksvv vat 4nm dršave in dršaviae Imajo svobod-■li Kew Orleans, La. - Pen v D in «ulf Tranaportation kompan« je. je izjavil, da bodo f petnajstih m^mKmml^es^iM tovorno blago gied La N'ew Orleanaom. Po izjavi, bcslo parniki Debata s mirovnih pogodbah v italijanski ibornkL J — f de4>aU o veraalaki in at. germa|naki mirovni ]M>go(lid |a dejal v nedeljo socialist Catroti sledeče: 44Mirovne pogodbe ne morejo prinesti mini. Ncrodfc ar vrše v Italiji In po drugih državah iu tqdl v Ameriki, kjer niso atav ke več ekonomski dogodki, tem- , ve« politična gibanja. Nobena Wh petnajst buržoaana stranka nima progra ■ ma, ki bi mogel zajamčiti prgvi , : BOP Vf l mir. Kdini človek, ki j.> imel Uk Waoh^tau, D. a - lt4etni program, je ^iison, ali spoznali John It-Henij ja umoril in ero-smo. da je tudi njegov prpgrasi pal |»Tailaea W. Mulleara v aj^ na, laore ttft m¥ je ^^ | !uokratična In zato m more njen mir prinesti nobene df HK)* k racije." • ■P vlade, kdo plačuje d'Anaunaljevo komedijo na lieki in dali 8a plačuje vlada. Komalla je dejal, da socialiste odkod prejema d Annuttzlo toda vaioo je, še vlada dVteUMljeve «lf/eri«-rjr okaia, de je to rea. te«laj tudi aorklhti zahtevali, da amrjo m>**mSm hki tudi v aociailalične. PROSVBTA bi bil* Ckieaga i^rfda uuprotu-jejo privatni velfiut«^, Ker i«. U način bi bile oškodovati velike družbe, katere sedsj delajo mastne dobičke pri prevrtan ju tovornega blaga po Šelesni-oah ia zapada na vshod, kar bi po tem izgubile, ako ae zgradi direk tna oceanska paro b rodna trapi a Chicago.-^ Razne trgovske zbornice ln ljudstvo sploh jako delujejo na to, da vlada Zdrk dršav le prične s tem delom, katero bi bilo v sploŠ no korist ljudstva. Toda, kot ie omenjeno, so na delu tudi nasprotni inlereai in ovirajo izvrši tev tega načrta s vsen^i mogočnimi argumenti in aredst4J • Upati je. de pričnejo s tem de-lom v kratkem času. PoUebujt nio GLAVHI »TARi at«T4» »o. LAWNDALE AVK., CHICAGO, ILMNOIft. GLAVNI ODBOR ZA DOBO IRlUMt. Izvrševalni odbor. ^^ t ' uwuvw oosaa. aUMBONia« vshm cm«, aesv-ss a«. lmas An, cnine* m rooeasoasoNuci am kmi, a« is*, (Uri, r«. tajhbi, john vaanaaaaa, svea s* a^ m. bolniSsu.a oddelka, r.u. u«,.,. msv-se a UeSk An, gstom» .i« : INUCi Atln A Sa® I. C1m% IU, Izučene delavke precej dobro sa-služijo, dela ss tudi od fcoas. Rs-liimo tudi navadne tovarniška delavke. Ugodna prilika aa napro dek. 5]/i dneva v tednu. Oglasite se v delavskem oddelku -fcABO CORSET 00.,* 710 X. Morgan St., bllso Ohioago Avenue. (Nadaljevanje s 1. strani.) delajo v jeklaruah Carnegie Steel drušbe iu Bt;ier Hill kompanije. Uradniki v bolnišnici hjavljajo, da so Is Carnegiejeve tovarne pripeljati šest sUvkokazev v boluiš-nlco, tri stavkokaze pa is druge jeklarne. »tavkokazi so spali v jeklaruah od 22 septembra, odkar je pričela stavka. Bolezen sc seveda lahko še bolj razširi med stavkokazi, kajti ssnitarne razni pre v stavkokašklh spalnicah niso dosti prida. MUBt Am%m šalar, Umm 104. Ur««*, lm K«k«r. B«. asa, oaMrt, Nadsorni odbor. neiv iu. ona 4is nun st.. bvamt, ms«. «. H* atiMliai 0M». Tiskovni odbor. CHICAGO. ILL. POTRRBUJSMS TROOVOA: osebo ki raaumi Slovaški jezik in je dobro posnsn, lahko naredi lep denar • prodajanjem delnic. Zahteva se priporočilo Pittsburglišs-nov. Oglasite se v »04 House Bldg. "Court 1279", Pittsburgh. mt*J M* Om, asa a u*. skuk. um k. H«v tJše**. HM lahko delo. lakirali BOŽIČ mmmmmmi v stari domovini i ZAM0REJ0 PRAZNOVATI V VESELJU IN fl ZAD0V0UN0STU SAMO Z VABO PO-MOČJO IN DOBROSRČNOSTJO. 1 Skulajta raavatalitl tvojo t (Url domovini sa U I S02IČ MIRU. I POŠLJITE NJIM DZNAR, KAJTI Z DENARJI SI ZAMOREJO PRESKRBETI VSE n -^POTRESNO, S jsuua TEMU, DA JE V STAR) DOMOVINI H VSE ZELO DRAGO, 80 PA KRONE TAKO K - POCENI, DA ZAMORETE S PAR 1 J DOLARJI MNOGO POMAGATI, fi SORODNIKI V STAREM KRAJU BODO S ZELO VESELI, AKO JIM DOSPE AME-U RlSKO DARILO PRAVOCAS-fi NO V ROKE. 8 i posradovaajam aala dara, aanaalJIto in * oMa » raaaa trrdkai |' K 193 Socond Ara., . NEW VORK, N. V. ■ PRODAJA PAROBRODN1H LISTKOV, ff (MENJAVA DENARJA.'Vatonovljeno ISIS Priporočamo naše podrulnl* tf, Malh falrovicli. Catidv B store. 15HI7 WatcHoo Rti. C*ilinwood. Oblo. A VidHnh. m Main Street. Johnatonrn, Pa. in Krjštof Gracer* 1700 K. Silst Btreet torsin. Ohio. PIVO—ZlšMdE^flNO Henry J PROSVKT* \ t S ■ (Nadaljevanje s 1. strani.) Za sodrugom Peričem je nasto-pil sodrug Fr. Svstek, tajnik »ve. sa strokovnih organizacij v Sloveniji Najprvo je izročil pozdrav alo v enakega organiziranega delav-stva v »Uri domovini nlovenske. mu dela vat vu v Združenih drla- Dejal je, da prihaja iz dežele, o Kateri ae dane« mnogo piše in govori vae, aamo to ne, česar ai ljudstvo tamkaj najbolj želi. Nato je a Svetek opiaal d«loyenje organiziranega delavatva v atari domovini pred vojno. Zavedni delavci ao imeli te od nekdaj zedinjcno Jugoslavijo v avojeiu načrtu; i meH w tudi v programu federativno republiko. To vprašanje ao Moledovali in pretrenall »to, kar ao Že davno uvideli, da ae more soclslno vprašanje veliko lo4je re-»iti v enotni državi, kot po če jo jugoslovsnskl narod razcepljen v rasnih monarhijah, Hedtem ko ao voditelji nacionalnih strank reševali narod • frazami ln hodili na Dunaj delat poklone militarizmu in avtokraelji, ao aiovenaki delav-i.j atali na ataliičn avojega nacionalizma, ki je sabtevsl enake prs vlee za vae narode. Blovenaki de lavei ao fa leta 1908 zaključili i zvezi a hrvafikirnl delavci, da bo do delovali «a politično zedinje-iije vaeh Jugoalovsnov. Ali takrat ni nihče mislil, da ae bo ta »klop uresničil v nekaj letih. Treba je bilo strašne vojne in ogromnih žrtev, ki so zdramile ljudsko ms-ao ln jI pokazale pot, katero so že prej začrtsli orgsnizirsnl delsv ei. tf Med vojno so bili ravno sloven skl delsvci najbolj prltlsnjeni ob tla Njihovo čssoplsje je bijo zs-trto in voditelji vrženi v zspor Pognsnl amo bili v vojno in tlrspi ao skrbeli, da so morsll ravno or inislranl dslavci iti v prva vrst« »ojlščlh i rtov. Na drugI strani js pa cveta Sonuir a boj in doprinesti največ v-r-1 v ■ lo klsčsplastvo Slovenoke buržoa sija, klečeplastvo podvojeno ln o-Htudno. ; " ■ ■ ' Ni ga človdka, ki bi imel tako pero ali jesik, da b| mogH vae opisati in b besedo naslikati kaj ae js godilo med vojno. Končno je morslo počiti. Delsvcl in kmetje n sploinsm so morsll krvavo plačati ono brezbrižnost, Id so jo gojili pred vojno. Vsslo js Štiri gros-na leta prodno so ss naučili, da bres organizirane sile ne oprsvijo nič; štiri lata jo trajalo, da ao zbrali svoje raspršsns sile in takrat se je sačsl podirati avstrijski militarizem od snotrsj. — Ko ne je podrla Avstrija, so se pričela alovanske Mtrsnke orljontirati na drufo stran. Bilo so sicer mod atsrlml političarji poštene izjeme, kot n. pr. dr. Krek, ki ao miallle in delala dobro, aH t« Isjemo ao bile v manjšini. Ustanovila ss je začasna vlada v Ljubljani in or-ganlzlrsnl delsvel so ss pridružili starim atrankam, da delajo akap-no toliko časa dokler ljudstvo pri volitvah ne uredi svojo bodočnosti Tskoj v asčetku se je pokaaa-lo, da vlada nI mogla obstati brca socialistov — dobrih organisstor-|«av. Ali nastale so tešsve. SUri ele- menti prihajajo zopet ns dan, da vsamajo kontrolo nad ljudstvom. In tsko js boj to pet v toku, boj s starinami, ki hočejo ohraniti stari sistem v novi obliki. Toda delav-atvo na drli križem roki delav-stvo se organizira in pripravlja aa odločilni boj sa kontrolo. Delavci imajo rasun svojega notranjega grupiranja fts druga bremena. Na strsnko js padls odgovornost sa razne pomožna akcije siromakom ln invalidom. Huržoaai-ja Al mogla atorkl ničesar, ali kljub temu se orgsnislrs ln hoče vlsdstt. Delavstvo si js medtem rlhorllo nekaj cačasnth olajšav. rsakonjen j« oaemurai delavnik ss Hlovenljo. Buržossljs ga je morala dati. Dosegli smo t odi zs varovanje proti neagpdam pri delu ln obrtno nadsorništvo. To je malo, sli ssčotefc je. Prvim uspehom morajo aledlti drogi. Vojha naa jc r vj znamenje. Vrsto, da bo delsvstvo /nihalo, čeprav a trdim bojen*. Človeštvo jo srdito in išč« zadoščenja za dolgotrajne .krivic«. Pred vojno st« videli pri našem pri prostem ljudstva mslo ljudi, ki bi čitali časopise in debatirali o politiki Dsnes je drugače. Vse čita ln debati rs. Is tega debatiranja ae bo že izkristaliziralo nekaj dobrega. Mi amo za republiko. Za republiko smo ne morda zato, ker je to vprašanje zdaj na dnevnem redu, temveč zato, ker smo bili republikanci že prej v Avstriji. flodrog Bvetek je zaključil govor s besedami: "Klovenaki ds-lsvel v Ameriki! Ako mislit«, ds smo na pravi poti in Če želite, da bo Jugoslavija rea avobodna, pomagajte nam!'4- Nato jc govoril ftkič v imertu hrvaških komunistov v Chicagu. Dejal j«, da sta oba govornika pred njim "slaba sluge avoje vlade," ker ata govorila resnico o po-loža ju v Jugoslaviji. Potem j« rekel. da se strinja, da je jugoslo-vsnski proletarijat pomagal bur žoasnlm atrankam zediniti jugoslovanske dele v enotno državo, alf ko jc bilo to delo dovršeno, bi morali socialisti tskoj stopiti v o-pozieijo proti vladi. V splošnem se on strinja s govornikoma, kajti govorila sta vs« drugače kot rsz-ni Potočnjaki in Hinkoviči, ki ao prihajali v Ameriko. Toda on s« ne mor« nikakor sprijsznitl s idejo, da bi bili socisbsti ministri^ IM teh besedah j« Zlklč potegnil iz Žep* "Novo Istlno" Is Zagreba ia pokazal pobeljen« strsnl, č«š taka j« tiskovna svobods pod vlado, v kateri so trij« ' soelallati. Končno je omenil, da njegova že-1 ja je. da poslanca povesta, vladi, kadar s« vrneta v stari kraj, da s« naj umakn« s hrbta j ugnalo-vanakih delavcev in kmetov. Zadnji govornik je bil sodrug Etbin Kristan, ki ga je občinstvo burno (pozdravilo. Hekel je, da j« on ž« davno povedal pred Žlklč«m, da so frazer jI, ki so prejšnje dni prihajali Ameriko, nekaj drugega, kot pa ata sedanja gosta. Baš ssto, ker nismo verjeli frsserjem, amo u atanovlli svojo organlzseijo. Tiste dni je bil vsskdo velik grešnik, ki je bil zs Jugoslsvijo. Dsnss, ko ni več Avstrijs, je to Isbko? Dsnes smo vsi zs Jugoslavijo, o tem se sploh ne govori več. Vprsšsnje pa je: za«kakšno Jugoslavijo? Zedi-njenje je le ena točka našega obširnega programa, ki zahteva, da j« Jugoslavija lastnina Jugoslo-vsnov samih, ne pa kakšne dinastije sli ksste. . * Cilj je Isbko eden, ali pota so rsslična. Ne verjamem v katoliške papeže, ali ravno tako ne verjamem v papeže socialne revolucije, na katere ae aklicuje Žikič. Jugoslavija ni Rusljs. V Rusiji tudi ni več tega, kar je bilo lani in pred dvema letoma. Kar j« bi-lo mogoče v Rusiji, nikakor ns ve-ljs, da js ravno to mogoč« v Jugoslaviji, v Ameriki slikje drug-je. V Jugoslaviji so drog« «a«giat rs ln preobrat mora iti po koles-nieah teh razmer. Jugoslsvlja ni dslo Psšičev, Pribičevičsv ali Tavčarjev, temveč je dslo jugoslovsnskega ljudstva. Kdor jo j« naredil, tega laat-nfna mora biti in to je narod. Vprašanje, ča ame ali n« sme bUl socialist minister, js sačssasga pomena. To nI načelno vprašanj«, temveč vprsšsnje taktike, ki j« včaai d (Ara včaal pa n«. i Olavna stvsr je orgsnlsaeljs ljudstva, Jugoslovansko RepubU-čansko Združenje je bilo Zvarjeno Is nič v teftkem času, toda ob-držali smo gs in obdržati ga mo-r%mo, dokler n« bo naša naloga končana.. Program Združenja zahteva, da ja jugoslovansko ljudstvo gospodar Jugoslavijo. Danss ne moremo več reči, da imajo vsi Ljubljančani enake Interes«, Ras-redi so ln delavci Imajo drugače Interese, kakor kapitalisti. Zato priporočamo, da je narod sasto-pen po svojih poklfeth v sborni-esh. ne ps po gsografMnfb delih Idešele. Dsnea amo močni In Is mo£nej.| |šl moramo bitk Naša naloaa js, da inozemstvo« jO Kitajci e- Min«. Kitajska. — Splošni bojkot japonskega, blaga us Kitajskem je izzval k ris«, ki postaja vedno bolj rosns. Jspormki par-uiki zaptftčejo prazni kitajska pristanišča. Na zahtevo trgoveev je japondka vlsda zadnje dni poslala noto kitajski vladi z zahtevo, da'mara zlomiti bojkot in za-tretl protijaponako propagando. Japonci so tudi protestirali proti demonstracijam v Pdkingu, katerih s« je udeležilo okrog 40,000 oseb proti Japonski. ( Kitajska vlada je odgovorila, ds nima pra vice omejevati ljudstvu ustavnih pravigr glede svobode govora, ti-rte in dborovaijtfa. Resnica je tu di, da kitajska vlada sploh ne mora preprečiti splošnih demonstra cij, ako bi tudi hotela, kajti to bi izzvalo izgrede proti ; 'Vse j« tam drugačno: razgovor in običaj,.. Tam, se človek lažje nauči lepega vedenja nego na kraljevem dvoru." *' Spominjali ae kneza Bogoslava, kako se jc bH pri Bereste^ku," oglasi a« Hadfmp. 'Umel jc /polk dragoneeV, izurjenih po francoski Šegi, opravljali službo pe& ki na konjih! f . Cast-bili večinoma Francoai, a tudi med vojaki veČina J^raiusosov, Od njih je puhtela vo-kaKor lš lekarne. V boju so grozno zbasali [Jn ako je prebodel kateri izmed njih člove-inu je dejal ;_"pardenez meH" Knez Bogu-jeadii med njimi z mečem, ovitim z rQb »jela z odprtimi rokami!" reče Ganehof Da, resnica T' omeni zamiftljeno Kmitie. * * Razun gospoda Sapiehc, Oosevokega. ekc^a in kraljevih hetmanov," reee Marlarnji. "Bplje je, da n« govorimo o tem;f odvrn« Ganehof. "Nu, goepod polkovnik, glej, da s. Vp. neš zdrav. . . čaka t« odlikovanj«. , ; "In gospodična Bilevičeval" doda Harlamp, "Bilevičeva vam ni nič mari ?*' ndvme robato Kmitie. "Gotovo nc, ker sem že prestar, nimal za njo. Poalednjič. . . Čaka ji kdaj je bilo to?. . . Aha!^zadnjič ob času volili milosti jivo nam vladajočega Jana Kasipnira. .." "Vi se morate odvadiU temu", seze ra^ v W sedo Oanckohf. "Danea je naš vladar Karoi Qq. sta«'." "Resnica! Jezik moj je moj aovražr^_ Evo, zadnjič ob časy volitve našega razkralju nem napravil neumnost ter sem ae zaljubil v neko {o-spodično izmed aobaric kneginjc Jeremi j* \ |M la je kaj mična prikasen. . . Ko sem ji liotod bližje pogledati v oči, ml je Volodljevaki nastavi! sa. bi jo. Imela bi ae biti, med tem pa pride katerega je Volodljevaki razcepil kakor zajca. Ko e bilo, težko, da b( me -videli Sedaj bi tega ne r Toda takrat aem bil p|MHflin, boriti ae zSutjuT ko bi bilo treba z vragoA.|(Steeje se je potekalo, da m je Volodijevaki le kar#ko potegnU za njo, ker je bila že zaročena^z dhjgini, Bj povem vam, msilil sem, da me bo tatkrat konec. . . NI mibiSpni za jed, niti za pijačo. . . Šele itaknn, - k,J rom : ; V 1 -. - , - unillc ff 1111 I ■ fcl 1 alcta fVitOval- B81 dslavsldh ou_---------- .i oev v Londona. London. — Delavska ima danes 581 občinskih svetovalcev v Londonu, ki so bili izvoljeni pri zadnjih volitvah v čttMbrU. Pred sedmini leti (1912) je bilo Izvoljenih le 48 delavakih sveto- _ Kolčak skače kot aajse. Vlsdivostok. — Količek je premaknil svoj vojni «tan Iz Novo-nlkolajevska v Tsjgo. n. Nemčija ja popustila. Pariš. — Poroča se, da js nem-ška vlada v svojem odgovoru ns zadnjo sa Vozniško noto nekoliko popustila gleds na odflcodnino za potopljen« ladje v »capa Flowu. Nemčija je pri volji trpeti odškodnino, toda na v obliki 400,000 ton ladij ln pristanlftčnoga mst«-rijsls kot zahtevajo zavezniki V to avrho predlaga Nemčija, da nadaljuj« poganjanj« s nemškimi ladijskimi veftSskl. Volitve v Avstraliji. Melboume. — -Nepopolna poro-čila o izidu volitev za avstralski parlsmeivt. ki so se vršile IS. t- m., kažejo,, da je Izvoljenih 35 poslancev liberaln« in narodno-d«-lavske stranke, ki j« podplrahi vlsdo med vojno. 11 poslancev farmarske stranke in 29 soc is listov. _ Novi predsednik poljske vlada. Varftava. - »kilski. vodja kns-llelje, j« pre vnel pover jeništ vo sa ssstavo nove poljske vlad«. CAMELE so c;garetc čistd posebne vrste, imajo P duh in mehkobo, kakoršne nima nobena druga cigareta. Da bolj razumete njeno kakovost, primerja j te Camele s katerikoli drugo cigareto. OameUn duh Je tako dober in ogveitijoč, dA va« bo takoj pridobfl lase. To vam da Oamelina strokovnjaška gmes Ubranega turškega in ixbra nega domačega tobaka. Ta gmes vam bo bolj ugajala kot Opasili boste, da ni po njih nobenega neprijetnega poolrosa in tudi ne)>ri)etnega duha po cigareUh ni v Oamelah. In veseli boste, ko boste sposnatt, da kadite lahke Oamele kolikor hočete, ne da bi utrudili svoj okus. Oamele dele cigaretno ladovoljctvo bolj kot ste ga uživali kedai prej. Vi ne boste pogrešali kuponov, premij ali daril Rajfti boste imeli kakovost Chmell R. J. REYNOLD3 TOBACCO CO. winstoh-5albm. n. c :TI Berlin. - Profe«»r Fribea je dejal med svojim predavanjem ns rontoškl nnlversi. da je danes v Nemčiji 48,000 registriranih pro-stitntk, koliko je pa nereglstrlra* ntk, aa ve nihče. Rasširjan je »potnih bolem i v Nemčiji je taka van^snlrilo vla.lo. da ao dobili vsi •drsvatttl nalog, ds preidejo stvar v avojih kvajlk Vlada lada letno tri miljarde in 100 mHjoneV mark aa boj proti spolnim holes-alsL ; IASNILO. Sprejmemo vsakovrstne "močne hsšcas ra v atari kraj do 1000 furv-tov telina, prevoR stane la I4e od funta. Vssbias sme biti obleka, obuvala la jed, ki se as pokvari. Kdor šell poalati svojim, nsj po-šljs takoj na SS A HVAMi »it«« ■ nn. ■ * Szpart Oo, | I Mli Ava, Osraar tm «1 VavTotkGBy. Telepbonec Ckslaea 3M Telegrami: Slavia. . B. V'