PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini nA .. Abb. postale i gmppo - Cena 90 lir Leto XXVIII. Št. 243 (8336) TRST, sobota, 14. oktobra 1972 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. SI(0RAJ TRI LETA PO KRVAVEM ATENTATU V MILANU V KASACIJSKO SODISCE ODLOČILO: PROCES VALPREDA BO V CATANZARU Sodnega postopka verjetno ne bodo mogli začeti pred jesenjo prihodnjega leta - Ogorčene reakcije Valpredovih branilcev - Največja sodna dvorana v Catanzaru lahko sprejme največ 300 oseb, v mestu pa ni nobenega zapora 13. — Prva kazenska sek-ja vrhovnega kasacijskega sodi-je sklenila, da poveri izvedbo '"'ee^sa proti Valpredi porotnemu *discu v Catanzaru. S tem sklepi' & je bil sprejel danes zju-kratkem posvetovanju, je edisče sprejelo zahtevo milanske-|£ P^pivolstvo je takrat jas- Pre!Jkazol°- da je zmožno trezne skraj]e. in da je znato izolirati člne*(y,e 3ako Imenovane dihe ve- (bolj upravičeno bi jo lahko SoW vhrupno manjšino*), ki Priredr izrabiti položaj, da bi Zarao- Pravi lov na čarovnice. saejj.v te9a ni mogoče verjeti ka-bi msj7nu sodišču, ko pravi, da fektivJInsk‘ sodniki ne zmogli ob-godkJega Presojanja tragičnih do-Qa ^ liPred treh let. Zaradi te-sacfi.Jdogoče razumeti sklepa ka-si j0)/e°a sodišča. Znano je le, da de o?3* želi končno jasne bese-gi(ne°d9°vornosti za takratne tra-TozsMh°°dke in da je včerajšnja Ijo oh?a razočarala vse, ki to že-četje P trenutku, ko je po- dišč,, 7°planskega sodstva v sre-še e„ kritik in polemik, je prišla in Do? Potrditev, da so te kritike tem t.eJn',Cf’ upravičene. Naj po-sproži? pribajajo tožit, da je tisk ti abrekovalnn kampanjo pro- mo nik°m. Časnikarji ugotavlja-0 dejstva. In tu dejstva so a]no zaskrbljujoča. T. M. določiti sodnika, ki naj bi se s to zadevo ukvarjal. Že to bo terjalo precej časa, največ pa bo potreboval novi sodnik, da pregleda in prebere vso dokumentacijo, ki sedaj polni veliko omaro na milanskem sodišču. Ta faza bi morala biti zaključena pozno pomladi, zaradi česar bi se dalo nekako sklepati, da bi se proces lahko končno začel nekako po poletnih počitnicah, oktobra alj novembra 1973, štiri leta 'po atentatih v Milanu in Rimu, za katere so obtoženi Valpreda, Gargamelli, Borghe-se in drugi. Vest o premestitvi procesa je Valpredi sporočil njegov odvetnik Guido Calvi, ki ga je okrog poldne obiskal v milanski kliniki. Po kratkem razgovoru z obtožencem je časnikarjem dejal, da je današnja odločitev . «brezmejna sramotam za italijansko sodstvo. To zveni kot nekakšna kazen, je nadaljeval: kazen za obtožence, katerih edina krivda je, da so nedolžni, kazen za odvetnike, ki so si upali braniti jih, za časnikarje, ki so zahtevali resnico, za vse državljane, ki so verjeli v neodvisnost državnih organov. Odv. Calvi je dejal, da se motijo tisti, ki mislijo, da bodo vse skupaj prekrili s plaščem molka in pozabe, ker ni kraja v Italiji, kjer ne bi ljudske množice s svojo mobilizacijo in angažiranostjo mogle paziti in uveljaviti svoje zahteve po politični in sodni pravici. Valpredovo mater je vest o premestitvi procesa zelo prizadela: «To je strašen udarec*, je dejala časnikarjem. «Po vsem tem, kar so mojemu sinu storili, si kaj takega res nisem pričakovala*. «Moj sin je v obupnem stanju — je dodala — vsi smo upali, da bo pro-ves takoj. Pietro je čist: se ne boji predstaviti se pred milanskim porotnim sodiščem. Drug' sj tega ne upajo. Toda če je Bog, se bodo morali bati, ker so vse to storili.* «Nalašč so premestili proces v Catanzaro*, je še dejala Valpredo-va mati. «Zakaj pa so to storili? Dobro vedo, da so mo' sin in drugi nesrečniki, ki so z njim zaprti, nedolžni. Začeli so proces v Rimu, z velikimi stroški, ko pa so videli, kam se je usmeril, so ga takoj prekinili. Iz strahu.* Drugi Valpredov branilec, odv. Lombardi, pa je dejal, da je med vsemi rešitvami, ki jih je imelo na razpolago, kasacijsko sodišče izbralo prav najbolj neverjetno in nelogično. Odvetnik se je vprašal, kako bo lahko na stotine prizadetih strank, prič in odvetnikov ostalo več mesecev v Catanzaru. Niti ne bo zajamčena potrebna javnost procesa, glede na neprimerno velikost tamkajšnjih sodnih dvoran. V Catanzaru so vest o premestitvi procesa sprejeli z velikim začudenjem. Največja dvorana tamkajšnjega sodišča lahko sprejme največ tristo oseb, kar je za tak proces očitno premalo. Poleg tega pa v Catanzaru sploh nimajo zapora, ker se je stari še pred dvema letoma zrušil. Obtožence bi morali zato držati v bližnjih zaporih v Lamezii Terme, Vibe Valentii ali Crotoneju, ki pa so od 40 do 70 kilometrov oddaljeni. Vsakodnevni prevoz obtožencev v Catanzaro med potekom procesa bi zato ustvaril težavne probleme. Tudi v Milanu so negativno reagirali na sklep o premestitvi procesa. SEJA ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA SFRJ Ostra obsodba šovinistične gonje proti slovenski manjšini v Avstriji Protesti Zveze združenj borcev NOV, Zveze sindikatov Jugoslavije, Zveze študentov Jugoslavije, študentov iz Skopja in Niša ter RK SZDL Črne gore (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 13. — Zvezni izvršni svet je na današnji seji pod predsedstvom Džemala Bijediča razprav, ljal o položaju, ki je nastal v zvezi z gonjo šovinističnih krogov proti pravicam slovenske manjšine v Avstriji, kar je povzročilo zaskrbljenost in ostro reakcijo jugoslovanske javnosti. Zvezni izvršni svet je odobril korake, ki jih je do sedaj podvzelo zvezno tajništvo za zunanje zadeve pri avstrijski vladi in izrazil pričakovanje, da bo avstrijska vlada podvzela hitre in učinkovite ukrepe, s katerimi bo zavarovala integriteto slovenske nacionalne skupnosti in izvajanje mednarodnih obveznosti glede pravic pripadnikov slovenske manjšine v Avstriji. Zvezni izvršni svet je izrazil svoje prepričanje, da bo avstrijska vlada v skladu z lastnimi izjavam] preprečila v bodoče take dogodke, ki lahko škodujejo dobrim sosedskim in prijateljskim odnosom med obema državama. Ob najnovejših nacionalističnih in protijugoslovanskih izpadih na Koroškem je Zvezni odbor Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne Jugoslavije poslal pismo organizacijam bivših borcev in žrtvam vojne v Avstriji. V pismu se poudarja da organizacija, katere članstvo je občutilo posledice nacističnega in fašističnega divjaštva v preteklosti, ne bi smelo dovoliti danes take dejavnosti, razpihovanje mržnje med dobrimi sosedi in ravnanje, ki škoduje ugledu Avstriji. Zvezni odbor izraža prepričanje, da se bodo organizacije Avstrije odločno zavzele, da se prepreči provokatorska in protijugo- slovanska gonja, da se prepove delo nacionalističnih organizacij in se zavzele za dosledno izvajanje določil državne pogodbe, ki jamčijo osnovne pravice pripadnikom slovenske manjšine. Svet Zveze sindikatov Jugoslavije je sinoči poslal zvezi sindikatov Avstrije brzojavko, v kateri je izrazil zaskrbljenost in ogorčenje zaradi nacionalističnih izpadov na Koroškem in pričakovanje, da se bo zveza vseh sindikatov v interesu razvoja dobrososedskih odnosov med obema državama in sodelovanja med obema organizacijama konkretno zavzela za preprečevanje te dejavnosti. Protestom proti šovinističnim izpadom proti Slovencem na Koroškem so se danes pridružili tudi Zveza študentov Jugoslavije, študenti iz Skopja in Niša, tajništvo niiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiifiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiiMiiiiiiiiiiiMiMMiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiniiimiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiaiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii OSTRI PROTESTI IN KRITIKE SINDIKALNIH ORGANIZACIJ Zakon o kmetijskih najemnih pogodbah podpira izkoriščevaino zemi j iško rento Prvi dan stavke šolnikov v vsej državi - V torek vsedržavna demonstracija gradbenih delavcev v Rimu RIM,. 13. — Zakon o kmetijskih najemnih pogodbah, ki ga je včeraj sprejela Andreottijeva vlada, je naletel na odločen odpor vseh sindikalnih organizacij. Zvezno tajništvo CGIL ugotavlja danes, da vlada ni spoštovala svojih obveznosti, da bo s tem zakonom odgovorila na enotne predloge sindikalnih organizacij o kmetijskih najemninah in o odpravi spolovinarstva. Glavno tajništvo CGIL ugotavlja, . i- L_ _____I.____a, I _ I : l ..i I • da če bo parlament odobril vladni zakonski osnutek, bo to pomenilo utrditev politika,, ki podpira skoraj izključno izkoriščevaino zemljiško rento. Uveljavitev teg<| zakona bi onemogočila vsak bodoči razvoj malih in srednjih zasebnih ali združenih kmetijskih posestev in s tem še bolj zaostrila pojav bega z zemlje Zvezni tajnik CISL Marcone pa je izjavil, da gre zakonski osnutek, ki ga je sprejela vlada, čez namene razsodbe ustavnega sodišča in bo nujno povzročil, če bo odobren, {»višanje kmetijskih najemnin. Po mnenju Marconeja, je zakonski osnutek v bistvu mnogo slabši od zakona iz leta 1971, ki je predstavljal vsaj osnovo za premostitev spolovinarstva in kolon-stya. Poudaril je, da bodo sindikalne organizacije ob prvi priložnosti ponovno zahtevale od vlade, da sprejme njihove zahteve glede tega vprašanja, predno bo parlament začel o tem razpravljati. Kot poroča tiskovni urad KPI je član osrednjega vodstva stranke Macaluso izjavil, da je vladni zakonski osnutek o kmetijskih najemnih pogodbah šel preko razsodbe ustavnega sodišča in sprejel zahteve liberalcev, fašistov, demo-kristjanske desnice in najbolj nazadnjaškega dela veleposestnikov. Po njegovem mnenju hoče vlada odpraviti dosedanji avtomatični na- Kissinger je ob povratka iz Pariza poročal v Beli hiši Nixonu in državnemu tajniku WiIUamu Rogersu (levo) čin, ki ureja ocenjevanje najemnine .sklicujoč se samo na zemljiški dohodek. Po drugi strani pa, pravi Macaluso, je vlada uvedla premično lestvico za zemljiško rento, potem ko jo je odrekla upokojencem. Zagotovil je, da se bodo komunisti v parlamentu in drugod odločno borili (»»ti temu zakonu. Pri tem je dodal, da so tudi socialisti podobnega mnenja in da tudi demokratične katoliške sile ne bodo mogle molčati. Odločno so seveda odgovorile demokratične kmetijske organizacije in ACLI, ki so napovedale veliko demonstracijo v Rimu proti vladnemu zakonskemu osnutku o kmetijskih najemnih pogodbah. Zdi se, da tudi Confagricoltura ni popolnoma zadovoljna z vladnim zakonom. Skupina socialističnih poslancev je danes predložila zbornic-: zakonski osnutek, ki določa pravila za preureditev spolovinarstva, delnega kolonstva, kmetijskih najemnih pogodb in drugih pogodb o najemu obdelovalne zemlje. Danes je bila v vsej državi stavka šolnikov in neučnega osebja osnovnih in srednjih šol, ki sta jo napovedali CGIL in UH„ Čeprav CISL se ni uradno pridružila stavki, je vendar stavkalo mnogo šolnikov včlanjenih v to organizacijo. Poleg tega pa se niso stavke, ki je sicer dobro uspela, udeležili avtonomni sindikati. V Rimu so šolniki priredili sprevod po mestu, katerega se je udeležilo iz solidarnosti tudi mnogo dijakov. V zvezi z zahtevam’ šolnikov, ki niso zadovoljni z vladnimi ukrepi, je bil danes sestanek predstavnikov avtonomnih sindikatov šolnikov, na katerem so razpravljali o stanju učiteljev in profesorjev, o katerem teče razprava tudi v parlamentu. Avtonomni sindikati odločno zavračajo vladni predlog, ki predvideva povišanje plač s 1. oktobrom 1973. leta. Prav tako niso zadovoljni z višino poviškov in zahtevajo, da mora biti najnižja začetna mesečna plača šolnika 200.000 mesečno. Zaradi tega so avtonomni sindikati povabili svoje člane, naj bodo pripravljeni za morebitno ostrejšo akcijo. V poslanski zbornici se je danes začela razprava o zakonitem položaju šolnikov. Poleg tega je vlada na današnji seji predložila zakonski osnutek o kmetijskih najem nih pogodbah, ki ga je odobrila včeraj. V raznih deželah so se danes nadaljevale stavke gradbenih delavcev. CGIL, CISL in UIL sporočajo, da bo v torek v Rimu velika javna demonstracija gradbincev, katere se bodo udeležili delavci iz vseh krajev Italije. Sindikalne organizacije zahtevajo obnovitev pogajanj za novo delovno pogodbo. Medtem ko se sindikati kovinarskih delavcev pripravljajo na sindikalne boje za novo delovno pogodbo. za sindikalne svoboščine v podjetju in za ohranitev delovnih mest, se je v Milanu sestal izvršni odbor delodajalske organizacije «Federmec-canica* z delegacijo, ki je bila določena da začne pogajanja s sindikalnimi organizacijami. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllllllllllIllllllllliliilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii LE DUC THO ODPOTOVAL IZ PARIZA V MOSKVO IN PEKING Kissinger poročal Nixonu o pariških pogajanjih Pomembni uspehi osvobodilnih sil v Južnem Vietnamu - Oporišče Ben Het je padlo PARIZ, 13. — Iz francoske prestolnice je odpotoval tudi sevemo-vietnamski predstavnik na tajnih pogajanjih s Kissingerjem Le Duc Tho. Ob svojem odhodu je na letališču Orly v Parizu dejal da se bo še vrnil v Francijo, če bo »nanesla prilika*. O pogajanjih z Ni-xonovim posebnim svetovalcem ni dal nobene izjave, dejal je le, da bo treba p-emostiti še vrsto težav. Le Duc Tho je namenjen najprej v Moskvo, nato v Peking in komaj nato v Hanoi. V Washingtonu so se sestali predsednik Nixon, državni tajnik Ro-gers in pa Kissinger ter general Haig, ki sta se včeraj vrnila iz Pariza. Niti o njihovem pogovoru ni vesti. Predstavnik Bele hiše Ro- nald Ziegler ni na jutranji tiskovni konferenci odgovoril na nobeno vprašanje časnikarjev, ki bi zadevalo tajna pogajanja med Kissingerjem in Le Duc Thojem. Na vprašanje, kaj pravi o izjavi le-tega, da je treba še premostiti vrsto ovir, je Ziegler dejal, da je ne bo komentiral, kar so prisotni tolmačili, kot da se predstavnik Bele hiše z njo strinja. Splošni vtis je, da so na pogajanjih dosegli nekatere uspehe, da pa sta še dve vprašanji, ki jih je treba rešiti: politično ureditev Južnega Vietnama po premirju in pa prisotnost predsednika južnoviet-namskega lutkovnega režima Van Thieuja. Po njegovih vj^rajšnjih izjavah, v katerih je grozil z uniče- njem vseh komunistov, je jasno, da ne moreta ZRV in Severni Vietnam pristati na njegovo prisotnost v vladi. Na vojaškem področju so osvobodilne sile zabeležile pomembne uspehe na področju tromeje med Južnim Vietnamom, Laosom in Kambodžo. Partizani so po dolgotrajnem obleganju zasedli oporišče Ben Het, ki je edino še bilo v rokah Saigoncev po začetku zadnje ofenzive osvobodilnih sil. Baza Ben Het je padla po močnem obstreljevanju z minometi, ki mu je sledil napad partizanov. V zadnjih urah so se ponovno zaostrili napadi ameriškega letalstva na področje okoli Saigona. Deset skupin ameriških velebomb-nikov B-52 je odvrglo na stotine bomb v krogu približno 40 km od Saigona. Napadi si sledijo tudi na Severni Vietnam, Kambodžo in Laos. V akcijo so zopet stopila znana letala F-lll, ki so v zadnjih časih povzročila nemalo preglavic ameriškemu poveljstvu. Slednje je sklenilo poslati nazaj v domovino 170 ameriških pilotov ter odstopiti Južnemu Vietnamu 18 bombnikov B-37, da bi ustavili prodiranje o-svobodilnih enot v delti Mekonga. Sevemovietnamska tiskovna a-gencija je sporočila, da je obalno topništvo zadelo dve ameriški ladji, ki sta se vneli. Po vesteh iz Hanoia sta ladji obstreljevali o-balno pokrajino Thanh Hoa. predsedstva republiške konference SZDL črne gore. Poleg protesta in izraza zaskrbljenosti se zahteva od avstrijske vlade, da pod-vzame odločne ukrepe za preprečevanje šovinistične dejavnosti in izraža polno solidarnost in podporo slovenski manjšini v Avstriji. B. B. Sporočilo o pogovorih med ZKJ in KP Francije BEOGRAD, 13. — V skupnem sporočilu o razgovorih med delegacijo ZKJ in KP Francije se med drugim poudarja, da sta delegaciji opravili široko in globoko izmenjavo misli o mednarodnem položaju in pri tem ugotovili, da je med njima soglasje v. vrsti vprašanj njune skupne borbe. Delegaciji ZKJ in KP Francije sta se odločili da v interesu miru, nacionalne neodvisnosti in socializma na svetu razvijata srečanja in obveščanje med obema partijama in da krepita medsebojno sodelovanje. Istočasno bosta ZKJ in KP Francije nadaljevala z napori, da se v polni meri izkoristijo vse možnost razvoja sodelovanja na vseh področjih med Jugoslavijo in Francijo na osnovah enakopravnosti, medsebojne koristi v sklauu z nacionalnimi interesi obeh držav, interesu miru in varnosti v Sredozemlju in v Evropi. Palestinski atentat na izraelsko banko TEL AVIV, 13. — V podružnici največje izraelske banke v mestecu Na-tania je eksplodiral peklenski stroj, ki ni povzročil žrtev, temveč samo materialno škodo. Bombo, ki je bila sestavljena iz 500 gr. eksploziva so postavili pred vrata banke, tako da je eksplozija razbila tudi šipe bližnje restavracije. Policija je aretirala pet prisotnih (vsi so Arabci), ki jih sedaj zaslišuje. Odgovornost za atentat si je vzela palestinska organizacija, katere poveljstvo je v Kairu. Ravnatelj kairskega dnevnika Hej-kal v svojem članku obtožuje ZDA, da so povzročile razkol med Egiptom in Sovjetsko zvezo s svojo stalno podporo Izraelu, kar je onemogočilo vsako mimo rešitev srednjevzhodne krize. Končni cilj ZDA, piše Hejkal je prisiliti Egipt na neposredna pogajanja z Izraelom ali pa na vojno, na katero ne bi bili pripravljeni. uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiimiiniitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimuiiiiiiiiiiiii Priprave socialistov na vsedržavni kongres Polemika okrog vpisa novih članov pred kongresom RIM, 13. Italijanska socialistična stranka se vneto pripravlja na skorajšnji vsedržavni kongres. Po vsej Italiji se vršijo skupščine pokrajinskih federacij, na katerih volijo delegate. Tajništvo PSI se je danes sestalo in poslušalo poročilo poslanca Lezzija, ki je odgovoren za organizacijski urad Po se stanku, ki mu je predsedoval tajnik Mancini, je bilo objavljeno sporočilo, ki pravi da je Lezzi govoril tudi o vprašanjih novih izkaznic in o delovanju strankinih nadzornih organov. Tajništvo je vzelo na znanje, da se rešujejo sporni primeri, do katerih je prišlo predvsem glede novega članstva. Tajništvo je tud' ugotovilo, da se priprava na kongres- vrši na najbolj demokratični način, in sicer na svobodni osnov udeležbe in svo- bodne politične izbire ter jc odločno zavrnilo izzivalno pisanje nekaterih časnikov član osrednjega vodstva PSI Manca je danes v nekem govoru obsodil vmešavanje demokristjanskega voditelja Piccolija v notranjo razpravo v socialistični stranki in zavrnil vsa vabila socialistom, naj se pridružijo «politiki demokratične solidarnosti». Še posebno je Manca obsodil Piccolija, ker se je v nekem svojem članku osebno obrnil na nekatere posamezne socialistične voditelje in pohvalil njihovo »politično usmeritev*. Poslanec Mariani pa je izjavil, da je popolnoma neosnovan škandal, ki so ga nekateri časniki razpihovali glede vpisovanja novih članov v PSI »tik pred kongresom*. Mariani pravi, da je bilo to vprašanje v PSI, kot v vseh demokratičnih strankah, vzgled-no rešeno. Novembrske volitve RIM, 13. — 26. novembra bodo volili skoraj 4 milijoni italijanskih volivcev. Politične volitve bodo v Dolini Aosta, pokrajinske v Pavii jn Viterbu, občinske pa v 782 občinah, med katerima naj omenimo v prvi vrsti Vst, La Spezio, No-varo in Pavio. Volitve bodo v skupno 1.084 občinah. DANES ■ ^ p : y m j ■§ * 'v Dogodki na Koroškem, kjer nemški šovinisti vodijo gonjo proti slovenski manjšini, so imeli globok odmev po vsej Jugoslaviji. Zvezni izvršni svet, ki mu je predsedoval predsednik Bije-dič, je odločno obsodil šovinistično gonjo proti koroškim Slovencem v Avstriji in odobril vse dosedanje posege tajništva za zunanje zadeve pri avstrijski vladi. Proti napadom na slovensko manjšino v Avstriji so protestirali Zveza združenj borcev NOB, Zveza sindikatov Jugoslavije, Zveza študentov Jugoslavije, SZ DL Črne gore in številne krajevne študentovske organizacije. Zakon o kmetijskih najemnih pogodbah, ki ga je sprejela vlada in ga takoj predložila v razpravo parlamentu, je naletela pri vseh sindikalnih organizacijah in naprednih strankah na odločen odpor. Vsi ugotavljajo, da je vlada šla mimo namenov razsodbe kasacijskega sodišča, ki je razveljavilo zakon iz leta 1971, in da si prizadeva čimbolj podpreti izkoriščevaino zemljiško rento. Sindikati napovedujejo, da bodo zahtevali od vlade primerne popravke tega zakona še preden bo o njem odločal parlament. V Čilu se je zače1 odločilen spopad med vladno koalicijo «U-nitad Popular* in desničarsko o-pozicijo, ki jo vodi krščanska demokracija. Položaj je zelo napet in možno je, da izbruhnejo oboroženi spopadi. PISMO IZ RIMA Lov na čarovnice 'V' Lov na čarovnice; in tokrat ne gre za prispodobo, čarovnico je staknil neki inšpektor ministrstva za javno vzgojo v nekem rimskem liceju, kjer kaže, da so hudiči m čarovnice doma. Že pred nekaj leti je bil omenjeni licej v središču «škan-dala» zaradi ravnatelja, ki je celo dovoljeval učencem, da so izražali svoje misli. Čarovnici je ime Lidia Ferrara: poučuje angleščino in je lani med učne knjige vključila tudi antologijo ameriških črnskih pesnikov, katerih poezije je diktirala študentom. Takrat smo bili v predvolilnem vzdušju in je razumljivo, da je rimski parafašistični dnevnik takoj izrabil priložnost in pripravil špekulacijo, ko je našel nekega očeta, ki je bil ogorčen, ker so sina učili nekaj, kar naj bi bilo «žalitev vrednot krščanstva». Naj opozorimo, da je antologijo «čmci v ZDA» pripravil Carlo Bo, rektor univerze v Vrbinu in katoličan, pravzaprav ena najbolj reprezentativnih figur katoliškega kulturnega sveta, odprtega naprednim idejam. Kazalo je, da je zadeva končana, na ministrstvu pa je «sveženj» šel po svoji poti. Tako je inšpektor, ki ima nalogo, da ščiti vrednote krščanstva, pred nekaj dnevi odšel na okuženi licej in dobesedno izgnal iz razreda inkriminirano profesorico s pomočjo dveh slug v funkciji angelov maščevanja. Vse to pa, ne da bi poslušal ugovorov profesorice, ne da bi je kaj vprašal, prav kot v srednjeveških procesih proti čarovnicam. Da bi podkrepil obtožbo, je prizadevni inšpektor pozval učence, naj izpolnijo formular o knjigi črnskih poezij in naj odgovorijo na inteligentna vprašanja, kot so: ali je knjiga poetična? Ali je nasilna?, Ali je moralna? Ali je objektivna? Seveda so študentje vrnili neizpolnjen formular. Kako pa naj bi sodili, ali je neka poezija «poetična», ali je vobiektiv-na»? Ali je mogoče objektiven Dante? Ali je poetičen Leopardi? Toda naš inkvizitor, ne meneč se za take malenkosti, je moral ukrepati. Škoda le. da so odpravili zdravo poboljševalno metodo, ki se ji pravi grmada: v nasprotnem primeru bi od profesorice čarovnice ob tej uri ostal le pepel. Tako pa se je moral zadovoljiti z birokratskim ukrepom suspenzije, ki je očitno neprimerna, da bi strogo kaznovali 'Prešnico, profesorico, ki je diktirala učencem bogoskrunske verze, kot so ti le: «Hočem dokazati, da je bila biblija objavljena v nadaljevanjih v rimskem časopisu za otroke». ali pa. še huje «hočem razkrinkati nebesa kot drag sanatorij, poln bogatih psihopatov, ki mislijo, da lahko letijo)). Grmada, seveda, grmada je potrebna za take, ki širijo tovrstne ideje, da bi skorumpirali otroke in jim vzbudili dvom. da se religije poslužujejo kot konznmneaa blaga, kot nekakšne metafizične «coca cole))! Na grmado pa bomo zmetali še neko drugo ostudno knjižico, ki jo je pred nekaj dnevi dal zapleniti, florentinski namestnik generalnega pravdnika: «Rdečo knjižico študentov)). ki sta jo pred tremi leti napisala mlada Danca. To je knjižica, ki se je pojavila Se v vseh šolah Evrope, ne da bi povzročala revolucij. Med drugim pravi samoumevne stvari, kot na primer, da ešola skuša ohraniti ostro ločnico med lastnim svetom in zunanjo stvarnostjo)), prav tako kot se dogaja med stvarnostjo črnske poezije in svetom našega inkvizitorskega inšpektorja. Zatorej uvedimo ponovno grmado kot osnovno institucijo šolske reforme> MARIO DEZMANN Poslanica ZKJ KP Španije BEOGRAD, 13. - Predsedstvo ZKJ je ob 8. kongresu KP Španije poslalo CK KP Španije poslanico, v kateri izraža solidarnost z borbo španskih komunistov proti franki-stični diktaturi, pošilja pozdrave in iskrene želje delavcev Jugoslavije za uspešno delo kongresa. Prepričani smo, se med drugim poudarja v sporočilu ZKJ, da bo 8. kongres nova pobuda v borbi, ki jo vodite. 1 NA OSNOVAH SKUPNIH TEZ IN RAZLIČNIH STALIŠČ O VLADI SINOČI NA SEDEŽU ISDEE Danes se prično predkongresna Posvetovanje o gospodarskem zborovanja socialistične stranke sodelovanju z vzhodno Evropo Predavanje Ciolittija o gospodarskih vprašanjih . V ne-deljo bo govoril na Trgu Goldoni tajnik MSI Almirante Socialistična stranka pričenja danes predkongresna zborovanja sekcij in to sekcije Devin - Nabrežina v Nabrežini ter sekcije za zahodni Kras na Opčinah, kjer so pretežno vpisani slovenski socialisti. Razpravljali bodo o programih in predkongresnih stališčih, ki so glede osnovnih vprašanj razvoja v Italiji enotna, razen sedme teze, ki se nanaša na odnos socialistov do vlade in vladne koalicije. Bivši minister za proračun posl. Antonio Giolitti pa bo danes ob 18.45 govoril v krožku za socialna raziskovanja »G. Salvemini* na temo »Načrtovanje, italijanska vprašanja in evropske perspektive*. Predavanje bo v prostorih trgovinske zbornice v Ul. S. Nicolo 5. Sekcija KPI za področje Stare mitnice »Tomažič* bo danes priredila razstavo o vojaških služnostih, ki bo pred Upimom na Trgu Stare mitnice, pobirali bodo tudi podpise za reformo vojaških služnosti v naši deželi. Ob 17. uri bo o tem vprašanju govoril kandidat za občinske volitve Ezio Martone. V ponedeljek, 16. oktobra pa bo ko munistični poslanec, član parlamen tarne komisije za šolstvo in univerzi tetni profesor Gabriele Giannantoni govoril v Ljudskem domu v Ul. Ma donnina 19 o šoli in naporih za njeno demokratično preosnovo. Demokristjani sedaj sestavljajo program za tržaško občinsko upravo, za kar so imenovali tričlansko komisijo, v kateri je tudi župan Spaccini. Program bo v četrtek najprej odobrilo mestno in v petek pokrajinsko vodstvo KD. Vedno bolj so aktivni fašisti različnih barv in odtenkov. Sinoči je v Drevoredu XX. septembra govoril tajnik »Avanguardia nazionale* Adriano Tilgher pred maloštevilno publiko (med katero zelo mnogo v civiliste oblečenih varuhov javnega reda) o redu, Istri, obrambi nacionalnih interesov, zapel pravo himno nasilju in podobno. Najbrž zaradi tako številne prisotnosti policije in karabinjerjev ni bilo nobenega incidenta, čeprav bi Tilgher rad pretvoril Trst v bojišče, kot mu je to uspelo v Reggio Calabrii. V nedeljo bo tajnik MSI Almirante ob 11. uri na Trgu Goldoni imel javno zborovanje na temo »o politiki desnice za Trst in za Italijo. TE DNI V RIMU Minister Ferri sprejel predsednika EZIT Predsednik zavoda za industrijsko cono v Žavljah dr. G. Sacerdoti se je te dni v Rimu sestal z ministrom za industrijo in trgovino Ferrijem, kateremu je predočil nekatera vprašanja, ki zadevajo poslovanje cone. Dr. Sacerdoti je prikazal ministru nujnost, naj bi na podlagi obvez, ki jih je svoj čas prevzel Medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje CI PE, da bi namreč na našem področ- I ju postavili večjo «vlečno» industrijo, čimprej uresničili takšno pobudo na dolinskem svetu pri Orehu, ki ga EZIT že primemo opremlja hkrati z Osap-sko dolino (železniške in cestne zveze, kanalizacija, itd). Na srečanju z ministrom je predsednik Sacerdoti načel tudi vprašanje davčnih olajšav za industrije, ki delujejo v sklopu industrijske cone v žavljah in za morebitne pobude, ki bi jih uresničil po uveljavitvi davčne preosnove. Minister je v tej zvezi dejal, da se s tem vprašanjem že u-kvarja predsedstvo ministrskega sveta, kateremu sta ga vodstvo industrijske cone in tukajšnja trgovinska zbornica že pred časom obrazložila v posebni spomenici. Na koncu sta se dr. Sacerdoti in minister Ferri zmenila za nov sestanek, ki bo v Rimu sredi novembra letos. Po razdobju hladno vojne 'm mirnega sožitja smo prešli v fazo «normalizacije» političnih in gospodarskih odnosov - Večji razmah sodelovanja po skorajšnji evropski konferenci? V prostorih tržaškega Instituta za proučevanje in dokumentacijo o vzhodni Evropi je bila sinoči posebna okrogla miza na temo »Nove perspektive za gospodarsko sodelovanje med vzhodno in zahodno Evropo in vloga Evropske gospodarske skupnosti*. Posvetovanja se je udeležilo večje število strokovnjakov in predstavnikov znanstvenega življenja iz našega mesta med drugimi pa so bili prisotni funkcionar deželnega odborništva za industrijo in trgovino Zanini, jugoslovanski konzul v Trstu Marinko Kosor, svetovalec za tisk Saša Gruden in drugi. razvila razprava, v katero so po- nju nove temelje, ni pa še napočil segli nekateri prisotni strokovnjaki, čas, da bi mednarodno srečanje, med temi ravnatelj instituta ISDEE j kakršna bo najavljena konferenca, dr. Favaretto, prof. Conetti s trža- ; lahko odpravilo številna vprašanja, ške univerze in drugi. Udeleženci j Id so še vedno prisotna na tem so orisali nekatera specifična vpra- j področju. Predvsem je predavatelj sanja, v glavnem pa so sprožili j posvaril na dejstvo, da Svet za vrsto dopolnilnih posegov dr Gian- j vzajemno pomoč ne priznava Ev-franchija. Predavatelja je predsta- j ropski gospodarski skupnosti stavil predsednik ISDEE in dekan go- ] tuta posebnega naddržavnega tele-spodarske fakultete na tržaški uni- ' sa, ki bi lahko polnopravno sklepa-verzi prof. Calzojari. j lo mednarodne sporazume in kupči- Dr. Gianfranchi je v svojem uvodnem posegu poudaril, da smo danes priča postopnemu zbliževanju med Vzhodom in Zahodom, in sicer ne je podal ravnatelj odseka za trgovinska vprašanja, ki zadevajo vzhodno Evropo pri komisiji Evropske gospodarske skupnosti Nato se je rfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiililluiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiifiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiift TRETJI DAN RAZPRAVE V DEŽELNEM SVETU Soglasno izglasovan zakon o podporah kmetovalcem Deželni svet je odobril tudi zakona za podpore krvodajalcem in bolnim na jetrih r-io,™,, i le na gospodarskem ampak tudi na Glavno poročilo o navedeni temi področju. Kar zadeva sa- mo gospodarsko zbliževanje, je govornik navedel tri osnovne faze: razdobje hladne vojne, nato prehod na mimo sožitje in končno razdobje gospodarske »normalizacije*, ki traja še danes. Zbliževanje med Vzhodom in Zahodom seveda ne zajema na zahodni strani le Evropske gospodarske skupnosti, ampak tudi same Zdru-| žene ameriške države. V določenem trenutku nastaja celo vprašanje, ali ne bodo ZDA, ki so se približale vzhodni Evropi šele v zadnjem času, | s svojim velikim gospodarskim po-i tencialom prehitele države članice i EGS. Glede tega je dr. Gianfranchi Po izredno dolgi razpravi je včeraj deželni svet izglasoval zakon za podporo neposrednim kmetovalcem. Na dveh sejah razprave so se stališča večine in opozicije približala, včeraj je odbor delno sprejel nekatere predloge komunistične skupine, zaradi česar so pri končnem glasovanju vsi svetovalci odobrili predlog, ki je tako postal zakon. Edina pomembna novost je ta, da bo deželna ustanova za kmetijstvo ERSA lahko dajala v predujem kmetom do 70 odstotkov zahtevanega posojila. O tem vprašanju so predložili dva predioga: odbor- ■iBaiilliiiiiiiiiiiiin Milin niiiiiii n iit,iiiiiiiii,i,uimi„„iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillNlllllin niškega, ki ga je podpisal odbornik za kmetijstvo Comelli. po katerem naj bi ERSA dajala predujeme do 50 odstotkov, ter komunističnega ki ga je podpisal načelnik svetovalske skupine Moschioni, po katerem naj bi ERSA dajal» tudi sto- zanti, ki je zastopal odsotnega odbornika za zdravstvo in higieno De-vetaga. Drugi zakonski predlog, ki so ga prav tako soglasno odobrili, vnaša izredne podpore za bolnike na odstotne 'predujme Prišlo je do | ***,. za Je Posebno hemo DELOVANJE DEŽELNIH ORGANOV ODOBRENI TRIJE NOVI ZAKONSKI OSNUTKI Zasedali sta prva in druga stalna deželna komisija Druga stalna deželna komisija je na zadnjih dveh sejah odobrila dva zakonska predloga, in sicer o poenotenju osnovnih zdravstvenih središč in o zdravstvenem varstvu pri delu. Za prvi predlog so glasovali vsi svetovalci z izjemo KPI in MSI. Po zakonskem osnutku, ki sta ga orisala poročevalec Oocianni in odbornik za zdravstvo in higieno De-vetag, bodo ustanovili konzorcije, pri katerih bodo sodelovale zdravstvene ustanove bolnišnic in občin in ki bodo služili predvsem za predbolezenska opazovanja in za preprečitev nastanka bolezni sploh. Pri drugem zakonskem predlogu so se vzdržali predstavniki MSI, proti so glasovali komunisti in za stopnica MF, medtem ko so ostali glasovali za zakon. Po določilih predloga bo dežela dala inštitutu za medicino dela tržaške univerze znatna finančna sredstva za posege na tem področju Komunisti so glasovali proti, ker je zakon nezadosten, čeprav meri v pravo smer, furlanska predstavnica Pup-pini (MF) pa, ker bo dežela dodelila sredstva tržaški fakulteti. Druga stalna deželna komisija je odobrila ob nasprotovanju komunistov zakon za nadaljnje podpore za izsuševanje in izboljšanje polj v ravnini in gorah dežele. Med istim sestankom je predsednik deželne u-stanove za razvoj kmetijstva ERSA dr. Lucca orisal bodoče delovanje ustanove. Julijske krajine objavil članek, v katerem predlaga, naj bi ustanovili pri anagrafskih uradih občin naše dežele posebne sezname izseljencev, tako da bi bilo takoj razvidno njihovo število, obenem pa, da bi jih ne črtali iz občinskih seznamov. Podtajnik za industrijo in trgovino posl. Papa pri odborniku Dulriju V teh dneh se mudi v naši deželi podtajnik za industrijo in trgovino posl. Papa. Včeraj se je sestal s predsednikom deželnega sveta Ribezzijem, nato pa še z deželnim odbornikom za industrijo in trgovino Dulcijem. V daljšem razgovoru mu je odbornik Dulci orisal nekatera osnovna vprašanja gospodarskega razvoja Furlanije - Julijske krajine in je še zlasti naglasil potrebo po novih naročilih za Arzenal Sv. Marko. Podtajnik Papa je zagotovil svoje osebno posredovanje pri pristojnih ministrstvih. DANES ZJUTRAJ V Miljah splavitev «Donne Marielle» Danes bo ob 12. uri slovesna splavitev 12.000-tonske ladje za prevažanje tekočin in sipkih tovorov »Don-na Mariella*. Splavitev bo v miljski ladjedelnici »Cantieri Alto Adriatico*. Osnovne tehnične značilnosti ladje, ki so jo zgradili po naročilu obalne pomorske družbe iz Palerma so: dolžina 140,20 metra, širina 19,90 metra, višina 10 metrov, ugrez pri polni obtežitvi 7,90 m; pogonski stroji imajo 6.000 konjskih moči, največja dosegljiva hitrost pri polni obtežitvi pa je 16,3 vozla. • Včeraj se Je prvič sestala v Trstu komisija za preučevanje in nadzorovanje krvodajalstva. Svetovalci, člani komisije, so soglasno izvolili za predsednika prof. Roberta Venturellija, ki je primarij oddelka za kri videmske bolnišnice. Med sestankom je imel daljši referat ravnatelj odborništva za zdravstvo in higieno . dr. Santilli. dialitično zdravljenja ali pa presaditev ledvic. Deželna uprava bo v ta namen potrosila 25 milijonov lir letno in bo bolnikom takoj dala na razpolago 60 odstotkov dodeljene vsote, preostali znesek pa ob konpu zdravljenja. V razpravo so posegli svetovalci Morelli (MSI), Bergomas (KPI), Dal Mas (PSDI) in Pittino (KD), poročevalec Urli in odbornik Stopper, ki je zastopal odsotnega Devetaga. • Italijansko - jugoslovanskega srečanja o onesnaženju Jadranskega morja, ki bo v Rimu od 22., do 24. oktobra, se bodo udeležili tudi'člani deželnega odbora za vprašanja varstva • Vladni komisar prefekt Abbrescia je danes sprejel admirala R. D. Ly-ga, ki je prispel v Trst z britansko vojno ladjo »Intrepid*. Ob 12. uri je prefekt vrnil obisk na krovu britanske ladje. nekakšnega »barantanja* in obvladal je srednji odstotek. Kmetje, ki bodo dobili predujem od ustanove ERSA, bodo morali povrnit: izposojeno vsoto takoj ob prejemu posojila in izplačati 1-od-stotno obrestno mero. ERSA bo lahko tudi iamčila za posojila. Večina svetovalcev pa je odbila drugi komunistični predlog, na podlagi katerega naj bi vključili v pokrajinsko komisijo za določevanje cene zemljišč tudi predstavnika Kmečke zveze in Coldiretti. Pred glasovanjem so podali izjave v imun Ovojih skupin svetovali Godnič (KPI), Virgolini (KD) in Dal Mas -(PSDI). o i!„'.( ; - ,, I narave in sicer predsednik Mizzau ter Svetovalec Godnič je obrazložil. svetovalca Dal Mas in Pascolat. zakaj bodo komunisti glasovali za zakon: čeprav je še nepopoln, je le korak naprej, ki bo koristil neposrednim kmetom. Vseeno pa bo treba nadaljevati boj za dosego večjih pravic na tem pomembnem področju. Demokristjan Virgolini je izrazil zadovoljstvo nad zakonskim predlogom, ki dokazuje voljo deželne večine, da se pomaga kmetijstvu iz krize, na kar je precej ostro napadel opozicijo. Zadnji se je izrazil socialdemokrat Dal Mas, ki je v glavnem zagovarjal vlogo j socialdemokratskih kmečkih organi- j zacij. Svetovalci so se nato lotili dveh zakonskih predlogov, k’ so jih hitro ' in soglasno odobrili Prvi predlog vnaša spremembe k zakonu štev. 15 iz predlanskega maja za podporo združenjem krvodajalcev. O zakonu je poročal demokristjanski svetovalec Urli, ki je navedel zanimiv podatek o naraščanju krvodajalcev v naši deželi: leta 1969 jih je bilo 26 tisoč, leta 1970 že 28 tisoč, lani pa 33 tisoč. To dokazuje visoko socialno zavest naših prebivalcev in je res vredno, da se jim da nadaljnjih 25 milijonov lir podpore. Vsote bodo dodeljevali s posredovanjem zdrjienj krvodajalcev tistim, ki so bili prizadeti na plači zaradi odsotnosti z dela. Komunist Rizzi je sicer predlagal, naj bi svet določil 3.500 lir prispevka za vsakega, svet pa je predlog odbil. Pri glasovanju o dvo-členskem zakonu so se oglasih v ! težno »brane vrste mesa ter ga razpravo tudi svetovalci D’Antoni zato plačujejo po zelo visokih cenah. (PSDI), Morelli (MSI) in Martinis I StroKovnjaki, ki sodelujejo pri (KD) ter predsednik odbora Ber- odboru za usmerjanje potrošnikov, je. Po drugi strani pa se tudi EGS menda pripravlja na konferenco z mentalno rezervo, da se ne bo raz-govarjala s Svetom za vzajemno pomoč kot z enakovrednim partnerjem. Eno pa je jasno, je zaključi! govornik svoja izvajanja, da bosta «partnerja», to je vzhodna in zahodna Evropa prišli na konferenco z vrsto predlogov o sodelovanju, od katerih si vsak obeta kar največje koristi. Nelda Stravisi v občinski galeriji Od sinoči visijo v občinski galeriji dela slikarke Nelde Stravisi. Kdor se količkaj zanima za likovno življenje v Trstu, mu to ime ne bo neznano, saj Neldo Stravisi razmeroma pogosto srečujemo tako na raznih večjih kolektivnih razstavah, STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM Otvoritvena predstava sezone 72-73 LUIGI PIRANDELLO LE PREMISLI, GIACOMINO! prevod kostumi scena režija SMILJAN SAMEC MARIJA VIDAUOVA DEMETRIJ CEJ MARIO URŠIČ 20.30 Danes, 14. oktobra ob (IZVEN ABONMAJA) Jutri, 15. oktobra ob 16. uri (ABONMA OKOLIŠKI - RED F) izrazil mnenje, da do tega ne bo s*"?.- s večje simpatije pri deželah članicah Sveta za vzajemno pomoč. Današnja trgovinska izmenjava med zahodno Evropo in deželami članicami Sveta za vzajemno pomoč je kljub nekaterim vidnejšim dosežkom kaj šibka: članice EGS izmenjajo namreč na leto z vsem svetom za okoli 100 milijard dolarjev blaga, s Sovjetsko zvezo in njenimi zaveznicami pa le 7 milijard dolarjev. Tudi v prihodnje, je dejal predavatelj, si ni pričakovati pretiranih skokov na tem pod ročju, predvsem zaradi tega, ker se gospodarska gibanja znotraj Sveta za vzajemno pomoč zaradi načrtovanja ne razvijajo tako, da bi bila blagovna izmenjava z zunanjim svetom posebno olajšana Zanimivo pa utegne postati področje industrijsko-tehničnega sodelovanja, za kar ka- | žejo vzhodnoevropske države naraščajoče zanimanje I Do pomembnega premika v gospo darskem sodelovanju med Vzhodom in Zahodom, je nadaljeval predavatelj, bo lahko prišlo po skorajšnji mednarodni konferenci o varnosti in gospodarskem sodelovanju v Evropi, h kateri bodo pristopile tako vzhodne kakor tudi zahodne dežele z ZDA na čelu. Konferenca bo lahko postavila temu sodelova- tudi drugod. Sedanjo razstavo, ki jo je Nelda Stravisi pripravila v občinski galeriji, bi mogli imenovati s skupnim imenovalcem tFragmenti*, ker pretežna večina njenih del predstavlja dejansko prikaze ostankov jresk, mozaikov in črtežev iz cerkva in katedral ali pa napise in kalune z našega Krasa. Razstava bo odprta do 21. t.m. in sicer po normalnem umiku galerij od 10.30 do 13. ter od 17. do 20. ure ob delavnikih, ob praznikih pa od 11. do 13. ure. SPOROČAMO CENJENIM ABO-\ NENTOM, KI ŠE NISO PREJELI \ ABONENTSKIH IZKAZNIC, DA S JIH LAHKO DVIGNEJO PRED PREDSTAVO PRI BLAGAJNI GLEDALIŠČA. VPISOVANJE A-i BONENTOV, PRODAJA VSTOP-5 NIC OB DELAVNIKIH OD 12. S DO 14. URE TER ENO URO PRED PRIČETKOM PREDSTAV, OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH ENO URO PRED PRIČETKOM PREDSTAV, PRI BLAGAJNI KULTURNEGA DOMA, TEL. ŠT. 734-265. Prosimo cenjene abonente redov A, B in C, ki si še niso ogledali predstave »Le premisli, Giacomi-no!», da pridejo na omenjeno predstavo danes, 14. t. m„ ker je še dovolj sedežev na razpolago. * * • S Urnik avtobusov za okoliški abonma v nedeljo, 15. t. m. ob 16. uri: Avtobus št. 1: Col (pri občini) 14.55, Veliki Repen 15.05, Mali Repen 15.05, Salež 15.15, Prosek in Kontovel 15.25. Avtobus št. 2: Trnovca 14.35, Praprot in šempolaj 14.40, Ce-rovlje 14.55, Vižovlje 15.00, Ses-ljan križišče 15.05, Nabrežina 15.10, Križ 15.15. Tečaj za učitelje Sindikat slovenske šole obvešča da se bo pripravljalni tečaj začel v ponedeljek, 16. oktobra t. 1. Zato vabi učitelje, ki so se k tečaju prijavili, naj bodo v ponedeljek ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani 9. Podrobnosti o tečaju bomo še objavili. Sindikat slovenske šole Gledališča VERDI Blagajna gledališča Verdi sprejem# prošnje za abonmaje za operno sezono 1972-73, ki se bo začela 10. novembra z Verdijevo opero «Ples t maskah*. Medtem ko bodo za reden abonm* kot lani po štiri predstave vsake o pere, je vodstvo gledališča Verdi fr vedlo za novo sezono za šest opel še dodatni (peti) abonma po močM znižanih cenah, namenjen zlasti študentom in delavcem. V tem pete® abonmaju bodo opere: Ples v mo skah, Madame Butterfly, Moč usode, Baleti, Norma in Gioconda. Predstave v tem abonmaju bodo ob sobotal ob 18. uri. Za običajne abonmaje lahko ab» nenti iz lanske sezone potrdijo svoj* abonmaje do 21. oktobra. Vse informacije pri blagajni gledališča (tel št 31-948). Kino iiiiiiiiiiimnuuiiiiiuiiMiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiimmiuuminiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiimiiimiiiiiMiiiimiiiiiiiiu DEBATNI VEČER V ORGANIZACIJI cGRUPE U» Možnosti ustvarjalca v zamejstvu Sinoči je likovna skupina «Gru-pa U* priredila v Kulturnem domu debatni večer na temo Možnosti ustvarjalca v zamejstvu». Večera se je udeležilo še kar številno občinstvo, med katerimi je bilo o-paziti tudi veliko mladine, kar so vsi govorniki podčrtali z velikim zadovoljstvom. V začetku je Sergij Cesar vrtel svoj kratkometražni film, v kate- ...i........i.n...... ' 'CTTi je skušal prikazati V polemični ODBOR ZA USMERJANJE POTROŠNIKOV: \'slv^l —~—~——~~"—————— | zgodovine. Po tem uvodu so rejerenti Janko Jan, Marko Kravos, Ace Mermolja, Jamo Pahor, Sergij Verč in Edvard Zajec povedali svoje misli, ki so bile le predlog za diskusijo Ta se je razvnela predvsem o problemu kritike v zamejstvu in ob ugotovitvi, da nam manjkajo strokovni kritiki. Nekateri so bili mnenja, da je pač to dejstvo s katerim se moramo sprijazniti in po možnosti skušati izboljšati pctožaj, drugi pa so trdili, da moramo iskati kritiko v nas samih. Kot se pri takih debatah po navadi dogaja, so govorniki prestopili začrtane meje in so o-braimavali splošni problem umetnostne kritike. Pomen večera je ob zaključku najbolje označil profesor Tavčar, ki ie vodil diskusijo. Dejal je, da je Vitamini in beljakovine niso le monopol teletine Uživajmo govejo drobovino in zlasti jetra - Tudi sir, mleko in jajca stanejo manj, a so prav tako izdatna hrana Odbor za usmerjanje potrošnikov, ki deluje v sklopu tržaške prefekture in ki mu je bila zaupana naloga, da skrbi za primerno obveščanje javnosti, da bi ji z nasveti in napotki pomagal premagovati težave čedalje višjih življenjskih stroškov, se je najprej lotil vprašanja mesa. Meso je namreč eno izmed osnovnih živil, hkrati pa tudi eno izmed najdražjih, deloma zaradi dejanske visoke cene tega blaga na viru proizvodnje, z druge pa tudi zaradi »izbirčnosti* ital j ianskih in tržaških gospodinj, ki kupujejo pre- Zasedanje deželne kon/ulte za izseljence Danes se bo sestala na sedežu por denonske trgovinske zbornice deželna konzulta za izseljenstvo- Na dnevnem redu zasedanja ki mu bo predsedoval odbornik za delo in socialno skrbstvo Stopper. sta dve poročili: podpredsed Spošt. Uredništvo Primorskega dnevnika S prošnjo za objavo: Na Vaše poročilo o poteku seje pokrajinskega sveta z dne 9. oktobra, objavljene naslednji dan v Vašem časopisu in Id zadeva osebno tudj mene, v vednost javnosti o zadevi jamstva za posojilo Slovenskemu stalnemu gledališču v Trstu, Vas prosim, da bi objavili naslednje: Slov. stalno gledališče je prosilo Tržaško posojilnico za podelitev posojila j znesku 100 milijonov lir. Tržaška posojilnica je poslala Tržaški pokrajini dopis, v katerem izjavlja, da je pripravljena pristati na posojilo pod navadnimi pogoji in z jamstvom Tržaške pokrajine. Oddelek za knjigovodstvo pri pokrajini, kateremu načelujem, je prejel dopis v sredo, 4. tega meseca. Zaradi nujnosti smo dalj za-dnevi največjo važnost in je bil naslednji dan pripravljen osnutek predloga, nato v petek poslan na urad za prepise in v soboto že vpisan v knjigovodstvu v seznam ob pokrajinskega sveta in še odobren od nadzornega odbora v Vidmu. V primerjavi z Vašim dopisom sledi: da ni res, da sem jaz zaviral predlog, ampak sem mu dal vso nujnost; da ni bilo in ni mogla biti seja odbora za splošne zadeve, ki naj bj bila ta predlog že odobrila posebno s podporo komunistične stranke Italije. Vaš dopisnik iz teh napačnih informacij in raznih »baje* »baje*, torej bajk in neinformacdj, sklepa, kar se njemu zdi. Žal, da se ni oglasil pri meni in bi se osebno poznala: tako bj mi ne mogel očitati, da se ne čutim Slovenca, ko sem bil prav pod to obtožbo 1. 1942 v Milanu od ital. vojaškega sodišča obsojen na degradacijo in sem moral nato opraviti dve teti vojaške službe in ujetništva. Zato moram vzeti njegov izpad ne nase osebno, ampak le kot izvoljenega zastopnika Slovenske skupnosti. M'sl;m. da bi v tako važnih stvareh za vse Slovence, kot je nik odbora in odbornik za turizem Moro bo poročal o razvoju turizma vestnosti Vse delo je bilo izvršeno v deželi, predsednik deželne ustanove v dneh. za razvoj obrtništva ESA pa bo go- j Vsak predlog gre nato v pregled [ obstoj Slovenskega gledališča, sa voril o delovanju ustanove. , glavnega tajnika in mora biti spre mo odkrito sodelovanje vseh pri V zvezi z vprašanji izseljenstva je ; jet od pokrajinskega odbora, v ko nes'o najboljše uspehe. deželni bilten za izseljence Furlanije-1 misiji za splošne zadeve, nato od I S spoštovanjem ing. Milan Sosič P. S. V četrtek, 12. okt. 72 je odbor za splošne zadeve sprejel na moj predlog enoglasno odločitev za podelitev jamstva, z vsemi glasovi opozicije in mu priznal nujnostoo proceduro. • • • Na našo dvakrat izraženo željo po pojasnilu o jamščini Stalnemu slovenskemu gledališču, nam je včeraj inž. Milan Sosič poslal zgornje, v celoti objavljeno, pismo. Z naše strani samo dve pripombi: 1) Nikjer nismo osebno žalili inž. Milana Sosiča, niti nismo napadali volilne skupine, ki ji pripada. 2) Pojasnilo inž. Milana Sosiča ni jasno, ker pokrajinski odbornik o-čitno zamenjuje razne organe pokrajinske uprave. Naše vprašanje glede postopka o sklepu za jamšči-no Stalnemu slovenskemu gledališču se je nanašalo na sejo prve komisije pokrajine, na daljši postopek sestavljanja osnutka sklepa, na vlogo, ki jo je, oziroma je ni, v tej zvezi odigral pokrajinski odbornik za finance. Vendar pa je s pojasnilom pokrajinskega odbornika za nas stvar odstranjena z dnevnega reda tudi v skladu s stališčem, da med volilno kampanjo ne bi prišlo do ostrih osebnih polemik. poudarjajo v zvezi z mesom, da je organizacija »Food and Nutrition Board* (ZDA) izdala znanstveno poročilo, po katerem potrebuje človek toliko gramov beljakovin na dan, kolikor znaša (v kilogramih) njegova telesna teža. Dietologi pri tem poudarjajo, da je najbolje, če si človek pridobi polovico potrebnih beljakovin iz mesa, polovico pa iz drugih virov (jajca, sir itd.). Živalske beljakovine, torej, ne pa nujno beljakovine od teletine, fileta ali »roast-beefa*. to je od najdražjih vrst mesa Uživati samo izbrano meso škoduje ne le denarnici, pravijo glede tega pri Istituto Nazionale della Nutrizione, ampak tudi sami dieti, kajti tudi pri mesni hrani velja, da »variatio delec-tat*. toliko bolj če upoštevamo, da so si posamezni kosi mesa, kar se beljakovin tiče, v glavnem enakovredni. Če se odločimo za govedino, na primer, ni nujno, da vzamemo ved no filet. Včasih se lahko zadovoljimo tudi z drobovino, pa ne bomo zaradi tega z dietetskega vidika nič na slabšem. Drobovina, pravijo v tej zvezi pri Istituto di Scienza del-l’Alimentazione na rimski univerzi, vsebuje poleg beljakovin tudi večje količine vitaminov A. B-l in B-2. Goveja jetra pa še vitamin C. Včasih se lahko zatečemo tudi k mesu drugih vrst živine: suhomesnati prašič, kunec, perutnina, itd. nam nudijo prav tako hranljivo osnovo za naš vsakdanji menu, današnji večer skoraj zgodovinskega pomena, ker se ga je udeležilo presenetljivo veliko število mladine, kar dokazuje, da se ta zanima za umetnost in njene probleme. Na radiu Trat A Oddaja posvečena škedeniškim umetnikom V ponedeljek, 16. oktobra bo večerna oddaja *Naši kraji in ljudje v slovenski umetnosti» posvečena Skednju in nekaterim igralcem, ki so se v njem rodili. Posebno vrednost v tej oddaji imajo literarni vložki, v katerih nastopa pokojni igralec Modest Sancin. Vložke je iz arhiva zbrala Celja Rehar, ki je oddajo tudi pripravila. , Nazionale 15.30 «Luci della cittš*-Charlie Chaplin. Fenice 15.00 «...e poi lo chiamaroD* il Magnifico*. Terence Hill. Barv® film. Eden 16.00 «Metti lo diavolo tuo <* lo mio infemo*. Barvni film. Pi» povedano mladini pod 18. letom- Grattacielo 16.00 »Gli altri raccorf di Canterbury». Barvni film. Pt® povedano mladini pod 18. letom. Excelstor 15.45 «Ma papa ti mani* sola*. Barbra Streisand. Barvni fil® Ritz 16.00 «Fango, sudore e polve® da sparo*, Gary Grimes in B® (Green) Bush. Barvni film. Aurora 16.00 «Domenica, maledetta da menica*. Barvni film. Prepovedan0 mladini pod 18. letom. Impero 16.00 »Mimi metallurgico, 1* rito nelTonore*, Giancarlo Gianni® Barvni film. Cristallo 16.30 «Le inibizioni del dn Gaudenzi vedovo col complesso del la buonanima*. Carlo Giuffre. Pr* povedano mladini pod 14. leto® Barvni film. Capitol 16.30 «11 ragazzo e la 9«* rantenne*. Jean Simons. Filodrammatico 16.30 »Conoscenza car nale*. Barvni film. Isabell Sari Prepovedano mladini pod 18. leto® Moderno 16.30 »I due figli di TČ nita», Franco Franchi in Ciccio & grassia. Barvni film. Vitiorio Veneto 16.00 «L'adultera>-Prepovedano mladini pod 18. leto® Abbazia 16.00 «1 due della formula * nella corsa piu pazza del mond® Franco Franchi in Ciccio Ingrassi« Barvni film. Ideale 16.00 «Homo eroticus*, Laod° Buzzanca in Rossana Podesta. Ba®; ni film. Prepovedano mladini 14. letom. Astra 16.00 «Agente 007, una casca® di diamanti*. Sean Connery in t St. John. Barvni film. ■j« KINO NA OPČINAH predvaja danes ob 18. uri in ob 21. uri »LA PECORELLA DEL REVERENDO* Prepov. mladini pod 18. letom V okviru prijateljskega srečanja med Šoštanjem ter med Gropado in Padričami bo jutri, 15. t. m. ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. KONCERT mladinskega pevskega zbora ter okteta PD »Svoboda* iz Šoštanja in pevskega zbora »Slovan* iz Padrič. Vljudno vabljeni! Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 14. oktobra NEDELJKO Sonce vzide ob 6.20 in zatone ® 17.21 — Dolžina dneva 11.01 — V* na vzide ob 13.04 in zatone ob 21-’ Jutri, NEDELJA, 15. oktobra TEREZIJA Vreme včeraj: najvišja temperah®* 17 stopinj, najnižja 16,3, ob 19. 16,9 stopinje, zračni pritisk 1011,3 n* stanoviten, brez vetra, vlaga 91-odst®* na, padavine 0,1 mm dežja, nebo & lačno, morje mimo, temperatura mor® 17,2 stopinje ROJSTVA, SMRTI IN POROK® Dne 13. oktobra se je v Trstu roč*^ 10 otrok, umrlo je 10 oseb. UMRLI SO: 82-letna Valeria B®® detti vd. Primosich, 83-letni Er m®* gildo Tenze, 62-letni Attilio Prege® 86-letna Evelina Cresciani vd. Lo® 80-letni Giorgio Bassanese, 70-letni ^ gi Male, 59-letni Adriano Cantoni. j letna Stefania Traudes vd. Tre®1® 77-letna Anna Dolciamore vd. MaJ®" ne, 45-letni Giuseppe Vegliach. Potovalni urad «Aurora» priredi od 1. do 5. novembra izlet v Budimpešto. Cena 43.000 lir. Vpisovanje se zaključi nepreklicno v ponedeljek, 16. t. m. Vpisovanje in informacije: »Aurora*, Ul. Cicerone 4, tel. 29-243. Razstave V Tržaški knjigarni bo v ponedeljek, 16. t m., ob 18. uri otvoritev razstave nagrajenih del na slikarskem ex tempore v Trnovci, ki ga je organizirala Kasta. ■lllllllllllllllll||||||||||||||||||||||||||IUIIII||||||||||||„|||,,|,,|||||||||||||,|||||||||,|||n||| glede beljakovin pa so prav tako izdatni budi sir, mleko in jajca, kar vse stane znatno manj kakor goveji filet ali »roats-beef* Marsikdo ne zaupa svinini: danes pa je to gledanje povsem napačno, saj se v sodobnih stajah redijo prašiči, pri katerih je maščoba prisotna le v gazmerju 4 od sto, to je v istem razmerju kakor pri teletu. Isto velja za jajca, za katera je dokazano, da ne škodujejo jetrom, niti ne dvigajo kolesterolne stopnje v krvi, nudijo pa dovolj beljakovin in so hkrati znatno bolj po ceni ka kor meso. Skratka torej, kupujmo včasih tudi hrano, ki bo prav gotovo zalegla kakor izli-p'--« teletina, a bo ustvarila v iaši denarnici • mnogo manjše vrzeli. VČERAJ POZNO POPOLDNE PRI FERNETIČIH Zaradi srnjaka verižno trčenje štirih avtov Fiat 500 podrl mladega srnjaka, ki je nepričakovano stekel čez cesto Slikovita nesreča se je pripetila včeraj kasno popoldne, nekaj metrov pred mejnim prehodom pri Fernetičih. Zaradi mladega srnjaka, ki je nepričakovano stekel čez cesto, so trčili štirje avtomobili, dve osebi pa sta bili pri tem ranjeni. Nesreča se je pripetila okrog 18.30, ko se je 44-letni Donato Biscardi iz Ul. Rittmayer peljal s svojim fiatom 500 novejše tržaške registracije po državni cesti 58 proti Femetičem. Nenadoma mu je stekel pred avto smjek in ker avtomobilist nj utegnil pravočasno zavreti vozila, ga je smrtno povozil. V tistem hipu je trčil v tržaški 500 koprski fiat 1100, v ta tržaški fiat 1100, ki ga je vozil 59-letni Luigi Bevacqua Iz Ul. L Svevo, v tržaški fiat 1100 pa je treščila s svojim fiatom 500 še 19-letna Nadja Raubar z Repen-I tabra št 2. Vsi štirje vozniki, za-• pleteni v nesrečo, so se peljali pro DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Alla Basilica, Ul. sv. Justa 1; C**? verde, Ul. Settefontane 39; Alla G'! stizia, Trg Liberta 6; Testa d’oro, * Mazzini 43. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Al Lloyd, Ul. Orologio - Ul. 0 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Piccio1* Ul. Oriani 2; Vemari, Trg ValmS^ ŠL 11. Izleti Slovensko planinsko društvo *** organizira od 3. do 5. novembra t izlet na Pohorje, kjer nam bo leP% tega kraja razkazoval Mirko Sošta® iz Maribora. Ob tej priliki sl t*/ ogledali tudi Maribor. Vpisovanj« J 21. oktobra v Ul. Geppa pri Zavadlal. FD »Slavko Škamperle* priredi dnevni izlet 4. novembra v Log«1'®'1 dolino. Za vpis telefonirati na št. 78^ od 9.30 do 13. in od 17. do 20. ul< ti mejnemu prehodu pri Fernetičih. V nesreči sta se ranila le 65-letni Čarmane Davoli iz Ul. L Svevo 22/2’ je peljal v tržaškem fiatu 1100 ter Raubarjeva. Prvemu so v bolnišnici le razkužili rane in ga poslali domov s prognozo okrevanja v tednu dni, drugo pa so sprejeli na ortopedski oddelek s, ______________ . m mot^ prognozo okrevanja v približno dveh j 'šic manufakturna trgovina 'pFRT^ tednih. | uj, Ginnastlca 22 Mali oglasi Trgovsko pomočnico in pomoč«!!? L A H V A L A Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami ob 'zgubi našega dragega moža in očeta ANTONA STARCA drSToUST m Pr““ K"‘“"1 >" Gospod.**«™ Kontovel, 14. oktobra 1972 Družina STARC PRIMORSKI DNEVNIK 3 14. oktobra 1972 PRVI STIK V DOLGI VRSTI SREČANJ, KI SO V NAČRTU Jutri bodo Šoštanj ski pevci v gosteh Padrič in Gropade Popoldne bo koncert pevskih zborov v openskem Prosvetnem domu V Padričah in Gropadi se še živo ta, Slatina Radenci, Gornja Radgo- spominjajo slovesnosti poimenovanja tamkajšnje osnovne šole po slavnem pesniku - partizanu Karlu Destovniku - Kajuhu. Pesnikov do-■ sni kip na vrtu pred šolskim po-.SkttUem, ostaja najvidnejši spomin la ta dogodek, ki postaja te dni v Padričah in Gropadi spet nekako aktualen. Vaščani se spet mrzlično Pripravljajo, kot takrat, pred nekaj meseci, ko se je bližala slovesnost poimenovanja. Vzrok teh novih priprav ima svoje korenine ravno v takratni slovesnosti. Ob omenjeni priložnosti so se namreč na povabilo pripravljalnega odbora udeležili slovesnosti tudi nekateri gostje iz Šoštanja, Kajuhovega rojstnega kraja. Preprosta, a tako občutena in prisrčna prireditev, predvsem pa neprisiljen, prijateljski sprejem, ki so ga bili ti gostje deležni s strani prebivalcev teh dveh kraških vasic, sta vzbudila v njih željo, naj bi Kajuhov rojstni kraj in Padriče ter Gropa-da navezali globlje in trajnejše sti-Želja je naletela na splošno odobravanje in se v razmeroma zelo kratkem času izoblikovala v stvarnost. Jutri, v nedeljo torej Padriče in Gropada ne bosta gostili le ozko zastopstvo redkih povabljencev, temveč kar celo skupino iz SoStanja. To bo tako prvi stik v dolgi verigi srečanj, ki jih imajo v načrtu ti kraji. Gostje iz Šošta-si bodo na tem prvem enodnevnem obisku lahko ogledali naše £raje, se seznanili z našimi problemi in navezali prijateljske stike z našimi ljudmi. Srečanje bo obsegalo tudi kultur-ni spored in ravno zaradi tega se Gropajci in Padričarji te dni tako vestno pripravljajo. Domači pevski na, Benedikt, Trije kralji (gotska cerkev), Lenart, Hrastovec in Maribor. SLOVENSKI TRŽAŠKI SKAVTI Dravi skavtski večer jutri pa taborni dan Drevi bo ob 20.30 v Marijinem domu v Ul. Risorta 3 skavtski večer, ki ga priredijo slovenski tržaški skavti. Po nagovoru in pozdravu starešine SIS prof. Theuerschuha bo načelnik Ozbič podal zgodovinski pregled organizacije. Po predvajanju skavtskih filmov in skioptičnih slik bo zakuska. Jutri pa bo na katinarskem nogometnem igrišču ob 20. obletnici prvega tabora STS taborni dan. Od 8. ure dalje bo ogled tanornih zgradb in skavtske razstave pod šotorom, ob 11 uri bo maša na prostetjj, ob 16. uri bo taborni ogenj z nagovorom, s pesmimi in prizorčki, ob 18. uri pa bo v župnijski dvorani predvajanje starih in novih skavtskih filmov. Skavtska razstava bo odprta tudi v ponedeljek dopoldne. Potujoča šola «HoneyweII» Potujoči center za izobraževanje inštalaterjev sodobnih ogrevalnih in klimatizacijskih naprav, ki deluje v okviru delniške družbe Honeywell iz Milana, je pripravil večji tovor njak in ga opremil z vsemi delovnimi napravami in orodjem, ki pridejo v poštev za omenjeni poklic. Tovornjak bo v prihodnjih mesecih krožil po Italiji ter se ustavil v 31 mestih. Začel bo svojo pot, ki bo skupno dosegla skoraj 3.000 km, v Furlaniji - Julijski krajini. V torek, 17. oktobra, bo tovornjak stal na sejmišču pri Montebelu in bo dostopen občinstvu od 8. do 18. ure. Strokovnjaki bodo prikazali praktično uporabo posameznih naprav, skupine «slušateljev» pa naj bi dosegle največ 20 oseb. mHMHUiUMMiiimillHimuimiHMnMiMMHMMMMiiiMHUHiniUMnMMHMMnMninMMMMMMHMHHHmiinin VESTI Z ONSTRAN MEJE Obalna mladina manifestirala za pravice koroških Slovencev Ostre kazni za udeležence cigaretne afere Včeraj dopoldne so bile v Kopru, Izoli in Piranu večje demonstracije o-balne mladine v znak protesta proti kršenju osnovnih pravic slovenske na-zh°r tŠlovam "bo" namreč"‘nastopil rodnostne skupnosti na Koroškem V ^skupnem koncertu z mladinskim ^Sv ?n 'mladink ‘slo- štanjamzlradimpomanian]d ustrel venske “ italijanske narodnosti iz vdi prostorov v Gropadi in Padri-coh bodo koncert priredili v Prosvetnem domu na Opčinah. V načrtu je tudi že povratno srečanje p Šoštanju, ki naj bi bilo še bogatejše po programu, vendar da-tUrn še ni točno določen. D. K. Novembra na izlet s SPDT na Pohorje Slovensko planinsko društvo Trstu, ki organizira 3., 4. in novembra izlet na Pohorje, obvešča. bo izlet zanimiv tudi ob morebitnem »muhastem* vremenu. Naš yodič Mirko Šoštarič iz Maribora pripravil pester program za vsako vremensko spremembo. Izletniki bodo prenočevali v Rib-“•skl koči na Pohorju. Nato pa bo Pohod planincev čez Lovrenško je-£erje in Roglo, ogled bojišča Po-jjorskega bataljona in morebiti še črnega jezera. Z avtobusom bodo izletniki nadaljevali čez Ruško kočo flo Bellevueja, kjer ie čudovit po-6«jd na Maribor v lucih. Sledil bo Ofilod največje jelke na svetu, rim-Jt08a kamnoloma in največje lipe Pohorja. ^b slabem vremenu bomo poto- vseh srednjih šol mesta ter iz višjih razredov osemletk. Mladi so nosili dvojezične napise z zahtevami, da se spoštuje 7. člen avstrijske ustave in da se preprečijo akcije neonacistov. Mladini so se pridružili tudi številni delavci koprskih podjetij. Na zborovanju je govoril koprski študent Ciril Mezeg, ki je poudaril, da 6e obalna mladina pridružuje protestom celotne slovenske in jugoslovanske javnosti proti stalnim priti-som, ki jim je izpostavljena slovenska narodnostna skupnost na Koroškem, zlasti pa še proti zadnjemu nasilnemu odstranjevanju slovenskih napisov. Znano je — je rekel .Mezeg — da je Avstrija ostro nastopila, sred leti proti podobnim dogodkom na južnem Tirolskem in celo v OZN sprožila vprašanje priznanja osnovnih pravic avstrijski manjšini na Južnem Tirolskem. Zato je za nas še toliko bolj nerazumljivo, zakaj avstrijske oblasti prekrižanih rok opazujejo nasilje, ki ogroža manjšino v njihovi državi. Nujno je, da je o dogodkih na slovenskem Koroškem obveščena vsa mednarodna javnost in da tudi OZN zastavi ves svoj vpliv in da v Avstriji začnejo spoštovati deklaracijo OZN o temeljnih človečanskih pravicah. Po skoraj 3-tedenskih razpravah se je danes pred senatom okrožnega sodišča v Kopru, ki mu je predsedoval v&h z avtobusom in si ogledali glavne Cvetko Špindler, končala razprava animivosti: pohorsko romansko cer-Sv. Areh, Ruše - Podravski Šu-s pragozdom. Smolnik, Turški 0 v Rušah, Ruše Podravski Beo-jFa novembra 1972 Dirigent: Oskar Kjuder Solist: Tone Grčar — trobenta Pihalni orkester milice iz Ljubljane L decembra 1972 Dirigent: Jože Hriberšek Solist: Franc Tržan — klarinet Nora Jankovič — mezzosopran 1S- decembra 1972 Ivan Sancin — bas Žarko Hrvatič — violina Neva Merlak-Corrado — klavir Skladbe primorskih avtorjev Dubravka Tomšič-Srebotnjak 25- ianuarja 1973 klavirski recital Trio Lorenz 17- februarja 1973 Mitja Gregorač — tenor Pevski zbor »Collegium musieum* 10> marca 1973 iz Beograda Dirigent: Darinka Matič Orkester Glasbene matice 30- marca 1973 Dirigent: Oskar Kjuder Solista: Hubert Bergant — orgle Ivan Sancin — bas Zagrebški solisti 12, aprila 1973 Vladimir Ruždjak — bariton Simfonični orkester Slovenske filharmonije Dirigent: Anton Nanut Solist- Dejan Bravničar — violina Redni: Znižani: CENE ABONMAJEV 7.000 lir Mladinski: 2.000 lir 6.000 lir Invalidski: 2.000 lir . Vpisovanj abonentov od ponedeljka, 9 oktobra dalje v P ®arni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29 - tel 418-605) in v r*aSki kniiaarni (Ul sv. Frančiška 20 - tel. 61-792) od 15.30 do 19. knjigarni (Ul sv. Frančiška 20 - tel. 61-792) C£Ne vstopnic za posamezne koncerte Par,er: 1.500 lir Balkon: 1.500 lir Mladina: 500 lir Jože Mohorčič na leto in dva meseca, Vinko Dukič na tri leta, Tomaž Kal-čič na leto in dva meseca, Ivan Volčič na deset mesecev, Marjan Gri-žon na leto in tri mesece in Miča Radakovič na leto in dva meseca zapora. Pogojno na šest mesecev za dobo petih let sta bila obsojena Darijo Moratto in Ljubo Bubič. Vsem obtožencem so zaplenili protipravno pridobljeno premoženje, šparavola pa so še posebej obsodili na zaplembo premoženja v okviru zakona, saj je kot carinik sprejel nad sedem milijonov lir odkupnine. Sodišče je vse obtožence spoznalo za krive. V obrazložitvi sodbe je rečeno, da je šlo za zavestno in dobro organizirano akcijo, pri kateri so si posamezniki pridobili veliko gmotno korist. Do pravomočnosti sodbe so Šparavolu in Fontaneli podaljšali pripor. Vsi obtoženi bodo tudi morali poravnati sodne stroške. L. O. Odvzem vozniških dovoljenj v septembru Tržaška prefektura je v prejšnjem mesecu odvzela avtomobilistom, ki so zakrivili prometne nesreče z ranjenci ali s smrtnimi žrtvami, 12 vozniških dovoljenj. Seznam teh avtomobilistov in čas odvzema vozniškega dovoljenja pa je naslednji: Bruno Apollonio (24 mesecev), Giorgio Peruzzo (21), Giu-lio Umek (10), Bruno Canciani (9), Luciano Furlan (9), Edoardo Gian-don (9), Adriano Moratto (9), Silvio Raseni (9), Franca Rupena (9), Renato Colucci (6), Giuliano Ruzzi (6) in Nevio Bonifacio (2 meseca). Poleg tega je tržaška prefektura odvzela 12 vozniških dovoljenj zaradi vozniške nesposobnosti, 7 dovoljenj pa so začasno odvzeli zato, ker se njihovi lastniki niso odzvali vabilu na psihofizični pregled. V NEKAJ LETIH SE JE ŠTEVILO PREHODOV MOČNO POVEČALO Tudi v septembru so zabeležili skoraj poldrugi milijon prehodov (tkivno breme nosi mejni prehod pri Rdeči hiši ■ Prebivalci Tržiča se navedfrv poslužujejo drugorazrednega mejnega prehoda pri Brestovici Tudi v minulem septembru je preko mejnih prehodov na Goriš-1— šlo skoraj poldrugi milijon kem la o teh dveh primerih, ki zanimata skupno 130 delavcev. Istočasno so tudi analizirali izid četrtkove stavke gradbenih delavcev, ki je popolnoma uspela. Ugotovili so e-notnost te delavske kategorije, ki si precej prizadeva za sindikalno enotnost in v tem trenutku za obnovo delovne pogodbe. Novi upravni odbor šolskega patronata oseb. Pri prekoračenju meje so se ti ljudje seveda posluževali tako prepustnic kot potnih listov. Tako veliko število prehodov imamo na Goriškem že nekaj mesecev, kar nam potrjuje, da se premiki dobro držijo te mere in da tudi stalno naraščajo. Imeli smo sicer nenaden padec mejnih prehodov, to je bilo v marcu, aprilu in maju, vendar je vsem ’ dobro znano, da je bilo to zmanjša-1 nje prehodov odvisno od nenadnega | pojava črnih koz v južnih predelih voljen ^ predsednika goriškega Jugoslavije. Seveda miarno mesece, j šolskega patronata: poleg njega so ko je število prehodov manjše, i-j bili v ;zvo]jeni še Ave Ro- mamo pa tudi mesece, ko število manin, Laura Covassi in Luigi Za-prehodov presega navadne vred- netti, za tajnico je bila ponovno nosti. K tem to prišteli poletne me potrjena Lucia Di Gallo. sece, ko se običajnim prehodom pri- Volitve novega odbora šolskega družijo še prehodi turistov pa tudi patronata so bile na sedežu v Ul. tiste mesece, kot je december,^ ko j Leopardi pod predsedstvom šolske-vehko število praznikov pospešuje ga predstavnika profesorja Eralda trgovske izmenjave na eni in drugi' strani meje. V lanskem septembru je prekora- Sergio Fasiolo je bil ponovno iz- Sgubina. Poleg že zgoraj omenjenih so bili v upravni odbor izvoljeni še Marisa Perat, Annamaria Po-letto, Agostino Sambo, Angelo Peršič, Mariapia Bombonato, Aldo O-razietti, Rosalia Lojk, Massimiliano Matami, Nives Ruhr, Guido Sivi-lotti, Arma Maria Bellavite in Na-talina Maniacco. Novi upravni odbor bo veljal za tri leta. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Z «DESETIM BRA TOM» JE PRIČELO SEZONO Prihodnji četrtek druga premiera no-vosti «Bele rakete lete na Amsterdam» V ponedeljek bosta spet seji pokrajinskega sveta ter občinskega sveta v Gorici. Seja občinskega sveta bo ob 18.30. Na njej bodo nadaljevali z razpravo o gospodarskem položaju v goriški občini, verjetno bodo tudi načeli razpravo o prosti coni. Pokrajinski svet pa se bo sestal ob 21, uri. Razpravljali bodo o točkah dnevnega reda, ki so ga pripravili že za prejšnjo sejo, dodali pa so še razpravo o prošnjah na deželo glede psihiatrične 06krbe in o-skrbe socialno ogroženim. Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici je svojo sezono pričelo v četrtek zvečer. Na oder so postavili Jurčič - Robovega «Desetega brata*, režiral je Andrej Stojan. Za scenografijo je poskrbel Vladimir Rijavec, za kostume Milena Ku-marjeva, glasbeno spremljavo pa je pripravil Goričan Ivan Mignozzi. Za «Desetega brata» so se v Novi Gorici odločili «tako zaradi misli, da v izvajanju pretežno slovenskega dramskega repertoarja v naši paleti ne sme manjkati temeljno delo slovenske književnosti, ki je s pogostimi dramatizacijami in uprizoritvami dokazalo tudi svoje gledališke kvalitete, prav tako pa iz občutka, da s tem ustrežemo željam velikega dela naših obiskovalcev, ki si želijo slovenske ljudske igre*. Igro so ponovili v solkanski dvorani sinoči, prav tako bo na sporedu nocoj ob 20.15 ter jutri, v nedeljo ob 16. uri. Sledile bodo predstave za dijaške abonmaje ter in drugih krajih na Primorskem. Na tej strani meje upamo, da bo novogoriško gledališče nastopilo s to igro tudi pri nas. MMMHHMHMMMHMMMHUHHMMMMnHMUMHUlIMMUMHHMMUMHMUHHHHMUMMMMUHHHHMHMMIIIIIIIHlUIIIUMIIIIIIIIIIMIIIIIIIHMUJIMUlMIIMUMHHMIHHIIHHII čilo mejo na Goriškem nekaj več kot milijon in 200 tisoč oseb; v letošnjem imamo skoraj poldrugi milijon prehodov. Potnega lista za prekoračenje meje se je lani In letos poslužilo 600 tisoč oseb, medtem ko se je letos povečalo število oseb, ki so prekoračile mejo z obmejno prepustnico. V lanskem septembru je bilo teh 600 tisoč, medtem ko jih je v letošnjem nekaj več kot 800 tisoč. Točneje je v minulem mesecu prekoračilo mejo z vsakovrstnimi dokumenti 1.449.816 oseb. Potnega lista se je poslužilo 642.952 oseb, od teh je bilo 431.420 italijanskih in 211.532 tujih državljanov. S prepustnico je skupno šlo v obe smeri 806.864 oseb, 520 tisoč italijanskih in 286.861 jugoslovanskih državljanov. Pri vseh teh prehodih nosi glavno breme mednarodni prehod pri Rdeči hiši. Tu je mogoče opaziti stalno dolge kolone avtomobilov, med katerimi jih je veliko s furlansko registracijo. Kolone avtomobilov smo bili nekoč vajeni videti samo ob nedeljah, sedaj pa se pojavljajo tudi ob delavnikih. Mejni prehod pri Rdeči hiši bi bil precej razbremenjen, ko ne bi tod šli vsi Videmčani, ki jih ni malo. V veliko pomoč so tudi drugorazredni prehodi v Solkanu, v Šempetru, v Mirnu, pri Devetakih in v Brestovici. Prvih treh se navadno poslužujejo Goričani, medtem ko gredo skozi ostala dva samo prebivalci iz okoliških vasi. Prehod v Brestovici končno služi tudi prebivalcem Tržiča, ker jim je najbližji. Uspela stavka gradbincev Večja glavnica pri «Arrigoni» V četrtek 26. oktobra, bo v Milanu izredni občni zbor delničarjev družbe «Prodotti Alimentari G. Antigoni*. Upravni svet bo delničarjem predlagal naslednjo operacijo: glavnico bi zmanjšali s sedanjih 8.400 na 480 milijonov lir, in sicer s tem, da bi zmanjšali nominalno vrednost posamezne delnice s 35 na 2 liri. Hkrati bi združili 240.000 obstoječih delnic z nominalno vrednostjo 2 liri v 960.000 delnic z nominalno vrednostjo 500 lir. Končno bi ponovno povečali družbino glavnico s 480 na 6.000 milijonov lir in sicer tako, da bi izdali 11,040.000 delnic po 500 lir nominale. Nalezljive bolezni Zdravstveni urad tržaške občine je objavil število nalezljivih bolezni, ki so jih zabeležili v času od 2. do 8. oktobra letos: škrlatinka 1 primer, tifusna mrzlica 1 primer, ošpice 1 primer, oslovski kašelj 2 primera nalezljivo vnetje trebušne mrene 3 primeri, rdečice 2 primera ter nalezljivo vnetje jeter 5 primerov. Skoraj brez praske prf trčenju v skalo Včeraj zjutraj, malo po 9. uri, se je 26-letni jugoslovanski državljan Sreten Živojnovič peljal s svojo ženo, 24-letno Simondenko Velikič por. Živojnovič z avtom opel zti-riške registracije po trbiški cesti proti Trstu. Pripeljal se je do približno km 26 + 600, ko se je za hip raztresel in izgubil nadzorstvo nad vozilom ter tako treščil v skalnati usek na levi strani ceste. Kljub dokaj poškodovanemu avtomobilu, sta jo zakonca Živojkovič še kar dobro skunila. V bolnišnici so jima namreč razkužili le rane po spodnjih i.dih ter ju odslovili s prognozo okrevanja v približno 10 dneh vsak. Pred kamnolomom trvdke Cal-cisonzo v Zagraju so včeraj zjutraj bili vsi delavci omenjenega podjetja. Stavkajo že od srede, ker ni hotel lastnik upoštevati pogodbe, ki je bila že sklenjena pred nekaj dnevi na zvezi industrijcev in ker ni hotel omenjene pogodbe v zadnjem trenutku podpisati. Tako namreč trdi tiskovno poročilo treh sindikalnih zvez. Stavko bodo nadaljevali še danes in morda se bo zaključila v ponedeljek, če pride do sporazuma. Podoben položaj je v marini Han-nibal v Tržiču. Tu je lastnik pred dnevi odpustil dva delavca, med katerima je eden član sindikalnega vodstva. Sindikati trdijo, da je ta sklep v nasprotju z zakonom. Pokrajinska tajništva sindikatov UIL so razpravlja- OB VSEDRŽAVNEM TEDNU MUZEJEV Možnost brezplačnega ogleda zanimivosti naše preteklosti v domačih muzejih V Palači Attems povečana pitnakoteka in občasna razstava o gledališki dejavno-sti - V muzeju na grajskem griču tudi izložba s predmeti iz prazgodovinske dobe BUT- rr »m 4*v*- t‘r «^»4 ■ -% v -1' j -.;. ■ Nocoj v Gorici drugi jesenski koncert Stavba pokrajinskega muzeja na grajskem griča Teden muzejev se prične jutri v vsej državi in bo trajal teden dni. To manifestacijo prirejajo že vrsto let, ob tej priliki je vstop v muzeje prost, marsikdo, ki bi sicer nikdar ne prešel vrat muzeja, vstopi v tak kulturni hram in odkrije marsikatero znamenitost. Prepričani smo, da je mnogo Goričanov, ki niso nikdar bili v muzeju Attems v zgodovinsko - umetniškem muzeju na grajskem griču, v notranjosti gorišKega gradu. Prihodnji teden oo vsakdo imel priliko, da si brezplačno ogleda te muzeje. V palači Attems se iz leta v le- CGIL, CISL in iiiuiiiiiiiiiii»iiiHUiiiiiiiiimMiMmiiMiiiMMiniii*uinniiiiiiiiiHMMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiMiitiiiiw PO POLETNEM PREMORU Pevski zbor «0. Zupančič» pričel z rednimi vajami Prvi sestanek so imeli v četrtek, vaje pa bodo imeli dvakrat tedensko - Spomladi bodo priredili samostojni koncert V štandrežu so se pevci domačega prosvetnega društva «Oton Župančič* v četrtek zvečer »uradno* sestali, da bi se pomenili o začetku zimske pevske sezone. Na društveni sedež, ki je bil v poletnem času prenovljen (v Štandrežu sicer upajo, da bodo njih priprave za ureditev novega prosvetnega doma dejansko pričele že v tej zimski sezoni), je prišlo veliko »starih* pevcev, nekaj novincev, odborniki društva in številni drugi prijatelji. Prisotna sta bila tudi tajnik Slovenske prosvetne zveze Edmund Košuta in pevovodja prof. Silvan Križmančič. Sestanek je otvoril predsednik društva Danilo Nanut, ki je govoril o splošnih uspehih društva, pevskega zbora še posebej. Dejal je, da je zbor dobil povsod, kjer je dosedaj nastopil, precej priznanj, zahvalil se je vsem, ki so pri tem pomagali, omenil je finančno pomoč deželne uprave in goriške občine, tako da so si pevci lahko nabavili enotne obleke. Nanut je še dejal, da bi bilo treba zainteresirati za pevske nastope tudi družinske člane pevcev, tako da bi jim ti sledili na nastopih izven domače vasi. Pevovodja Ciril Silič je kritično analiziral dosedanje delo in nakazal smernice za bodočnost. Silič vodi štandreški pevski zbor že dve leti, ta zbor se je v zadnjem času pomnožil tudi s pevci izven Štan-dreža in tudi na četrtkovem večeru je bilo prisotnih nekaj novih pevcev. Pevovodja, ki je za svoje dolgoletno delo dobil letos Bevkovo nagrado, ki jo podeluje novogoriška občina, je dejal, da bo treba v bodoče pospešiti delo. Do pomladi je treba pripraviti samostojni koncert, pevci imajo na sporedu že celo vrsto uspelih pesmi, naštudirali jih bodo še nekaj, med temi tudi eno latinsko in eno furlansko. Če hočemo doseči uspeh, je dejal Silič, je potrebna precejšnja disciplina. K besedi sta se nato oglasila še prof. Silvan Križmančič, ki je čestital za uspehe, ki jih je pevski zbor dosegel v zadnjem času, ter referent za zbor v odboru domačega prosvetnega društva Aleš Ho-ban. Skupno so nato pregledali prejšnje delo, nato so pevci, ki so bili na izletu v Sovjetski zvezi pevovodji Siliču darovali ploščo z osmimi ruskimi pesmimi. Ob pogrnjenih mizah so nato pevci skupno zapeli nekaj pesmi in zaključili simpatični večer Vaje bodo vsak ponedeljek in vsak četrtek na sedežu ob 20.30. to izpopolnjuje slikarska galerija domačih mojstrov in vseh, ki so imelj kaj opravka z našo deželo. Pomembna je galerija Tominčevih slik, v zadnjih letih pa je goriški muzej, s precejšnjo finančno pomočjo dežele in pokrajinske uprave, nakupil nekaj novih slik starejših avtorjev (ravnatelj Bradaschia si zelo prizadeva kupiti tu pa tam kako sliko, posebno ko se kaka družina hoče znebiti slik, ki so bile last že umrlih sorodnikov;, več slik pa so restavrirali. Palača Attems se je v nekaj letih spreme nila. Prvo nadstropje je zelo okusno urejeno, v večji dvorani prirejajo ne le imtteleuropska zborovanja, marveč trle vrši« drugih kulturnih in znanstvenih nastopov in večerov. Ob priliki letošnjega mednarodnega srednjeevropskega simpozija o gledališču so priredili v palači Attems posebno razstavo posvečeno gorišketnu italijanskemu mestnemu gledališču, ki je deloval tu v času pred prvo svetovno vojno in delno še v času med dvema vojnama, v glavnem v Verdijevi gledališki dvorani. V pokrajinskem muzeju na grajskem griču (v stavbi vidni na priloženi sliki) je ena soba posvečena temu gledališču. Tja so prenesli celo ložo iz nekdanjega Verdija. Obiskovalec tako lahko vidj kakšna je bila takratna goriška gledališka dvorana. Na razstavi v palači Attems, ki bo odprta tudi v tednu muzejev, so dokumenti sz razdobja 1778-1917, ki jih hranijo v zgodovinskem arhivu in v pokrajinskem muzeju. Tu je register vseh prireditev, ki so bile v tem gledališču v zgoraj omenjenem razdobju, tu so seznami lastnikov lož, zgodovina gledališča, načrti in tloris goriškega gledališča Bandeu iz leta 1780, fotografije znamenitih gledaliških i-gralcev, ki so nastopali v Gorici, kot so Reiter, Leigheb, Fregoli, Perosi, Puccini, Bemhardt, itd. razni plakat; iz tega razdobja. Vodstvo muzeja je tudi poskrbelo za razstavo slik o goriškem gledališču. Poleg tega naj' omenimo še, da je pokrajinska uprava lastnik tudi muzeja na grajskem griču. Tu so v zadnjem času izvedli nekatera preureditvena dela, uredili so tudi nov; oddelek za prazgodovinsko razdobje. Uredili so namreč zbirke raznih predmetov iz prazgodovinskih časov, ki so jih našli pri izkopavanju v naših krajih. V tem muzeju so tudi ohranjene staro narodne noše naših krajev ter vrsta obrtnih predmetov. V muzeju na goriškem gradu pa je razstavljenih nekaj kosov vojaške opreme in tud kak kos starinskega poniščva. Danes odprejo 11. mednarodno razstavo ptičev Danes odprejo v razstavni dvorani «Espomego», na vogalu Ul. S. Chiara 11. deželno ptičjo razstavo. Na razstavi bodo poleg predstavnikov naše dežele prisotni tudi predstavniki ptičjerejcev iz Avstrije in Jugoslavije. Posoški ptičjerejd si s to razstavo postavljajo kot cilj združenje vseh ljubiteljev ptičev, tako da bi z večjo lahkoto uskladili delo za obrani« in ohranitev pti- čev, ki so danes vedno bolj ogro- ženi in z veliko naglico izumirajo. Posebna komisija bo ves čas razstave pregledovala ptiče in bo ob zaključku, v nedeljo zvečer, podelila zmagovalcem nagrade. Umrl je upokojenec žrtev prometne nesreče V tržiški bodnišnid je umrl 73-letni Vito Muscella, ki je bil pred nekaj dnevi žrtev prometne nesreče, ki se je pripetila v Ul. Aqui-leia v Tržiču. Upokojenca je z avtom podrl 21-letnd Enrico Natali Prometna nesreča brez ranjencev Dva avtomobilista sta včeraj trčila v Ul. Rabatta, na srečo pa ni bil nobeden od potnikov ranjen. V fiatu 600 se je peljala 34-letna Nada Tomšič, doma iz Sovodenj, Ul. ex Impero 5, v fiatu 1500, ki je prihajal iz nasprotne strani je sedel pa 25-letni Bernardino Mastro-ianni iz Svetogarske ulice 133 Ranjena kolesarka Na križišču v Ul. V. Venete je prišlo do prometne nesreče pri kateri se je ranila 67-letna Giovanna Colenc iz Ul. Fadti 24. Žensko, ki se je peljala s kolesom po omenjeni ulid, je podrl avtomobil. V bolnišnico so jo sprejeli s prognozo 10 dni zaradi udarcev na rokah, levem ramenu in levem koleni. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI in ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice VOJMIL RABADAN KADAR SE ŽENSKI JEZIK NE SUČE (Farsa v treh dejanjih) (Ljudski oder) prevod Mirko Mahnič kostumi Marija Vidauova scena Demetrij Cej songi Miroslav Košuta glasba Aleksander Vodopivec režija ADRIJAN RUSTJA Jutri, 15. oktobra ob 17. uri v župnijski dvorani v Doberdobu. Prodaja vstopnic eno uro preu pričetkom predstave pri blagajni dvorane. Kino Gorica Tržič \otXj Gone,. SOČA (N. Gorica) »Maščevanje Han-nie Coulder*. Ameriški barvni film — ob 18. in 20. uri. SVOBODA (Šempeter) »Zadnja dolina*. Ameriški barvni film — ob 18. in 20. uri. RENČE »Prva ljubezen*. Jugoslovanski barvni film — ob 19.30. ŠEMPAS »Mačka z devetimi repi*. Italijansko - francoski barvni film - ob 20. KANAL »Ko osem zvonov zazvoni*. Ameriški barvni film — ob 20. DESKLE »Rio Lobo*. Ameriški barvni film - ob 19.30. PRVAČINA Prosto. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je dežum; lekarna Provvidenti. Travnik 14. tel št. 29-72. Naslednja premiera bo v četrtek, 19. oktobra v Komorni dvorani v Novi Gorici. Mladi režiser Voj a |0 Soldatovič, gost iz Drame SNG Ma- ici ribor, bo postavil na oder sloven- j; sko novost — «Bele rakete lete na a Amsterdam». Delo je napisal naš stari novogoriški znanec Vitomil y Zupan, čigar družbenokritično delo nčrvi* so v Novi Gorici igrali pred s nekaj leti. č V tem delu nastopajo Tone So-lar, Jerica Mrzel in Jure Kavšek. Sceno je pripravil Matjaž Vipotnik, kostume Milena Kumarjeva, originalni song pa je komponiral Ivan Mignozzi. > Predstave se bodo zvrstile v če- DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Centrale. trtek, 19., petek, 20.,. soboto, 21. in nedeljo, 22. oktobra, ob 20.15 v Komorni dvorani v Novi Gorici. Tudi z cRaketamh bodo gostovali v drugih krajih na Primorskem. Do tu naše poročilo o začetku sezone Primorskega dramskega gledališča v Novi Gorici, ki je že v preteklosti gostovalo tudi med zamejskimi Slovenci. Ob navajanju datuma za drugo premiero smo morali zabeležiti dejstvo, da bo ta v četrtek, 19. dktobra, t. j. isti večer ko bo Stolno slovensko gler.ališče iz Trsta pričelo svojo abonmajsko sezono v Verdijevem gledališču v Gorici s Pirandellovo igro »Le premisli, Giacomir.o». Mnenja smo, da je v Novi Gorici marsikak ljubitelj odrske u-metnosti, ki bi si rad ogledal tudi predstave goriške gledališke sezone (taki običajno hodijo na premiere), prav tako je med Goričani ■marsikdo, ki bi rad na premiero v Novo Gorico. Zaradi tega je potreben dogovor med novogoriškim in tržaškim gledališčem, da ne pride v bodočnosti do istočasnih predstav. V dvorani Mestne glasbene ustanove v Ulici Oberdan bo nocoj ob 18. uri drugi koncert jesenske sezone. Na vrsti je nastop pian sta Antonia Bacchellija, ki bo izvajal dela Bach - Busonija, Lizsta, Della-piccole, Bartoka in Stravinskega. VERDI 16.30—22.00 »Cosa avete fatto a Solange?* S. Testi in K RaaL Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. CORSO 16.45—22.00 «11 solitario del West». C. Bronson in G. Brooks. Barvni film. CENTRALE 17.15—21.30 «L’ultima ero-ciata*. A. Pellea in I. Gardescu. Barvni film. MODERNISSIMO 16.15-21.00 »La me-ravigliosa favola di Cenerentola*. Barvna risanka. VITTORIA 17.30-22.00 »Riti segreti*. Dokumentarni film v barvah. AZZURRO 17.00 »Sette cervelli per un colpo perfetto*. S. Reggiani in M. Bouchet. Barvni film. EXCELSIOR 16.00-22.00 »Don CamiUo e i giovani d'oggi». G. Moschin. Barvni film. PRINCIPE 17.00—22.00 »Gli ordim so-no ordini*. Monica Vitti in Corrado Pani. Barvni film. 14. oktobra 1972 PREDSEDNIŠKE VOLITVE SE NAGLO BLIŽAJO Kako se Nixonin McGovern tepeta za glasove volivcev McGovern je zelo aktiven, vtem ko Nixon «nima časa» Kako bo le z glasovi 24 milijonov mladih volivcev? WASHINGTON, oktobra. - Ko »rebiramo dnevne vesti in primerjamo razpoložljive podatke, las misel zanese na neki davni seminar na beograjski univerzi. :ti norveške petrolejske družbe ne kritizirajo vlade zaradi njene previdnosti v obravnavanju tega problema. «Danes ni niti enega samega Norvežana, ki bi vedel, kako se s to nesrečno nafto ravna*, je izjavil direktor nedavno ustanovljene norveške petrolejske družne »Saga*. Predpostavlja se, de se bodo s podobnimi problemi glede obilja nafte morali ukvarjati tudi Danci, Holandci ter zahodni Nemci, pa čeprav to ni popolnoma gotovo kot v bližini svoje obale, vendar doslej niso našli «čmegi zlata*, pač pa le podzemski plin. Toda podzemski plin je po mnenju izvedencev glasnik nafte. Kar se pa tiče Dancev in zahodnih Nemcev, so ti že naleteli na nafto, le da so doslej začeli izkoriščati le nekaj manjših vrelcev, računajo pa, da je to le začetek začetka, kajti tudi njihovi načrti so veliki, zelo veliki. MARIBORSKO PISMO KULTURNA SNOVANJA V LETOŠNJI JESENI Lepo sta začeli Drama in Opera - Dve razstavi in koncert Med prvimi, ki sta odprli vrata na stežaj novi sezoni, sta Drama in Opera Slovenskega narodnega gledališča. Dramski ansambel je s simpatično potezo do otrok izvedel pravljično igro dramatizatorja Heinza Kahlana '/.Obuti -maček*. Prvo svoje delo v sezoni je torej namenilo mladini. Snov je večini otrok dobro znana iz knjig in slikanic, vendar se zdi, da je pravljica v knjigi zanimivejša kot na odru, ker predstava sama otrok ne navdušuje, čeprav je bila po svoje zanimiva zlasti po nekaterih vlogah kot so Maček v upodobitvi Anice Sivčeve in še zlasti Čarodej Pavle Brunčkove. Opera je kot prvo premiero v sezoni uprizorila dobro znano Donizettijevo opero vLjubavni napoj*. Kakor je delo po svoji sicer romantični glasbeni strukturi še vedno privlačno za nekatere poslušalce, pa zaradi svoje naivne stereotipnosti na odru ne more zadovoljiti gledalca. Vse preveč je bilo čutiti sto in stokrat preizkušene kalupe, ki v ničemer ne pripomorejo k sodobnejšemu razvoju operne umetnosti. Vrlina, ki je prevladovala vso predstavo, pa je bilo muziciranje orkestra pod prefinjenim vodstvom dirigenta Borisa Švare, ki je delo glasbeno čisto naštudiral in mu je orkester kot tudi ženski zbor v nekem prizoru sledil z vso umetniško predanostjo. Zdi se, da sta bila uvodna akorda mariborske Drame in Opere šele prva priprava za večje umetniške dosežke. To prizadevanje je prišlo v dobršni meri do izraza v predstavitvi Malega odra z znano Forstneričevo pesnitvijo «Pijani kurent», ki jo je za oder spretno priredil dramaturg Tone Partljič. Ne bi se podrobno spuščali v besedilo pesnitve, ki je svojo umetniško potrditev zadobilo v mnogih priznanjih kritikov in v nagradah; rad bi podčrtal voljo umetniškega ansambla pri iskanju novih izraznih poti, ki so pod režijskim vodstvom mladega Toneta Peršaka prišle do polnega izraza. Kot ritual odrešenja se je odvijala predstava z domiselnim prepletanjem sodobnih igralskih sredstev, mislim tistega duhovnega odrešenja, ki iz zaprtosti zastarelih gledali'kih kodeksov odpira pot bolj sproščenemu oblikovanju na sceni, ali kot je to smer označil režiser predstave s preprosto in jasno besedo kot «o-svobojeno gledališče*. Netradicio-nalna predstava je vobudila globljo misel, da bi podobne pogumne predstave mnogo pripomogle k poživitvi kulturne dejavnosti na Slovenskem. Z izredno umetniško disciplino in z izvrstno prilagodljivostjo so se nelahke naloge lotili igrala, ki jih velja omeniti po vrstnem redu: Rado Pavalec, Boris Brunčko, Peter Trnovšek, Franci Gabrovšek, Majda Hermanova, Milena Muhičeva in Mimi Kju-drova. Razstavi gkademskih slikarjev Mariborčana Janeza Šibile v salonu Rotovž in slikarja Franceta Godca iz Ljubljane v foajeju Narodnega gledališča sta bili prav tako prijetna uvodna akorda na področju likovne umetnosti nove sezone. Janez Šibila je razstavil skoraj šestdeset del v raznih tehnikah (o-Ije, akvarel in kreda). V upodobitvah narave in tihožitij je zvest ekspresionistični tonski tehniki, s katero povezuje priročne elemente z glasbo, kot je na otvoritvi razstave posebno poudaril umetnik, ko se je zahvalil številnemu občinstvu za obisk. Slikar France Godec, neumorni iskalec lepot slovenske krajine, se je tokrat že tretjič predstavil mariborskemu občinstvu v avli gledališča. Njegova povezanost z gledališčem je že tradicionalna, saj so nam še v spominu podobe z gledaliških predstav, konec koncev pa je bil tudi aktivno povezan z gledališko dejavnostjo kot upravni član nekdanjega Komornega gledališča v Ljubljani, za katerega je naslikal marsikatero podobo za o-der, kot tudi za predstave v ljub- EMIL FRELIH (Nadaljevanje na 6. strani) iiiuiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimmiiiiuiiiniiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiii IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Magnolato v Cartesiusu Našo pozornost zasluži to pot razstava v galeriji Cartesius, kjer so na ogled velike jedkanice izredne kakovosti, saj so delo strokovnjaka, kakršen je to prof. Cesco Magnolato, vodja grafične šole na beneški akademiji in umetnostnem liceju Katalog navaja celo stran priznanj s skoro dvema ducatoma prvih nagrad, med katerimi je tudi nagrada za grafiko na J¥ICVll. beneškem bienalu. Drugo stran kataloga pa polnijo imena mest. vseh celin, kjer je že razstavljal. Opažamo da posebno rad razstavlja v nižinskih krajih Italije, kar pa nam postane razumljivo, ko izvemo, da se je rodil in zrasel v Novenata del Piave in da živi v San Dona di Piave, ki ju obdaja poldanskih urah bo šlo marsikaj... . . _ narobe. Nepredvidene ovire. Kar j je v primeru Norveške in Velike v ■, i a, V • T * 1 i ' I T „ 1 n«J a! VMtmllA. DEVICA (od --------------- — --------- —r---------- | - - „ , ... nadne spremembe, ki bodo zavrle. se čustvenih zadev tiče, naj se vam , Britanije. Holandci so se mrziic-rezultate vaših naporov. I ne mudi. • no pognali v raziskovanja nafte TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Iz tedenskih sporedov; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Flavtist Miloš Pahor; 19.10 Slov. amatersko gledališče v Trstu; 19.25 Zborovsko petje; 20.00 Šport; 20.45 »Danes grofje Celjski in nikdar več*; 21.30 Vabilo na ples; 22.30 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 16.20 Literarna oddaja. KOPER 6.30, 7.30, 10.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.00 Jutranja glasba; 10.15 Z nami je...; 10.45 Plošče Record; 11.00 Prisluhnimo jim; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Glasba in pesem; 12.00 Glasba po željah; 14.15 Plošče; 14.35 Juke box; 15.00 Izbrali ste...; 17.00 Sodobno popoldne; 17.45 Primorska in njeni ljudje: 18.00 Progresivna glasba; 19.00 Zapojmo in zaigrajmo; 20.00 Glasba v večeru; 20.40 Glasbeni wee-kend; 22.15 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 6.50 Zakaj in kako?; 7.10 Jutranja glasba; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 12.10 Lahka glasba; 13.15 Preizkušajo se diletanti; 14.09 Mezzosopranistka Marilyn Horne; 15.10 Oddaja za bolnike; 16.20 Znanstvena oddaja; 17.10 Veliki variete; 18.45 Kronike Juga; 19.00 Orkester Lefevre; 19.20 Bettini in Albini: »Zmagovalci*; 21.45 Orke- S0B0TA, 14. OKTOBRA 1972 strd lahke glasbe; 22.10 Plošče. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30, Poročila; 7.40 Alain Barriere in Gigliola Cinquetti; 8.40 Stare popevke; 9.35 Strnjena komedija; 10.05 Pesem za vsakogar; 10.35 Glasbeni variete; 11.35 Kolesa in motorji; 11.50 Zborovsko petje; 12.40 Ital. popevke iz leta 1932; 13.50 Zakaj in kako?; 14.00 Plošče; 15.00 Alto gradimento; 17.40 Ping pong; 18.30 Posebna reportaža: 18.45 Glasbeno . govorni spored; 20.10 Jazz; 21.00 Canzonissima. III. PROGRAM 10.30 Mozart, Bach, Schumann; 11.00 Koncert za začetek: Smetana, Čajkovski in Bizet; 12.20 Pa-ganinijeve skladbe; 14.00 Schumannova sonata št. 1; 14.40 Pianist Geza Anda; 16.10 Sodobna ital. glasba; 18.30 Lahka glasba; 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Vsakovečemi koncert; 21.30 Simf. koncert; 23.10 Obaldia: «D ge-neno ignoto*. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.00 Nielsen, simfonija št. 3; 9.40 Dvorakov Slovanski ples, opus 72; 10.10 Corellijeva Sonata, opus 5; 11.00 Grieg, Rahmaninov in Rimski - Korzakov; 13.30 Na sporedu je Stradella. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 Godala; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Ciganski napevi; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače: 13.15 Zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 S pesmijo po Jugoslaviji; 15.40 Naši operni pevci; 16.00 »Vrtiljak*; 16.40 S knjižnega trga; 17.10 Ansambel Wan-deriey Set; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Dobimo se ob isti uri; 18.45 Naš gost; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Zadovoljni Kranjci; 20.00 Spoznavajmo svet in domovino; 21.15 Vedri zvoki; 22.20 Za naše izseljence; 23.05 S pesmijo v novi teden. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Poljudna znanost; 13.00 Komični filmd; 13.30 Dnevnik; 14.00 Umetnost in književnost; 17.00 Spored za najmlajše: 17.30 Dnevnik in izžrebanje loterije; 17.45 Program za mladino; 18.40 Življenje v Franciji; 19.35 Nabožna oddaja; 19.50 šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Camzo-nissima; 22.30 Posebna oddaja; 23.15 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Tisoč in en večer; 21.55 Poskusni programi za TV; 23.10 Sedem dni v parlamentu. JUG TELEVIZIJA 9.35 TV v šoli; ... Športno popoldne; 17.40 Pesmi in plesi jug. narodov; 18.10 Obzornik; 18.25 V deželi klobukov — film; 18.50 Gospod Piper — film; 19.25 Na poti k zvezdam; 20.00 in 23.45 TV dnevnik; 20.35 Nastopa Ivan Rebroff; 21.05 Pribočnik njegove ekscelence; 22.20 S turnirja košarkarskih prvakov; 23.25 TV kažipot; 23.45 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 19.45 Poje Slovenski oktet; 20.15 Poročila; 20.30 Košarka: Ignis Simmenthal. rodovitno polje. In prav slednje je globoko zarezalo v njegovo u-metnost svojo prabitnost. V prikazane jedkanice vklenjena čista grafična ljubezen do prefinjene igre razpletov in zamotavanj potez, katere Magnolato mojstrsko vgreba v svoje plošče, izmenoma zdaj zračno ločeno, zdaj zgoščeno, strnjeno v temne površine, pa živi lastno življenje, ustvarjajoče notranjo napetost zasnov, ki viharno buta in pretresa nakazano vsebino. Zato se nam ti kmečki obrazi žena in mož s klobuki, njih povečano podane delovne roke, lebdeče sredi razkuštranih koruznih storžev in sončnic ter valujočega rastlinstva, zde kot ujeti v silovit vrtinec priročnih sil, ki jih v njih življenjskem ciklusu venomer znova ustvarja, oblikuje in uničuje v začaranem krogu obnavljanja žive prirode. Temu primerni so tudi naslovi teh odličnih tiskov npr. rDelo na polju*, rKoruza», «Nova zemlja», tSončnice*, rPomlad», rZimska balada», «žeja», «Ogenj*, torej sama oznake trajno nesprejemljive prvobitnosti, ki jo Magnolato umetniško poduhovijo in poglablja z mojstrstvom svojega grafičnega znanja. Mazzolenijeva dela pri Rossoniju V galeriji Mignon in v Rosso-nijevi pasaži razstavlja akvarelist Carlo Mazzoleni. Ta Del Montijev učenec je po njem povzel vso spretnost dela in natančnost podajanja pokrajinske resničnosti, ki ponekod preseneča po odlični izvedbi. & smo nekoč na njegovih razstavah srečavali večidel liste gorskih krajin, Krasa in morja, prevladujejo sedaj svetli razgledi našega mesta, ki se vrste pred nami kot na nedeljskem sprehodu le brez hrupnega prometa vozil in ljudi. Mazzoleni nam z mehkobo ban) čara lepoto bohotnih palač in širino trgov, obalnih stavb, a tudi pestro romantičnost ulic starega mesta. Vmes pa so posejani prikaz* kraških vasi, nekaj slik morja i*1 gora, pač v ravnotežje veličastnim katedralam sv. Justa in one. čipkaste rahlosti, iz Milana. Od nekdanjih slik ljudi pa je td samo portret pokojnega kipar)a Rovana v nadnaravni velikosti. to razstava, ki sega ponekod do predvojnih časov, kjer vidimo š* nekdanjo cerkev v Rossettijevi F lici z vrsto značilnih kočij tržaških rfjakerjev». --------ji Caramori je razstavljal v občinski Povsem ločeno od narave pa !? bilo slikarstvo, ki smo ga mod do včeraj videti na razstavi v ob činski galeriji. Veliki beli listi s<> delo naprednega slikarja. Je profesor na državni šoli za um#K nost Girolamo Caramori. f.e smo občudovali njegova dela. ’ l njih se spoprijema z vedno bolj zb pletenim podajanjem ploskovno m* j nih zasnov geometrične abstraktni sti hladno razumske lepote, ki r ustvarja njih navidezno znanstvoJ" vsebina stroge risbe Odkrivamo P1 pri natančnejšem ogledu v njih mn0’ go prefinjenih slikarskih prijetno*>• Učinkovita novost se pojavlja , — Inter 109 1904 * # * MLAJŠI mladinci Zstni V Nabrežini 4SDI -- Lloyd Adriatico memorial e za tradicionalni Filejev *4hko ■ P°samezn>ki in ekipe se Hega 'J>b>vei° na sedežu omenje- SePiembUŽen^a v Drevomiu 20- do torka, 17. HetikT' 'rekn* h0«10 ________ - nju ; ’ narniznemu tenisu, balina PtČ st^]janju. bodo x *me v namiznem tenisu v jra,v..^etrtek 19. oktobra zvečer do i-1?, *cem domu. Tekmovali božičnor i” dekleta poša- li fantie pa tudi v dvojicah, na Jjj?*'0' 21. oktobra zvečer, bo Lah^ostl tekmovanje v streljanju, ekijv, .delujejo posamezniki in treh člaj^aV*.iene moraijo biti iz oktobra i, - VČERAJ V SKOPJU Olimpiada svečano zaključena Zmaga SZ pri moških in ženskah Jugoslavija je bila 3. pri moških in 10. pri ienskah, Italija pa je zasedla 27. mesto (v moški konkurenci) BEOGRAD, 13. — Odposlanec predsednika republike, pokrovitelja olimpiade, predsednik sabora Makedonije Nikola Minčev, je nocoj na slovesen način zaprl od sedaj največjo šahovsko olimpiado, na kateri je sodelovalo 63 moških in 23 ženskih ekip. Slovesnosti, na kateri je predsednik organizacijskega odbora Stavrev podelil kolajne, so se poleg udeležencev olimpiande udeležili številni in najvišji državni ter republiški politični funkcionarji Makedonije. Sovjetska zveza si je kot se je pričakovalo, priborila dve zlati kolajni, v moški in ženski konkurenci. Sovjetskim šahistam, ki so enajstič zaporedoma zmagovalci na olimpiadi, tokrat ni bilo tako lahko kot na prejšnjih. Oločitev v njihovo korist je padla šele v zadnjih igrah. Zlato kolajno so si priborili z 42 točkami, to je samo za 1,5 točke pred Madžarsko, ki je zavzela drugo mesto, in 4 točke pred Jugoslavijo, ki se je tokrat marala zadovoljiti z bronasto kolajno. Bolj prepričljivo so zmagale sovjetske ša-histke, ki so zavzele prvo mesto z 11,5 točke pred Romunijo in Madžarsko, ki sta zavzeli z 8 točkami drugo in tretjo mesto. Jugoslovanske šahistke, ki so tekmovale v finalnih igrah v B skupini so zasedle 10. mesto. Rezultati zadnjega kola in končna uvrstitev: MOŠKI 1. SKUPINA Češkoslovaška - Nizozemska Danska - Švica Jugoslavija - Švedska ZDA - Poljska Španija - Vzh. Nemčija Argentina - Bolgarija Romunija - SZ Madžarska - Zah. Nemčija LESTVICA: SZ 42, Madžarska 40.5, Jugoslavija 38, češkoslovaška 35.5, Zah. Nemčija 35, Bolgarija 32, Romunija 31, Nizozemska in ZDA 29, Vzh. Nemčija 27,5, Španija 26, Poljska 24,5, Danska 23, Argentina in Švedska 22,5, Švica 21 točk. 2,5:1,5 1,5:2,5 2,5:1,5 3 :1 1,5:2,5 2 :2 1 :3 2 :2 2. SKUPINA Belgija - Peru Indonezija - Mongolija Kuba - Grčija Kanada - Kolumbija Islandija - Avstrija Norveška - Itali ja Anglija - Izrael 2,5:1,5 5:2,5 2 i 2,5:1,5 LESTVICA: Anglija 37, Izrael 36,5, Kanada 33, Filipini 31,5, Norveška 30,5, Kuba in Avstrija 30, Islandija 29, Kolumbija 27, Indonezija 25,5, Italija 25, Mongolija 24,5, Grčija 21, Belgija 20,5. Peru 19 točk. 3. SKUPINA Finska - Tunizija 2,5:1,5 Portugalska - Dominikanska republika 4 :0 Iran - Japonska 2,5:1,5 Nova Zelandija Avstrija 1 :3 Turčija - Wales 2 :2 Portoriko - Bolivija 2 :2 Škotska - Mehika 2,5:1,5 Brazilija - Irska 2,5:1,5 LESTVICA: Avstralija 45, Finska 42, Škotska 39, Iran 27,5, Brazilija 35,5, Portugalska 32,5, Turčija 31, Irska in Portoriko 28,5, Mehika, Tunizija in Wales 26,5, Nova Zelandija 25, Dominikanska rep. 21,5, Bolivija 19, Japonska 15,5 točke. 4. SKUPINA Irak - Guernsey 2,5:1,5 Singapur - Malezija 2,5:1,5 Sirija - Malta 1,5:2,5 Hongkong - Francija 0 :4 Andora - Deviško otočje 3,5:0,5 Faroer - Libanon 1,5:2,5 Maroko - Luksemburg 0,5:3,5 LESTVICA: Francija 46,5, Singapur 42,5, Malta 32, Hongkong 30,5, Libanon 30, Luksemburg 29,5 Fa-roer 29, Sirija 28, Ciper 27,5, Maroko 26, Andora 24, Malezija 23, Guemsey in Irak 20,5, Deviško o-točje 10,5 točke. Ž E N S i: E 1. SKUPINA Madžarska - SZ 0,5:1,5 Anglija - Vzh. Nemčija 1,5:0,5 Češkoslovaška - Bolgarija 1 :1 Zah. Nemčija - Romunija 0 :2 LESTVICA: SZ 11,5, Romunija in Madžarska 8, Bolgarija 7,5, Češkoslovaška 7, Zah. Nemčija 5,5, Vzh. Nemčija 4,5, Anglija 4 točke. 2. SKUPINA Avstralija - Poljska 0,5:1,5 Jugoslavija - Švedska 1,5:0,5 Mongolija - Nizozemska 0 :2 Avstrija - Brazilija 1 :1 LESTVICA: Poljska 10,5, Jugoslavija 8,5, Avstrija 7,5, Nizozemska 7. Švedska 6,5, Brazilija 6, Mongolija 5,5, Avstralija 5 točk. 3. SKUPINA Škotska - Japonska Finska - Izrael Švica - Singapur 1,5:0,5 0,5:1,5 2 :0 LESTVICA: Švica 9, Izrael 8,5, Singapur 6, Irska in Finska 5,5, Škotska 4,5, Japonska 3 točke. KOŠARKA BEOGRAD, 13. - V Beogradu se je nocoj pričel tridnevni mednarodni košarkarski turnir, na katerem sodelujeta italijanski moštvi Ignis iz Vareseja ter Simmenthal iz Milana, od domačih ekip pa Ju-goplastika iz Spiita in Crvena zvezda. V prvi tekmr je Simmenthal premagal Jugoplastiko s 83:72 KOLESARSTVO BRESCIA, 13. — Jutri bo na sporedu posebna kolesarska dirka, razdeljena na dva dela, v kateri se bodo najboljši profesionalni kolesarji dvakrat povzpeli na hrib Cam-pione pri Brescii. Najprej bodo prevozili vsi skupaj 34 km, nato pa še posamezno na kronometer osem kilometrov. LUGANO, 13. — V nedeljo bo na sporedu zadnja velika kolesarska dirka letošnje sezone, vožnja na 75 km dolgi progi na kronometer za veliko nagrado Lugana TENIS FINALE DAVISOVEGA POKALA Po prvem dnevu OB PRISOTNOSTI PREDSTAVNIKOV OBLASTI Danes uradna otvoritev Romunija-ZDA 1:1 telovadnice v Nabrežini Prvi točki sta osvojila Smith in Tiriac BUKAREŠTA, 13. - Po prvem dnevu teniškega finala za Davisov pokal je stanje med ZDA in Romunijo izenačeno. Stan Smith je v treh setih gladko odpravil Nasta-seja, medtem ko je Tiriac izenačil za Romune z zmago nad Germanom v petih setih. Preko šest tisoč gledalcev je prisostvovalo prvemu dnevu boja, ki bi moral biti odločilnega pomena za končni izid srečanja. Kljub temu pa je ostalo vse nespremenjeno, saj je bil žreb na strani Romunov, tako da sta se takoj srečala oba najboljša igralca, Nastase in Smith. Romun je upal, da se bo maščeval Smithu za poraz v Wimbledo-nu, kar pa mu ni uspelo in je moral takoj položiti orožje pred mnogo boljšim nasprotnikom. Čeprav je začel takoj v začetku napadati je naletel na močno obrambo Američana. Ta je prešel kmalu v vodstvo s 5:2, ko je Nastase kmalu nadoknadil zaostanek in izenačil. Ritem Smitha pa je bil za Nastar seja prehiter in po napeti igri je moral nazadnje vendarle predati prvi set, ki je trajal uro in dvanajst minut. Nastase je v tem ča-potrošil so potrošil vse svoje energije in niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuunmiiiinH,!,!,mm,,n,„,,||l|IIIIIUIIIII|ll|||||||||Jun|||||||||||1||||K je moral tudi ostala dva seta prepustiti ameriškemu predstavniku. Takoj nato sta se spoprijela druga igralca obeh reprezentanc. Vsi so napeto pričakovali izid srečanja, ki je bil iz vseh zornih kotov odločilnega pomena Če bi zmagal Američan Gorman, bi se morali Romuni posloviti od končne zmage. Če pa bi zmagal Tiriac (kot se je tudi zgodilo), bi vrnil svojemu moštvu precej upov. Romunski igralec je zmagal šele po koncu petih setov, od katerih je Gorman osvojil prva dva, medtem ko je bil v tretjem premagan s tesnim 6:4. Proti vsem predvidevanjem je moral mlajši Gorman kloniti 33-letnemu Tiriacu, ko sta morala pokazati vse svoje moči. Jutri bo na sporedu dvoboj dvojic, ki bo praktično odločal o zmagi, saj se predvideva, da bosta v ostalih dveh partijah posameznikov zmagala Smith in Nastase. Današnji rezultati: Stan Smith — Hie Nastase 11:9, 6:2, 6:3; Ion Tiriac — Tom Gorman 4:6, 2:6, 6:4, 6:3, 6:2. Položaj po prvem dnevu: Ro- munija — ZDA 1:1. novem Ob tej priložnosti bo v objektu tudi poster športni spored Danes bodo uradno odprli namenu novo telovadnico v Nabrežini. Otvoritvena slovesnost bo ob 11. uri ob prisotnosti uglednih političnih in športnih predstavnikov. V okviru otvoritvenih slovesnosti bo seveda več športnih tekmovanj. Žal, ne bo predvidenega srečanja v namiznem tenisu A lige, ker bo takrat igral Sokol v Modfeni. Vseeno pa bodo lahko domači navijači priča namiznoteniškim srečanjem, saj bodo na sporedu moška in ženska srečanja igralcev Krasa in Sokola. Drevi pa bo ženska odbojkarska tekma med Sokolom in Bregom. Za obe ekipi bo to koristen trening pred začetkom prvenstev B in C lige. Jutri pa bosta nastopili košarkarski reprezentanci ZSŠDI v mini-basketu in v kategoriji mlajših mladincev. Obe ekipi se bosta spoprijeli z dvema najmočnejšima postavama v Trstu. V minibasketu bo ZSŠDI igrala proti Intorju 1904, ki je bil v zadnjih metih najboljši v tej kategoriji v našem mestu. Prav tako težka naloga čaka mlajše mladince. ZSŠDI bo namreč igra- iimiiiiiiiimnnm iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiii PRID JUTRIŠNJIMI AMATERSKIMI NOGOMETNIMI TEKMAMI Na Proseku slovenski derbi med ekipama Primorja in Zarje Nenavadni kriteriji pri sestavljanju skupin 3. amaterske lige Jutri bodo odigrali tretje kolo 2. aimaterske kategorije. Med najvažnejšimi tekmami bo gotovo derbi med Primorjem in Zarjo. Trener Zarje Dario Scavuzzo nam je podal naslednje. cTrenutno nismo v najboljšem položaju za tako pomembno srečanje. Na igrišče bomo morali brez Babudra, Primožiča in Poropata. Nočem pa s tem reči, da bomo lahek plen nasprotnikov. Na igrišče bomo šli z namenom, da odnesemo vsaj eno točko. Primorja letos šeuiiaKkpm videl pri delu, slišal pa-j solidno moštv^^^«..., „„ uv.™ Primorje in ZarjahV... bedel jo razen za rezultata skrbela tudi za dobro igro. To si želijo gotovo tudi na-vijači». Brežani bodo gostovali pri enajsterici Isonza, ki se je morala v nedeljo vdati na kriškem pravokotniku. Kljub temu pa je Isonzo še vedno v skupini kandidatov za končno zmago in si ne sme privoščiti nobenega spodrsljaja več. Brežani bodo zato pred zelo težko nalogo in bi morali biti veseli že ene osvojene točke. Kriška Vesna, ki je trenutno med našimi najboljšimi enajstericami, bo igrala proti novincu druge lige, Campanellam, ki je, kot ostali novinci, izredno presenetila v letošnjem prvenstvu. Srečanje bi moralo biti zanimivo, saj bosta morali obe ekipi dokazati, da niso bili nuini dosedanji uspehi le slučajni. Domačini bi se zadovoliili iže s točko, Vesna pa računa na celoten izkupiček. Kdo bo uspel? V ostalih srečanjih bi moral Li-bertas, ki je okusil že dva zaporedna poraza, končno vendarle zmagati proti Flaminiu. Še en spodrsljaj bi resno ogrozil vse upe Tržačanov na končno zmago. Libertas, kn sloni v glavnem na mladih igralcih, bo tako zoperstavil hitrost in gibčnost starejšim in izkušenim predstavnikom Flaminia. Tudi Aurisina bo pred domačim občinstvom iskala pot do zmage v srečanju z Libertasom s Proseka. Portuale pa ima vsaj teoretično možnost premagati ekipo Inter SS. S. Canzian in Fogliamo pa se bosta verjetno potegovala za remi, čeprav ima prvi več možnosti za zmago. Končno ostane še Sagrado, ki računa na zmago proti Mugge-1 imajo igrišča tu v bližini, nasto-sani. |pale v drugih skupinah. Poleg te- ga pa so nemogoči tudi urniki, saj bodo nekatera srečanja že ob os- V nedeljo se bo pričelo tudi prvenstvo tretje amaterske lige, ki je letos že pred pričetkom dvignilo precej prahu zaradi sestave skupin. Zato smo se obrnili do predstavnikov naših društev in jim postavili tri vprašanja. L Odobravate sestavo skupin? 2. Kakšno vlogo bo imela vaša e-najfcterica v tem prvenstvu? •da je"to resi3- Kdo je favorit v vaši skupini? da bosta ODBORNIK UNIONA, LUCIANO PERLUOA: «Nikak#r se ne strinjam s sestavo skupin. Navadno so povabli predstavnike društev na posvet in tudi upoštevali njihove predloge. Letos do tega ni prišlo in društva so oškodovana predvsem s finančne plati. Mi nastopamo na Vrdelski cesti, igramo pa proti moštvom, ki imajo svoja igrišča v Križu, Nabrežini, Sv. Sergiju itd. Glede prvenstva pa nimamo velikih ambicij. V nase vrste je vstopilo precej novih igralcev in se bomo skušali uvrstiti med peterico najboljših. Naj več jo nevarnost bodo predstavljali za nas Demacori, Duino in Cartimavo, s katerim se bomo srečali prav v nedeljo*. PREDSEDNIK PRIMORCA, MARCEL KRALJ: «Tudi mi se ne strinjamo s sestavo skupin, saj smo bili precej prizadeti posebno glede denarja. Ekipe, proti katerim bomo nastopali letos, nimajo gledalcev, kar pomeni, da bo dohodkov od tekem malo, kar bomo zelo občutili, saj živimo tudi od vstopnin na nedeljskih srečanjih. Prvenstvo začenjamo brez ambicij. Imamo pa solidno enajsterico, s katero bomo skušali obdržati lanskoletno četrto mesto. Največji favorit za prestop v drugo ligp je Stock, ki se je letos zelo okrepil*. TRENER OLIMPIJE, ALOJZ HUSU: «S sestavo skupin so letos o-škodovali tudi naše društvo. Igrali bomo na vseh mogočih igriščih od Doline do Ul. Flavia in Sv. Sergija, medtem ko bodo ekipe, ki mih zjutraj. Zdi se mi, da to ni več pravi šport. Da bi se temu izognili, bi morali nastopati ob sobotah popoldne ali ob nedeljah zvečer. Upam pa, da nam bo vseeno šlo bolje od rok kot lani, čeprav imamo v naši skupini precej nevarne nasprotnike, kot so S. Arna, Costa-lunga in Giarizzole*. Breg B bo nastopal izven konkurence, saj je le dopolnilo prvi ekipi, ki nastopa v drugi amaterski ligi. V glavnem bodo moštvo sestavljali mladinci in nekaj starejših članov, ki bodo imeli tako možnost igrati vsako nedeljo, namesto da bi bili celo leto le rezerve. Glavna naloga Brega B bo nuditi možnost nastopanja čimvečjemu številu igralcev, poleg tega pa bo prva ekipa stalno črpala iz te mlade vrste nove moči. Praktično pa bi moralo bita to moštvo za toliko opevano ligo tunder 21* tretje amaterske kategorije. katere pa niso ustanovili B. R. * « * Juventina bo igrala jutri doma prot; Vetroresini iz Povoleita (Videm), ki se bori za prva mesta druge amaterske lige. Bo uspelo «rdeče-belim» pridobiti celoten izkupiček? Po dveh zaporednih neodločenih izidih vsi navijači prav nestrpno čakajo na zmago. Za to tekmo je trener Culot sklical sledeče igralce, (ki naj se zberejo ob 13.30 na igrišču v Štandrežu): Plesničar, Pelizzari, iZin, Nanut, Montico A., Montico G., Ta-baj E., Tabaj M., žezlin, Paulin, Faganel, Sirk, Marvin, Tomažič, Ferletič, Vras, Fiorelli in Collini. Bip NOGOMET PARIZ, 13. — Francija je premagala Sovjetsko zvezo z 1:0 (0:0) v mednarodnem nogometnem srečanju v Parizu. To je bilo kvalifikacijsko srečanje za svetovno prvenstvo 9. skupine, v kateri igra tudi Irska. Edini gol tekme je dosegel v 16. min. d. p. Bereta. NAMIZNI TENIS V MOŠKI A LIGI Sokol proti odličnim domačinom v Modeni Izid srečanja bi moral biti po predvidevanju zelo tesen Jutri bo Sokol potoval v Mode-no, kjer se bo srečal z eno najboljših ekip te skupine. Izid srečanja z Modenčani je velika neznanka. Vprašali smo kapetana na-brežinske ekipe Borisa Košuto kaj meni o tej zahtevni tekmi, kakšna so njegova predvidevanja in kdo bo odpotoval v Modeno. Dobili smo tak odgovor: «Ekipa Modene, ki je (prav tako kot mi) v lanski sezoni nastopala še v B ligi, sodi vsekakor med najboljše v državi. Standardna i-gralca sta B:si (stalni član reprezentance), ki zasedb"'Šristo “taisto v državi in je tore) dve mesti pred Peterlinijetn, ~'te?"' FrančhTni, ki je med drugekategomiki v prvi skupini, enako kot jaz. Mesto tretjega igralca pa bo zasedal ali Bisijev dvanajstletni brat, ki je že premagal na turnirju v Vidmu našega Fabjana, ali pa Zambini, prav tako soliden drugokategor-nik. Tekma bo torej izredno težavna, zlasti za nas, ki bomo potovali z avtomobilom. Izid bi moral po predvidevanjih biti 5:4 v korist domačinov, ki znajo ogrožati tudi lanskoletne državne prvake iz S. Elpida. Naše moštvo pa bi lahko poskrbelo za prijetno presenečenje, če bi obrnilo enak končni izid sebi v korist Na; omenim, da je Peterlin v Mi'anu gladko premagal oba nedeliska nasprotnika, sam pa sem prav tako v Milanu odpravil Franchinija. Tretji igralec pa ne bi smel predstavljati velikega problema, verjetno niti za Fabiana, če bo ta zaigral kot v Ta-rantu*. Tekma bo v Modeni v nedeljo ob 10. uri. NOGOMET V A skupini C lige Triestina v Savoni Triestina je odšla ua svojo najdaljšo pot v letošnji sezoni. V nedeljo bo namreč nastopala v Savoni proti tamkajšnjemu tretjeliga-šu. Obe ekipi imata enako število točk na lestvici. Srečanje bi moralo biti precej izenačeno, saj so Tržačani z nedeljsko zmago prido- bili nekoliko zaupanja vase. Trener Petagna pa je vseeno še v dvomih, kakšno postavo naj bi poslal na igrišče, saj je bila nedeljska tekma kljub zmagi precej pod običajno ravnijo. Po raznih vesteh bi moral ostati izven moštva Tugliach, ki bi moral prepustiti mesto Frigeriju. Po odličnem nedeljskem nastopu mladega igralca pa bi bilo res škoda, če ne bi nastopal tudi v Savoni. Kaže pa, da namerava trener v glavnem potrditi postavo, ki je igrala proti Pertho^, Vstopiti pa bi moral BrusadeUi. V Savono so odpotovali ti igralci: Cantagallo. D’Ambrog]o, Frigeri, De Gasperi, Tugliach, Riva, De Luca, Scichilone, Zamparo, Vastini, Brusa-delli, Rizzato, D’Alessi, Rakar in Bertoli. Bologna — Roma 1X2 Cagliari — Palermo X Lazio — Juventus 2 X Milar. — Atalanta 1 Napoli — L.R. Vicenza 1 Sampdoria — Inter 2 Torino — Temana 1 X Verona — Fiorentina X 1 Arezzo — Perugia 1 Ascoli — Lecco 1 X Bari — Cesena 1 Trento — Alessandria 1X2 Lecce — Chieti 1 la proti Lloyd Adriaticu ki ima nekaj res obetajočih igralcev. SPORED: Danes 11.00 Uradna otvoritev telovadnice. 12.00 Ekshibicija mošKe in ženske namiznoteniške sekcije Krasa in Sokola. 20.00 Ženska odbojkarska tekma Sokol - Breg. Jutri 10.00 Reprezentanca ZSŠDI - Inter 1904 (minibasket). 20.00 Reprezentanca ZSŠDI - Lloyd Adriatico (ml. mladinci — košarka). b. 1. Športni teden Veta V organizaciji domačega športnega društva Velox se je pričel v ponedeljek 25. septembra s tekmo v odbojki tretji športni teden v Štandrežu, na katerem so nastopili predvsem mlajši tekmovalci. Organizatorji že od vsega začetka prirejajp športne tedne predvsem za mladino izpod petnajstih let, ki sicer nima toliko možnosti kot starejši, da bi se športno udej-stovala. Letošnji športni teden je ponovno potrdil pravilno izbiro v tem smislu, saj je bila udeležb« mladincev v raznih športnih panogah zelo zadovoljiva. V posameznih disciplinah so štan-dreškd atleti zabeležili sledeče rezultate: ODBOJKA: MLADINCI Sever — Jug 2:1 STAREJŠI Sever — Jug 1:2 Ekipi mladincev sta bili tako sestavljeni JUG: Edi Marušič, Ren-co Faganel, Saša Ožbot. Renco Turri, Loris Nanut in Robert Pa-škulin. SEVER: Maksim Tabaj, Ivan Sirk, Peter Klanjšček, Lado Markočič in Danijel Nanut. NAMIZNI TENIS Med mladinci je zasedel prvo mesto Renco Faganel, pred Davidom Mučičem in Edvardom Marušičem. Plesničar Ivan se je uvrstil na prvo mesto v kategoriji starejših, drugi je bil Pavel Marušič, tretji pa Andrej Nanut. STRELJANJE Najuspešnejši je bil med mladinci Maksim Tabaj, drugi Renco Turri, tretji Danijel Nanut, medtem ko je pri starejših zasedel prvo mesto Milan Brešan pred Diegom Marvinom in Sandrom Corvo. KOŠARKA Mladinska ekipa Severa je prepričljivo premagala Jug. Nagrajevanje zmagovalcev bo v nedeljo 15. oktobra ob 11. uri v župnijski dvorani v štandrežu. Pr-vouvrščeni bodo prejeli kolajne, e-kipe pa pokale. FIRENCE, 13. — Jutri se bo pričelo italijansko moško odbojkarsko prvenstvo A lige. V prvem kolu se bodo srečala ta moštva: Virtus Falconata — Minelli, Panini — CUS Piša, Gargano — Casadio, Are Linea — Rudini, CUS Parma — Brumi Catania iiiiiiini m n iii i::::; v!iiiiiiimiimi!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu OBVESTILA Proseške otroke vabimo, da se udeležijo 4. mladinskega izleta (predsmučarski trening), Id bo 15. oktobra. Zbirališče ob 13.30 na Kržadi. Otroke iz mesta vabimo, da se 15. oktobra zberejo ob 10. uri na rekreacijskem zemljišču v Bazovici za predsmučarski trening. • « • športno društvo Primorec (Trebče) sklicuje REDNI OBČNI ZBOR danes, 14. oktobra ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Dnevni red: poročilo predsednika, poročilo tajnika, poročilo blagajnika, volitve novega odbora, razno. Odbor. .____________________________________________________________ ■HH mk Sp0MlNI PARTIZANSKEGA ZORA VNIKA 12‘ S«, J^ožii ml Je dlje Osvobodilne fronte ta me pozval, naj Priključim. Pridobim naj še dva zdravnika s klinike. Pokoj®1, 1®. da gre za takojšnjo oboroženo akcijo ta za največjo ^Pirati vnost. pai ^diil sem, da bi v taki organizaciji utegnili prevladati to *b&i elementi. Odgovorili mi je, da gre prav za to, da se e bi zgodilo. i ,^r°sil sem ga za en dan premisleka. Tačas bi govoril tudi ^ridnikema kHtftPosvet°val sem se z dir. Žumrom in dr. Benedikom, na Powa sem tak°J pomislil. Vsi trije smo sklenili, da je v tem Pr tUjU edina naravna, poštena ta moška pot ta, ki nam Jo a£a dr. Peter Deržaj. ^aslednji dan nas je vključil v Osvobodilno fronto. Cez kak mesec je nemški napad na ZSSR potrdil pravilnost tleh °®°*tove. Končno so krinke v svetovni politiki padle! Ve-** nT*10, da P0010 morali prestati še ogromne težave. Tudi te-dn saino verjeli, da bo vojne čez nekaj mesecev konec, ampak Zač,^,1)0 verjetno vlekla nekaj let. Vendar smo kljub temu ^Uli olajšanje. PREJ IN ZDAJ Osvobodilna fronta Je bila v botaišnied zelo konspirativno organizirana. Sestavljale so jo trojke, ki se med seboj niso poznale. Tako bi v sili lahko vsak član povedal samo za dva ali tri druge, da so formalno pripadniki te tajne organizacije. Kljub temu pa se mi zdi, da smo bili tisto leto v ljubljanski bolnišnici kot eden, samo da smo nekateri delali več, drugi pa manj v gibanju, ld naj Slovence reši okupacije, pa tudi vsega starega. Ne samo zdravniki, vse osebje bolnišnice z redovnicami vred je delalo za OF, nekateri zavestno ta organizirano, drugi pa spontano. Tudi na kirurglčni kliniki je bilo tako. Profesor dr. Lavrič je bil na strani mladih volonterjev že leta 1937, ko smo se zavezali z naslednjim dokumentom, ki se mi ga je posrečilo ohraniti do danes: Dogovor med podpisanimi zdravniki volonterji v naslednjem: 1. zavezujemo se, da v primeru prekinitve volotiranja ne bomo prelomili danega dogovora, 2 v primeru poseganja v pravice posameznika se korporativno postavimo za njegove upravičene zahteve. 3. nihče od podpisanih ne sme brez vednosti vseh in na svojo lastno pest poskušati česarkoli, kar bi bilo v škodo skupnosti, 4. v vseh primerih smo popolnoma solidarni in za vse posledice izjav ali dejanj skupnosti soodgovorni, 5. vse dosedanje dogovore smo sklenili soglasno in jih prostovoljno podpisali. V Ljubljani, dne 22. februarja 1937. Podpisani zdravniki — volonterji: 1. Dr. Bukovec Marjan 2. Dr. čelešnik Franc 3. Dr. Debeljak Alfonz 4. Dr. Dereani Carmen 5. Dr. Derganc Franc 6. Dr. Hafner Jože 7. Dr. Kanc Pavel 8. Dr. Klinc Erik 9. Dr. Novak Franc 10. Dr. Pertl Emanuel 11. Dr. Prijatelj Ančka 12. Dr. Prošek Zofka 13. Dr. Strle Drago 14. Dr. Svetlič Marjan 15. Dr. žekš Zoltan 16. Dr. Žumer Milan 17. Tir. Jamšek Miro Ko smo prekinili delo, ali kot so nam očitali, začeli štraj kati, smo razposlali mnogim vodilnim ljudem, pa tudi drugim naslednjo tiskano obrazložitev naše odločitve. Tudi to je pre pds originalnega dokumenta, ki sem ga ohranil «Naš namen je, da Vam z resničnimi podatki pokažemo nujno potrebo nastavitve novih zdravnikov v ljubljanski obči državni bolnici. Dne 19. februarja 1937 je bilo dnevno stanje bolnikov v bolnici z 905 posteljami 957 bolnikov, zdravnikov je nastavljenih 42. Med temi so všteti upravnik, šefi, primariji, rentgenologi in prosektor. ki jih je 19. Po dnevnem stanju 957 bolnikov bi bilo potrebno bolnici 38 zdravnikov, to je en zdravnik na 25 bolnikov. Ker upravnik, šefi, primariji, rentgenologi in prosektor po številu 19 ne vrše sobne službe, ostane za redno sobno službo 23 zdravnikov, torej pride na enega čez 40 bolnikov. Med faktično potrebo 38 sobnih zdravnikov in faktičnim stanjem 23 sobnih zdravnikov je razlika 15 zdravnikov, ki so za vršitev normalne službe v bolnici nujno potrebni. Kako se vkljub temu pomanjkanju zdravnikov vrši delo v bolnici da pri tem ne trpe bolniki? Ker šefi, primariji in asistenti po večini oddelkov ne opravljajo sobne dežurne službe, ne prevezujejo, ne pišejo popisov, bi morali zdravniki sekundariji in zdravniki pripravniki, ker jih je premalo, delati noč in dan in še ne bi zmogli dela. Ta primanjkljaj mlajših zdravnikov se krije z zdravniki-volonterji, katerih je v obči državni bolnici 15, v ženski bolnici pa 2. Vkljub temu so zaradi velikega dela še vedno prezaposleni tudi stažisti, da celo medicinci, ki ostajajo, kot vsi zdravniki preko odmerjenega delovnega časa na oddelkih globoko v noč, ne poznavajoč nedelje in praznika. V ženski bolnici npr. vrše skoro vse dežurne službe stažisti, ne zato, da bi se vežbali, ampak zato, ker je drugih zdravnikov premalo. Na kirurškem oddelku npr. so pri vsaki večji operaciji potrebni štirje zdravniki (operater, dva asistenta, narkotizer). Po številu plačanih zdravnikov na kirurških oddelkih bi bilo premalo zdravnikov ne samo za operacije, temveč bi ostal met često dolgo časa trajajočo operacijo oddelek brez prostegi zdravnika. Dnevno je 10—15 večjih operacij, ki so izvedljive l* zaradi sodelovanja številnih zdravnikov - volonterjev. Ce se pomisli, da se vrši na kirurških oddelkih ogromno ambulantno delo in da sta na teh oddelkih vsak dan dva dežurna zdravnika (skoro izključno volonterja) in še tretji zdravnik, ki mora biti v dosegu telefona, ni čudno, da zdravnik, namesto da bi zjutraj psihično dobro vplival na bolnika, postane nerazpoložen. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 833 82 Uprava TRST Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823 Oglasni oddelek TRST Ul. Montecchi 6/III Telefon 761 470 Naročnina Mesečno 1 100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din, Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 14. oktobra 1972 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 »ADIT* • DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 201 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice m sožalja 200 lir. .Mali oglasil 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pfl oglasnem oadelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.L Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tiska ZTT - Trsi REAKCIONARNE SILE SO SPROŽILE SPLOSNO OFENZIVO PO PISANJU VCČINC BRITANSKIH DNEVNIKOV V Čilu odločilen spopad med desnico in Allendejevo socialistično vlado Vlada proglasila izredno stanje na jugu države - Hude posledice stavke trgovcev in prevoznikov SANTIAGO DE CHILE, 13. - V Čilu se je začel odločilen spopad med vladno koalicijo «Unitad po-pular* in opozicijskimi silami, ki jih vodi krščanska demokracija. Že v začetku tedna je bilo opaziti znake, da nasprotniki Allendejeve vlade pripravljajo splošno ofenzivo. Sindikat uslužbencev prevozniških podjetij, ki ga vodi čilska KD in v katerega so vključeni tudi lastniki prevoznih sredstev, je napovedal splošno stavko, da bi protestiral proti ustanovitvi državnega prevozniškega podjetja v neki južni pokrajini. Stavka uslužbencev prevozniških podjetij, kateri so se od včeraj pridružili tudi lastniki trgovin z jestvinami (trgovci so v veliki večini včlanjeni v organizacije, kj podpirajo opozicijske stranke.) je povzročila vladi velike preglavice. Predsednik Allende je proglasil izredno stanje v južnih pokrajinah in obtožil voditelje sindikata, da so kršili zakon o notranji varnosti v državi. Manifestanti so povzročili MiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiniiio OTTAWA, 13. — V Kanadi so danes aretirali 242 oseb zaradi razpečevanja mamil. * * * BOLOGNA, 13. — V Bologni so neznanci v nekem zasebnem stanovanju ukradli za 35 milijonov lir nakita. velike izgrede, da bi prisilili policijo k posegu. V ostrih spopadih med pristaši vladne koalicije in stavkajočimi uslužbenci je izgubil življenje en delavec, policija pa je aretirala približno 400 manifestantov. Čilsko prebivalstvo je praktično razdeljeno na dva bloka. Eni podpirajo opozicijske sile, drugi pa vlactao koalicijo. Predsednik Allende je včeraj pozval oba bloka, naj preprečita neposredno medsebojno obračunavanje. Predsednik je tudi pozval vse delavske sile naj ne nasedajo pastem opozicije in naj ne zasedajo tovarn in javnih poslopij, ker bi na ta način sprovocirali poseg vojske proti ljudstvu, kar pravzaprav desnica hoče. V tem smislu je treba tolmačiti letak, ki so ga danes razširili po prestolnici demo-kristjanski aktivisti, v katerem opozicijske sile «opevajo» vrline čilske vojske. Očitno je, da skuša desnica pridobiti vojaške poveljnike na svojo stran in izvesti državni udar, kljub vsem javnim zagotovilom o demokratičnem boju proti Allende ju. Vsi politični opazovalci menijo, da je ta spopad odločilen. Desnica se dobro zadeva svoje moči in preži na vsako najmanjšo vladno napako in na znak popuščanja. Krščanska demokracija je doslej spretno izrabila pritisk ZDA na čile in gospodarski bojkot te južnoameriške države. Stavka uslužbencev prevozniških podjetij in trgovcev je še bolj zaostrila notranjo krizo. V državi je že primanjkovalo nekaterih vrst živil in očitno je. da skušajo desničarske sile s to stavko spraviti prebivalstvo v obup in sprovocirati splošen upor. Protest Baskov BRUSELJ, 13. — Deset baskovskih rodoljubov je danes protestiralo pred francoskim veleposlaništvom v Bruslju. V ponedeljek so namreč francoske oblasti izdale o-krožnico, v kateri pravijo, da je baskovska nacionalna organizacija «ETA» ilegalna Baski so se z verigami pripeli na vrata veleposlaništva in policija, ki je nemudoma intervenirala, je morala pretrgati verige, da jih je lahko aretirala. Nemiri v Lizboni LIZBONA, 13. — Med skupščino študentov gospodarske fakulteto lizbonske univerze je prišlo sinoči do streljanja; dva štuedenta sta bila ranjena. O dogodku niso ob-do streljanja; dva študenta sta le nekaj ur kasneje je glasnik univerze podal verzijo, ki pa je zelo malo verjetna. Dejal je namreč, da sta dva policijska agenta ujela nekega človeka, ki se je izdajal za agenta v civilu. Pri tem naj bi prišlo do streljanja. Pravo sliko dogodkov pa pojasnjujejo nemiri, do katerih je prišlo danes. Skupine študentov so namreč s kamenjem obmetavale policiste in več javnih zgradb v središču mesta. Izvedelo se je tudi, da je med včerajšnjim streljanjem policija ubila enega študenta. To so sporočili študentje sami, ki so tudi delili letake s fotografijo njihovega ubitega tovariša. ATENE, 13. — Iz dobro obveščenih virov se je izvedelo, da so grško oblasti osvobodile dva politična jetnika, odvetnika Gregorija Kassimatisa in arhitekta Georgija Reodosopula, ki sta prestala dve tretjini kazni, na katero sta bila obsojena. Splošna državljanska vojna kruta realnost v Sev. Irski Vojska ne more zagotoviti miru v Ulstru ■ Tudi včeraj je prišlo do nemirov LONDON, 13. — Severna Irska je na robu popolne civilne vojne. To je splošno mnenje britanskih dnevnikov po noči izsrednega nasilja. «Daily Telegraph* objavlja v svoji današnji številki uvodnik z naslovom »Protestantsko nasilje*, v katerem trdi, da je oborožena reakcija protestantov kruta realnost, ne pa izmišljotina konservativnih politikov. Uvodničar meni, da je to tragičen odgovor na intervencijo ministra Whitelawa na kongresu konservativne stranke. «Guardian» pravi, da so dogodki v Belfastu jasno pokazali, da sta zakon in red na robu prepada. »Državljanske vojne med protestanti in katoličani ni več mogoče preprečiti, pa čeprav posreduje še tako močna vojska*, meni «Guardians> Danes ponoči se je stanje v Ulstru še zaostrilo. Za to je poskrbela predvsem protestantska pol-vojaška organizacija UDA, ki je izdala poročilo, v katerem pravi, da ne bo več podpirala varnostnih sil pri vzdrževanju reda. Predsinočnjim so namreč nekateri pripadniki te organizacije sodelovali z vojaki, da so prekinili manifestacijo skrajne protestantske organizacije »Ulster Volunteer Force*. Današnja je bila že druga zaporedna noč hudih nemirov v Belfastu. Skupine mladih protestantov so krožile po mestu in poškodovale več avtomobilov. Z zažigalnimi steklenicami so napadli neko pekarno in dva javna lokala, v središču mesta, pa so z drvečega avtomobila streljali na neki bar in ranili tri osebe. Kmalu nato je skupina protestantov začela s kamenjem obmetavati tri hiše katoličanov in povzročila požar v nekem baru. Ogenj so kmalu pogasili. Noč tudi ni minila brez smrtnih žrtev. Britanski vojaki so danes ponoči ubili nekega avtomobilista, ki se ni hotel ustaviti pri cestnem bloku, ampak je pritisnil na plin in bi podrl dva vojaka, če bi ta v zadnjem trenutku ne odskočila. Ugotovili so, da je bil voznik neki policist, kar je povzročilo precejšnje presenečenje. To pa se je še povečalo ko so ugotovili, da gre za sina visokega funkcionarja ulstrske policije. Z njim se .je peljal neki britanski vojak, ki je bil prav tako v civilu in je ustavil avtomobil potem ko so voznika ubili. Niso še ugotovili, zakaj se nista ustavila ob cestnem bloku. Neuspel podvig zračnega gusarja ZttRICH, 13. — Na Ziiriškem letališču je prišlo do novega podviga zračnih gusarjev. Žrtve so bili tokrat potniki letala DC-9, ki je prispelo iz Stuttgarta. Malo pred pristankom je neki potnik izročil članu posadke listek, na katerem je pisalo, da ima bombo; nato se je zaprl v stranišče. Po pristanku na letališču sc stopili v letalo policijski agenti in zahtevali od gusarja naj se vda, kar je slednji tudi storil. Ugotovili so, da ni oborožen in da je umsko neuravnovešen. ZASEDBA Smo v dobi protestov. Ves svet protestira, pa če ima razlog ali ne. Tudi VincenzO Alimento je o tem prepričan. Vincenzo je pustil svoj avtomobil prav pred vrati neke garaže v Turinu. Mestni redarji seveda niso oklevali in so avtomobil odpeljali. Vincenzu pa to verjetno ni bilo prav, obenem pa se ni hotel sprijazniti z dejstvom, da bo moral plačati visoko globo. Odšel je na parkirni prostor občinskih redarjev in izrazil svoje nezadovoljstvo. Ker pa je naletel na gluha ušesa in mu avtomobila niso hoteli vrniti, dokler ne plača globe, je sedel in dejal, da ne odide, dokler mu ne priznajo, da ima prav. PREVIDNOST Bolje je, da si previden, sicer se boš kesal. Tako je menil tudi sodnik Troy Hall, id je bil poklican, da sodi nekemu morilcu v mestecu Tavares na Floridi. Sodnik je prišel na sodišče s samokresom in puško. Obtožencu, ki so ga takrat spoznali za krivega, pa to seveda ni bilo prav. Vložil je priziv in isti sodnik je odreši obnovitev procesa » * • BERLIN, 13. — Vzhodnonemška policija je aretirala 5 oseb in jih obtožila vohunstva. * * * MOSKVA, 13. — Umrl je znani sovjetski botanik Vasilij Pustovojt. • « * BUENOS AIRES, 13. - V Argentinskem glavnem mestu se je pričel svetovni kongres o gozdovih, pri katerem sodeluje 1.500 delegatov iz vsega sveta. * * * DUNAJ, 13. — Na mednarodnem kongresu o astronavtiki so predstavniki SZ prikazali film o izstrelitvi vesoljske postaje »Saljut*. * * • NEW YORK. 13. - V ZDA je prispelo deset zdravnikov iz LR Kitajske, ki bodo obiskali najbolj znane ameriške medicinske inštitute. Predsednik Allende je doslej zelo odločno ukrepal. V desetih pokrajinah je proglasil izredno stanje In poveril vrhovno poveljstvo generalu Lopezu Bravu. Zaplenil je vsa prevozna sredstva in jih izročil vojski, da bi vsaj delno omejil posledice stavke. Vlada je prevzela tudi nadzorstvo nad vsemi radijskimi postajami in stalno oddaja sporočila predsednikovega tiskovnega urada. Allende je včeraj pozval delavce, naj se vzdržijo vsakršne manifestacije. da bi ne dali desnici povoda za nov napad, ki bi se lahko kar čez noč spremenil v odkrit spopad in v državljansko vojno. Vlada hoče na vsak način preprečiti tak spopad, ki bi imel zelo hude posledice za državo. Vsi politični opazovalci pa so si soglasni, da bodo levičarske sile le z izredno revolucionarno disciplino preprečile ta spopad. tiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiimniiiiiiiimiiiiiiHimiiiiiniiimiiiiiiiHiiiimuminiiiimmiiii V INTERVJUJU NEKEMU ITALIJANSKEMU ČASNIKARJU je zavarovan pri INA čez 20 let bo imel svojo “pokojnino ki se neprestano prilagaja življenjskim stroškom Bivši predsednik Peron se bo vrnil v Argentino Peron je ostro obsodil vojaški režim - Obstoji nevarnost, da pride v Argentini do državljanske vojne MADRID, 13. — Bivši argentinski predsednik Peron je v intervjuju z nekim italijanskim časnikarjem dejal, da njegovi pristaši pripre vi ja jo njegov povratek v domovino. Dejal je, da ne ve, kdaj bo do tega prišlo, vendar pa JT prepričan, da bo to zelo kmalu. Peron je dejal, da obstaja v Argentini nevarnost državljanske vojne. Razlogi za to so jasni, saj že vrsto let vlada nasilje. »Tisoči ljudi čepijo v zaporih in ladje so spremenili v plavajoče zapore, kot pred dva tisoč leti. Do vsega tega je prišlo zaradi dolgotrajnega izred nega stanja, ki je ukinilo vsa u-stavna jamstva*, je dejal Peron in dodal: »Če se stanje v kratkem ne bo spremenilo, obstoja resna nevarnost državljanske vojne in divjega boja z nepredvidljivimi posledicami. Jasno je, da ne more zavladati mir, dokler je v veljavi smrtna kazen iz političnih razlogov in dokler se bodo ponavljali zločini, kot je bil pokol devetnajstih partizanov grupe Montonerosf v vojaškem zaporu* Peron je nato govoril o naporih oblasti, da mu preprečijo kandida turo na bodočih volitvah. Vojaški diktatorji so za to odobrili poseben zakon, ki je namenjen le njemu. Dejal pa je, da se ni hotel vrniti v domovino pred 25. avgustom, ker bi s tem priznal suverenost režima. Intervju pa je zaključil z ugotovitvijo, da so mu njegovi tovariši olajšali delo in izrazil prepričanje, da ga bo argentin sko ljudstvo po povratku sprejelo z odprtimi rokami. Kulturna snovanja (Nadaljevanje s 4. strani) ijanski Operi. Kot vsestranski slikar se je odločil za popularno pot slovenskega slikarstva v ekspresionizmu tji po zgledu odličnega krajinarja pokojnega slikarja Pavlovca postal malone eden redkih slo- venskih slikarjev pokrajin, ki jih z mojstrskim občutjem ohranja našim rodovom. Upravnik SNG Ivan Krajnčič je predstavil Godčevo umetnost v prisotnosti slikarja pred polnim avditorijem gledališke avle, kot umetnost, ki s čopičem in barvami posreduje in ohranja odtenke slovenske zemlje od morja do planin in od gora do nižin v vseh letnih časih. Posebej je pozdraviti iniciativo vodstva gledališča, da omogoča slovenskim slikarjem v svojem preddverju likovne razstave, ki so med najbolj obiskanimi, saj je občinstvu, ki obiskuje gledališke predstave: dano, da si vsak večer v odmorih lahko ogleda tudi likovne umetnine. V pokrajinskem muzeju je razstavljenih okoli sedemdeset kipov in slik baročne dobe. ki bi bile zaradi svoje defektnost' nevidne za občinstvo. Po iniciativi ravnatelja dr. Sergeja Vrišerja, ki nam je s svojo iznajdljivostjo pripravil že marsikatero presenečenje, so te u-metnine pokazane tokrat tudi javnosti pod nenavadnim naslovom ^Ranjene umetnine» Razstava duhovito opozarja na stanje teh u-metnin, ki so nujno potrebne obnovitve in varstva, da bi ohranile in obogatile našo kulturno dediščino. Upajmo, da zanimiva razstava ne bo naletela na gluha ušesa pri pristojnih dejavnikih in da jih bo opozorila, da je treba materialno podpreti to bogastvo, če ga hočemo ohraniti poznejšim rodovom. Festival baročne glasbe, četrti po redu, je trenutno v ospredju kulturnega dogajanja, dokler mu ne bo sledil gledališki Borštnikov teden. Do konca meseca bo glasbeni festival zaključil svoj spored sedmih koncertov, o katerih bomo poročali po zaključku festivala. Za zdaj naj samo omenimo, da se je festival baročne glasbe začel z odličnim koncertom ansambla Colle-gium Musicum Maribor v Viteški dvorani v gradu, ki ga je občinstvo v prenapolnjeni dvorani na vdušeno sprejelo. S «prilagodljivo» polico INA boste mogli tudi vi v starosti, ki jo boste sami izbrali (pri 55., 60., 65. letih), razpolagati s «pokojnino», ki ohranja v času svojo vrednost, ker INA sproti popravlja «pokojnino» (do največ 3% na leto) v skladu s premiki v indeksu življenjskih stroškov, ki ga preračunava Osrednji statistični zavod (dndeks potrošniških cen za družine delavcev in uradnikov*). Popravek je avtomatičen že s prvim letom zavarovanja in se obnavlja skozi vse življenje zavarovanca, tudi tedaj, ko ta doseže dobo upokojitve in preneha s plačevanjem ter se začne izplačevanje. Zavod INA si je omislil to zavarovalno polico, kakršne se ni bilo, da bi zadostil pričakovanju, ki se je v italijanski javnosti že dolgo čutilo: razpolagati s pokojnino, ki je zavarovana proti razvrednotenju. Zavarujte se in živite mirno, ■a vašo vedrostjo smo mi, INA. Če želite, lahko zavarovalno polico za »pokojnino* združite z zavarovanjem za odškodnino v primeru, ko bi zaradi bolezni ali nezgode morali v bolnišnico ali zdravilišče. za vedrostjo ISTITUTO NAZIONALE DELLE ASSICIIRAZIONI