PROLETAREC JE
DELAVSKI LIST ZA MISLECE CllATELJE
Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice
OFFICIAL ORGAN OF
J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU
ST.—NO. 2104.
CHICAGO, ILL., February 25, 1948.
Pubiifti)«! Weeldy at 2801 8. Lawndal« A v«, <4» •«• LETO—VOL. XLIII.
"PRESELJENCI", ali kot Jih imenujejo take hefvnce od free minete vojne v anrleUini, "displaced persons", povsročajo Ameriškemu Rdečemu krišu in drufim relifnim ustanovam veliko naporov in
stroškov.
1 Msori m branijo iti naša j in se tako potikajo največ bres dela po rasnih kempah v Nemčiji, v Avstriji, na Koroškeni.v Italiji itd. Gernje je slika mladih beguncev v kempi blisu Dunaja. Večinoma so ie ob starše in brifo sanje je prevscl naš Rdeči kri i. ki jih oskrbuje s pakeU in s drugo oskrbo.
Palestina sedaj na j težj i problem Zed. držav in ZN
Vojna v "sveti deželi" se poostruje. — Židje v Palestini v nevarnosti pred masnim pokoljem. — Anglo-ameriški oljni interesi odločujejo
Vztrajanj« naše vlade pri svoji zavoženi politiki na Kitajskem
U pokojni predsednik Roosovolt je več let pred svojo smrtjo izprevidel, da stara politika zvezne vlade na Kitajskem ne more priti nikamor razert iz enega v drugi polom, pa je pošiljal tja razne zaupnike, predvsem v nameni, da bi se sklenilo mir med Ciang Kai-šekovimi nacionalisti in med komunisti. Eden teh zaupnikov, ki ie bil pred nekaj leti na Kitajskem, je sedanji držbvni tajnik general Marshall. K6 se je vrnil, je ameriški javnosti razložil, da so kitajski komunisti vse drugačen problem kot pa ameriški* Tam imajo v svojem področju velik del Kitajske, z okrog sto milijonov prebivalcev, in imajo zaslombo med njimi.
Kakšno je bilo njegovo zaupno poročilo, tega ameriški javnosti še niso povedali, niti ne o drugih zaupnih poročilih ameriških diplomatov, ki so bili poslani tja, dasi nekateri kongresniki in senatorji žele, da se jih bi objavila, namesto da le pošiljamo na Kitajsko nadaljne stotine milijonov dolarjev vrednosti materijala, municiie, živil itd., v svrho, da vzdržujemo režim, o katerem vsi - vštevši državni tajnik Marshall - priznavajo, da je gnil, korumpiran in da tak kot je ne bo mogel iz sedanjega neznosnega položaja.
Ameriški veleposlanik na Kitajskem je nedavno tudi priznal, da nima v sedanji režim nobene vere. In da je novi kitajski "parlament"' osebno izbira "poslancev", ki ne zastopajo nikogar razen režim, ki jih je poslal v "zbornico", drf kimajo kodqi |1m je uka-
zano.
Ko je v nedeljo 2. feb. milijone kristjanov po svetu molilo, so se v Vsveti deželi" dogodili novi nemiri . V Jeruzalemu so prišli v židovski sektor kamijo-ni i trucks Mn r njttf ljudje v angleških vojaških uniformah. Par teh vozil so pustili tik ob dveh hotelih in 'vojaki*' pa izstopili ter se odpeljali v drugem avtu.
Nekaj sekund pozneje se je dogodila eksplozija. Oba hotela sta zrušena in pa blok ali dva stanovanjskih hiš. Okna so bili pobita pet milj naokrog.
Srd 2idov nad Angleži
Po mestu se je hipoma razne-sel glas, da so ta napad na židovski predel izvršili Angleži. In posledica — 2idje so še v istem dnevu ubili v Jeruzalemu 12 angleških vojakov, mnogo pa jih ranili.
Angleške oblasti so pojasnile, da so bili dotični tovorni avti ukradeni iz angleškega arzena-la v Palestini, naloženi nedvomno z angleško municijo in da je možno, da so se napadalci oblekli v angleške uniforme, ker drugače ne bi mogli v židovski predel ne da jih bi stražarji preje ustavili in preiskali.
Prva poročila o tem napadu so govorila, da je bilo 43 Zidov ubitih, veliko ranjenih in ostale ubite pa so potem odkopavali iz razvalin.
Židovska teroristična organi zacija v Palestini — Irgun Zvai Leumi — je takoj po eksploziji izdala proglas, "zob za zob". Vso krivdo je zvalila na Angleže in tako so angleški vojaki v 'sveti deželi" čimdalje manj vami. Zmerom, kamor gredo, se zave-, dajo, da morda preži nanje kdo iz zasede.
Židje smatrajo, da bi problem Palestine nikoli ne dosegel te kritične točke, ako bi Angleži držali besedo, ki so jo dali Židom že v prvi svetovni vojni. Takrat }im Je namreč angleški vnanji minister Balfour ofoljubil Palestino za njihove državo, ako bo svetovno židovstvo pomagalo Aiiglijf ln njenim zaveznicam v vojni t kajzerjem.
Obljuba \s napol izvršena
Pomagali so In potem so dobili dovoljenje naseljevati se v Palestino, ki Je po sklepu društva nargdov postala angleški •protektorat". Prej je bila pod Turčijo.
Toda naseljevanje Židov v Palestino so začeli Angleži kmalu ovirati, vsled odpora Arabcev/Atfdl^Žf so bili tedaj gospodarji oljnih polj in drugih veli-
£
kih bogastev v Sredozemlju, jim ni bilo, da se bi zaradi dov nacionalistom v Egiptu, v Palestini in v drugih muslimanskih deželah še bolj zamerili.
Tako se je zgodflo, da se je smelo vrniti v svojo pradavno domovino do konca prve svetovne vojne pa do sedaj le okrog 600,000 Židov.-Na tisoče jih je že poskušalo priti tja po minuli vojni. Najeli so si ladje, a angleške križarke so še skoro vsako zajele in Žide odgnale na svoj otok Cyprus, tiste, ki so se ukrcali na ladje v Franciji, pa nazaj v francoske luke.
Tako stanje ne more za zmerom trajati in tako je prišla zadeva Palestine lani končno pred zbor zastopnikov Združenih narodov. •
Odločitev poostrila hotranje boje
Na sejah Združenih narodov so arabske dežele izjavile, da ker ie Palestina po veliki večini prebivalstva arabska dežela, mora postati samostojna arabska država čim se Angleži umaknejo iz nje in s tem puste svoj mandat.
Židje pa že lota zahtevajo, da mora postati vsa Palestina njihova, kot jim je bila obljubljena.
Na predlog Zed. držav, ki ga
Čemu naša vlada troši milijarde ljudskega denarja za podpiranje klike, ki je ne samo protilludska temveč skoz in skoz nepoštena?
Zakaj črpati sredstva ameriškega ljudstva v pomoč Ciang Kaišeku, ki še nikoli ni bil nič prida in ki je zatrl vso demokracijo na Kitajskem, kar jo je tam še kdaj bilo?
Samo radi tega, ker Trumanova administracija smatra, da nima druge alternative. Ako prepustimo Kitajsko komunistom - ki bi jo že davno Jmeli, če ne bi Mo ameriške intervencije, bi taka nova Kitajska postala prijateljica sovjetske zvez*. Ciang Kalšokova vlada pa ji je sovražna. In ker se gre za nadvlado v Aziji, se mora Washington na nekoga osloniti. In zato podpira reakcijo, kot ja povsod drugje.
V kongresu so tudi še tako konservativni deiho-kratski in republikanski zastopniki preprečani, da je politika ameriške vlade na Kitajskem zgrešena. A vedo, da vzlic temu kontrolira naša vlada dve tretjini kitajskega prebivalstva in vse kitajsko obrežje, razen Dairina in Port Arthurja.
Vendar pa bo nekega dne ameriška blagajna za dajatve Kitajski usahnila in koumintanq (Ciang-kai-škava politična stranka) bo padel. Takrat bo kak kitajski zgodovinar napisal, kako so Zed. države trošile milijarde in milijarde za prihranitev Kitajske pod plaščem reakcije, a jim ni uspelo, in koliko boljše bi bilo, če bi s tistim denarjem rajše pomagali brezpravnemu kitajskemu ljudstvu, pa bi si na ta način dobili stalno prijateljstva kitajskega naroda.
Delavska stranka v Angliji za Mar Jiallov plan
Angleška delavska stranka se
Attleejeve - Bevinove sorte, ne bi branili.
Slednja dva sedaj kontrolirata v interesu Trumanove-Mar-shallove ameriške vnanje politike tudi social - demokratske
je podprla Sovj. unija, je večina1 . i£javlia za Marshallov načrt! stranke v ostalih petnajstih dr
>L1 _ i 1	O n	I	■• •	•	_	______.	1____t_	A — 1_____ u « MM	MMMM ^MAJ*.
oklenila spremeniti Palestino vr in~čtmu tudi ne, kajti Chica-dve državi — v židovsko in v Tribune iz svojlh virov trdi, arabsko.	da bo Velika Britanija dobila v
Arabci so takoj izjavili, da "dar" od ameriških davkoplače-take rešitve ne priznajo, dočim Valcev nadaljnih šest do sedem so se Židi umirili in rekli, da sa milijard dolarjev, zadovoljijo z odlokom.	Takega miklavža se Angleži,
. Nadaljevanje na 5. strani.) j pa naj bodo Churchillove ali
žavah takozvanega zapadnega bloka, ki mu načeljuje ameriški kapital. Pred njimi je vprašanje, ali ste, ali niste za sedemnajst milijard dolarjev ameri ške pomoči?
Pa se jim zdi, da je darila neumno odklanjati.
Unija stavcev ima s tiskovnimi družbami zelo težak boj
Na «adnji kodvencijl unije tiskarjev (International Typographical Union) so razpravljali med drugim o Taftovi-Hartleje-vl protiunijski postavi in predsednik unije je odločil, da naj tiskarji v bodoče sprejmejo z delodajalci le ustmene pogodbe, ker le na ta način se bodo postavi lahko ognili.
Tiskarska unija je bila pred leti ena najnaprednejših in polagoma se je utrdila toliko, da je uveljavila zaprto delavnico bolj kot marsikatera druga unija poklicnih delavcev. Zato so vse njene stare pogodbe določale, da se mora uposliii samo unij-ske stavce.
Po novi postavi pa take klavzule niso več dovoljene. Ker pa unija stavcev ni hotela pristati v ta zakon, je smatrala, da si bo zaprto delavnico ohranila naj-laglje, če sploh ne bo imela pisane pogodbe, temveč bo družbam navedla le mezde, kakršne zahteva, in druge delovne pogoje, po katerih se naj bi ravnale.
Nekatera tiskarniška in časni-ška pod v zet ja so v to privolila. Druga so se odločila sa boj, med njimi šest čikaških angleških dnevnikov. Zato so šli stavci v njihnih tiskarnah pred okrog 14 tedni na stavko, ki Še traja. Okrog 1,500 stavcev je prizadetih. Unija jim plačuje kakih |S0 na teden podpore, kar jo veliko stane, ker ima stavkovne boje tudi v rasnih drugih krajih dežele. Zato si je upesleno Članstvo unije asesment v stavkovni sklad zvišalo s pol odstotka svoje plače na pet odstotkov. Iz poročil v dnevnikih, ki ishsjajo vzlic stavki je razvidne, da je stavkovni sklad unije h in si je*- merah v. izposoditi sa stavkovne podpo*e Bed milijon iz avojega posmrtninskega in penzijskega sklada.
Velike stroške Ima sedaj tudi vsled tožb, ki so jih rasni časo-pisi naperili proti nji za odškodnine.	.	j
Nesreča za unijo tiskarjev je, da je razkopana v kopo avtonomnih unij. Vsaka stroka je organizirana zase in vsaka ima z delodajalci separatno pogodbo. Tako se dogaja, da gre ena V stavko, člani drugih tiskarskih s'rok pa ostanejo na delu. Le radi tega je čikaškim dnevnikom omogočeno, da lahko izhajajo vzlic stavki stavcev.
Opo^icionalni spcial-demokra-ti dokazujejo, da to ni darilo, kajti gre se*tudi za prepričanje. In ameriški kapitalizem ne razsipa z darili .zat^o, da bi pomagal socializmu, temveč radi tega, da se podaljša življenje kapitalizmu, oziroma da se ga utrdi in se napravi konec gibanju za ustvaritev socializma v zapadni Evropi.
Slednji so v pravem, a bodo v manjšini tudi če bi bile vse so-cial-demokratske stranke stoodstotno z njimi. Kajti buržvazija, s pomočjo svojih policijskih in armadnih aparatov, s kontrolo nad radio omrežjem, in s posedovanjem večine velikega časopisja, nad ljudskimi množicami še vedno prevladuje. In pa cerkve ji pomagajo.
Zbira in presoja urednik
Indijanci v Zed. državah se kakršnih doma nima — saj se-čudijo, čemu imamo toliko de- daj še ne. To bi pomenilo dobi-narja za Grke in Kitajce, ne pa j ček za našo trgovino in pomaga-zanje, dasi žive na svojih rezer-.no bi bilo Jugoslaviji brez po-vacijah v Minnesoti, v Nevadi sojil. Slednjih jih itak ne bi da-itd. skozi vso to zimo v velikem li. Torej čemu to zavlačevanje z pomanjkanju, ker se zvezna via- njenim zlatom? Mar v Washing-da ne utegne brigati zanje. To tonu res računajo na vojno to-je razumljivo. Indijanci v Zed. I liko, da bomo poslali v Jugosla-državah ne predstavljajo nobe- j vijo Petra, v Romunijo Mihaela ne strategične točke in r.lso in- Tin na Ogrsko stare rojaliste? Pa teresom oljnih baronov nič več v Bolgarijo, Albanijo itd.? Kam nevarni. Morajo biti tam kjer so neki je zašla naša demokracija? in se sprijazniti z resnico, da je. Ni ga med vsemi takozvanimi njihne dobe že davno konec, če- odličnimi ljudmi, ki bi jo še bra-ravno so še živi. Svoje dežele ne nil razen Henryja Wallacea. bodo dobili nikdar več nazaj, če- Jennic MathUda chahvick prav tu pa tam kdo v seli (2454 Sunnyside Ave.f Chicago) tuje, da naj jim jo vsled svojih ^	na(J ^Hom o
polomij vrnemo in se poberemo pokJojnFemu Fredu ^Petschetu. od kjer smo prišli.	Pravi med drugim:«v veselje mi
Jože Vilfan se je 16. feb. na je bilo, da imata Proletarec in konferenci Združenih narodov v Prosveta še nekaj (takih) naroč-Lake Success pri New Yorku nikov, da sodijo, da samo ljudje znova potožil, ker naša vlada nižje stopnje mažejo ljudi po noče vrniti Jugoslaviji njenega smrti ..." zlata, ki ga je med in tik pred vojno poslala v našo shrambo. Takrat ga je bilo za okrog $80,-000,000. Pod zamejno vlado se
je iz tega sklada za Petra in njegove ljudi pridno zajemalo in tako se je jugoslovansko zlato pod ameriškim varstvom skrčilo na okrog 47 milijonov, ako je Vilfan v prfcvem. Ambasador Kosanovič smatra, da bi ga moralo biti veliko več, a naš državni oddelek njegove zahteve odriva — ali pa ga sploh poslušati noče. General Marshall ne dela prav, kajti ker je za pomoč deželam, ki imajo tu v skriviščih milijone in milijarde dolarjev (namreč posamezni bogataši), čemu ne vrniti Jugoslaviji kar spada nji? Saj ne zahteva zlata
Kar želi je, da s svojim denarjem nakupi tukaj potrebščin,
Fred Petsche je bil javna oseba, kar Jennie ve. In ako je v Proietarcu brala opis o njemu, bi lahko razumela, da je bil skoz in skoz Fredu simpatičen in da mu v nobenem pogledu nismo storili krivice. O javnih osebah se piše — eni sicer opisujejo tako, drugi morda s predsodki, toda v Proletarcu je Fred dobil častno priznanje, ki mu gre, in nikakršnega obrekovanja. Kar se tiče dopisa iz Virdna, ki ga Jennie omenja, je bil v Prosveti in urednik Proletarca nima za dopisnikove omembe nikakršne odgovornosti in ne krivde. Tisti, ki je ge. Chaldwickovi pravil o članku v Proletarcu v spomin Fredu Petschetu, bi storil bolj-- ie, da bi J* ji pokazal, ali pa prevedel in uvidela bi, da je nje-(Nadaljevanje na 5. strani.)
Unije obtožene; ker se'utikajo" v ^politiko
Justični department je predložil veliki poroti v treh državah obtožbe proti unijam CIO, ker se umeiavajo v politiko, Jasi Um to Taft-Hartleyjev zakon prepoveduje.
Med obtoženci .je tudi Philip Murray, predsednik CIO. Omenjeni sakon posebno poudari«.
da unije ne smejo trošiti Is svoje blagajne sa nikakršno politično akcijo.
Obtožen na podlagi te postave proti unijam je tudi Waltber Rcuther, predsednik unije avtnih delavcev (CIO). Ne on, ne Murray nista "komunista**. Ampak politika v imenu unij jima
potrošiti v politične agitacijske, upa, da mM bo vrhovne sodišče,
svrhe is unljske blagajne.
Ne prvi ne dragi nista agitl-rala sa kakega ndlkalea temveč le sa tega ali onega "delavskega" prijatelja v resnih okrajnih, občinskih 'in dragih volifVah, dočim sta obe preti podpiranj« organizacije Progressive Citizens of America, ki jI načeljuje Henry A. Wallace, in oba sta na seji glavnega odbora CIO delovala za sprejetje predloga proti irfdorsiranju Wallacea ter zmagala s precejšnjo večino. A vziic
temu sta postavo.
Muray
prišla v na
vzkrlije
pravi, da smatra, po-
je po postavi vseeno prepovedi- Lstavo glede omejitev političnih na in nobenega centa ne smeta'aktivnosti unij za neustavno in
kadar pride zadeva preden j,' to potrdilo.	i » *"
To bo stalo veliko denasja hi advokati se takih procesov jako veseli. Toda čemu treba V take stroške, ko ps je .Murray ssfrev delavsko politično akcijo! Mar naj bi enestavno dejal, da ker je preti "tretji" stranki, mu je vseeno,, ali člani njegovih unij glasujejo za Petra ali Pavla, ker raslike itak ni. Za radikalne kandidate noče agitirati, med drugimi pa ni nobene razlike, kar je lahko izprevidel v volilni borbi pred štirimi in pred dve-mi leti. Na shodih je vsak kandidat , "delavski" prijatelj ih marsikateri se celo ponaša* da
je — sti r* da je bil *lAn unije.
Po isvelMvi. pa 'delujejo sa privatne interese, in sprejemajo protisoclajne in protiunijsks postave.
Isto kot sa ClO velja se AFL. Skfofre j® *fcrsti v svoji peli tlčni akciji pet milijonov dolarjev in povabila biviefe sena torja Wheelerja Is Montane, da M jo vodil. Ponudili so mu $20, 000 na leto in stroške. Pa je od govoril, da nima "časa**.
Vodstvo . CIO in AFL nima smisla sa kako resno politično akcijo. Je pa v unijah nekaj od bornikov, ki ga imajo, in ima ga na stotisoče članov. Zato pa bo letoe delavstvo Imelo res veliko delSVsItO pblitttno akcijo — prvič po mnetfth letih.'
Nekaj o naših stvareh
Na *eji ekeskutive JSZ in njenih odsekov 20. fe-ruarja smo razpravljali o mnogih stvareh. Predvsem o problemu, kako v draginji, skozi katero gazimo že skozi vsa leta, od kar je nastala, ohraniti list.
V svrho, da se iznebimo obveznosti, bomo letos podvzeli kampanjo za pridobitev novih naročnikov in za povečanje prispevkov v tiskovni sklad.
Važnost te akcije poudarja v tej itevilki posebno predsednik našega odbora Joiko Oven.
Ameriiki družinski koledar je do malega razpe-čan. Imamo ga le kakih 300 izvodov. Naši agitatorji so imeli pri tem delu letos marsikje velike težkoče radi neugodnega vremena, a so nalogo vseeno pridno iz-vrSHi.
Da se njim in nam delo olajša, je bilo na tej seji eksekutive sklenjeno, da naj urednik sotrudnike takoj povabi, da pripravijo gradivo tako, da koledar izide ob koncu novembra. In urednik pa naj pripravi med tem za vsak slučaj kako drugo gradivo, da ne bo treba čakati na druge, če ga ne bodo pravočasno poslali.
Zaradi draginje, naie zaposlenosti in vsled za-kasnelosti koledarja letos Majski glas ne izide. Glavni vzrok je, da bi ga morali zelo podražiti, če bi hoteli iti v stroške. Soglasno mnenje na seji je bilo, da je zaradi teh okolščin boljše, če se takoj osredotočimo za pravočasno izdanje prihodnjega koledarja.
Soglasno je bil sprejet tudi predlog, da JSZ indor-sira gibanje za zgraditev nove masne ljudske stranke in da pomaga v kampanji za Henryja Wallacea, ki je priglalH kandidaturo za predsednika Zed. držav in se s tem izrekel za boj proti obema kapitalističnima strankama.
Izjava odbora bo v prihodnji številki. Naše sodelovanje bo temeljilo oziroma bazira ie od vsega začetka te akcije določno rta socialističnem programu.
V soboto 28. februarja se bo vršil v SDC v Chicagu občni zbor Jugoslovanskega hranilnega in posojilnega društva.
Minulo nedeljo je bil tu na obisku Joe Novak iz La Salla in nam zagotovil, da se bodo tudi v njihovi naselbini potrudili pomagati Proletarcu v težkdčah, ki jih ima radi zvišanih stroškov v tiskarni in vsled tožbe proti njemu.
Take vzpodbude dobivamo tudi is drugih krajev. Knjiga Prosvetne matice je postavljena in bo v krafkem izšla. Več o tem in o Prosvetni matici bo v prihodnji številki,.
>*i m

PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJI'DStVA.
IZHAJA VSAKO SREDO.
lidaii Jugoslovanska Delavska Tiskovna Drušba, Chicago, III. i ^
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
NAROČNINA v Zedinjenih državah za celo leto $3.00; za pol leta $1.75;
za Četrt leta $1.00. Inocemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00.	,
Vsi rokopisi in oglas) morajo biti v našem uradu najpozneje do pon-deljka popoldne za priobčitev v številki tekočega tedna.
PROLETAREC
Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co.,
Inc. Established 1906.
—-----.-,-»-4 .	■ ,
Editor...............................................Frank Zaitz
SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.06; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries. One Year $3 50; Six Months $2.00.
PROLETAREC
1381 S. Lawndale Avenue	CHICAGO 23, ILL.
Telephone: ROCKWELL 28C4.
Zmaga delavske stranke v New Yorku poparila obe stari stranki in "liberalce"
Dopolnilne volitve v 24. kongresnem distriktu v New Yorku so vzbudile v ameriški politični javnosti več pozornosti kot še kdaj kake slične volitve.
Kajti šlo se je v njih ne samo med kandidati v zvezni kongres temveč posebno med Henryjem Wallaceom in Trumanom.
Štiri stranke so imele na listi za izvolitev v zvezni kongres vsaka svojega kandidata. Te so bile American Labor Party, ki je doslej podpirala demokratske kandidate. p6tem demokratska stranka, ki je bila v tem distriktu trdnjava demokratske politi-« čne mašine, republikanska stranka in pa takozvana "Liberal" Party, katere glavni podpornik je David Dubinsky ter "socialistični" tednik "tfew Leader". (Za "socialističnega" ga oglaša najbolj Chicago Tribune, kar dokazuje, da ni ne socialističen in ne liberalen.)
V	tem distriktu vlada, oziroma "je" vladal demokratski boss Edward J. Flyn, svoječasno predsednik glavnega odbora demokratske stranke.
* Nihče ni pričakoval, da bo ta okraj za njegovo stranko izgubljen. Kandidat omenjene delavske stranke je bil Leo Isacson. Zanj je pomagal agitirati tudi Henry Wallace in za demokratskega kandidata pa vsa njegova politična mašina v Washingtonu in v New Yorku.
Ko so dne 17. februarja glasove prešteli, je bil izid ta, da je Leo Isacson dobil več glasov kot pa vsi trije drugi kandidati skupaj.
To je demokrate v New Yorku in v Washingtonu jako popa-rilo. Boje se, kaj, če se sličen rezultat ponovi prihodnjega novembra! Truman bo moral nazaj v Missouri in tisoče demokratov bo ob službe, pa čeprav niso "komunisti"!
V	volilni kampanji v 24. distriktu so demokratski govorniki trdili, da bo Wallaceov kandidat dobil le "komunistične" glasove in pa glasove nekaterih drugih nergačev, ogromna večina pa jih bo glasovala za demokrata in s tem za Trumana in njegovo politiko.
Pa se dogodi nepričakovano. Wallaceov kandidat je dobil 56 odstotkov izmed vseh oddanih glasov.
Republikanci sicer niso bili osupnjeni nad tem izidom, ker zmage zase niso pričakovali. Celo vzradostilo jih je, ker mislijo, da če bo to razmerje obveljalo tudi v novembru v vsi državi New York, bo demokratska stranka izgubila in oni pa zmagali.
Truman se je vsled tega na banketu v počast velikima demokratoma Jeffersonu in Jacksonu obrnil z apelom na vse demokrate in druge naprednjake, naj se oklenejo v jeseni njegove stranke, kajti le njegova je res demokratična. A 24. newyorski kongresni distrikt je dokazal, da se volilcev ne bo moglo vse večne čase vleči za nos.
V	kampanji so demokratski prvaki, "social-demokratski" New Leader ter drugi taki "progresivci" dokazovali, da kandidat delavske stranke ne more zmagati, ker se je ia nje lodUa mogočna unija Amalgamated Clothing Workers in razne druge unije CIO, torej ni v nji ostalo drugega kot prgišče "komuniatov".
Po 17. februarju, oziroma že zvečer istega dne, pa so voditelji unij ACW in ILGW kaj zlahka uvideli, da so na isti poti kakor je bil John L. Lewis, ko je premogarjem pred Štirimi leti zabičil, da morajo glasovati za republikanski kandidata, pa so se izjavili rajše za Roosevelta.
Volitve v 24. distriktu so ob enem dokazale, da Wallaceova "tretja" stranka lahko postane PRVA stranka! In pa da unijski birokrati ne kontrolirajo glasov članov svojih unij.
In pa da je zloglasni "New Leader" brez vpliva, enako tudi njegova in Dubinskijeva "Liberal" party.
Kakšnega kalibra je izvoljeni Leo Isacson nam ni znano. Vemo le, da ima sedaj newyorska American Labor Party v kongresu že dva zastopnika. Nedvomno bi Wallace ne šel v agitacijo za tega novega zmagovalca, če ne bi bil o njemu uverjen, da je naprednjak.
Kar nas izredno veseli je to, da kandidat, ki je bil v agitaciji proti njemu grden z vse sorte očitki, predvsem, da je "rdečkar", orodje komunistov itd,, lahko dobi več glasov kot obe kapitalistični stranki skupaj in mu jih jc še toliko ostalo, da presega njegova večina glasove ne samo prvih dveh ampak tudi "liberalne" stranke skupaj.
Le taka pomožna akcija, ki ne bi biki v zvez/ s "politiko", bi kaj lalegla
Načrt državnega tajnika Marihalia za pomoč deželam, ki sodelujejo v našem bloku v Evropi, nas bo stala skozi prvih 12 mesecev tri milijarde tri sto milijonov dolarjev.
To ni malenkostna vsota. A "navadni" ljudje si mislijo, kaj nam to mar. Saj vlada plača!
Da. vlada izda le nakazila, plača pa ljudstvo in nihče drugi.
Vlada plačuje nakazila iz davkov. In tako pride stroškov, če omeitjeno vsoto izračunamo na posameznike, na vsako osebo v tej deželi — tudi deteta so vključena — $37 za to takosvano Maf-shallovo pomoč v prvem letu njegovega načrta. Ali $186.30 na vsako odraščeno osebo. Ali $15.43 na vsako odraščeno osebo vsak mesec Ali na vsako družino v prvem letu Marshallovega plana $200.00 ^^
Vladna propaganda ljudem ne pove. da oni plačujejo vse kar dnmo v pomoč bodisi Angjity Franciji in Ita4ljt, Avstriji lit vse do centa kar damo za obvarovanje rfr*kega rojalističnega in Ciang Knlšokovogn režima. Ob.v*tv gnHft'dtf thin,."a Ju-mora*,pomagati
JOSKO OVEN:
RAZGOVORI
Februar se bliža h ktrncu. To tere neobhodno potrebuje sedaj ni ravno mesec, da bi ga človek ob njenem petletnem načrtu, opeval. Mrzel je in leden, šele Vse te pridelke poleg rudnin in sedaj, ko je že ob koncu, se je: lesa dobiva vlada od poljedel-toliko ogrelo, da je izginil led, stva. Res, da so velike žrtve ali
V ANGLIJI, V FRANCIJI in povsod drugje poudarjajo, da naj delavci več in več produci-rajo. Delavci so pri volji, toda zahtevajo tudi kaj plaČHa sa svoj trud. Več šiveia, ta in oni mali prlbeljšek. Premog a rji na Angleškem in delavci drugod so se potrudili za več produkcije, a birokracija, ki jih vlada, jtm dokazuje, da jim zahtev nt more izpolniti. Čemu ne? Ako več pro-duc tr a jo so vredni tudi višje mezde!
FRANCE MAGAJNA t
O ŠOVINIZMU
I in ne v slovenske." | Torej ni šlo za vsebino član-
Clanek, ki uči ljudi, kako pogubi jn jo drug drugega s plemenskimi* verskimi tn narodnostnimi sovraštvi. Nanaša se ta spis zgolj na sovraštvo, ki so ga v Italiji pod fašizmom umetno gojili proti Slovencem, a je vzlic temu splošnega značaja.	'	»
Pravijo, da je živel v Franciji za časa prvega cesarstva neki vojak, ki se je pisal Nikolaj Chauvin (šoven). Bil je fanatičen oboževalec prvega Napoleona. Njemu je bil Napoleon vse, a vse drugo nič. Po njem so vse tiste, ki so strastno častili tega znamenitega Korzičana, imenovali šoviniste. Pozneje so v pariškem gledališču predstavili novo patriotično pesem "La Coquarde Tricolore", ki je postala zelo priljubljena. Recitiral ali pel jo je bil zopet neki Chauvin. Ali je bilo to njegovo pravo ime, ali si ga je nalašč natlel, ni znano. Dejstvo pa je, da je od tedaj postal izraz "šovinizem" označka pretiranega patriotizma prav za prav nasilnega patriotizma.
V današnjih dneh čltamo besedo "šovinizem" vsak dan, morda pa nismo vsi, ki jo zares razumemo. In zato pišem tele vrstice.
Človek, ki ne ljubi svoje družine, je slab človek in isto tako $lab človek je, če ne ljubi svojega naroda, svoje rodne zemlje, svoje domovine. Toda ljubezed' do svoje domovine, do svojega naroda se ne sme nikoli izma-ličiti v sovraštvo proti drugi deželi, ki ni naša domovina in kjer ne biva naš narod. Vsak tisti, ki ljubi svoj narod, a sovraži vse sosednje in bi hotel te poslednje uničiti samo zato, da bi koristil svojemu, je šovinist. Naša nova miselnost takih patriotov ne želi več. Taki patriotje so povod vedno na novo porajajočemu se mednarodnemu sovraštvu in vselej več škodijo svoji domovini nego ji koristijo.
Zdaj pa pridemo do tega, da je domovina eno, koristi nekaterih pa drugo. So namreč nekateri ljudje, ki najbolj žanjejo tedaj, ko se narodi najbolj sovražijo med seboj. Vsem, ki jim je mednarodno sovraštvo kakor koli koristno, bodo z vsemi močmi poskušali razplamteti šovinistične strasti med nerazsodnimi. Brez takih plehkih šovinističnih bedakov imperialisti sploh ne bi mogli sprožiti vojn. Ultra-šovi-nista Hitler in Mussolini sta povzročila strahotno gorje v svetu
in kaj sta dosegla s tem? Nista samo skoro do kraja uničila svoji domovini, uničila sta tudi se-bd in ono ostudno kliko, ki ju je obdajala. Oba sta bila na takih položajih, da bi lahko s pametnim delom vzbudila občudo-^ vanje vsega sveta, tako sta pa odšla v grob kot dva zavrženca, preklinja na od milijonov m za-sramovana od vsega človeštva. Samo iz šovinizma se rodijo take človeške spake.
Slovenci V Julijski krajini smo bili 25 let italijanski državljani. Tako majhni smo bili, tako brezmočni Vse. kar smo želeli, je bilo, da bi nam pustili v miru ono malo, kar smo imeli, da bi nam ne kratili najosnovnejših svobodščin in pravic. Saj smo imeli volje izpolnjevati t kone kakor jih' mora izpolnjevati vsak pošten državljan; saj smo plačali vse, kar so od nas terjali. A ne - italijanski šovinizem. ohol in napihnjen, je moral pokazati, da je "junak" in ker ni mogel nikjer pokazati tegS čudovitega "junaštva", ga je pokazal nad nami, ki se nismo mogli braniti. Vzel nam je vse, vse naše kulturne in gospodarske pridobitve. In da bi podčrtal svojo junaško silovitost, je zahteval od nas še, da vpijemo: "2ivio Duce". Tako nam je bilo kakor potem, ko so "slavne valorose truppe" prisilile svoje ujete civilne žrtve, da so same sebi kopale grob.
Nekoč me je pozval k sebi tukajšnji fašistični politični tajnik. Ljuto me je pogledal gor in dol in dejal: "Zvedel sem, da pišete članke in jih pošiljate v slovenske časopise. Ali je to res?"
"Je res," sem rekel. "Pišem članke, a ne politične, marveč samo gospodarske in kmetijske. Prikazujem našim ljudem najnovejše metode italijanskega kmetijstva in Jim svetujem, da jih posnemajo."
"Dobro, naj bo za sedaj. Napravil bom "finto", da o tem ničesar ne vem. Ce bom pa še kdaj slišal o tem, bom naznanil naprej in potem si posledice pripišite sami sebi. Ako tako radi pišete, pišite v italijanske liste
hočeš nočeš, ker vse gre iz tvojih in drugih ljudi
vzdrževati davkov.
"Proletarec" ni proti relifnim akcijam. Ni pa soglašal in ne soglaša sedaj s takimi pomožnimi akcijami, ki so podvzete v politične ali v imperialistične namene.
Grčiji dajemo sedaj živež zato, da bo lahko od nas podpirana monarhistična armada toliko laglje klala svoje rodne brate, ki žele ustanoviti ljudsko državo namesto sedanje, ki jo Amerika protežira.
Pet milijard in tri sto milijonov je veliko denarja. Ves je izžet, oziroma bo v obliki nadaljnlh davkov.
Ako bi TfUmanova administracija bili resno ta 6*fevanje bolna Evrope, ta vsota ni previsoka in ameriški davkoplačevalci se ne bi pritoževali.
Toda vso to "relifno" akcijo sedaj vršimo na podlagi "Trumanove doktrine", ki je celo po mnenju mnogih konservativcev v Angliji in v Zed. državah, pa tudi med Ameriki naklonjenimi socialisti v Franciji in Angliji zgrešena politika Relif v potitične namene je vse nekaj drugega kot pa če daš tako, da levica ne Ve kaj da desnica.
Ameriške dajatve niso humanitarnega značaja. Ako bi bile, bi se ne smelo pomagati samo deželam, ki so bile ali nevtralne, ali cek> v vojni proti nam, ali pa kratkomalo kapitulirale v zadnji vojni, temveč tudi onim, ki so trpele in vztAjale dp konca. Torej [aebi, tajto mi, tudi Jugoslaviji in T oljski saj toliko kot pomagamo Turčiji, kiflako všj ostali ni v vojnf trpeli' riffakršne Škode temveč žeta dobičke to nje — v prid nocizruu scweda! , * « "
kov, marveč le za jezik. Pisati v slovenščini je bil zločin. Pisal sem pozneje še, nisem se pa upal več podpisovati.r , \ >
Presodite, prosim vas. Kakšno* škodo je imela Italija od mojih člankov? AH ni bilo celo v n jelk) čast, da sem dognanja njenih kmetijski h., strokovnjakov javil preko meje? Ko bi kaj takega storil nekdo iz Rima, bi dobil brez dvoma pohvalo, ampak Slovenec . . .
Ko smo izvedeli, da naša nova oblast, ki se je rodila v poslednji vojni in pozneje, želi do kraja zatreti šovinizem, to mržnjo — če mislim lokalno — med nami in Italijani, je bilo nam vsem, kakor da bi pili pelin. Mi. ki smo bili izkoriščani, zatirani, prezira ni, teptani, pretepam in ubijani—fn^ naj pfcrvi podamo roko v spravo? In njim, ki niso postali krotki zaradi svoje dobre nravi, marveč zato, ker so bili s silo zlomljeni in vrženi ob tla? Njim, ki so tudi v porazu sanjali o os veti in so še Ifžfti v prahu kovali načrte za maščevanje nad nami — njihoviiju nekdanjimi žrtvami, ki so se osvtV bodile? Ni nam bila mikavna ta misel. Rekel sem: "Dajmo jim vse. kar so dali oni nam: knih za kruh, pa tudi zaušnico za zaušnico!" Ko je bil po naključja pri meni kot gost Josip Vidmar, sem mu bil to omenil.
"Ne", je odvrnil, "ne sme sc to zgoditi: To bi sličilo nekdanjim krvnim osvetam • kot so morda še zdaj v modi kje na Kofziki. Ali nisi še spoznal, da je sovraštvo med narodi umetno gojena in negovana rastlina od tistih, ki imajo od nje koristi? Dokler ni nahujskan, ne sovraži noben italijanski delavec slovenskega in obratno. To umetno, šovinistično rastlino, bomo uničili, pa se bomo skupno, roko v roki, trupli za boljšo bodočnost obeh narodov."
In to je tisto! Zakaj naj bi mene bolelo, če moj sotrpin govori italijanski in ne slovenski kakor jaz; in zakaj bi se moral on jeziti, če govorim slovenski in ne italijanski kakor on? Zares, ta misel se čedalje bolj u-veljavlja in uveljavlja se najbolj med delavskim slojem obeh narodov.
Včasih so zločinski izkoriščevalci ljudstva izrabljali verska prepričanja ljudi, da so jih gnali v borbo drugega proti drugemu. Turek je ubijal kristjana in kristjan Turka — oba za večjo čast božjo! In tudi kristjani sami med seboj: katoličani so morili protestante in protestanti katoličane. Vse neštete verske ločine so se sovražile med seboj. Od tega so imeli korist samo .tisti, ki so bill na "vfhu" in so to mržnjo izrabljali za svoje kopi-sti. Tako je bilo kakor kadar vidite dva prijatelja, ■ ki imata vsak svojega psa. Za lastno zabavo naščuvata psa drugega proti drugemu, da se griseta, da odletavajo kosmi dlake, da so tla krvava, prijatelja pa se sme-jeta in imata od tega "svoje špase".
Mislim, da smo dovolj stari in dovolj zreli, da bi lahko prenehali biti "gospodom prijateljem" psički, ki naj se grizejo med seboj, kadar koli je njih volja. A treba je, da se otrese-mo vseh ostankov, šovinizma v
talijani in rta svetu.
Aft
Vati
katerega smo dobili še pred božičem. Ali ima pa tudi Svoje pomembne dneve. V februarju prazntijemo rojstni dan dveh pomembnih Američanov. Abrahama Lineolna in George Wash-ingtona V februarju so tudi' ravno pred štirinajstimi leti na Dunaju grmeli topovi, kjer je cocialistiFho delavstvo stalo na barikadah, braneč svoje domove in svobodo napram kiero-fa-šizmu Morje krvi je že preteklo od' takrat, aH sovražnik je še ved ho isti.
Pri na« ln pe svetu Zadnjič sem čital dopis rojaka v Prosveti, v katerem opisu je pismo svojega sina, ki ga je i dobil iz starega kraja. V njemu se sin pritožuje o visokih dav-[ kih, katere jim nalaga sedanja jugoslovanska vlada. Pismo je razumljivo. Tudi jaz sem že do-' bil slične pritožbe. Kmet na malem posestvu, še posebno ob slabi letini, res občuti take stvari. Ali, potrebno je razumeti položaj v katerem se Jugoslavija danes nahaja. Prvič je treba razumeti, da je že tretje leto rkrajna suša uničila ali pa znat-
verjemite ml, da si grade državo, kjer bo lepše življenje za vse. In kar jt glavno, gradijo Si to državo sami in to s tako fanatično vero,1 da jih občuduje svet, čeprav vam naši meščanski dnevniki tega nočejo povedati,
V New Yorku je zagrmelo. Leo Isacson, kandidat tretje <WalIaceove» stranke je pretepel vse tr! njegove protikandidate in to v tako odločilni, skoro nadpolovični večini, da se je demokratom in republikancem kar zabliskalo v glavi. Demokrati so bili sigurni, da bo njih kandidat Kari Propper zmagal z veliko večino, saj je bil ta okraj, vedno znan kot solidna demokratska 'trdnjava. To je šele začetek. Naši reakcionarji, tisti kateri se skrivajo pod laži-liberalno krinko in kateriflso s svojo kameleonsko zunanjo politiko spravili našo deželo skoro na p^ag nove. vojne, in pa tisti, katerim je vsak liberalen in napreden človek — rdečkar,* bodo ob letošnjih volitvah spoznali, da Je ameriško ljudstvo za MIR in. za - DEMOKRACIJO.
no znižala poljske pridelke v.go-
Wallaceov jpojni, pohod se je še-tcvih deželah Jugoslavije skoro Pr*eel-do katastrofalnega položaja. Iz- t t Naše gibanje med teh so bile Bosna, Cri|a go- _ ..	..
ra in Dalmacija najbolj prizade- , £ ve^ljem sem opaz,l pre-
te Kdor ne veruje, naj čita do- fled den«rn,h Pnspevkov Pro-*	' letarcu. Ce nadaljujemo s tem
sedaj še najboljšo knjigo o Jugoslaviji. katero sem že parkrat omenil in katero bi si moral nabaviti vsak ameriški Jugoslovan — in ta je: "The Silent People
delom, bomo letos izlezli iz dolga. Se ve, kampanja glede tega bo potrebna.
Tudi dopisi, katere pošiljajo
Speaks". V tej knjigi piše Ro- naši prijatelji, delajo list zares bert St. John, v poglavju o Bo-i zanimiv. Lahko bi tisk lista ne-sancih: -''Stali smo na trgu na koliko znižali, če Tbi šli doli na takozvani Titovi ulici. Okrog štiri shrani. Ali to bi bilo naza-nas pred mestno hišo — kar je dovanje še posebno v tem letu, je še ostalo, ae je trlo ljudi. De- ko naip je list tako potreben.
itKVjfet svete-
« : V ^T.
lila se je koruza. Vsaka osebs je dobila štiriindvajset funtov koruze mesečno, kar je bilo pozneje znižano na šestnajst fun-tdv. Neka ženska mi pripoveduje: "Dve leti že se jemo in dve leti ni zraslo ničesar. Vse kar je pognalo je sežgala suša." V nekem drugem poglavju piše: "V poslopju, v katerega smo stopili, je bilo začasno stanovanje za šest rodbin, s šestimi malimi 9obami. Dvajset ijudi je živelo tukaj. V vsaki sobi je bila peč za drva, železen kotel za kuhanje in za pranje, svetilka-petro-lejka — in v večini sob — zibelka. V celem poslopju je bila ena sama postelja. Vprašali smo jih kaj imajo za jesti... Pokazali so. Vsa njih hrana je obstojala iz koruze in soli—zmešano skupaj in pečeno v peči in to stvar so imenovali — kruh. Dvanajst otrok je bilo v tem poslopju v starosti od sedem do enajst let. Ko smo jih gledali od blizu, je vzkliknila Anita (tolmačica*: "Moj Bog! Njih koža je rume-na!
Vzeli smo enega za drugim ter jih peljali na svetlo. Ko smo dvignili njih srajčice, smo videli njih tragično drobne roke in noge. Trebuhi so bili napeti in trdi. Njih koža je bila rumena — kot je bila koruza v vreči zadaj v sobi."
To je samo kos njegovega opisa Bosne v letu 1947. Ce pomislite, da je Bosna dežela, katera je bila vedno siromašna, največ trpela v zadnji vojni ter da je bila več kot sedemindevetdeset odstotkov porušena, da je nje prebivalstvo pretrpelo naravnost strahovite izgube, katerim so sledfla leta suse, potem je -lahko umljivo, zakaj si je moralo tudi ostalo prebivalstva jugoslovanskih republik pritegniti pasove. Ce bi ne bila jugoslovanska vlada s svojim pravičnim deljenjem živeža delala to kar je, tisoča ljudi bi umrlo*za lakoto. Spomniti se je treba, da je skušala iiigoslavfja lansko leto kupiti žito in druga živila tukaj v Zedinjenih drŽavah in to za gotov denar. Odgovor v Washingtonu je bil: Ne!
Drugič. Jugoslavija ne dobiva (fosojil v dolarjih kot jih dobivajo Grki, Turki, Italijani, Angleži itd. Kar kupi v inozemstvu, stroje in podobne stvari, mora plačati v dolarjih ali pa s surovinami in s poljskimi pridelki. Danes Jugoslavija še ni
Letošnje volitve niso to kar so bile druga leta. »Zedinjene države igrajo danes silno vlogo na svetovnem pozorišču. V njih rokah, je. danes tako> j rekoč odločba vojne ali miru. Trumano-va doktrina na Grškem nas je posUvila na rob vojn$. Milijarda dolarjev, katere je dobila grška vlada, je pustila Grke revnejše kot pa so bili kdaj prej. Pet milijard dolarjev, katere je že dosedaj dobil Ciang Kaišek, je zdrselo v nenasitna žrela kitajskih militaristov. Ce je kdaj bila potrebna sprememba tukaj pri nas. je to danes. In naš list Proletarec vam bo to ne samo tolmačil, ampak tudi delal za zmago MIRU.
Tole mi ne gre v glavo?
Uvažati ln v zamenjavo ali pa
Ameriški poslanik na Kifaj-akem je uradno izjavil, 4a je Čiang Kaišekova vlada tako ko-ruptMflkin nezmožna,in brez smi-sla td ljudske koristi, da jje ne bo mogoče ozdraviti. A vendar je ||feri*tdHik Truman minuli te4e*pK<ltoga1, da naj se tej gnili fašistični vladi nadsljae milijone ameriškega denafja v podporo. Le kako more biti ameriški kongres tako stupiden, da take dajatve reakciji na Kitajskem, v Grčiji in drugod odobrava, te mi nikakor ne gre v glavo!
Le kako, da se bivši socialistični militant! (?), s Kruegerjem in Themasom na čelu, toliko gnjavijo skupno z dčmo • repu-
v položaju, da bi mogla ekonom- J>liK*nako rftkcijo proti Wal-sko živeti sama dtf sem. 'frefea	WnmeMo da hi si gradili
rtftno socialistično gibanje, tudi
za, dolarje kupovati fsUwv ks»*t|t ini .nikakor nc qrc v glayo?
/
VLADIMIR NAZOR:
NOVELE
Nadaljevanje.) V naš razred je stopil prvič preden je zapel zvonec na hodniku, ko so naši tovariši—mestne srajce — skakali po razredu, da pokažejo drugim — prišle-cem z otokov in iz Zagorja (pisatelj ima v mislih dalmatinsko Zagoro) — da so kakor doma in da se nikjer in nikogar ne boje. V vratih se je prikazal; dvignil glavo; debelo pogledal:
—	Zverine! Vsak na svoje mosto!
Te oči, ta obraz, ta glas so bili vzrok, da so se celo "mestne srajce" zgrozile.
Razrednik! Latinščina! On, ki nas bo imel največ v oblasti!.... Poglej ga!
Stal je tamkaj in nas vse ogledoval: drugega za drugim. Mi pa vsi v klopeh, tihi in nepremični. Čutimo, da to njegovo razpoloženje ne bo zlahka minilo, ker vse kaže, da mu niti eden izmed nas ni všeč.
Ko je zazvonilo, je stopil v razred Vzpel se je na visoki, stari kateder. Začel nas je klicati iz tanke, toda velike Črne knjige
Klical nas je, premikajoč od priimka na priimek svoj dolgi, otrdeli kazalec, nas pa ni več pogledal. Kljub vsemu je kakih deset priimkov — in sicer zvečine italijanskih in mestnih otrok — ob katerih je obstal, pogledal dečka in celo vprašal, ali je res sin tega in tega gospoda. Ko me je poklical, sem vstal in rekel: Tukaj! Toda niti pogledal me ni. Takoj sem opa-zil, da sem tudi jaz med tistimi katerih mu ni posebno mar. In skoraj vesel sem bil tega.
Ko je končal, je rekel, naj odpremo latinsko vadnico; takoj se je spravil na delo.
—	Rana, ranae, ranam .No-minativ, genetiv, akuzativ. V singular, plurals..
Ze zato ni šlo gladko, ker nismo mogli dobro razumeti njegovega hrvaškega jezika. Kmalu pa je sprevidel, da nekatere "mestne srajce" zlasti tisti, kateri so ga zaradi priimkov pve-senetili — že marsikaj vedo tej "rani".
— E, je dejal. Vidi se, kdo je hodil v pravo ljudsko šolo v mestu ... in kdo kam v gozd, zverinami.
In. začel se je ukvarjati s tistimi, ki so že nekaj znali. Na nas druge se sploh ni več oziral. In mudilo se mu je naprej. In to je trajalo dolgi dve uri.
—	No, kaj praviš o svojem razredniku? — me je vprašala doma teta.
Nisem vedel, kaj naj rečem.
Skoraj postrani me je pogle dala.
—	Seveda! Ti bi raje imel kakega "vlaha" (Srba). Ta je pa
iz Z. (Najbrže iz Zadra). Meščan!
—	Težko ga razumemo.
—	Ko bi vam le smel razlagati v svoji materinščini ( V italijanščini). Sem so ga postavili, vrgli so ga v to vašo šolo, samo da bi mu nagajali. Tu je kakor v pregnanstvo. Da bi ga vsaj vr ->tročaji ne jezili!
In napel sem vse sile, da opravim svoje.
A bolj so minevali dnevi, slabše je šlo.
Ze čez nekaj dni je za "rano" pripodil pred nas celo jato samostalnikov, pridevnikov in glagolov. Vse te besede se kar na-prf j spreminjajo, sestavljajo večino nove stavke, podobne sivim, zamotanim klopčičem. Redkokdaj sem doumel njihov smisel. Ko da stopam v vedno večjo goščavo brez poti in utrjenega kolovoza, se izgubljam v tistem labirintu debel, kakršnih nisem še nikoli videl. Tavam in vedno manj vVn, kje sem in kam grem, nekdo me pa podi, pripravljen, da me celo požre.
In naš razrednik se je zares prelevil v volka.
Vsi, kl niso prišli iz kake boljše šole se niso mogli takoj prilagoditi njegovemu načinu po-
ueevanja, so* znašli v peklov ozre sene_na nasojtrarv
gnil roko.
-- Stoj!
Stopil je med nas. Vsakemu je določil sedež.
Nisem se znašel več v eni tistih klopi, ki so stale prej v dveh vrstah pred katedrom, ampak v dolgi klopi, ki je stala počez, kar ob zidu, med vrati in oknom.
V	začetku sem bil zadovoljen, da sem v kotičku poleg vrat. Profesor je sedaj precej daleč od mene; vidim ga samo v profilu. Njegov pogled ne bo niti slučajno več phdel name, kajti tako in tako se bo pečal samo s tistimi, ki so tik pred njim.
Odprl sem knjigo pr^rt seboj. Gledam, kateri so mi zdaj sosedje.
V	tej klopi so vsi "obsojenci"; in glej, med njimi so še trije izmed srednjih, katere je volk zadnje čase najbolj preganjal.
Ko da so si "obsojenci" že na jasnem, kaj in kako; pri priči so se znašli.
Pere Kobilica, mršdv in pla-volas fante z dolgimi nogami in rokami, ni prinesel niti ki\jig s seboj. Iz žepa telovnka vleče trnke; z nožičem jih struži; gladi jih, da bi se še bolj Svetili. Debeli Toni se je s komolci naslonil na klop, zgrbil hrbet, glavo z dolgim ovčjim obrazom pa je povesil na prsi; prav gotovo bi zaspal, če ga sosed ne bi od časa do časa s komolcem sunil pod rebra.
Cez beži. Profesor razlaga, sprašuje, ponavlja, se jezi. Niti
Slika is Krope v Sloveniji: Želesno kovano okrasno stoja Ice, značilno sa kroparsko domalo obrt.
Zapisnik seje eksekutive JSZ, Prosvetne matice in upravnega odbora JDTD.
Seja eksekutive JSZ ter dru- vetnika in potem naj sodeluje gih njenih odborov se je vršila I mo drug z drugim, pa se bo do-v petek 26. dec. 1947. Navzoči
skih mukah. Kmalu so tudi o-magali. Nič več niso skušali držati koraka z ostalimi. Začeli so izostajati. Omrtveli so in sk? sploh niso več gibali.
A ko je prišlo tako daleč, nas e "volk" nehal poditi. Nič več nas ni mučil z vprašanji, ni nam pretil s kaznimi in slabimi redi, nič več ni pošiljal domov pisem ukori. In kar je bilo za nas najbolj važno: nič več ni jezno itrmel v nas s svojimi okroglimi očmi. nič, več se mu nito tupci sline nabirali v kotih stisnjenih ust. Marljivp je nadaljeval svoje delo z ostalimi. Konec koncev nas je docela zanemaril. Nič več mu nismo bili niti "zverine" ne.	—
Zdaj smo bili razdeljeni v tri vrste. V redke "odUčnjake", ki so sedeli v prvih klopeh; v veliko množico, za katero se še ni vedelo, ali bo kaj z njo ali nič, in v tiste, ki so bili že "obsojeni".
• » •
Vse do pomladi so "obsojeni" sedeli skupaj s srednjimi dijaki.
Nenadoma pa se je nekaj zgodilo.
Prvo šolsko uro po velikonočnih praznikih so bile v razredu šolske klopi razvrščene čisto drugače. V prvem trenutku nismo vedeli, kje bo kdo sedel. Prav ko smo si hoteli po mili volji izbrati vsak svoje mesto, skoraj v naskoku... se je prikazal v vratih razrednik in dvi-
— Prezens. Aorist. Periekt. Pluskvamperfekt...

PRISTOPAJTE K
slovenski narodni podporni jednoti
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET * ČLANOV(IC) JE TUŠA IA NOVO DKUSTVO
Ne vem zakaj, a zdi se mi, kakor da ne prihajajo iz njegovih ust besede, ampak strašansko veliki pajki.
Skoraj jih vidim, kako visijo v zraku, puščajo iz sebe neke niti, ki plapolajo visoko nad klopmi in se spuščajo na dečke. Prt v nič več ne zavidam odlič-njakom; skoraj žal mi jih je. Itako to, da ne vidijo, kaj počenja z njimi on vsakokrat kadar odpre usta? Prezens je čisto siv in ima velik zadek; aorist je si-vordečkast in ima'debele, z dla ko porasle noge, pluskvamperfekt ima pa tridelno, progasto telo in nešteto dolgih krakov. Ti dečki pa niti ne slutijo ne...
—	Zverine! No?
Zdrznil sem se.
Stal je zraven Pera Kobilice, kateremu je padel nožič na tla.
—	Roke sem! Pokaži... Aha, glej ga, glej! Trnki. Trnki. Zakaj ne greš lovit? ... Čakaj. Vstani. K oknu. Tako. Zdaj £a lepo sedi. Spuščaj trnek skozi okno. In lovi ribice, lovi jih ... Samo tiho ... Samo da nas ne boš motil.
In zopet je razlkgal naprej.
m m *
Nič več ga nisem gledal.
Dolgo sem stal, naslonjen s komolci na klop, z glavo med rokami in pritiskal dlani na obe ušesi. Ničesar nisem hotel sli-šatiš o ničemer misliti. Zapiral sem oči.
Toda prav tedaj sem začutil, kako me nekaj grize pri srcu.
Kaj bi rekla moja mati, ko bi me videla?
(Dalje prihodnjič.)
so bili vsi njeni člani, namreč predsednik Joško Oven, podpredsednik Fred A. Vider, blagajnik Filip Godina, tajnik in urednik Frank Zaitz, in pa Milan Medvešek, Angela Zaitz in ^John Rak. Dalje upravnica An ne Benigcr in pa 17 drugih članov kluba št. 1, ki so se odzvali vabilu, da prisostvujejo.
Zapisnik prejšnje, seje, ki je določal v glavnem delo glede Družinskega koledarja, je bil sprejet.
Poročila. — Za nadzorni odbor je poročal John Rak. Revizije se je udeležil poleg njega Milan Medvesek, Angela Zaitz pa je bila odsotna vsled drugih poslov. Vsi računi so v redu.
Mrs. Anne Beniger je poročala za upravništvo, da je število naših naročnikov sicer naraslo, in da dobimo tudi sedaj več novih kakor pa starih izgubimo, toda podražitve pa so še hitrejše.
Tiskarni, dolgujemo sedaj o-krog $3,000. Kar se tiče Koledarja (op.: to je bilo poročano na seji kot oripenjeno zgoraj. 26. dec. 1947) je zanj mnogo naročil in izgleda, da se ga bo s pomočjo naših razpečevalcev vsega razprodalo.
Toda vsled sedanje neznosne draginje, ki je postala zvrhane mere posebno v tiskarnah, položaja za nas ne morem predložiti v rožnatih barvah.
bro izteklo.
F. Zaitz nato pojasnuje razne sestanke z odvetniki in da se mu zdi, da kooperacija med nami ni zadostna.
Anton Garden, ki je bil na teh sestankih tudi navzoč, in na tej seji, smatra, da se mu vsa ta afera ne zdi tako črna kot Frank Zaitzu. Napovedan nam je boj, pripravili se bomo in ga izvršili kot najboljše mogoče našim publikacijam v prid.
Dalje so o tej zadevi govorili Joško Oven, Fred A. Vider, Angela Zaitz, Godina, Milan Medvešek in John Turk.
Zaitz pojasnuje glede obrambnega odbora, ki smo ga izvolili na Sansovi konvenciji v Clevelandu. Nabrani denar je v obrambo vseh treh listov.
Po daljši diskuziji je sprejet predlog, ki določa, da naj ima Proletaree odsek treh članov za sodelovanje z obrambnim odborom v Clevelandu. Izvoljeni so Milan Medvešek, Joško Oven in Frank Zaitz.
Sledi splošna razprava o listu. Frank Japich meni, da se bi morda kaj dalo znižati v stro-skih provizije. Zaitz pojasni, da kar naši ljudje dobe provizije, jim večinoma ne zadostuje niti za voznino in za druge izdatke, dočim dajo svoj čas na agitaciji zastonj. Japich se zadovolji s tem pojasnilom. Želel je le vedeti, kakšen sistem imamo. Gle-
•	Cook ©•„ 99.10 sa eolo loto; 94.T9 ta pal teta; ta lataomttTt $11. S
:	i!
•	___I ■ | m~-1- . I	— e
•	■ ■■ ■ ■ ■■	— #
:	Naslov sa list in tainiltvo io: j
NAROČITE SI DNEVNIK
PROS VETA
66
Naročnina ta Zdmieas irftavo (tavnemil Chleaga) la 99.00 na leto; 94.00 ta pel letaj 92.00 ta ftotrt leta; ta Chleago ta
o
Naslov sa lis* in tojniitvo {•>
2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS
l####eeeMtttttteteae*OleeteeeoeneeeooeeaOeeeeeaeeeeee
Sovjetska vlada dobro opravila
Vnanji minister Molotov je poročal, da ima sedaj Sovjetska unija pogodbe z vsemi državami ob svoji ztpadni meji—trgovske in take, ki to za vzajemno obrambo.
de provizij pojasnuje iz svojih Prosvetna matica. — Društva j ^jenj tudi John Rak.
NE ČAKAJTE,
da prejmete drugi ali tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. Stem prihranite upravi na času in stroSkih, ob enem pa izvršite svojo obveznost
so ostala zvesta tej ustanovi in jo podpirajo. Izdali bomo XXVI. zvezek knjig Prosvetne matice. Letošnja knjiga je izredno lepa deloK povest z imenom "BRATA", ki jo je napisal Etbin Kristan. Ta povest ni bila še nikjer objavljena. Bila je napisana posebno za Prosvetno matico.
Tako bo knjižnica Prosvetne matice obogatela zaeno izmed svojih najboljših del, kar jih je še izdala.
Poročilo urednika. — V tiskarni so nastale v decembru tež-koče zaradi odsotnosti slovenskega stavca in ker drugega nismo mogli dobiti, razen ako bi plačali visoke izredne stroške, so ob božičnih praznikih dve številki izostale. Med tem pa smo izvršili razne druge zaostale posle, ki jih je bilo več kot jih moremo zmagovati. Kar se tiče lista, ima s strani dopisnikov dobro sodelovanje in enako ali pa še boljše s strani agitatorjev.
Dalje pojasnuje o tožbi, ki je bila vložena proti Proletarcu za odškodnino v vsoti pol milijona dolarjev in da je poleg lista tožen tudi urednik. Tožbo je vložil Rev. Franc Gabrovšek zaradi člankov, ki jih je nam poslal v objavo SANS o Gabrovškovem delovanju v zadružni zvezi, kateri je načeljeval v predvojni Sloveniji.
Tožba je resna in podvzeti to vsi potrebni obrambni koraki.
Razprave k temu se udeleži Godina, ki svetuje, naj bomo hladni, najemimo dobrega od-
Kako znižati stroške? Sledi razprava, da-li naj zmanjšamo
Posluiojhr
vsako nodoljo prvo In nof-starsjio jugoslovansko radio uro v Chicago od 9. do 10. uro dopoldno, postaja
WGES, 1360 kilocycles. Vot*' jo Goorgo Marchan.
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN and SURGEON 37 24 WEST 20th STREET
Tel. Crawford 221S
OFFICE HOURS: 1:30 to 4 P. M. (Efccept Wed., Sat. and Sun f 9:30 to 9:30 P. M.
(Except Wed., Sat. and Sun.)
Ret. 2219 Sa. Rldaeway Ave. Tel. Crawford 9440 n m answer — Call , . Austin 170*
Proletarca na 4 strani in ukinemo angleško sekcijo. Te disku-zije so se udeležili skoro vsi navzoči. Končno je sklenjeno, da naj se prepusti nalogo uradu poizvedeti, koliko bi tako zmanjšanje prihranilo in če bi še vseeno lahko obdržali staro število naročnikov.
Predsednik Joško Oven poudarja. da smo imeli težkoče prej, jih imamo sedaj in jih bomo imeli v bodoče, a smo jih še vselej premagali. Apelira na vse. da naj pomagajo, pa bo prišlo manj skrbi in truda na vsakega, ki mu je za obstoj tega lista.
Konec seje.
riške volitve in tedaj bomo videli, ali je ameriško ljudstvo pripravljeno glasovati za kandidate, kateri so pripravljeni potrošiti 17 milijard dolarjev na račun ameriških davkoplačevalcev. Reakcionarji hočejo s tem denarjem podpreti protiljudske režime in monarho - fašistično gnilobo v Evropi in Aziji, zaeno pa utreti pot v tretje svetoyno klanje.
Torej te volitve bodo pokaza-le, ali je ameriško ljudstvo na strani wallstreetske reakcije, ali je za kandidate, ki delujejo za mir in dobrobit vsega človeštva.
Po mojem mnenju se reakcija obeh starih strank v resnici boji tretje stranke, kajti v volilni kampanji bodo prišle take stvari na dan, katere bi reakcija rada zakrila. Na primer, zakaj kongres ne potroši nekaj milijard dolarjev za potrebno ameriško ljudstvo, za 6 milijonov ameriških družin, stanujočih v slumih, v katerih je nemogoče vzgajati zdravo mladino; dalje za milijone biviih vojakov, kateri potrebujejo domove, za katere so se bojevali; za socialno zavarovanje kmetskih delavcev in hišnih služkinj in slug; za pokojnino starih delavcev, kateri sedaj dobivajo povprečno samo $24.83 na mesec; za 69% ljudi, kateri potrebujejo finančno podporo proti bolezni in za zdravila; za deset milijonov ameriških delavcev, kateri so plačani manj kot 65 c na uro; za 15 milijonov Američanov v desetih državah, kateri še nimajo električnega toka v svojih domovih; za 6 milijonov ameriških otrok, kateri ne pohajajo v šole radi pomanjkanja šol in radi premajhnih učiteljskih plač. To so fakti, katere bi rada reakcija zatajila in prikrila.
Ce bi šli na delo vsi ameriški napredni ljudje in se pridružili tej kampanji, je mogoče, da izvolimo kandidate tretje stranke. Cas je tudi za nas, ameriške Slovence, da ustanovimo nekakšno edinstveno fronto ali stranko, v kateri bi vzajemno sodelovali vsi naprednjaki, ne ozirajoč se na politično prepričanje posameznika. Srednje poti danes ni! Danes je vprašanje, ali si nazadnjak ali naprednjak. Edino po tej poti lahko vzvalovimo širšo maso in jo pridobimo v naše napredne vrste. Potem bi tudi laže podpirali naše hirajoče napredno ameriško časopisje, namreč če bi imeli tako organizacijo. Oglasite se vsi, kateri ste za ustanovitev skupne fronte naprednih Slovencev v Ameriki.
Omeniti pa moram, da morajo biti pripravljeni na napade od strani mogočne dolarske reakcije, meščanskega časopisja in radia vsi tisti, kateri bodo podpirali tretjo stranko. Toda kar naj kričijo — oni imajo dolarje, mi pa glasove!
Martin Cetinski.
porne in slaščico za zdrave. Pravi čebelni med je najuspešnejše dietno sredstvo. Zaradi velike vsebine sladkorja podpre med pri zdravih ljudeh prebavo; zaradi tega ga lahko priporočimo kot zdravilno sredstvo. Uspešno ga uporabljamo pri zagrljenosti, kašlju in sploh pri vseh boleznih grla. Med uživamo lahko samega ali pa ž njim sladimo čaj iz zdravilnih rastlin.
Ker ima med zdravilni učinek, ga v lekarnah uporabljajo za izdelavo najrazličnejših vrst zdravil. Poljski vseučiliščni profesor Dr. Caesilski je ugotovil, da pravi čebelni med preprečuje razvoj škodljivih bakterij v vsakem ljudskem organizmu ter nas tako ščiti od nalezljivih bolezni. Tako se tolmači, da ljudje, ki uživajo čebelni med, ne dobijo tako lahko influence; otroci, ki stalno uživajo med v onih krajih, kjer vlada difterija, ne dobijo te nalezljive bolezni.
Zadnje čase so ugotovili, da vsebuje med ogromno dragocenih vitaminov, ki so zelo važni za prehrano in znatno vplivajo ne samo rast in telesni razvoj.
Da je zdravljenje z medom res učinkovito, je dokazalo tudi opazovanje na otrokih v Švici, ki ga je izvršila zdravnica dr. Pavla Emmerichova v otroški koloniji v Weesenu.
200 otrok je dobilo dvakrat dnevno po polno veliko žlico medu v toplo mleko. To je trajalo 6 tednov in v tem času so otroci pridobili na teži od 1 do 4 kg. Tudi v krvi se je znatno povečala količina haemoglobina. K učinkovitemu zdravljenju z medom so pripomogli tako vitamini, kakor tudi nagla prebavljivost medu in navzočnost oslabelih otroških prebavnih orga-
Pojdimo na delo za tretjo strankol
Detroit, Mich.—Med naprednimi Slovenci v Detroitu je veliko zanimanja za tretjo stranko. Bolj pravilno bi se imenovala druga stranka, kajti obe stari stranki sta pod isto kontrolo, pod kontrolo wallstreetske militaristične reakcije. Torej se radi tega nam ni treba prepirati.
Ker druge stranke ni, ne voditeljev, ki bi imeli vpliv med ameriškimi volilci, je važno, da podpremo Henryja Wallacea in tretjo stranko. Po mojem mnenju Wallace zavzema pravilno stališče v današnjih razmerah. Z njim lahko prebudimo titte državljane, kateri trdijo, da ne volijo radi tega, ker ne vidijo nobene razlike med republikansko in demokratsko stranko. Svetovno demokratično delavstvo bo budno zatledovalo ame-
Med - zdravilo
Lahko trdimo, ka vsebuje pravi čebelni med zdravilna svojstva. Čebele obiskujejo z neutrudljivo marljivostjo cvetje zdravilnih rastlin, na njih zbirajo sladki nektar ter ga potem ko so ga predelale v med", prinašajo v voščene celice sa-tovja. Čebela je torej tudi "lekarna", ki zbira najprirodnejši in najboljši proizvod zdravilnih rastlin. Prav zaradi tega je j>ra-vi čebelni med obenem tudi najboljše in najsigurnejše zdravilo za številne bolezni.
Čebelni panj je prav za prav naravna lekarna in obenem slaščičarna. V njem imamo zdravilo za bolnike, oslabele in neod-
nov.
Pravi čebelni med je zdravilo ne samo za otroke, temveč tudi za oslabele, slabokrvne, telesno in duševno obnemogle ljudi. Bo-lehnemu in slabotnemu človeku primanjkujejo enzymi, ki orno-gočujejo prebavo. Z uživanjem čebeljnega medu, ki je bogat na enzymih, dobi človeški organizem tudi to važno spojino. Tako si lahko raztolmačimo, zakaj se oslabele osebe, ki uživajo med, tako kmalu popravijo.
Pravi čebelni med je najod-ličnejši ekstrakt cele vrste zdravilnih rastlin, na katerih marljive čebele zbirajo medeni nektar. Iste rastline oziroma dele istih rastlin uporabljajo za pripravljanje zdravil. M. B.
Delavska solidarnost na Čehoslovaikem omajana
Na Češkem so po osvoboditvi šle vse napredne stranke v koalicijo in se v nji prepirale, toda vendarle sodelovale.
Neki del social-demokr^tske stranke se je uprl in šel v lanskih in predlanskih volitvah v boj s svojo kandidatno listo. Be-neševa narodna socialistična stranka je še posebno zato, da bi se na Češkem nadaljevala v politiki med vsemi strankami demokratična taktika, kakršne so Čehi vajeni iz svojih starih tradicij.
Toda razdvoj je med temi starimi strankami in komunisti čezdalje večji. Vsled tega so komunisti (vir ameriška časniška agencija United Press) sklenili prelomiti vse zveze s social-de-mokrati in drugimi strankami v političnih akcijah. Volitve na Čehoslovaškem v novi parlament se bodo vršile to pomlad.
oooeeeeooooMeeooooooooooooeoeooeeeeooooeeeeeoooooooa

: BARETINCIC & SON :
POGREBNI ZAVOD] T*L 20-9«
424 Bread štreni JOHNSTOWN, PA.
: :
. PRVA SLOVENSKA PRALNICA
Parkview Laundry Co.l
1727-1731 21 st Straet CHICAGO 8, ILL j Fino postrežbo — Ceno zmerne — Delo jamčeno <
TELEFONI« CANAL TITS—TITS ...................................*................
ZA UONfc TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO • OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
ADRIA PRINTING CO.
Tel. MICHIGAN 3149
1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL
PROLETAREC SE TISKA MU NAS
PROLETARY , February 25. 194«.
KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE
POVODNJI VSLED NEREGULIRANIH REK POVZROČAJO OGROMNO ŠKODO
Nasa dežela ima ogromnih
vodnih sil. Lahko bi imela ceneno elektriko vsaka farma, vsi'k podeželski obrtnik in tudi v velikih mestih bi bila lahko marsikje tretjino ali pa polovico nižja kot pa je sedaj.
Ampak v napotje so nam privatni monopoli električne produkcije, ki si hočejo sedaj z geslom, da so Zed, države vendar za "svobodno podjetništvo'*, ne smejo umešavati v konkurenco s privatnim "biznisom".
Zal, da sedanji kongres nima smisla niti ničesar planirati za bodočnost, v slučaju, da naletimo na "recesijo". Njim takih brig sploh treba ni, ker so dobro preskrbljeni. Je pa le nekaj ljudi med njimi, namreč v zbornicah. ki si zelo trudijo iztrebiti graftarske in profitarske pohlepe iz njih.
Common Council for American Unity je o tem pripravil sledeči članek:
Povodnji, ki so lani zajele predelja v obvodju rek Missouri in Mississippi, so nam postavile pred oči enega od največjih problemov dežele — kontroliranje vodovja, ki uničuje plodno zemljo, domove prebivalstva, iivlje-nja, živino, pridelke, sadje itd. Poleg tega, da te velike poplave odnesejo milijone ton plodne zemlje, prizadevajo tudi promet in zveze z ostalo deželo. Do-sedaj se je skušalo reševati problem teh povodnji z graditvijo nasipov in jezov tu in tam — ta metoda pa je postala spričo obsega poplav zastarela in neuspešna. Zdaj je čezdalje večje število tozadevnih strokovnjakov prepričanih, da je potreben plan poplavne kontrole, ki bi obsegal celotno obrečje od izvira velikih toJtov ter glavnih pritokov pa do izliva glavnega toka reke. Mnogo pa je razlike v tem kako naj bi se tak plan izvedlo. Naj bi li bilo obrečno predelje srna-trano kot upravna in ekonomska enota z ozirom na zgradnjo poplavne kontrole, ali naj bi se kontrola rek razvila pod upravo raznih vladnih agencij, ki sedaj izdelujejo načrte in po direktnem pooblaščen ju zveznega kongresa gradijo projekte poplavne kontrole? V tem vprašanju so zapopadeni politični kot ,tudi tehnični oziri.
Znana je vladna tozadevna korporacija, ki je poznana pod imenom Tennesseee Valley Authority, ki je bila ustanovljena s kongresnim aktom v letu 19&3 in obratuje v obrečnih prede liih sedmerih južno-vzhodnih držav, kjer uspešno upravlja ter izvaja celoten plan rečne kontrole za dolino reke Tennessee. Ta reka je bila enkrat ena od najbolj uničujočih, sedaj pa njene vocle. ki so prej preplavljale vse svoje obrečje, uprega 16 jezov, ki so prinesli dolini blagostanje v mnogih ozirih. Poleg direktne kontrole vodov-, ja, ki je prej uničevalo plodno zem\jo, krije ta projekt obrano in namakanje zemlje za kmetijstvo, pridobivanje električne sile, razširjenje industrije v obsegu kontrolnih naprav, plovbo, gradnjo zabavišč za oddih i& ohrano divjačine, ptic itd.
Trenotno, z izjemo obrečja reke Tennessee in par drugih manjših obrečnih predelij, spada poplavna kontrola v območje vojnega, notranjega in poljedelskega oddelka .
1.	Vojni department ima že j izza leta 1827 nalogo, da s svo-■ jimi inženirji nadzoruje in raz-1 iskuje podvzetja za poplavno I kontrolo na plovnih rekah Zed.
držav.
2.	Department notranjih zadev ima suoj poseben oddelek (Bureau of Reclamation), ki in-direktno sodeluje v koordinaciji gotovih irigacijskih projektov s kontrolnimi in plovnimi podvze-tji armadnih inženirjev. Tako n. pr. je bil skupno z armadni-mi inženirji sestavljen načrt za kontrolo poplavnih tokov reke Missouri, ob kateri se je zgradi-
j lo število jezov in nasipov od Sioux City v državi lowai do St. Louisa v državi Missouri, kjer ! se združujeti reki Missouri in Mississippi. V osnutku je še en načrt za vzpostavo Missouri Valley Authority, ki bi siičila oni v Tennessee.
3.	Poljedelski department, v katerega področje spadati gozdna služba in oddelek za konzer, vacijo plodne zemlje.ima direk tno odgovornost za kontrolo poplav. Konzervacija zemlje po-iheni poleg drugega, da je treba preprečiti padavinam prehiter odtok s farmskih in pašniških predelij — to samo na sebi pomaga pri kontroli poplav. Pogozdovanje. ki je v področju gozdne službe, ima isti učinek, kajti početek povodnji je pogosto v prehitrem odtekanju padavin iz oddaljenih hribovitih predelij.
Lani je predsednik Truman predlagal zveznemu kongresu naj nakaže potrebno vsoto za izgradnjo podvzetij poplavne kontrole. Kongres na žalost ni nakazal zadostnih vsot v ta namen.
Kdo so teroristi v Grčiji?
Ameriški diplomat Loy W. Henderson, eden izmed najvažnejših uradnikov državnega departmenta, je zagrozil, da bo naša dežela pomedla z grškimi ge-rilci, ako monarhisti ne morejo. Gerilce je obdolžil, da so teroristi, da počenjajo strašne brutalnosti in da jih je treba že za-stran tega uničiti.
Toda kdo so bili tisti, ki so nosili glave partizanov na bajonetih v paradah v Atenah' in v drugih grških mestih, tega ta naš takozvani "diplomat" ni povedal. Nit} ne, kako grški mo-narhističnf rablji mučijo družine gerilcAr in kako so uničili vso opozicijo in aretirane demokrate izgnali na otoke.
Ne Hitler ne Musolini nista bil? večja rablja kot je sedanja grška vlada, katero moramo vzdrževati vsled Trumanove politike tt in jaz z najinimi davki in z davki vsega ameriškega ljudstva.
Ljubezen je globoka kakor morje. Čim več daje, tem več premore.—Shakespeare.
mo značaj dela in marljivosti	go bolj intenzivno kakor drugod ki so te spravile k pameti k mo-
pri njem. Vendar to mnenje ni	po koži. Nekateri pravijo, da žu- dremu, pravemu življenju,
čisto utemeljeno, kajti žuljavost	1 j i radi nagibajo k rakavim obo- t Judi Tine ni sprejel te moj-
rok ni odvisna samo od vrste de-	le njem. Močna auljavost v zvezi strove odločitve tako črno, le to
la, ampak tudi od kože delav-	z že omenjeno zmanjšano občut- ga je peklo, da bo Tonač vihtel
ca. Ta Ima manj, oni pa bolj od-	ljivostjo roke za tipanje, porno kožo proti takšnim vpli-1 Zc kratek opis nam pove, da!
vom ln se po tem razmerju v	so roke močno izpostavljene naj-
veliki meri pojavljajo tudi žulji,	različnejšim okvaram in poklic-
Zulji zelo pogosto nagibajo k	nim obolenjem. Zlasti delavec hudobnim srcem njegovo stra-
različnim vnetjem. Razne kožne	jih mora poznati in o njih vede- šno ponižanje. Toda naj je v na-
palico nad njim. Prav ta, ki ti vedno le krivico dela, ta človek se bo zdaj naslajal ob njegovih bolečinah in bo užival s polnim
bolezni, posebno n. pr. garje na-: ti vsaj najvažnejše.
stopajo na takšnih mestih mno-| (Po Proteusu—Viktor Muser.)
TONE SELIŠKAR:
TRŽAŠKA CESTA
Poglavje opisuje dogodek iz iivl jen ja,vajenca in nudi pogled v delavnico ključavničarskega mojstra v letu 1875. Tisti dan je Tine nasekaval težke železne palice, za vrtno ograjo in mojster je priganjal k delu, ker se je naročniku mudilo. Delo je bilo težko. Sekač je bil velik, kladivo težko, da je moral napenjati vse svoje moči. Včasih 91U je spodrsnilo in je moral paziti, da mu zamah tež-
očeh se mu je vžgalo. Tine pa niti besedice ni mogel spregovoriti sebi v prid, ker ga je po-močnikova laž tako grenko presenetila.
"Ali si ga res pahnil na tla, potem, ko si ga po svoji nerodnosti že ranil?"
"Brcal me je. pa sem se branil!" je jecal Tine.
"Pokaži mi rano!" je ukazal mojster Tonaču. Rana je bila k
glici še tako sukal stvar, drugega mu ni ostajalo, kot privoliti v to razsodbo. Mar naj zdajle, ko se je vsemu že tako privadil, zares poveže culo in se vrne v Kožarje za pastirja? Da se mu bo vsa vas smejala? Da, da, nič, drugega mu ni preostalo. Če je že tako namenjeno, da mora peljati pot do železnice skoz šibe, pa naj pelje!
"Si zadovoljen s tem, Tine?" ga je še enkrat vprašal mojster.
"Sem!" je dejal Tine odločno.
"Potem kar hlače spusti in se pripogni čez nakovalo! Tonač, zapri delavnico, ni treba, da bi kdo gledal!"
Tine si je odpel pas, spustil
kega kladiva ni izpodbi, seka,a ^SSStSTkZfI^t^T.ZSZ V knlinp Pr^ri niim i* hil zo zdrknilo ob celu, le kri je mo- ._____.. x____._____, ____*
v koline. Pred njim je bil pomočnik na velikem primežu spajal železne okraske s palicami.
V NEMČIJI trebijo Američani. Angleži in Rusija, pa Francozi fašizem, toda ne na prepričevalen način, razen ako izvzamemo Sovj. unijo. Hitler je sicer ubit — saj tako nam zatrjujejo, toda nacijski znak v anglo-ameriški coni spe! dobiva veljavo. Ali mu ho zapadna demokracija v tej igri pustila spet odnesti prvenstvo v pripravah na navo vojno? Ali pa ga bomo morda nadomestili s Trumanovo doktrino v tej deželi? Wallace apelira za svetovni mir — sodelujmo z njim!
DELOVNI ČLOVEK IN NJEGOVE ROKE
hom nagnil čez nakovalo. Tonač pa je že stal pripravljen s palico*
"Ena!" je zapovedal mojster, "dve, tri..."
Pomočnik je tepel z vso silo. Palica je bila za prst debela, proti koncu ožja in prožna, da je kar zažvižgala po zraku, ko je zamahoval.
Tineta je zapeklo, kakor da ga je živ ogenj oplazil po telesu,
NAJBOLJŠA POMOČNIKA PRI UČENJU ANGLEŠČINE IN SLOVENŠČINE STA
ANGLEŠKO -SLOVENSKI BESEDNJAK
0
Cena $5.00
IN
ANGLE5KO-SLOVENSKO BERILO Cena $2.00
Avtor obeh knjig je D«. F. J. KERN
"—■ —
NAROČILA SPREJEMA
PROLETAHEC
2301 SO. LAWNDALE AVE., CHICAGO 23, ILL.
Čim bolj intenzivno mora človek vsak dan delati, tem bolj se mu znamenja zarišejo v telo, zlasti pa v obra^ in roke. Duševno delo zapušča svoje sledove na obrazu, fizično pa na rokah.
Delavčeve roke so že zgodaj zanimale zdravnika in zdravstvo, saj je že v 17. stoletju pisal italijanski zdravnik Ramazzini o poklicnih obolenjih na rokah. Pozneje pa je z zanimanjem za poklicna obolenja rastlo zanimanje zdravstva tudi za poškodbe in obolenja delavčevih rok. saj so te najbolj pogosto izpostavljene škodljivim vplivom.
Znamenje poklica
Poškodb, ki so jim roke izpostavljene žaradi mehaničnih, toplotnih, kemičnih, električnih in optičnih vplivov, je zelo veliko.Zanimivo je, da so nekatere bolezenske izpremembe ali pa posledice poškodb (okvare) na rokah za nekatere poklice naravnost značilne. Izpremenijo in okvarijo lahko kožo, podkožno tkivo, nohte in obliko roke. Prepogosto se kažejo v različnih odrgninah, razpoklinah in žuljih. Kajkrat se tudi kožno barvilo na rokah izpremeni zaradi različnih škodljivih vplivov. Pogosto se koža zaradi takšnih vplivov značilno obarva. Seveda ne smemo med poklicne okvare kože zaradi barve šteti takšnih ostankov barve na koži, ki jih lahko odstranimo z vodo, milom in krtačko, temveč samo tiste, kjer pride med kožo in barvilom do resničnih kemičnih spojin in je torej obarvanje trajnega značaja. Take poškodbe so zelo pogoste pri delavcih v barvarski industriji, kakor tudi v industriji, ki ima opravka s ta-ninom ali kromovimi spojinami pri mizarjih, katerih roke pridejo v stik z lužilom, pri kleparjih, ki imajo opraviti z žvepleno kislino. Podobne okvare so pogoste tudi pri delavcih v petro-lejski industriji, saj je znana tako imenovana "petrolejska koža", dalje pri smolarjih in delavcih pri obdelovanju kožuho-vine. Pri vseh teh poklicnih o-kvarah ni v barvi kože izpreme-njena samo barva kože na rokah, temveč dobe čisto drugo barvo tudi nohti. Nohti se pogosto tudi drugače izpremenijo in so značilni za nekatere poklice. Zelo kratki nohti so pogosto okvara v industriji konserv, kratki in zelo močni nohti se pojavljajo pri pericah in brusilcih stekla, zelo kratek in močno povečan je običajno nohet na palcu pri urarjih, kratke nohte imajo na nekaterih prstih tudi mlinarji itd.
Druga vrsta okvar na rokah je čisto mehaničnega tnačajk. Med kožo. in materialom, ki ga obdelujemo in smo torej pri delu } njim v«*«lno v stiku,, ne pri-
de do kemičnega spoja, temveč se v koži ali na njej nabirajo drobni delci dotičnega materijala. Takšne okvare dobimo pri rudarjih, ki se jim pri delu v kožo ali pod vrhnje plasti kože zajedo in tam nalagajo drobni delci premoga, pri kovinarjih drobci železa ali drugih kovin, pri čevljarjih smola, pri pekih in mlinarjih moka. pri delavcih v kamnolomih drobci kamenja, pri kmetih in vrtnarjih rastlinska vlakna itd.
Razširjenje iile in zagorela koža
Za poedine poklice so nekatere poškodbe, kakor smo že omenili, značilne. Poškodbe na rokah so lahko površinske ali pa globoke. Pri krojačih, šiviljah, čevljarjih in delavcih v steklarski industriji srečamo najbolj pogosto odrgnine in razpokline na koži. Podobne okvare na koncih prstov in na dlaneh so pogoste pri hišnem osebju (gospodinjske pomočnice, pomival-ke itd.). Podobne, toda nekoliko globlje okvare na rokah vidimo večkrat pri zidarjih in cestnih delavcih.
Posebne znake atmosferskih okvar srečamo pri kmetih, koči-jažih. prevoznikih in mornarjih. Za njih roke so značilne močno razširjene podkožne žile (vene. neutripalnice) in povečana množina kožnega barvila (zagorela koža K Obe okvari se razvijata pod vplivom najbolj raznolikih podnebnih in vremenskih prilik, ki so jim roke v teh poklicih izpostavljene. Tudi pri kovačih pogostoma najdemo pomnoženo barvilo kože. Zelo značilna je tudi posebna barva kože — tako imenovana melanoza — pri delavcih, ki imajo opraviti z arzenom, zlasti v industriji srebrnih predmetov, okraskov itd. Med najbolj izrazite znake delavčeve roke pa spadajo nedvomno žulji, zdebeline kože, ki se najbolj o-bičajno pojavljajo na rokah in so neobčutljive za bolečine in tipanje.
2ulji so večji del mehaničnega izvora in nastanejo, če kje leži koža zelo blizu kosti in se zaradi stiska z delovnim orodjem ali materijalom, ki ga obdelujemo neprestano draži. Tako nastane velika večina žuljev, ki jih vidimo sleherni dan (spomnimo se samo na opravila, ko smo na rokah dobili žulje). Poznamo pa tudi drugačne žulje, namreč žulje, ki jih povzročajo razni kemični dražljaji in jih srečamo predvsem v kemični industriji in rafinerijah. Enako vemo za žulje zaradi toplotnih dražljajev (n. pr. v steklarski industriji in pri kovačih); tudi navajajo prWnere žuljev, ki jih povzročajo svetlobni dražljaji.
Ni vsak fulj dokaz delavnosti
Po žuljih — pravijo nekateri
strokovnjaki — lahko razbere-
čno curela. Mpjster mu je ranj izpral z arniko in mu jo s plat-
Ko je Tine spet^nočno zamahnii neno krP° lrdno Prevezal po železu, je za palec debel kos "Zaradi te praske ne boš ve-železa odletel pomočniku v gla-«,kal K zdravniku te zaradi teh vo. Tonač se zgrabil za čelo kapljic krvi ne bom pošiljal. Na 4n med prsti mu je privrel mo- j rano si privezi zvečer pajčevino, čan curek krvi. Tine se je zgro-1 Pa boš jutri zdrav. Ampak rezil, smrten strah ga je popadel, • kel si: ali 8rem Jaz- ali on! Fant kar otrpnil je; oh, ta hip niti je bil neroden in zoperstavil se mojstra ni bilo v delavnici! Ze ti je. Ker ni bilo mene v delav-
je skočil pomočnik k Tinetu in niči, si ti zastopal mojstra, torej . koia mu ukoj klobasasto na_ pa udaril s tako silo za uho, da fe je zoperstavil^udi meni Zato| breknila [n { JdcseiQm udarcu je omahnil na tla.	bomo tako razsodili: Tine, ti la- brizirnila £ri
"Oh, da ga le ni ubilo, žele- hko takoj povežeš culi in greš!	.
zo!" je prešinilo Tineta.	Ce pa sprejmeš kazen, ker si se
Toda Tonač je videl kri na bil v pokorščini pregrešil, osta-prsih in čutil na čelu tik nad ne*- in dvajset s palico na očesom pekočo bolečino. Res je £°lo "t. Tonač ti jih bo pa nalo-bil samo nesrečen slučaj, kaj ^- Si zadovoljen s tem, Tor
takšnega se pripeti v vsaki de- "delavnici. če še tako paziš pri de- "Si zadovoljen s tem, Tine?" lu; včasih ti dleto izpodleti ali Tine je molčal. V njem se je kar koli in nesreča je tu. Če bi vse premetavalo, gnetlo od žap bil mojster v delavnici, bi naj-Jlosti, jeze in razočaranja. Moj; brž ostalo pri krepki klofuti, to- ster je pravičen, le to je strašno,
da ga ne prepričaš o pomočniko-vi laži. Prav za prav je sam priznal vse, le da je bilo čisto drur gače kot je povedal pomočnik-Toda mojster ni trpel prerekanja in ugovarjanja. Vajenec je
da Tonač je nerazsoden, nagle jeze in vzkipi kakor huda ura. Tine, ki je ležal na tleh, se je hotel dvigniti in hiteti po škaf sveže vode, da bi si Tonač rano izpral. Kar hvaležen je bil po
močniku za zaušnico, le da se j manj kot človek. Vzgojna sre<|-mu ni zgodilo kaj hujšega. Saj stva so poceni in takoj pri roki. bi bil lahko ob oko. Toda Tona- Mojster je še ves tičal v starih, ča je kri podivjala. Planil je preizkušenih sredstvih, ki pelje-nanj, neusmiljeno ga je brcal jo človeka k popolnosti, saj so in v svoji slepi jezi bi ga bil go- ga tepli oče, mojster in pomoč-tovo pokončal ali vsaj pohabil; nik, pa je postal imeniten moj-prve brce je Tine še prenašal, ster, premožen in spoštovan, za-ker si je mislil: bolje je tako, da to v bunkah ni videl sramote.
je le pomočnik na nogah in pri moči!
"Na. še tole, pa še tole, poba smrkavi, da se boš navadil paziti!" je kričal Tonač nad njim in ga suval kar naprej, ne da bi
ali kaj ppnižujočega, oh. kaj še! Če se pes ponečedi v sobi, mu vtakneš gobec v njegovo blato in ga premikastiš s korobačem. Le tako si bo zapomnil, da tega
pri
L
Stoj zdaj!" je velel mojster. Tine, prosi pomočnika, naj ti ostale udarce odpusti!"
"Naj tolče do konca!" je za-hlipal Tine skoz zobe, saj se mu je že vse telo treslo od bolečin.
Mojster je zamahnil z roko in je hitro štel do pet in dvajset, da zaradi naglice udarci niso bili preostri, v očeh pa se mu je videlo, da mu je Tinetova možatost kar ugajala, kajti ljubil je naglo odločnost in junaštvo.
Cmerig ni trpel.
• ___
Ko je potegnil Tine hlače čez klobasasto in krvavo zadnjico, se je opotekel na dvorišče, nihče mu ni branil iz delavnice. Zavlekel se je za hišo v drvarnico kakor pretepen kuža, obraz si je pokril z dlanmi in prebridko za-ihtel. Ihtel je zaradi sramote in ponižanja, ihtel zaradi bolečin in trenutnega gorja, ki se je danes poveznilo čezenj, ihtel zaradi sile po maščevanju. Ne, tega Tonaču nikoli, nikoli ne'bo odpustil!
KKK sptt na pohodu
V Georgiji so se v raznih krajih spet pojavili ku-kluks-klani. Prihajajo pred hiše nezaželje-nih ljudi in jih opozarjajo na nevarnost z gorečimi križi. Oblast to početje mirno gleda.

proletarec
ir
je v novi Jugoslaviji dobrodošel list. V prejšnji je bil prepovedan.
I Naročite ga svojcem. Stane $3.50 za celo :
leto. Pol leta $2.
Naročit« 9a čitalnicam for bralnim društvom" v valih rodnih krajih.
v sobi ne sme napraviti. Mlad gledal, kam pada. Ko" pa je za-1 človek je kakor neumna žival, čutil Tine neznansko bolečino v Palico pozneje pozabiš, ko sto-kolenu, se je v njem preokre- jis na svojih nogah, se s hvalež-nilo. Zdaj prejema od pomoč ni- nostjo spominjaš zaušnic in brc,
ka že mnogo več bolečega, kot mwwwwwwwrTlftffTll ffttfff vfffflfffffflTflfTI f f f f?f f
je njemu prizadejal, ne nalašč,ir temveč po nesreči, kar niti greh ni, če prav presodiš. Tonač ga bije namenoma in že daleč čez mero. Tudi v Tineta plane jeza. Ra zmrcvarit i se vendar ne bo pustil temu divjaku? Ko je Tonač ponovno zamahnil z nogo, se je je Tine oklenil, pomočnika je izpodneslo in je padel čez Tineta. Tine se je sunkovito pobral s tal, pa tudi pomočnik je bil isti hip spet na nogah, pc> grabil železno palico in se pognal za vajencem, ki je planil na dvorišče.
"Stoj!" je zakričal mojster, ki je ravno stopil iz \uhinje na stopnice. "Kaj se je zgodilo? Kri teče!"	;
"Ubiti me je hotel!" je zajav-kal ves besen. "AU grom jas ali pa on!"
"Le počasi, huda kri ti taka!" je zagrmel mojster, pograbil Tineta za ušesa in ga peljal v delavnico.
"Govori, poba!"
"Nasekaval sem železno palico, kakor ste mi naročili, po nesreči je odletel kos železa v pomočnika Meni je zelo žal. Ne-srora se je zgodila. Tine je bil v mojstrovih rokah ves plah, vendar se je čutil zaščitenega.
"Fant je namenoma tako nastavljal želeso, da je v mene odletelo!" sa je od jeze napenjal pomočnik; zdaj. ko si je razma-zal kri po vsem obrazu, je bil strašen, da g" je bilo kar hudo pogledati. "Potem pa me je še pahnil na tlt. Za noge me je pograbil, da me je izpodnesel!'
Mojster Je namrftil obrvi, V
. V
IV starem ((raju tudi žele, dq jim naročite :
ameriški družinski koledar
l Stane za stari kraj $1.65. Z lanskim letnikom poš-► Ijemo oba ia $3. Dve knjigi sa tri dolarje. Tiskovni l urad slovenske vlade ieli, da poiljemo ljudem tam iimvet izvodov Proletarca in Druiinskega koledarja
Ne odlaloitol Pošljite naročilo takoj!


PROLETAREC, February 25, 1948.
Henry Wallace Za Tak Mir, V Katerem Ne Bo Kali Za Tretjo Svetovno Vojno
Henry Wallace le za časa Roosevelta vi rjel, da se bo demokratsko stranko moglo reformirati v resnično liberahio stranko. Na zadnji njeni konvcneiji pred štirimi leti se je nad njo razočaral; ker so ga politične maline izrinile s podpredsedniškega mesta in ga nadomestile s Harryjem Truminom. A vendar je. tudi potem ostal zvest stranki.
Vedno pa jo je svaril, da ji bo obrnil hrbet, če ne bo nadaljevala po Roosevelto-vih potih. Truman s svojimi svetovalci se ni zmenil za ta žugmja. Ne da se ni zmAnil temveč je brcnil Wallacea ven is svoje ad ninistracije. Rooseveltov^ vnanjo politiko je opustil in svojo pa obrnil popolnoma v reakcionarno toko, ki gladijo pota v novo svetovno voino.	»	•
Zato sc je Wallace odločil pričeti z novim gibinjem, ki temelji ni treh točkah: MIR, BLAGOSTANJE, VZAJEMNOST ME3 NARODI.
Kakšno ideologijo zastopa Wallace? Jc za demokracijo in za tak ekonomski sistem. v kakršnem bo brezposelnost neznana, je za ljudsko blaginjo, za socialno zaščito in z-i ped ruša hI jen je velikih industrij, ki so sedaj posest monopolov.
Svoje stališče z ozirom na rasne ideologije ie razložil dne 8. marca 1943 pred nkupino znanstvenikov in drugih udeleienccv v Delavareti, O. Ta njegov govor je bil publicirin sirom dežele in veliko komentiran. Od tedaj je šel Wallace še bolj na levo.
V nimenu, da Wallacea našim čitateljem boljše predstavimo, objavljamo njegove razlige in ugotovitve tu znova, kajti o Wallaceu borne do prihodnjega novembra še veliko slišali in upamo, da tudi pozneje. On je danes NAJVEČJA politična osebnost v tei deželi. V njegovo vodstvo veruje vsa resno napredna ameriška javnost in ogromna večina tistih, ki so pred leti enako zvesto sledili naukom pokojnega E. V. Debsp.
čno učili'brutalnosti, mladenke« IfOMFKITA P JI pa, da ie njihova vz/išena dolž nost, da postanejo matere, če so omožtne ali ne, njihovi- oiroei
pa morajo biti posvečeni službi domovine in firerja. Z mistični
če bi
s $25,000 nič ne dosegli, j obrambo svobode tiska. Ne sme-
, (Nadaljevanje s 1. strani.) no zgražanje brez podlage. V Zed. državih je sedaj že ve-
rni ceremonijami, poganskimi četu bankrotiranih evrop-plesi in kresovi, s časUtviju sun- s*lh politikov, ki si jih je naša ca in z raznimt drugimi obredi, vlada nakopala na grbo, da bo z so vcžbqli mladino, da gleda na njihovim sodelovanjem lahko Hitlerja ket na bužanstao bitje I nadaljevala s svojo "mrzlo ' ah
in dti ga moli kot BOgn.
To zlo, ki so ga ustvarili s si-31 e m a t i 6 nim dfegradiranjem nemške mladine, se ne more odpraviti čez noč. Odpravila ga no bo zluhka niti Hitlerjeva; smrt.
z "živdno" vojno. Sedaj ima precejšnjo betedo Bolgar, ki ima enako ime kakor sedanji predsednik bolgarske republikanske vlada. Pribežal je sem v /arstvu ameriških zastopnikov Bolga-
Ubcžni kralj Karol Irumun-ski i je nedavno izvedel, da mu je romunsko državljanstvo odr; vzeto in da je vso njegovo imovino v Romuniji zaplenila via-, da. Karla to gotovo ni presene-1 tilo. Tak svoj konec na Romun-
mo dovoliti, da bi kaplan Ga-brovšek uničil naše tri liste, katere toži. Zato bomo morali tukaj šc kaj ukreniti za obrambni rklad, da ne bomo med zadnjimi.
Naši sosfdje v Kanadi so se
«kem je že davno pričakoval, <*ob™ odvali. So tam pač na-
zato pu je nalagal dohodke ro-, Predm lJudJe-munskih oljnih polj in iz dru- Od nečakinje v starem kraju gih državnih virov v inozemske sem dobil pismo, v katerem pra-ban^e ter se preskrbel toliko, da vi, da-ie brala v tamkajšnjih li-živi v dvornem blišču tudi če je stih o tožbi proti Enakopravno-* <*relj brez kraljevine.	sti. Prosveti in Proletarcu in se
zelo zgraža nad tožiteljem. Pra-Filmski baroni v Hollywoodu vl da ^ se taki duhovniki
50 v,	^^^m | mm w
uu mri,,,ni1 „„, «saatu(ajlll% ,	_	yi Cemu se
kajti mnogo ncm*ke mladim bo.1?*1 in r"tla«a' kak® je ta" P°f <o si baje znižali plače 50'/<.! r/jie ne brigaj0 za svoj poklic.
" 1'konjuniimom vac teroristično	B. Mayer jo je lani prejel	dtiaVsL liste na bi pu-
»CAO K«71 'P.. j; »k/. »I U ir* tni	...
Po naravi so navadni Prusi pre* prosti in delovni ljudje in posta* ne jo dobri državljani, razen v slučajih, kjer so postali žrtve prusjaštva, katero uči, da je moč pravica. Prusjaštvo je uspelo v
naticizem ter tako postal prav cati Antikrist svoje generacije — morda najsilnejši Antikrist vseh časov. Zato pa ni dovolji, da se le Hitlerja strmoglav k
riti vse, da se ga temeljito od; pravi, ako hočemo doječi resnični mir.
Henry Wallace piše
Sedanji svet pozna tri glavne filozofije—prusko, marksistično in demokratično krščansko.
Prva bazira na teoriji, da sila narekuje pravico jn trdi, <Ja vojne med narodi so neizbežne, dokler vsemu svetu ne zavlada gospodujoče pleme in slehernemu določi delo nadut samopostav-ljen vodja. Druga vztraja, da razredni boj je neizogiben, dokler svetu ne zavlada proletariat, ki prične graditi brezrazredno družbo. Tretja pa zanika, da je človek bil ustvarjen za boj bodisi med narodi ali razredi in trdi, da končni mir je neizbežen, da so si vsi ljudje bratje in da je Bog njihov oče.
Demokracija upanje človeštva
Ta demokratična miselnost prevladuje ne le med protestanti in katoliki, temveč tudi med pripadniki vseh ostalih ver. Če si pobližje ogledamo razne verske tvorbe, vidimo, da vse učijo doktrino človeške dostojnosti, da je Bog določil človeku, da bo dober sosed svojemu sočloveku in da je končni cilj združitev vsega sveta.
Tisti, ki verjamejo v pravice posameznika, propagirajo svobodo in tisti, ki se zavzemajo za združite/ naroda ali pa vs^ga sveta, propagirajo svetost obvezne dolžnosti. Vsekakor pa obstoji navidezno nasprotje med svobodo in dolžnostjo, zato nam je treba demokratičnega razumevanja, da se to nasprotje pravilno razreši. Edino z vero in vzgojo more svobodoljuben človek priti do spoznanja, da je | urfirajočega moštva, njegovo največje zadovoljstvo v, ^ ^ ^^ ^ dobro
I*"1' ,?aJ "T r K Pr°' vemo, da to niso bile prazne be-sti v dobrobit vsen. io je bistvo ^^ VemQ tudi da
niso vz-
demokracije, ki mora prežeti sr- cjrjaje ca vseh, ako nočemo, da bi naša __ _ civilizacija utonila v krvi voj- j	^^mJ^^J^
nih viher in revolucij, ki so pač; rnhardl m Tre tschke sta vr-
na j grozne jše zlo človeštva. De- I*1? lst<> v	ucmh
mokracija je upanje civilizacije. *ah tlfr proslavljala vojno kot #	1 potrebo, da Nemčija izzove pre-
la Prusija glavni zagovornik Hegel je zasadil široko in glo-doktrine o neizbežnosti vojne, boko filozofijo totalitarne drža-
ve. Drugi nemški filozofi, zlasti Nieteehe, so pa pretvorili Dar-winovo teorijo naravne izbire in ohranitve močnejšega nad šibkejšim ter jo odeli z navideznim znanstvom v svrho militarizma, tem, da njegovi pristaši izvajajo da so opravičili svoja brezobzir-nauke, ki so vsi posvečeni glav- no početja.
nemu zlu. Hitler je na primer s tem seveda ni rečeno, da je upregel prusko militaristično bila Prusija edina slaba država
tradicijo v svoj lastni verski fa- na svetu. Anglija. Francija. Ru-1 tudi ker jf nočejo biti, deloma,
sija, Španija in Združene drža- ker ^ izgubili vsled svojega pove niso bile vselej perfektne. Ampak Prusija in Japonska sta bili edini državi, ki sta sistematično posvečali največ važnosti
verjele, daje on še vedno njih vodja. Mrtev Hitler postane lahko prav tako nevaren kot živ.
To je tisti veliki problem, s katerim bodo morali Združeni narodi računati, ako hočemoj.da bo zmaga prinesla svetu mnogo več nego lfekratek odmor in priprave za nov pruski napad.
* (Dalje prihodnjič.)
Palestina sedaj najtežji problem Zed. držav in ZN
< Nadaljeranje s 1. strani,)
Seda i je vprašanje, kdo naj ga uveljavi?
To vprašanje je nujno sedaj še posebno zato, ker se sovraštvo med Arabci in 21di vedne bolj veča. Rušijo si drug drugemu stavba, pobijajo se vsevprek, plenijo in uničujejo prodajalne—sploh nastala je anarhija v deželi.
Angleži ji niso'kos — deloma
in da s? Ima te Ameriki zah zaliti, da ie na varnem, ne pa obešen kot ie bil njegov kolega Nikola Petkov. Kar ameriški publiki ameriški velebizniški tisk noče pojasniti je to, da je ta ubežnik — piše se Dimitrov — vodil v interesu "zapadne demc* kraoije." enako politiko kot jo vodijo grški roj al isti. ki so smrtni sovražniki bolgarskega naroda.
Po svetovni vojni št. I smo tu vsdržavali celo čredo diploma-
1502,571. Tudi ako si jo je zni- sUU v miru in skrbeii za svoje žal kot gori rečeno, bo znašala stvari Nečakinja, ki ji je 24 let, k vedno nad četrt milijona do- j£ navdušena za novo Jugosla-larjev. In pa "stroški' so mu vij0 Pravi sedaj imamo svo_ plačani: Ne, takim gospodom ni b6doI Res ^ ^ težave, pravi, sile, čeprav ^^Jf*« K }*ko so ker imeli so sla5o letino kar pa
se potrpi. V svobodi delajo in grade, da bo življenski standard zvišan in bo nastalo blagostanje
qi vsled ekonomije znižali hodke.
O vremenu, recesiji" itd.
St. Louis, Mo. — To zimo je
/i
po vsi državi za vse delovno ljudstvo.
Tako torej mislijo in delajo tam — vse za boljšo bodočnost naroda. — Ciril Medved.
jemajocega imperializma ugled in se jih nihče več ne boji.
temveč je treba rasumeti izvor skori cele generacije — slavi dr-in vzroke pruskega duha ter sto* i&vi jn brezobzirnemu boju.
Mnofci pradedje ameriških dr- ja. Izvojevala je razdelitev
žcvljanov so bili člani tiste manjšine v Nemčiji, ki se je Korenine prusjaške miselno- Upirala ekstremnim tendencam sti o vojni in nadvladi segajo> rrfilitarizma .Na tisoče teh upor-globoko. Nič ne de, če so bile ta nikov se je izselilo v Ameriko korenine zasajene že v pradav- po zlomu revolucije leta 1848. irini ali če so vzklile šele pod Njihovi otroci, vnuki in pra-—---—----m	« v vnuki so danes med našimi naj-
Truman v zadregi
V tem vrvežu je najbolj v zagati Trumanova administraci-
Pa-tak
vodstvom tevtonskih vitezev srednjem veku. Mi vemo le tos da za časa Friderika Velikega so se Prusi oklenili doktrine to* talne vojne in totalne države kot glavnega smotra. Bismarck in cesar Viljem II. sta potem upregla v voz brezobzirnega boja vse, kar je Frederik Veliki učil.
Kmalu potem, ko je cesar Viljem II. zasedel prestol, je neki "mehkosrčni" nemški general rekel svojim Četam: "Naša civilizacija si mora zgraditi temelj na gorah trupel, na morju solza in na ječanju brezštevilnega
lestine. in sedaj, kdo naj sklep uveljavi?
Angleži ga nočejo. Združeni narodi še nimafo svoje oborožene policijske sile.
Torej ako hoče naša vlada ostati pri obljubi, mora ona pre-
Pruska doktrina Da bomo lažje razumeli pomen teh treh filozofij, moramo najprej razčleniti vsako zase. V
pir z Anglijo in Francijo. Friderik Veliki, Moltke in Bismarck so bili v Nemčiji proglašeni za večje mislece nego Goethe,
zadnjih osemdesetih letih je bi- Schiller, Bach in Beethoven.
Ali že imate Ameriški družinski koledar 1948 .
Ako še nc, in če je vam nerodno iti na pošto, si ga lahko naročite po COD, te je, da ga plačate poštarju kadar vam ga dostavi na dom.
Izpolnite sledeči kupea, izreiite ga in ga dajte v kuverte na naš naslov:
FROLETAREC, 2301 S. Lawndale Ave., Chieago 23, 111.
Cenjeni: Prosim pošljite mi Ameriški družinski koledar 1048 in vsoto bom plačal poštarju ko ga p rej me m Razumem, da me bo
to stalo $1.71 za CCD stroške. Poštnino pa plačate vi.
(Opomba —Za vsak dolar, poslan po COD, Je treba plačati
poŠti 15c in za M O. te.)
Pošljite mi koledar na sledeči naslov:
IME
NASLOV	.....i...........-.....
DRŽAVA ..
»iiH )lf
......A..........
I Ml''-I I
boljšimi državljfcni, ki sedaj do-prinašajo svoj delež v težkih naporih za svobodo in mi jih spoštujemo.
Po letu 1848 je bila vsa liberalna kultura , stare Nemčije podrejena malikovanju sile. Tako je v manj ko sto letih, od Bismarcka in cesarja Viljema II. do Hitlerja. Nemčija izvršila petero napadalnih vojn. Rezultat tega je, da je v zadnjih tridesetih letih prusjaštvo povzročilo smrt najmanj 20 milijonov mož, pohabilo najmanj 10 milijonov drugih, med tem ko so ostali narodi sveta bili prisiljeni potrošiti na stotine milijard dolarjev za smrt, unčevanje in sovraštvo. Kako povsem drugačna bi bila slika, ako se bi bil ta denar porabil v svrhe miru, blagostanja in razumevanja!
Po krvi vsi enaki
Po krvi niso Nemci ne slabši ne boljši od Angležev, Američanov, Švedov, Poljakov ali Rusov. Ampak pruska vzgoja preteklega stoletja, zlasti pa nacistična vzgoja je ustvarila psihično mašino v tako groznem obsegu i^tako nevarno vsemu svetu, da je neobhodno potrebno, da se po tej vojni postavi kontrola nad vso nemško vzgojo. Pruski učitelji so igrali večjo vlogo v prid nemške armade nego oficirji, kajti pruske šolske knjige so bile močnejša nego municija. Kar je dalo nemški armadi silo, da je postala, tako grozen.aparat, je bila disciplina volje in malikovanje vojne, da se doseže končna premoč nad svetom.
Kakor je Hitler upregel pru-sjaško militaristično miselnost in jo pretvoril v tolovajstvo, tako je tudi upregel pruski ^vzgojni sistem ter ga prekrojil v moderno mašino, v katero je potisnil milijone nemške mladine za dosego svetovne nadvlade. Hitlerjeva mladina se je vežbala v brezpogojni veri, da je država bolj važna nego posameznik, kateri se mora radevolje žrtvovati za nemški narod in za svojega firerja. Začel je pri mladih materah in očetih, pri poročenih ali neporočenih, vtaknil otroke v otroška vzgojevališča in jih zastrupil s svojim geslom o "izvoljenem ljudstvu" — češ, da med ljudmi kakor v prirodi vlada večni boj med šibkejšimi in močnejšimi in d« "gnile demokracije" so obsojene v pogin pred vzvišeno sUo nacistične , elite.
slovenskih bogosloveev m slovenski pevski zbor "iz Seni gallie". Argentina bo vzela pod svoje okrilje še več sto nadalj-nih slovenskih "razseljencev", drugi pa so dobili dom v Angliji, v Franciji, v Belgiji in v — Španiji ... V Kanado pa je prišlo iz begunskega taborišča na Kcroškem 37 slovenskih deklet
Rev. Alojzij Medic, OFM, iz
Lcmonta, piše v Am. domovini*
da je v taboriščih še okrog 15,-
. 000 Slovence v, ki čakajo in pro-vzeti odgovornost, kajti bojno gijo da w ^ [zsem y svobodo
mornarico in vojaštvo ima itak ^ h kruhu y u namen želi med
ze tam. Ali pa dati to breme Ru- katoiiškimi rojaki zbrati ^
siji cesar pa ne bo storila, Kajti manj $25<000. Sreča za te so*
anglo-amenska zvezii ima glav-	je da imajo p^poro naše
ni namen zagraditi Rusijo toll- ylade p^^ Vatikana, pod*
ko, da ne bo mogla ne skozi	argentinskega Perona in
Dardanele ne v Sredozemlje po španskega Franc3i kajtl druga.
kaki drugi poti.	-
V Palestini je sedaj le okrog * 600.000 Zidov. V New Yorku jih je nad milijon.
Sedaj po Ameriki znova zbirajo obrambni sklad (za nakup municije itd.) v vsoti $150.000 -000. 2e v prvih par dneh so nabrali nad $10.000,000 in na milijone prej. Ob enem so poostrili svoj boj proti Angliji in njihove najbolj ognjevite organizacije j napovedujejo Angliji ekonomski bojkot.
Brezmočnoat Z. N. Organizacija Združenih naro dov je v tej situaciji brez moči. Ameriška politika v Sredozemlju bazira na olju. Vsa ležišča nafte tam okrog pa so v muslimanskih. deželah. Arabcem se torej ne izplača zameriti. Ameriške oljne korporacije so potrošile milijone, da so se jim prikupile — čemu bi sedaj radi Židov zavrgle vse te pridobitve proč? ... •
Toda tudi 2idje v USA so ekonomska sila in več ali manj so navezani pomagati svojemu rodu tudi ako pri tem pridejo v navzkrižje s svojimi finančnimi interesi.
Vsa ta stvar se da torej naj-Boljše pojasniti s tem, da je vse kar se v Sredozemlju dogaja — pa bodisi v Palestini, v Grčiji, v Turčiji in v Egiptu posledica politike imperialističnih sil ter kapitalističnih interesov. O kakšni pravičnosti in demokraciji pa med kapitalisti in imperiali-sti ni govora.
večkrat snežilo tudi v našem tov, generalov in aristokratov, južnem mestu in tudi toplomer ---
iz Rusije, ki so dobili tu pribeža- je zlezel parkrat pod ničlo. Ka- SEJA KLUBA ŠT. 1 JSZ lhsee čim je carizem do kraja dar ^ to dogodi pri nes — nam- j Chicago, 111.—Ta petek 27. fe-propudel. Tudi sedaj jih še ne- reč ako nastane hud mraz, tedaj bruarja bo redna seja kluba št. kaj "negujemo ', pa propadlega nekaj tovarn vselej ustavi obrat,' 1 JSZ, na kateri prevzame taj-hrvatskega Vludka Maeka, mad- in sicer radi nezadostnega plina, ništvo Louis Zorko. žandtega Nagyja poljskega Mi- Prejšnjo zimo so nam obljubili. Na dnevnem redu b^o važna kelajčka nekaj Srbov , Sloven- da nam bodo do 2adnje jeseni poročila 0 mnogih naših stvareh
cev itd., ken vse to nam bo pri* naptljali sem naravni plin, a je Ztorej pridite vsi in sodelujte slo prav - namreč preide- cstalo samo pri obljubi< Pri na.|	JraFvah in sklepanjlh.
mo i* mrzle v vročo vojno. ravnem piinu bi namreč kom-	F	^
Slovenski begunci so si pola* panija ne imela toliko dobička goma, s pomočjo Vatikana, le kot ga ima sedaj, našli nove domovine. V Argen- Tudi olje in premog ^ neka_ tftno je dospela skupina ubežnih j teri g težavo dobili Kurjava se
*>a je že dvakrat podražila. Arkan-saški premog stane do $18 tona. Sploh vsemu brezdimnemu premogu je taka cena. Koliko ima-
P. O.
Rusija dobra odjemalka
Sovjetska unija je nakupila raznega blaga v decembru lansko leto v Zed. državah za $15,-400,000 in plačala vse v dolar jo premogovniške družbe dobi- jih. Vzlic temu naši toriji zahte-čka si lahko predstavljate. > vajo, da naj prekinemo z njo ter
Delovne razmere se tudi ne-;nJenimi I'satelitkami" vse trkam čudno mešajo. V nekaterih govske zveze_'
tovarnah delavce odslavljajo, v
drugih dodatne najemajo.	Pri»d|evanje v Kanado
V tovarni, kjer jaz delam, iz- V letu 1M7 je prišlo v Kana-dclujemo "piston rinke". Odšlo- do 64»127 priseljencev, med te-vili so že precej delavcev in tudi mi nad 38'000 ** Anglije in 9,440 delavnik so znižali. Obetajo nedelj ne odslovit ve. Kompaniji ni mar, kako se boš preživljal v tej draginji brez dela. 'Ona obratuje le dokler ji nese. Če ni dobička, pa zapre "za nedoločen čas".
Tudi naše društvo štev. 107 SNPJ je prispevalo v sklad
iz Zed. držav.
za
Kadar se spomnite svojcev v starem kraja, pošljite jim lanski ln pa letošnji Ameriški družinski koledar! Stane letošnji $1.65, lanski $1.50. Pošljite nam naslov in vsoto, drugo izvršimo mi.
CMicago aid Northern Illinois... Printing Center of the World
Mrs. Rootovolf svari prod histerijo
Dasi Mrs. Roosevelt ni kdo ve kako naklonjena Rusiji, vendar je ameriško javnost posva%ila pred naraščajočo histerijo proti nji, ki jo Je podžgal predsednik Truman s svojo doktrino. Pravi, da če se bo to ščuvanje nadaljevalo, bo vojni užig neizogiben in posledice bodo strašne za vse.
Californija prodala veliko vina
Californija je lani izvozila v
"DELO pri velikih tiskarskih strojih v Chicagu opravljam te 20 let. Pomagam pri tiskanju milijonov knjig, revij in katalogov, ki jih čikaiki izdajatelji in poitno-naročil-ske družbe poiiljajo čitateljem vsako leto po vsem svetu. V tem času sem videt, kako je moje domače mesto—Chieago—zavzelo vodilno mesto v tiskarstvu. Koncentracija izurjenih delavcev in oprema v industriji grafičnih umetnosti v tem okrokju se danes ne more primerjati nobeni nikjer drugje mi svetu.
"Tiskarska stroka je moj posel, in veseli me. da iivim in delim v Chicagu. kjer so prilike za mojo in mnogo drugih strok velike/'	i
razne dežele ameriške unije
Nemško mladeniče so sistem«ti-[8G,20a,()0O g«Ionov vina.
Ta tiskar* je eden izmed «5,(HM) izurjenih delavcev, ki delajo v velikanski čika-ftki tiskarski industriji. Podjetja grafičnih umetnosti v tem okrožju so mehanično najbolj popolna In najrailičnejika v Združenih
državah. Tu so tri najvetjo komercialne Uskarne na svetu, kakor tudi na stotine manjftih tiskarn.
Vse od poštno-naročilskih katalogov do tehničnih knjig se tiska v 3,100 tiskarnah v tem okrožju. In danes, da se zadosti vedno večjim potrebam tukajšnjih industrij, se Chieago in severni Illinois naglo Širita na vseh poljih komercialnega tiskarstva.
Zakoni o pofttnih cenah za drugi razred poftte, sprejeti leta 1018. so omogočili, da sta Chieago in severni Illinois postala trgovsko in strateško okroije za tiskanje velikih publikacij. V območju 500 milj se nahaja več kot ena tretjina vseh ameriških čitateljev in nakupovalcev in 30 odstotkov vseh ameri&kih družb. Revije in katalogi. • kakor tudi tovarniški izdelki v tem okrožju, dosežejo svoje mesto hitro in ob času vsled neprimernih odpošiljatvenih • sredstev v Chicagu in severnem Illinoisu.
• Ime na zahtevo.
i —-—
This is trn »f m tnks tf *J%*vti*mmt »• «1* htdmttrml. *gmm*mt*/ mud midmtml rbmvcttnHtci .fCJmif. mnd a,*rmrr« lllmm
TIR RITO Rl Al INFORMATION DCFARTMfNT '
•140 SM* DigUrn ftrw* OUMju J. IM	RIMlifrH 1417
COMMONWEALTH EDISON COMPANY
f
A Yugoslav Weokly Devoted to the
Interest of tho Workers •
OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau
PROLETAREC
KDUCATION
ORGANIZATION CO-OPSRATIVK
COMMONWEALTH
NO. 2104.
P«Mi»M Wnklf at 1301 So. Lowodalo Av..
CHICAGO, ILL., February 25, 1948.
All You Dare Expect
THE MARCH Or LABOR ! In The Wind
Careful readers of this issue will observe the following run of words:	. '
. . public animosity toward big business, which made over $17 billion in profits last year at the expense of
the consumer."
That statement is a true description of a condition that exists. But it nevertheless is incomplete and deceptive.
It is deceptive because it implies that it is up to big busine* to deal generously with workers. It is incomplete because it does not carry with it a program whereby wage earners can end the profiteering of big business.
We wish we could impress every American who is victimized by the profiteering of big business with a sense of. his own responsibility for what is going on. We want every worker to know that a cheap and insecure life is all that the majority of us dare expect—so long as we don't unite to replace the individual enterprise and profit-making economy with a collectivized economy that will be owned by the people and conducted by the people's chosen agents.
What we want understood by that vast majority of Americans which constitutes the working class is that—
No matter how much we may hate big business and resent the fact that we are profiteered upon, the way we make the wind of {living we manage to have is by yielding to the profiteers.
We make the above assertion in a very positive sense. Under .ne capitalist economy—In which we wait for private enterprise to invest money, build industries and use US before a single thing of value is produced—the race would die unless some people did those things, just as a house dog would die if he were cast adrift by his owner.
And it is not only true that private enterprisers are acting solely for their own benefit, but unreasonable to expect them to be moved by any other consideration.
We are offended by the sight of millions of workers with political power in their hands looking reproachfully at a few private owners and complaining that owners are unkind to their
workers.	•
Since we have always issued our call for action directly to the workers, in all consistency we must insist that it is up to the majority to be good to themselves.
But people can't serve themselves merely by hating their exploiters and, at the same time, consenting to function under an exploitation system Neither can they benefit anybody merely by disrupting the owners' system; theyjpust follow up by setting up another and a better system of tiieir own.
Of course the owners of our economy made $17 billion ! They are in business only for that purpose. Moreover, that will continue to be their purpose 9o long as the rest of us permit the production and distribution of wealth to remain a matter of private initiative and control.
We can all share in the profits that now are taken by owners when we are all joint 'owners of a socialized society. We can t until then. That is the story that Socialists have been telling for many years—while non-Socialists voted approval of the big business racket and then mourned because investors and owners played THEIR game in the only way It can be played —Reading
Labor Advocate.	>
_________i-:-•-—-
This Is Certainly a 'Cockeyd' Situation .
There have been a lot of explanations of the slump in the commodity market. The most ominous comes from Secretary of Agriculture Anderson. He says the grain gamblers discovered in some way that the government was about to ease up on its purchases of wheat and other commodities for European relief In other words, was going to stop giving away so much! The gamblers immediately began to "sell short"—that is, they bet that prices would go down, and they did go down.
If the Secretary is right, then American prosperity is based on a very insecure foundation. Unless we continue to give away to the peoples of other nations billions of dollars worth of the things we produce we are Hkely to "nosedive" into another depression I
We must remedy that. We must arrange our economy so Americans can consume so much of the things they produce we will not have to worry about surpluses. To us, there is some thing silly about the idea of a husky nation, like ours, producing itself into poverty and hard times—Labor.
everywhere, a party whicn wil speak oift and fight for their inter
, , . i The Wallace campaign is a poo
pie'* movement. Its purpose is to mobilize the millions of Ameri cans who oppose the Wall Street military clique now in control of our major parties—lead the peo pie's fight against the monopolic which at ack labor and demo cratic rights and are leading us or the ruinous path of inflation tc increase their already vast profits —fight for a non-political. United Nations program of aid to needy to Europe—oppose the war and depression policies of the major parties—bring out millions of inde pendent voters to vote for progress instead of reaction, and to elect progressive congressional candidates—and to build a real people's party through which the people can regain control of thetr own destiny. '
The attacks upon us will be great. Tie power of great wealth *nd its i *ess and radio will be arrayed against us. But the issue is also great and the stakes are high, and we sre not alone. In every state of the union the people arc also organizing. -If the issue is made clear, millions of votes can overwhelm millions of dollars.
Wike up, American Slovenes, before It is too late. The people are on the march. Let's march wth them to a final victory iS Nove nnber.
MARTIN CETINSKI
tvjexnAKTicciTYMB
LMNfcACOOMMOIKnOHS PQRHORMSnHANtrOOtS
SUOUB0n*ILMWOI*«£
EMPIDVCI6UM0N-CI0EMPUX9A
u*Nmno Ao-
Veterans Deserve Better Than This
The men who fought the war—and now want homes of their own—are being "gypped" by greedy real estate sharks, bankers and land speculators. Houses of shoddy quality are sold to them at fantastic prices.
There is plenty of evidence of that in newspapers, though they go easy on the real estaters because they are big advertisers.
The countless veterans who are victimized by this racket will either lose their homes, because they cannot keep up payments on the exorbitant prices, or will be burdened by huge mortgages which will last ionger than the flimsy houses.
Another victim is Uncle Sam, because he "guarantees'' the mortgages, and will have to pay them when the veterans can't.
Hindsight,.of course, is better than foresight It is easier to see what is happening now than it was to look ahead wheii the 'G-I Bill of Rights" was passed.
Congress wanted to help the veterans get homes, so it wrote into that law Federal guarantees on loans made by bankers ttt ex-servicemen. Unfort una telly, Congress provided little prb-ection for either the veterans or Uncle Sam. LABOR warneA, at the time, that this woul<l have disastrous result?.
Lobbyists for the real estate and mortgage backing interests swarmed into Washington, scenting a new "gold mine." They made sure the veterans and Uncle Sam were not protected. , , Those lobbyists are still in Washington, fighting every move to get housing at reasonable prices. Apparently, Congress is listening to them.—Labor.
ref lection s ~
Call to the State
Conference
#
Wallace for President
DETROIT, Mich —In order that the people of Michigan may have a real choice in the 1048 presidential election, a call is issued for « state conference to organize a new party
If, next November, the people are given a choice only between the presidential candidate of the Democratic and Republican parties, they will have no choice. Big business has succeeded in taking over the National Democratic Administration since Franklin Roosevelt's death as it already controlled the Republican party. A vote for either candidate will further strengthen the big business •> military <;lique which dominates the policies of both parties. There will be no candidates to represent the pcopU.
This political system is a one party system, not the two party system It is supposed to be. Millions of people could only register their opinions by staying away from the polls.
To give the people a real choice next November between progress and reaction, between peace and war, between college education and universal military trsiaing, be tween prosperity and depression, ^t is necessary that a now political party be established, a party which will represent common people
(From The Notion)« >,/,
In tne Phillips Brooks House at Harvard University there is a small bronze plaque, under the bust of o'.d Phillips himself which reads: This House if Dedicated to Piety, Chaiity and Hospitality." Directly jnder the plaque is tacked a white .xrd wjttf this message prominently jisci ibed therepn: "No Trespassing. 'Jn^utoorized Persons Are Not Al-owed in This 3uilding."
A bill requiring that the Mississippi state constitution be taught n the state's public schools was »oily contested recently in the leg slature on the ground that its pasaže might make it easier for Negroes lo vote.
John E. Owen, president of the National Apartment Owners' Association, told the Senate Banking Committee the other day thst the lousing shortage is "a figment of he imagination."
A 19-year-old Negro, Samuel Tito Williams, went on trial in New York last month for the slaying of a 15-year-old girl. When he got .qp. the stand., fa4 declared that a &rfnfessioh t'Wad * been extracted frtni him by torture. According to the New York Dally News, he told >f "being beaten for 11 hours with blackjacks, club and fists; of being buvfced with cigarettes, and of being kicked when he fell to the floor." At the end of one of these alleged torture sessions, Williams said, a policeman started to chant, Save your soul, save your soul, rhis part of Williams' recital, the news said, "drew laughs from the jury."
And finally, in Honolulu, Hawaii, an Assistant United States Attorney named William M. Blatt stood up in court several weeks ago to call for the dismissal of a ease brought against the government b> a chief;n a v a 1 warrant off ice« named Clinton Wilacam. Wllacam'a 4-year-old son had died as the re suit of being dosed with some pot sonous eye drops improperly pre pared at the Ales Naval hospital His father sued the United Stf4ot for $20,000 damages. The government attorney asked that the case be thrown out on the ground.^tfiat "the death ol the child.was not,a toss but a financial benefit," If it tost (30 a month to support the child, he- added, it could be «as sumed that it would have cost the Wilscams about $5.700 to raise their son. Therefore his death hat really saved them money — Froir The Nation.
What Is "Subversive"
A press release issued by the Pennsylvania Wing of the Civil Air Patrol offers a plan for forestalling possibilities of an attack on the peace of the United States through "fifth column" subversive activities within our shores.	f
It seems that CAP has the pext enemy already established, since the release that it is going to teach its members "the Russian language, Russian military tactics, Russian politics and all characteristics of the Russian people."
In addition, "trainees will receive courses in . . . various methods of sabotage, espionage, and treason as employed by enemy agents."
While the above objectives may be realistic enough, what annoys us is the fact that CAP is asking the assistance of industrialists and businessmen to make the plan effective. The idea is to enlist at least one member of each firm who will report all persons in their organization having "communists or subversive" tendencies
It is right here that we start wondering about definition. We believe we know what a communist is. But what is "subversive."
Our idea is that the business men who are failing to supply the country with winter fuel are subversive. Would CAP include ,hose fellows in their list? Or the industrialists and corporation leads who are tapping consumers for enormous profits and, at the same time, forcing honest-to-goodnes6 patriots to spend their
life's savings to get along?
Frankly, the more we ponder the proposal which CAP has m4de, the more uneasy we become. For while wo are not, never have been and probably never will be "communists,!* we wouldn't be surprised if changing conditions Were to make all kinds of
people "subversive.w
The fact that the word is rather general in its meaning makes almost anybody a suspect, clear down to the malcontent who can't understand why taxes should be taken from his check before he gets paid, while the same worker's boss may wait until the end of the year to make settlement.
Somehow, we don't like thevidea that a military organization is bothering about subversive workers and asking members if the profit-taking class to help them. The more we ponder the mplications of such a set-up the more we feel that, instead of communists, fascists are more likely to disturb the peace and ;afety of ordinary guys who just don't like to take the bosses' ind the generals say-so for everything.
It may be that even to mention such a possibility places us m the "subversive" list. Be that as it may, it seems to us that American democracy is trying to perpetuate itself by pro-esses that are very queer indeed. Reading Labor Advocate.
By Raymond S. Hofses
If Jehovah himself were to send i bulletin to Earth announcing the snd of all thing? at 6 o'clock next Sunday morning, I verily believe that many business men. would conduct bargain salts on Saturday night.
I offer the recent fuel oil crisis to Justify mv ben*f..
Here we wfcre in the middle o( a bitter winter with literally millions, of families'caught with eq^p-ment that enables them to* heat their homes with oil, and ONLY oil, only to find that t!i* oil Just isn't here to supply 4ho comfort and convenience and freedom from worry that people thought they were buying.
Is this crazy situation an accident? Not on your life; it is the natural and now understandable result of the go-getter philosophy with which a competitive private-profit economy has indoctrinated its children. It is part of the "me now" attitude that governs the thought«, snd therefore the actions, of almost everybody. It is Individualism run rampant with utter disregard for the general welfart.
We learned that American oil companies spent $1,800,000 during the past yea*., on. a campaign to inveigle the untSformed public Into installing dft' burneip ' in their homes. We learn thfet the stickers—who never are given an even break—fell for the ballyhoq so completely that 800,000 of them "switched to oil."
But that's not all. We also learn that while all this was going on the Standard Oil Co. of New Jersey quietly converted its own Bayonne, N. J. plant from oil to coal!
No doubt many worried Americans are feeling resentful about all this right now. But If they voted for the economy that makes a virtue of the selfishpeaa that (s glossed with pretty words like "initiative" and "enterprise," they
should direct their resentment against themselves. And they should begin to suspect that there is something basically wrong with an economy that will cause those who know the facts to take advantage of the ignoraace of theif fellow fnen. f
.Even while 1 im trying to express scorn for the big oil Interests who wangled little people into a Jittery situation. 1 can't help remembering that It is the racket called "capitalism," and not the people who live and profit by playing the business "gahie" according to the rules of t>ie individual enterprise, that is to blame.
For what would YOU do if you were an oil burner salesman who fed the kids and paid the rent only when you were able to find buyers for your product? You'd sell oil burners, to be suj;u. You'd sell them to the people who live on the equator just as Cheerfully as to the Eskimos, if you could. That's the way you'd be making your living, and you d want to live. . . . Well, mey^e YOU^iM u 1 d walk away from a job lffce "that and go, Into some other "garnet fcyt you'd be an exception. J.jfi'
It wouldn't be VlL t° y°u worry abt>vt the supply of oil; that would be the oil ikan's Joto^ Any-, way, to expect the sale of ou burners to be geared to the 0»ply of oil should be '(he task of a PLANNED economy. And if you art*one of those many millions who have permitted the Socialist vote to fall to pitiably-low totals, then tfoU don't wafit • planned econ omy, do you?
Few Disloyal
Despite all the hullabaloo about Uncle Sam harboring "disloyal" employes, very few are being turned up by the FBI, It was revested recently.
After "screening" 191,000 Federal workers, that agency cleared all except 277. The Utter were placed ' In s "suapoct" group be* cause of "derogatory", information unearthed Shout them, and will be furthet investigated/ • '
Budgeting '
Every woman who counts her pennies out of her husband's wages could draw up a budget and make it work and practically every woman who would take a look at the federal budget could trim it by billions without damaging America.
It'a simple—as the women do it—and it probably would be just as effective,
From the 39 billion dollars down to say 35 billions wouldn't bp .bffr* tq achieve, and that's enough to spend even with the fcosrtaf defense up to nearly 12 billion dollars.
Trimming the budget means elimination of some of the waste 3f government operational costs, and Congress will do a job of trimming before it gets through with it.
All we hope is that the job is well done without damage to any truly vital needs, and that it will save the small taxpayer money.—The Progressive Miner.
Rfvter Lighti
By MAX FRESS
The sun throws shadows now along v> the river's edge And lights begin to blossom in the grey;
Some shop is passing, glebing at her bow and stern, Her dark hull looms against the sinking day.
They stand againat the rail as men hftve stood before— The lonely ones who follow wind and tide—
And silence Is upon them as they watch the lights Come glow on glow upon the river's side. .
The cynic is the human owl, vigilant in darkness and blind to light, mousing for vermin and never seeing noblt game—Henry Ward Beecher. f	^
Tq s father,	Old, nothing
is dearer than a daughter.—Euripides.
We See By The Papers
A woman in Cambridge, Mass.. admitted she purposely feeds whiskey to her husband and turns him over to police each time he is released from periodic drunkenness sentences. The explanation: Sober, froe and industrious, he earns $30 a week; drunk and locked up, he makes her and her children eligible •or welfare checks totaling about $80 a ^cck.
• i «
A Gei man woman lias received 2,437 offers of marriage in reply to her advertisement in a local pa per that she occupied a two-room apartment and received two food packages monthly from the United States
• • *
Tbcsc are the rough, the homel wanderers of the «ea; Hardship and tbil fill up their mortal hours, But now they lean against the rail and stara dream-eyM Upon the shore that blooms with „ ' golden flowers.
I ' ,	,	IV <1 w '	• >• , , ^ . ,
Slowly she moves on toward tha i? tea, the dusk draws down. Shapes loam us targe against the
failing light, And lose themselves at last upon the fallen dark. The stars begin to glimmer—It Is night.
On she moves toward the open tea, the distant ports. Now her small voice' Is lifted from afar, And they are looking back upon ,, tn* river lights, r < As keep'iifitmi tow*v Northern Star.
A 310-ycar-cld law framed by Pilgrim fatheVs to bar resident* of Rhode Island from entering Massachusetts was wiped off the statute books February 5 when Governor Robert F. Bradford of Massachusetts signed a bill repealing it, Under the law. in effeci since 1838, any Rhode Islander who entered Massachusetts faced a pen alty of a long prison term or possible hanging. There is no knowr. dise' Of any enforcement of the law, which was passed when a Rhode Islander accused Maasachu-setts colonial leaders of attempting "to take the place of God." The long-forgotten law was recalled recently by Governor Pastore of Rhode Island In deriding a refer ence by House Speaker Joe Martin to the "humane legislation" of his home State o/ Massachusetts.
Miss Camacion Martinez, daugh ter of a Havana brewery worker, has been chosen as "Miss Cuba and will reign over the Carnival of Havana during the next month. She's a plump young lady—height I feet 2 inches, weight 125 pounds, Just the typo the Cuban beauty
contest judges seem to prefer. • • •
And This Week magazine tells about one Henry Trefflich, who would like to see more people use monkeys as pets. He believes it would be a good idea to use them as a substitute for children. "When a boy or girl goes away to college," he says, "is a good time to get a monkey to take his place." (Any remarks from our readers?)
British Resent Loretta's 'Fairy Tales'
The British are beginning to brusquely resent the "sob stories" about them which are circulated in the United States.
The "last straw" was an interview given out by a Hollywood "movie" star, Loretta Young, ^vhen she returned from a visit to Britain. She said the situation of the people there is "heartbreaking, desperate," that workers faint from lack of food, meat is practically unknown. and British children have not seen candy for so long they have forgotten how to eat It.
That was too much for the British, and they "blew up." Their newspapers — all the way from "right to left"—denounced Loretta's yarn as fiction."
The "Herald," great labor daily, pointed out that most British children get more candy now than they did in the depression days before the war
The Midland bank, one of the big private banks which rule British finance, published an advertisement declaring that the past year In England has been one of "solid progress."
Loretta'a remarks also annoyed Mary Sutherland, a British Labor Party woman leader, who is visiting Canada.
"A great many of the British," she said, "have a better diet" now than they had in former years. Because England has kept rationing and price controls, "many necessities of life sr*. cheaper In Britain than In the United States."