Slovensko odlikovanje za Deboro Serracchiani Kitarist Marko Feri posnel cd »Vivo« Nova Gorica bo dobila super računalniški center
Primorski
dnevnik
št. 6 (21.243) leto LXXI._
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
SOBOTA, 10. JANUARJA 2015
sledi
■■ nam na .^^tuiitkerju
@primorskiD
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS
1,20 €
9 ,, , ju,
Pristanišče: ali imajo že spet kaj za bregom?
Aljoša Gašperlin
Na ime novega predsednika tržaške Pristaniške oblasti bo treba še počakati. Pristojni minister Mau-rizio Lupi, ki je včeraj sprejel od lokalnih uprav oz. javnih institucij predlagane kandidate, se še ni odločil, kajti srečanje v Rimu je bilo, kot kaže, izrazito tehnične narave. Čas za imenovanje naslednika dosedanje predsednice Marine Monassi, ki ji bo mandat zapadel 19. januarja, pa je dejansko že potekel.
Imenovanje novega predsednika bi moralo namreč priti na vrsto po razpravi v pristojnih parlamentarnih komisijah, sploh pa naj bi minister izbral novo vodstvo v dogovoru s predsednico Dežele FJK Deboro Serracchiani. Ta je med drugim včeraj izrazila upanje, da bo novi predsednik Zeno D' Agostino, ki sta ga predlagali občini Trst in Milje.
Skratka, vse kaže, da bodo dosedanji predsednici Marini Monassi podaljšali mandat za 45 dni, pa čeprav je imel minister Lupi na voljo dovolj časa za izbiro naslednika. Vsi pozivi v tej smeri, ki so se zvrstili v zadnjem času, so tako obrodili zgolj sestanek v Rimu. Pri tem ne gre prezreti, da Monassijeva, ki je včeraj tudi objavila podatke o porastu prometa v luki, računa na možnost, da bo imenovana za njeno komisarko do konca leta 2015, pač v pričakovanju reforme pristanišč.
Dejstvo je, da čas mineva, priložnost za razvoj pristanišča in mesta pa ne more čakati v nedogled. Tržaška Trgovinska zbornica je lastnega kandidata Antonia Gurrierija imenovala s 14-dnevno zamudo. Zdaj prihaja do dodatne zamude, ki ne obeta nič dobrega. Vprašanje je, ali je (že spet) kaj za bregom.
ATENTAT V PARIZU - Francoska policija včeraj razrešila dvojno dramo s talci
Ubiti trije džihadisti, mrtvi tudi štirje talci
Predsednik Hollande: To je nacionalna tragedija
TRST - Negotovost
Kdo bo novi
pristanišča?
TRST - »Zaupam, da bo prihodnji predsednik tržaške Pristaniške oblasti Zeno DAgostino«. To je izjavila predsednica Dežele FJK Debora Serracchiani včeraj popoldne ob robu seje deželnega odbora. Minister za infrastrukture Maurizio Lupi, ki je včeraj sprejel kandidata D'Agostina in Gurrierija, pa ni še sprejel nobene odločitve. Dosedanji predsednici Monassije-vi naj bi podaljšali mandat za 45 dni.
Na 4. strani
TRST - Podatki občinske uprave V Trstu precejšen porast števila turistov	
wji (Sf. Fr([ - hlV' ii -	ii \ llli 5 m t II l^jj^JI
PARIZ, TRST - Francija je bila včeraj v primežu dvojne drame s talci - severno od Pariza je policija obkolila napadalca, ki naj bi stala za sredinem pokolom na sedežu tednika Charlie Hebdo, v vzhodnem delu mesta pa napadalca, ki je v četrtek ubil policistko. Po več urah napetosti je policija v obeh krajih skoraj hkrati posredovala. Ubiti so bili vsi napadalci, umrli pa so tudi štirje talci. Francoski predsednik Francois Hollande je krvavi drami s talci označil za nacionalno tragedijo. V nagovoru narodu, ki ga je v živo prenašala televizija, je Hollande poudaril, da dejanja islamističnih fanatikov nimajo ničesar skupnega z islamsko vero.
Solidarnost Franciji in poziv k podpori vrednotam svobode, demokracije in strpnosti so med drugim včeraj izrazili tudi na javnem srečanju v tržaškem občinskem svetu.
Na 8. in 11. strani
»Moteča« slovenska zastava na Matajurju
Na 3. strani
»Grčija ni kriva za krizo Evropske unije«
Na 3. strani
Dolina: župan Klun o obračunu 2014
Na 5. strani
v V • VI •	|	• •	V, I •
Tržiski redarji našteli preko 8000 prekrškov
Na 13. strani
FERNETIČI - Špeditersko podjetje Effe Erre
O delodajalcu ne duha ne sluha
TRST - Uslužbenci špediterskega podjetja Effe Erre, katerega sedež je v tovornem terminalu pri Fernetičih, so že več kot mesec dni v kočljivem, pravzaprav absurdnem položaju. 2. decembra so zadnjič videli svojega delodajalca, ki se je v naslednjih dneh še oglašal po telefonu, sledil pa je popoln mrk. Edini upravitelj podjetja je izginil v neznano in trenutno ga iščejo predvsem zavarovalnice, katerim dolguje precejšnjo vsoto denarja. Zaposleni pa so se znašli brez vodstva, prepuščeni usodi. Pogovorili smo se z njimi in tudi s predstavnikom združenja tržaških špediterjev.
Na 4. strani
GORICA - Stefania Giannini na obisku
Ministrica naklonjena uvedbi slovenščine na italijanskih šolah
GORICA - »Medkulturna izmenjava je pomembno sredstvo, da se dolgoročno izognemo t.i. "spopadu civilizacij" in dramatičnim dogodkom, kot so tisti, ki so se v prejšnjih dneh zgodili v Franciji. Zato mora biti spodbujanje medsebojnega spoznavanja, ki ga omogoča tudi znanje jezikov, odgovornost in vrednota naše šole.« Tako je dejala ministrica za šolstvo Ste-fania Giannini in v isti sapi pohvalila goriški višješolski model, ki se odlikuje ravno po velikem poudarku na jezikovnemu pouku, internacionalizaciji in medkulturnemu zbliževanju. Obmejno šolsko stvarnost, tako italijansko kot slovensko, je pobliže spoznala med včerajšnjim obiskom v Gorici, kjer je med drugim pojasnila, da z naklonjenostjo gleda na možnost uvedbe pouka slovenščine na italijanskih šolah.
9971234567007
2
Sobota, 10. januarja 2015
ALPE-JADRAN
/
ljubljana - Na Ekonomski fakulteti predstavili študijo o možnem modelu financiranja
Drugi tir Koper - Divača bi lahko poplačali v 23 letih
LJUBLJANA - Na Ekonomski fakulteti v Ljubljani so v četrtek predstavili rezultate študije, ki na podlagi praks iz tujine ponuja sprejemljiv in argumentiran model financiranja železniške infrastrukture v Sloveniji s poudarkom na financiranju projekta drugi tir železniške proge Divača Koper. Študija, ki sta jo pripravila profesorja Aleš Groznik in Jože P. Damijan ugotavlja, da mora Slovenija začeti z intenzivnejšimi investicijami v posodobitev in povečanje zmogljivosti prometne infrastrukture, predvsem železniške, ki močno zaostaja za ostalimi evropskimi državami. Na železniškem omrežju je potrebno odstraniti ozka grla in v tem kontekstu je izgradnja drugega tira med Koprom in Divačo ključen projekt. Obstoječi tir je namreč edina povezava med koprskim pristaniščem in evropskim železniškim omrežjem, kar predstavlja veliko tveganje za nadaljnji razvoj pristanišča.
LUKA KOPER - Načrt
Letos rast prihodkov in dobička
KOPER - Skupina Luka Koper v letu 2015 načrtuje za letošnje leto devetodstotno rast poslovnih prihodkov glede na oceno doseženih poslovnih prihodkov v letu 2014 oz. točneje 177,9 milijona evrov. Načrtovana rast poslovnih prihodkov temelji na porastu ladijskega pretovo-ra vseh blagovnih skupin. Pri tem v Luki Koper največjo rast načrtujejo na kontejnerskem terminalu, saj bo zaradi poglobitve morskega dna na 14 metrov in povezovanja med kon-tejnerskimi ladjarji koprsko pristanišče po novem neposredno povezano z Daljnim vzhodom kar s tremi kontejnerskimi linijami, v primeru dveh novih servisov pa bo Koper celo prvo pristanišče ob prihodu v Jadransko morje. Tako naj bi dosegli 20,1 milijona ton ladijskega pretovora v primerjavi z 18 milijoni ton preto-vora v letu 2013 in 18,7 milijona ton pretovora, kolikor znaša ocena za minulo leto.
Prav tako načrtujejo, da bo skupina Luka Koper dosegla 34,2 milijona evrov poslovnih prihodkov iz poslovanja oz. sedem odstotkov več od ocene doseženega poslovnega izida iz poslovanja v letu 2014. Poslovni izid iz poslovanja matične družbe pa bo znašal 32 milijonov evrov oz. 11 odstotkov več glede na ocenjeni poslovni izid iz poslovanja lanskega leta. Čisti dobiček skupine Luka Koper bo v letu 2015 dosegel 28 milijonov evrov, kar je pet odstotkov več od ocenjenega čistega dobička leta 2014, čisti dobiček matične družbe Luka Koper pa bo po načrtih znašal 26,6 milijonov evrov.
Za naložbe bo skupina letos namenila 46 milijonov evrov, pri čemer bodo naložbene aktivnosti, skladno s strategijo družbe, usmerjene predvsem v kontejnerski terminal. Med drugim bo skupina Luka Koper letos nadaljevala zniževanje ravni zadolženosti, s čimer bo razmerje med neto finančnim dolgom glede na EBITDA padlo na 1,2. Razmerje med finančnimi obveznostmi in lastniškim kapitalom skupine pa se bo v tem letu znižalo na predvidoma 0,38.
Groznik in Damijan se v študiji ukvarjata predvsem z iskanjem modela za financiranje projekta drugi tir Ko-per-Divača, ki je po podatkih ministrstva za infrastrukturo vreden 1,350 milijard evrov. V prvi vrsti izpostavljata razpoložljiva EU sredstva, ki znašajo kar 25 odstotkov vrednosti projekta, in sicer 385 milijona evrov. Preostali del projekta bi financirali s kreditom pri Evropski investicijski banki in z izdajo obveznic. V tem primeru bi letna anuiteta znašala med 18 in 51 milijoni evrov. Ta sredstva bi zagotovili s koncesijsko dajatvijo, ki jo Luka Koper plačuje državi (glede na predvideno rast prometa bi ta znašala med 5 in 9,5 milijona evrov letno), z dividendami od poslovanja Luke Koper (6 do 10 milijonov letno), od uporabnine Slovenskih železnic (6,7 do 12,7 milijona evrov) in s t.i. bencinskim centom (1 cent/liter), kar bi prineslo dodatnih 22 do 27 milijonov evrov. Vseh prihodkov skupaj bi tako bilo letno med 40 in 60 milijoni, kar bi omogočilo nemoteno plačevanje finančnih obveznosti. Z uporabo namenskih sredstev bi tako lahko naložbo v drugi tir poplačali v 23 letih. Pri tem velja izpostaviti še to, da je v strošku projekta drugi tir vštet tudi DDV, ki znaša kar 234 milijonov in ta denar bi lahko država namenila za druge projekte na področju prometne infrastrukture.
Na podlagi preučevanja modelov Avstrije, Švice in Belgije so avtorji študije predlagali tudi institucionalno ureditev, ki bi bila za Slovenijo najbolj smiselna z vidika financiranja vlaganj v železniško infrastrukturo. Groznik in Damijan predlagata, da bi podjetje SZ Infrastruktura, ki je danes del Holdinga SZ, postalo lastnik in financer železniške infrastrukture. Ta bi se zadolževala v svojem imenu in za svoj račun, država pa bi zagotavljala sto odstotno jamstvo. Taka rešitev bi preprečila nadaljnje zadolževanje države.
Avtorja študije sta preučila tudi možnost ustanovitve holdinga med Slovenskimi železnicami in Luko Koper, vendar menita, da je taka ureditev, ki bi bila v svetovnem merilu posebnost, vprašljiva z mnogih vidikov in ne bi rešila ključnega vprašanja zadolževanja oziroma poroštva države.
Drugi tir je izredno pomemben za razvoj Luke Koper
arhiv
Na Facebooku grožnje novinarjem Demokracije in Reporterja
LJUBLJANA - Neznanec z vzdevkom Zakladnik Matija je na družbenem omrežju Facebook zagrozil s fizičnim nasiljem novinarjem tednikov Demokracija in Reporter, poroča Demokracija v svoji spletni izdaji. Uredništvo Demokracije je proti storilcu, katerega profil na Facebooku ni več dosegljiv, že vložilo kazensko ovadbo. Neznanec, ki je za profilno sliko uporabil fotografijo Ivana Mačka - Matije, je v svoji objavi spomnil na napad skrajnežev na uredništvo satiričnega časopisa Charlie Hebdo. Napovedal je, da je bilo dogajanje v Parizu - v njem je umrlo 12 ljudi - »pravi otroški vrtec« v primerjavi s tem, kar naj bi v prihodnjih tednih doživeli novinarji Demokracije in Reporterja. Pri tem je novinarje posvaril, naj se pripravijo, med njimi pa izpostavil novinarja Demokracije Gašperja Blažiča, ki mu je zagrozil s konkretnim nasilnim dejanjem, je razvidno iz zapisa, objavljenega na spletni strani Demokracije. Kriminalisti Policijske uprave Ljubljana že preverjajo, ali ima dogodek sum uradno pregonljivega kaznivega dejanja, o ugotovitvah pa bodo sproti obveščali tožilstvo, ki je tudi edini organ, ki odloča o dokazih in nadaljnjih postopkih.
oroslavje - Dobro poslovanje hrvaškega podjetja iz skupine Aquafil
Z dosežki se je seznanil tudi predsednik Ivo Josipovic
Hrvaški predsednik Ivo Josipovic (desno) v razgovoru z Edijem Krausem med obiskom v Oroslavju
ljubljana - V hišni preiskavi
Zasegli heroin, kokain in prah za mešanje droge
LJUBLJANA - Ljubljanski policisti so v sredo v hišni preiskavi pri 32-letniku našli in zasegli 300 gramov heroina, 40 gramov kokaina in okoli 500 gramov prašne snovi za mešanje heroina, so sporočili s Policijske uprave Ljubljana. V hišni preiskavi so našli tu-
di embalažo za pakiranje droge ter tehtnico. Moškega so s kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja s področja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami privedli na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku, ki je zanj odredil pripor.
OROSLAVJE - Po štirih letih je hrvaški predsednik Ivo Josipovic v sredo ponovno obiskal tovarno Aqua-filCRO d.o.o. v Oroslavju (sestrinsko podjetje Julona d.o.o. Ljubljana), tokrat v okviru predvolilnih aktivnosti, saj bo jutri na Hrvaškem drugi krog predsedniških volitev.
Družba AquafilCRO je del italijanske skupine Aquafil, ki je vodilna v proizvodnji poliamida PA6 ter izvajanja politik trajnostnega razvoja in inovacij. Posebno pomembna je proizvodnja 100% regeneriranega poliamida PA6 - Econyl, ki je edinstven izdelek na svetu. Skupina zaposluje več kot 2.400 oseb v 15 tovarnah v Italiji, Sloveniji, Hrvaški, Veliki Britaniji, Nemčiji, ZDA, Tajski in Kitajski.
AquafilCRO je bil ustanovljen leta 2001 in se ukvarja s predelavo umetnih in sintetičnih vlaken, kot tudi s teksturiranjem preje. V obdobju 2011-2014 so naložbe v družbi znašale 55,5 milijonov kun (približno 7,5 milijona evrov). Kot posledica teh naložb je v letu 2014 mesečna obdelava preje dosegla 1 milijon kg, zaposlenih pa je bilo 332 delavcev. AquafilCRO d.o.o. tako med največjimi izvozniki Krapinsko-zagorske županije.
Poleg hrvaškega predsednika s spremstvom so obisku prisostvovali Zeljko Kolar, župan Krapinsko-za-gorske regije in Ivan Tuda, župan mesta Oroslavja, v imenu gostitelja pa sta bila ob vodilnem osebju podjetja AquafilCRO med drugimi prisotna predsednik uprave, CEO in večinski lastnik Aquafil Italija Giulio Bonazzi in Edi Kraus, ki je predsednik uprave AquafilCRO in član uprave Julona iz Ljubljane.
Josipovic se je na obisku zadržal približno eno uro. Po pozdravnem govoru Edija Krausa, je finančni direktor Saša Muminovic AquafilCRO hrvaškega predsednika seznanil s finančnimi in poslovnimi rezultati družbe v obdobju 2011-2014, po njegovem prvem obisku. Poudarek je bil na izvedenih investicijah, novih zaposlitvah, povečanju izvoza, bodočih načrtih kakor tudi podpori, ki jo tujim investitorjem nudita Krapinsko-zagorska županija in mesto Oroslavje.
Po pogovoru je predsednik Josi-povic v spremstvu Giulia Bonazzija obiskal obrate tovarne, Bonazzi pa je Josipovica seznanili z dejavnostmi skupine Aquafil v proizvodnji inova-tivnih sintetičnih vlaken ter projekti recikliranja in trajnostnega razvoja.
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Sobota, 10. januarja 2015
3
slovenija - fjk - Podelitev v torek v predsedniški palači v Ljubljani
Slovensko odlikovanje za predsednico FJK
LJUBLJANA - Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor bo v torek z zlatim redom za zasluge odlikoval predsednico Furlanije-Julijske krajine Deboro Serracchiani. Kot piše v obrazložitvi, bo odlikovanje dobila za »prispevek k poglabljanju slovensko -italij anskega sodelovanj a na dvostranski in regionalni ravni ter za podporo razvoju slovenske manjšine v Italiji kot elementa zbliževanja med državama.« Temu lahko dodamo, da je treba odlikovanje razumeti tudi kot spodbudo za dodatno okrepitev odnosov med Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino po lanskem letu, v katerem je dežela Furlanija-Julijska krajina praznovala tudi petdeseto obletnico ustanovitve.
Torkova svečanost pa bo imela tudi nadaljevanje, na katerem se bo ponudila že prva priložnost za nov preskok v sodelovanju med Slovenijo in FJK. Predstavniki FJK s Ser-racchinijevo na čelu se bodo namreč sestali s slovenskim zunanjim ministrom Karlom Erjavcem in ministrico za razvoj in kohezijsko politiko Alenko Smerkolj. Na srečanjih naj bi se dogovorili za ponovni zagon mešanih delovnih skupin FJK - Slovenija, ki se v zadnjih letih niso več sestajale, je pa jasno, da je v interesu obeh strani, da se njihovo delo obnovi. Med temi komisijami ima pomembno mesto tudi mešana manjšinska komisija.
Poleg tega bodo torkova srečanja tudi priložnost, da se bolj konkretno govori tudi o sodelovanju pri evropskih projektih. Čeprav je bilo delo na tem področju v preteklosti že zastavljeno, pa je treba zdaj po jesenski zamenjavi vlade v Sloveniji to sodelovanje na novo opredeliti, da ne bi prišlo do nepotrebnih zamud in s tem tudi do morebitne izgube evropskih sredstev za zelo pomembne projekte, ki zadevajo tako Slovenijo kot Furlanijo-Julijsko krajino.
www.primorski.eu1
Slovenski predsednik Borut Pahor (v sredini) na lanskem srečanju z italijanskim kolegom Giorgiom Napolitanom in predsednico FJK Deboro Serracchiani v Gorici
arhiv
hrvaška
Lani več kot 13 milijonov turistov
ZAGREB - Hrvaško je lani obiskalo nekaj več kot 13 milijonov turistov, kar je 5,2 odstotka več kot leto prej. Vsi skupaj so ustvarili 73,6 milijona nočitev oz. 2,2 odstotka več. K tej številki so slovenski turisti prispevali nekaj manj kot osem milijonov nočitev, kar je dva odstotka več kot predlani, navaja hrvaško ministrstvo za turizem. Nočitve slovenskih turistov so lani k vsem turističnim nočitvam na Hrvaškem prispevale nekaj manj kot 11-odstoten delež. Največjega, to je nekaj več kot 21-odstotnega so imeli Nemci, ki so lani ustvarili 15,7 milijona nočitev. To je v primerjavi z letom 1,5 odstotka več. Turistom iz Nemčije in Slovenije so sledili gosti iz Avstrije, Češke, Italije, Poljske, Slovaške, Nizozemske, Velike Britanije in Madžarske. Število domačih gostov se je povečalo za odstotek, število njihovih nočitev pa se je povečalo za 0,6 odstotka, je na spletni strani objavilo ministrstvo.
Večina hrvaških obalnih županij je lani izboljšala rezultate, izjema sta pri-morsko-goranska in šibeniško-kninska županija. Rekorderja sta bili mesti Dubrovnik in Rovinj, v katerih je lani prenočilo po več kot tri milijone turistov.
Fotografija, ki jo je na Facebooku objavil deželni svetnik Roberto Novelli
TRST - »Za hudo krizo, ki jo doživlja Evropska unija, res ni kriva Grčija, temveč pogubne varčevalne politike Bruslja in evropskih držav.« To oceno je bilo slišati na sinočnji skupščini tržaške Liste Tsipras, ki je prepričana, da bi morebitna zmaga leve liste Siriza na grških volitvah »odprla oči« EU, v Italiji pa Demokratski stranki, »ki sicer z levico nima več nič skupnega«.
Predsednik tržaškega občinskega sveta Iztok Furlanič meni, da je strah evropske birokracije in vodilnih držav EU, začenši z Nemčijo, pred zmago Sirize popolnoma upravičen. Po njegovem bi namreč končno imeli nekoga, ki bi od Bruslja zahteval spremembo sedanje gospodarske politike, ki pelje v dodatno revščino in še poglablja razlike med Evropejci. To je po Furlaničevem mnenju srž problema, ne pa nevarnost, da bo Grčija izstopila iz evrskega območja.
Podobno razmišlja tudi Marino
beneška slovenija - »Ogorčenje« deželnega svetnika Roberta Novellija
Vik in krik zaradi slovenske zastave
Koča na vrhu Matajurja je zasebna lastnina Planinske družine Benečije - Različna mnenja na spletnih »klepetalnicah«
ČEDAD - Deželni svetnik Roberto Novelli namenja res dosti svojega časa Slovencem na Videmskem in pri tem nikoli ne štedi s kritičnimi pripombami oziroma z napadi. Takšna je pač njegova politična vloga, ki prihaja do izraza ne samo pri njegovem delu v deželnem svetu, temveč tudi na spletnih omrežjih, na katerih je desničarski zastopnik iz Čedada precej aktiven.
Na svojem Facebook profilu je Novelli objavil fotografijo slovenske zastave, ki plapola na planinski koči na vrhu Matajurja. Zanj je to seveda obsodbe vredno. Slovenska zastava tam nima kaj iskati in, če že plapola, bi morala ob njej plapolati tudi italijanska. Svetnik stranke Forza Italia piše, da je slovenska zastava zmotila mnoge domačine, dogodek pa mu je nudil priložnost za »razmislek« o tamkajšnjih Slovencih. Novelli je prepričan, da je bilo mnogim občinam v videmski pokrajini vsiljena vključitev v zaščitni zakon za slovensko manjšino, ki je »super zaščitena« in si zasluži spoštovanje, a le če sama spoštuje prebivalce Nadiških dolin, ki se imajo za Italijane slovanskega izvora, nikakor pa ne za pripadnike slovenske manjšine.
Fotografija in Novellijev politični komentar sta na spletnem omrežju doživela vrsto komentarjev, pripomb in ocen. Glavnina »komentatorjev« (kar nekaj je žaljivih pripomb na račun Slovencev) se po pričakovanju zgraža nad slovensko zastavo, nekateri pa v tem dejanju ne vidijo nič slabega. Prvič, ker je planinska koča na Mata-jurju privatna in ne javna lastnina, drugič, ker imajo Slovenci v videmski pokrajini pravico, da razobesijo slovensko zastavo, ki je tudi simbol Slovencev v
Italiji.
Luisa Battistig, predsednica Planinske družine Benečije, ki je lastnica in upraviteljica planinske koče, bo stvar komentirala v prihodnjih dneh, ko bo imela na voljo vse podrobnosti tega dogodka. »Naše društvo ni nikoli skrivalo svoje slovenske identitete. V naši koči so vsi dobrodošli, kdor pride k nam, pa dobro ve, kam je prišel in kdo kočo upravlja,« nam je povedala predsednica beneške Planinske družine.
S.T.
»Za krizo EU res ni kriva Grčija«
Iztok Furlanič: Volilna zmaga Sirize bi morda odprla oči marsikateri evropski državi, da je politika varčevanja pogubna
Calcinari, koordinator krajevne Liste Tsipras. Grčija je bila po njegovem prepričanju žrtev neke vrste eskperimenta na področju gospodarske in finančne politike, ki nikakor ni zmanjšal javnega dolga, temveč le povečal brezposelnost in splošno revščino v državi. »Ker imam sorodnike v Grčiji vem, da so v številnih vaseh in večjih krajih čez noč zaprli ne samo bolnišnice, ampak tudi zdravstvene ambulante in urgentne oddelke, istočasno pa še poštne urade. V takšnem žalostnem stanju je danes Grčija,« je opozoril Calcinari.
V Ljudskem domu na Pončani ni manjkalo ostrih kritik na račun Renzi-jeve vlade in DS, »ki jo politični veter vse bolj potiska v naročje liberalizma, čeprav pod krinko varčevanja.« Lista Tsipras meni, da je skrajni čas za poenotenje italijanske levice. Poziv velja tudi tistim, ki v DS nasprotujejo Renzijevi usmeritvi.
S.T.
Skupščina tržaške Liste Tsipras v Ljudskem domu na Pončani
foto damj@n
4	Sobota, 10. januarja 2015	KULTURA	/
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
fernetiči - Primer špediterskega podjetja Effe Erre in izginulega podjetnika Liprandija
V službi brez delodajalca, strank, telefona in denarja
Drugega decembra so ga zaposleni zadnjič videli v živo, v naslednjih nekaj dneh so se z njim še nekajkrat pogovorili po telefonu, potem pa nič več. Za Robertom Liprandijem, edinim upraviteljem špediterskega podjetja Effe Erre, se je izgubila vsakršna sled. 47-letni podjetnik se odtlej ni več oglasil, na telefonske klice se ni odzval, njegovi uslužbenci pa so že dober mesec dni v absurdnem položaju.
»Edino on je lahko sprejemal odločitve, njegova poteza pa nas je udarila kot strela z jasnega. Še pred kakim mesecem se je odpravil v Turčijo, kjer je iskal nove pomembne stranke: nič ni kazalo, da se bo zgodilo kaj hudega. Ko nismo podaljšali zavarovalnih polic, ki so za delovanje podjetja bistvene, pa je izginil,« je povedal eden od 15 zaposlenih v podjetju s sedežem v tovornem terminalu pri Fernetičih (del uslužbencev dela v pristanišču). Podjetje se ukvarja s carinskimi postopki in logistiko, v teh letih je največ delalo s strankami iz Turčije in Srbije, nekaj malega tudi z Rusijo, Moldavijo in Ukrajino.
Delodajalec je pred odhodom v neznano pustil za sabo »luknjo« oziroma dolgove, ki naj bi znašali od 5 do 6 milijonov evrov. V glavnem so to neplačane zaostale carinske obveznosti: s pomočjo zavarovanj jih je mogoče plačati z nekajmesečno zamudo. Izginulega podjetnika zdaj iščejo predvsem zavarovalnice, glavne upnice. Ker se zavarovalne police niso podaljšale, so tudi banke preklicale posojila in podjetje ni moglo nadaljevati z delom. Tekoči računi podjetja Effe Erre so blokirani, stranke pa so že »pobegnile« na varno k drugim špediterskim podjetjem. Ker se s podjetnikom Liprandijem, ki je sicer sin nekdanjega podjetnika iz tega sektorja, nihče ni imel možnosti pogovoriti, lahko samo domnevamo, da je zaposlenim prikrival dejansko stanje v podjetju in da je na koncu izginil, ker ni bil kos pritisku, kar je seveda neodgovorno. Zaenkrat ni informacij o tem,
da bi se podjetnik osebno okoristil. Po podatkih sindikatov to sicer ni prvi primer, tudi v Trstu je kak podjetnik v podobnih okoliščinah menda že izginil.
Nihče od zaposlenih nima pooblastil za sprejemanje kakršnekoli odločitve. Kljub temu, da decembrske in trinajste plače niso prejeli, se še naprej odpravljajo v službo, kjer pa lahko samo prejemajo telefonske klice (od-hodni klici so onemogočeni) in se ukvarjajo z zaostalimi zadevami. Elektriko zaenkrat kljub vsemu še imajo, a strank ni več. »Ko bi nas kdo odslovil, bi se lahko vsaj vpisali na seznam brezposelnih,« je dejal eden od uslužbencev. Njihovo edino upanje je, da pride čim prej do kakega zasuka. Stečaja doslej še ni zahteval nihče - niti upniki niti tožilstvo. Ko bi do tega prišlo, bi se vsaj malce hitreje zaključilo žalostno in absurdno poglavje, kakršnega zaposleni gotovo ne zaslužijo. (af)
Tovorni terminal pri Fernetičih
arhiv
špediterji - Generalni tajnik ASPT Ampelio Zanzottera
»Neverjeten in edinstven primer, i ne odraža stanja v tem sektorju«
»Podjetje Effe Erre je uradno operativno, v praksi pa njegovi uslužbenci ne morejo delati. Upravitelja ni več in nihče ga ne more nadomestiti, ker ostali nimajo nobenih pooblastil. Stranke so se že obrnile na druga podjetja. To je edinstven primer na področju tržaških špediterjev, česa takega doslej nismo še videli,« je včeraj komentiral generalni tajnik združenja špediterjev tržaškega pristanišča ASPT Ampelio Zanzottera.
Konec decembra je ta sektor pretresla tudi novica o stečaju zgodovinskega podjetja Tergestea. »Ta dva primera pa nista primerna pokazatelja, ne odražata splošnega stanja špediterskih podjetij na Tržaškem,« opozarja Zanzottera. Zaradi povečanega prometa v tržaškem pristanišču imajo tudi špediterji več dela, posebno vlogo ima pri tem Turčija. V zadnjih letih se je namreč po zaslugi terminali-stov Samer in Parisi zelo povečal promet s Turčijo, ki je po-
stala za Trst izredno pomemben partner.
Špediterska podjetja so v začetku prejšnjega desetletja doživela šok, ko je širjenje Evropske unije z odpravo carinskih postopkov marsikateremu podjetju spodmaknilo tla izpod nog. Nekatera podjetja se niso uspešno prilagodila geopolitičnim spremembam, več so jih zaprli, nazadnje je v Evropsko unijo vstopila Hrvaška leta 2013. »V največjih težavah pa so bila manjša špediterska podjetja, na primer pri Fernetičih in še najbolj v Gorici. Velika večina podjetij se je sprijaznila z dejstvom, se pravočasno prilagodila novostim in preoblikovala svojo dejavnost,« je povedal predstavnik špediterjev. Tako so podjetja začela ciljati na najrazličnejše države zunaj Evropske unije (»tja do Uzbe-kistana,« je omenil Zanzottera), poleg tega pa so ohranila tudi stranke znotraj EU, saj je med njimi veliko avstrijskih, bavarskih, čeških in drugih podjetij. (af)
MESTNI PREVOZ
Pokrajina
zavrnila
izkaznice
»Potovalne izkaznice kot dopolnilo k letnim kartam za avtobuse mestnega prometa niso potrebne«, so včeraj sporočili s Pokrajine Trst, ki je imela odločilno besedo v polemiki, do katere je prišlo, potem ko je podjetje Trieste Trasporti uvedlo to novost. Naj spomnimo, da je avtobusno podjetje za vse za imetnike polmesečnih, mesečnih in letnih voznih kart z novim letom uvedlo obvezne izkaznice s fotografijo kot identifikacijski dokument. Za te izkaznice bi uporabniki morali odšteti pet evrov, veljale pa naj bi pet let.
Z odlokom podjetja Trieste Tra-sporti se sprva ni strinjal župan Roberto Cosolini, ki je z odgovornimi dosegel kompromis, po katerem bi izkaznico pri sebi morali imeti le imetniki letnih kart. Pokrajina Trst oz. pristojni pokrajinski odbornik Vittorio Zollia pa je včeraj odpravil tudi to določilo. Po novem bo zadostovala običajna (pol)me-sečna ali letna vozovnica, v primeru kontrole osebja Trieste Trasporti pa bodo uporabniki dolžni pokazati tudi osebni dokument.
Svojo odločitev je Pokrajina Trst utemeljila z argumentom, da v teh kriznih časih uporabnikov ni potrebno obremenjevati z dodatnimi stroški, pa čeprav so ti minimalni. Po oceni pokrajinskega odbornika Zollie se tržaško prevozno podjetje tudi brez poenotene fotoizkaznice lahko brez težav udeležuje deželnih razpisov, ki so bili glavni argument podjetja Trieste Tra-sporti v prid izkaznicam. Vlagateljev zahtevek za revizijo je tako Pokrajina Trst dokončno zavrgla.
Nespremenjena pa ostajajo druga določila. V primeru kontrole morajo potniki poleg vozovnic (mesečnih ali letnih) pokazati tudi veljavni osebni dokument. Vozovnice morajo biti v dobrem stanju, osebni podatki pa čitljivi, v primeru uničene vozovnice ali če potnik nima osebnega dokumenta, si kontrolorji lastijo vso pravico, da uporabnike mestnih avtobusov oglobijo. (sč)
pristaniška oblast - Minister Maurizio Lupi še ni določil naslednika predsednice Marine Monassi
Ali bo novi predsednik D'Agostino?
»Zaupam, da bo prihodnji predsednik tržaške Pristaniške oblasti Zeno DAgosti-no«. To je izjavila predsednica Dežele FJK Debora Serracchiani včeraj popoldne ob robu seje deželnega odbora. Predsednica je s tem posredno odgovorila na poročanje lokalne televizijske postaje Tele4, češ da bo novi predsednik prav D'Agostino. Novinar je poročal, da je Serracchianijeva »ob zaprtem mikrofonu« izjavila, da bo novi predsednik Pristaniške oblasti DAgostino. Dodala naj bi tudi, da so se glede tega zedinili z ministrom za infrastrukture Mauriziom Lu-pijem že pred meseci.
Deželna predsednica je kasneje pojasnila, da je v resnici izrazila upanje, da bo pristanišče v prihodnosti vodil DAgostino. Temu je dodala, da je deželna vlada že pred časom izrazila prepričanje, da bosta morala novega pred-
sednika zaznamovati visoka profesionalnost in tehnična pripravljenost. Tri imena, ki so jih posredovali Lupiju, so popolnoma ustrezna, je dejala Serracchianijeva. Spomnimo naj, da je kandidat pokrajinske uprave sedanji predsednik italijanske zveze za logistiko in transport Confetra Nereo Paolo Marcucci, medtem ko sta občini Trst in Milje predlagali zdajšnjega vodjo marketinga pri družbi Interporto Quadrante v Veroni DAgostina, ki je bil v preteklosti tudi generalni tajnik Pristaniške oblasti v Neaplju. Tržaška Trgovinska zbornica je predlagala Antonia Gurrierija, ki je sicer zelo blizu dosedanji predsednici Pristaniške oblasti Marini Monassi. Gurrieri je član vodstva, v prejšnjem mandatu predsednice Monassijeve pa je bil generalni tajnik.
Pristojni minister Lupi je včeraj v Rimu sprejel DAgo-stina in Gurrierija, srečanje pa je bilo zgolj tehnične narave in ni prišlo do nobene pomembne odločitve. Na ime novega predsednika bo potrebno torej še počakati, seveda v primeru, da se ne bo Lupi odločil za drugačno rešitev. Ko pa bi pristanišče v prihodnosti vodil komisar oz. komisar-ka, bi zelo težko sprejemali pomembne odločitve za njegov razvoj, pod vprašajem pa bi bil še predvsem preporod starega pristanišča.
A.G.
2014 rekordno leto za tržaško pristanišče
Leto 2014 je bilo rekordno leto za tržaško pristanišče, saj so zabeležili rekorden pretovor kontejnerjev. V tržaški luki so namreč pretovorili več kot 500.000 TEU (točneje 506.007 TEU), se pravi +10,34 odstotka več v primerjavi z letom prej in kar +80 odstotkov več glede na leto 2010. Pristaniška oblast je dosegla cilj pol milijona TEU in s tem že četrto leto zapored povečala promet, je zapisala v tiskovni noti njena predsednica Marina Monassi, ki se je obenem zahvalila vsem sodelovcem za dosežene rezultate.
/
TRST
Četrtek, 8. januarja 2015
5
občina dolina - Pogovor z županom o prvih sedmih mesecih županovanja
Klun: Zahvala uslužbencem za njihov koristen doprinos
Četrtkov pogovor z dolinskim županom Sandyjem Klunom je potekal v sejni sobi občinskega odbora, ker te dni njegov županski urad in pritlične prostore ob vhodu na županstvo pleskajo, »saj so bili potrebni osvežitve.«
Kakšen je obračun vašega županovanja v letu 2014?
»Župan sem postal konec lanskega maja. Lahko rečem, da je to zame nova avantura. Po sedmih mesecih mi je že dala kar nekaj zadoščenj, za kar pa se moram zahvaliti svojim najožjim sodelavcem in tudi vsem uslužbencem občine, saj brez njihovega doprinosa ne bi mogli doseči tega, kar smo.«
S čim ste se ukvarjali?
»Z malo vsem, kar je bilo za občino potrebno. Tlakovali smo in popravili nekatere predele cest po vsej občini, od Jezera do Prebenega in Boljunca. Izvedli smo posege na pokopališčih, poleti na šolah. Manjša dela smo opravili v športnem centru in v gledališču Ukmar pri Domju.«
Ali ste v vaši občutili posledice omejitev iz pakta stabilnosti?
»Prejšnja uprava je zastavila nekaj večjih posegov, ki pa jih prav zaradi pakta stabilnosti nismo mogli izvesti. Kar se ekonomske plati tiče, je največji poseg zadeval Ricmanje. Tudi poseg v Bor-štu ima finančno kritje. Sedaj računamo, da bomo lahko dela v tej vasi začeli nekje pred poletjem. Pakt stabilnosti nam je zavezal roke tudi za posege v športnem centru in v Krogljah. Pač pa smo začeli s preureditvijo strehe poslopja italijanske osnovne šole Anne Frank pri Domju.«
fotodamj@n
Koliko finančnih sredstev imate zamrznjenih zaradi omejitev pakta stabilnosti?
»Lani smo lahko razpolagali le z vsega kakimi 250 tisoč evri. Letos ne vemo, kolikšna bo razpoložljivost. Vsekakor načrtujemo vrsto manjših posegov za kakih 60 do 80 tisoč evrov.«
Kje boste izvedli te posege?
»Na parkirišču pred trgovino v Dolini; nekateri zasebniki naj bi odkupili nekaj manjših občinskih zemljišče, kar naj bi občinski blagajni navrglo kakih 70 do 80 tisoč evrov. Ta sredstva ne spadajo v pakt stabilnosti, zato jih bomo lahko izkoristili.«
Kakšen je bil odnos z opozicijo?
»Takoj na začetku sem zaželel, da bi z opozicijo vzpostavili prijateljski, sodelujoč odnos. Predstavniki opozicije so me že
zahodni kras - Resolucija o 1. maju 1945
»Nesklepčno«
Zeriali (DS) zapustil dvorano in onemogočil glasovanje o resoluciji
Polpretekla zgodovina razdvaja tudi levosredinsko večino v zahodnokra-škem rajonskem svetu. V četrtek je na prvi seji v novem letu zaradi nesklepčnosti odpadlo glasovanje o resoluciji o dogodkih ob koncu in po koncu druge svetovne vojne v Trstu, ki jo je predstavil svetnik Zveze levice Mitja Košuta n podpisal tudi predsednik rajonskega s veta Roberto Cattaruzza.
Košuta je prvič vložil resolucijo že novembra lani. Dokument je bil nekakšen »odziv« na poletno dogajanje v tržaškem občinskem svetu: odobritev resolucije o poimenovanju mestne ulice po »koncu jugoslovanske okupacije in sočasnem koncu druge svetovne vojne v Trstu 12. junija 1945.« Sledila ji je znana »Furlaničeva afera«. Košuta je v resoluciji pozval župana in občinske svetnike, naj se »uradno opravičijo tistim tržaškim občanom, ki so se bojevali v vrstah Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije in v njenih italijanskih zavezniških enotah« in nadalje povabil župana in upravo, naj v skladu z načelom "spoštovanja vseh zgodovinskih spominov" odredita postavitev table v spomin na osvoboditev Trsta 1. maja 1945.«
Novembra so svetniki Demokratske stranke zahtevali soočenje o dokumentu, zato je bila razprava preložena. Do »soočenja« je prišlo v začetku tedna. S strani DS se ga je udeležil podpredsednik rajonskega sveta Jure Zeriali, ki je ocenil, da ne gre resolucije dati na dnevni red, če pa bo to storjeno, bodo svetniki DS zapustili sejo.
Mitja Košuta
f
Jure Zeriali
Na četrtkovi seji sta bila od svetnikov DS prisotna le Zeriali in Mariagra-zia Villi, odsotna pa sta tudi svetnika mešane skupine Ivo Starc in Daniele Prelaz.
Po razpravi, med katero je Villijeva izjavila, da bo glasovala proti, ker zadeva resolucija vprašanje, ki je v pristojnosti zgodovinarjev, ne pa rajonskega sveta, je Zeriali zapustil dvorano (medtem ko je svetnik Ljudstva svobode Alberto Viatori iz spoštovanja do Mitje Košuta ostal v dvorani). Seja je bila tako nesklepčna in glasovanja o resoluciji ni bilo.
M.K.
prve dni opozorili, da s prejšnjo upravo niso imeli nobenega odnosa. Pokazal sem svojo razpoložljivost do dialoga in soočenja. Vtis pa imam, da je opozicija v nekaterih primerih ohranila svojo prejšnjo zaprtost, v drugih pa kaže, da bi želela sodelovanje pri nekaterih skupnih projektih in posegih.«
Opozicija mora pač opravljati svojo vlogo, nadzor nad upravljanjem ...
»Seveda, a dogaja se, da ta nadzor včasih ustreli povsem mimo.«
Na primer?
»Ko smo dali dve manjši deli v zakup podjetjema iz Slovenije, je opozicija zagnala vik in krik po italijanskem časopisju in obtožila upravo, ker ni poverila dela domačim podjetjem. Izkazalo pa se je, da norme Evropske skupnosti to dovoljujejo, če
fernetiči
Ukradeno blago v furgonu
Pripadniki mejne policije so v prejšnjih dneh na območju bivšega mejnega prehoda pri Fernetičih aretirali romunska državljana s stalnim bivališčem v Turinu pod obtožbo recikliranja ukradenega blaga. Gre za 27-let-nega G.D.D., ki je vozil furgon ford transit z italijansko registracijo in za 39-letnega S.G.O., ki je vozil avto znamke Škoda z romunsko registracijo, oba pa sta bila namenjena v Slovenijo. V furgonu so policisti med večjimi zaboji odkrili štirikolesnik in vodni čistilec, za katera so ugotovili, da sta bila ukradena, ob le-teh pa so našli tudi frezo. Pri škodi pa so odkrili, da gre za avto, ki ga iščejo romunske oblasti, ker si ga je S.G.O. nezakonito prilastil. Obe vozili so zasegli, osumljena sta v koronejskem zaporu.
Razpečevalec na Pesku
Na Pesku je mejna policija aretirala 40-letnega italijanskega državljana A.S.T., potnika na albanskem avtobusu, ki je pripeljal iz Slovenije. Moški je bil v Benetkah pred letom dni obsojen na leto in 4 mesece zapora ter 3000 evrov denarne kazni zaradi razpečevanja droge in s tem povezane »povzročitve smrti ali poškodb«.
to prinaša prihranek. Vsaj v enem od primerov pa ni šlo zgolj za prihranek: obrnili smo se na tvrdko iz Slovenije, ker pri nas nismo dobili specializiranega podjetja, ki bi lahko tako kakovostno opravilo poseg.«
Kakšni so vaši obeti za leto 2015?
»Načrtov je še precej. Eden od teh zadeva Boršt. Pred koncem leta sem se srečal z vaščani in jim nakazal, kaj poseg predvideva. Obljubil sem jim, da se bomo pred začetkom del spet srečali, tudi zato, ker bo delo omejilo promet po vasi in bo povzročilo nekaj nevšečnosti vaš-čanom. Delo, ki zadeva tudi ureditev kanalizacije, pa je res potrebno, zato bo treba pač nekoliko potrpeti, kar se bo navsezadnje izplačalo.«
Drugi predvideni posegi?
»Struga reke Glinščice je spet potrebna del. Dogovorili smo se tako s civilno zaščito kot s tržaško pokrajino za delno počiščenje struge. Nadalje načrtujemo dela za ureditev toponomastike v naši občini. Čim prej moramo tudi pripraviti in odobriti letošnji proračun. V tem kriznem gospodarskem obdobju je to zelo zahtevno delo, a za občino tudi zelo pomembno. Kajti: če proračuna ne odobrimo v prvih mesecih leta, bo nadaljnje upravljanje omejeno na koriščenje sredstev po dva-najstinkah. Ob rednem upravnem delu pa bi rad opozoril še na nekatere dogodke, ki bodo zaznamovali letošnje leto v občini.«
Prosim.
»Praznovali bomo 50-letnico obstoja našega društva Breg. Proslavili bomo 70-letnico konca druge svetovne vojne. God-beno društvo Breg pa načrtuje organizacijo dneva istrskih godb. Dela in načrtov vsaj v prvih šestih mesecih je, torej, kar precej.«
M.K.
opčine - Koncert
Jutri v gosteh Celjski godalni orkester
SKD Tabor bo jutri ob 18.00 ponudilo v sklopu niza Openska glasbena srečanja tradicionalni novoletni koncert. V goste prihaja Celjski godalni orkester, ki v letu 2015 praznuje sedemdesetletnico plodnega delovanja. Orkester združuje ljubitelje glasbe, ki jim je skupna želja, da ob svojih poklicih izlijejo del svoje duše tudi v govorico instrumentov. Celjski godalni orkester je poleg rednih abonmajskih koncertov v Celju, gostoval po domovini in tujini, snemal za različne radijske in televizijske hiše, posnel vec plošč ter prejel številna pomembna priznanja, dve nagradi na mednarodnem tekmovanju v Kerkradeju na Nizozemskem ter zlati celjski grb, najvišje priznanje Mestne občine Celje. Z orkestrom sodelujejo ugledni slovenski solisti in gostujoči dirigenti. Tako bosta na novoletnem koncertu 2015 solista violinist Matej Haas in kontrabasist Miha Firšt, od l. 1988 pa je dirigent in umetniški vodja M.o Nenad Firšt, ki je prejel več priznanj, med drugimi Prešernovo nagrado Akademije za glasbo v Ljubljani, Prešernovo nagrado občine Celje (za celovito podobo glasbenega ustvarjalca) in nagrado Prešernovega sklada za leto 2009.
Popoldne v Prosvetnem domu bo obogatila tudi likovna razstava, saj bo svoja dela predstavila akademska slikarka in ilustratorka Katerina Kalc. Njene ilustracije krasijo otroški reviji Ciciban in Galeb. Prav tako je ilustrirala tudi nekaj otroških knjig in poslikala Ciciknjižnico v Trebčah. Je čutna, a otroška. Vsebine besedil razlaga skozi risbo in fotografijo. To je še posebej pomembno, saj skozi sliko in risbo bralci razumevajo besedilo. Zadnje čase slikarka slika na male formate z akrili, vodotopnimi pa-steli in akvareli.
ulica vidali - Okrog 10.000 evrov škode
Nočni vlom in tatvina v papirnici Eliotecnoservice
Včeraj je na izložbi pisalo »odprto zaradi tatvine«
fotodamj@n
V noči na petek so neznanci s silo dvignili električno roleto papirnice Elio-tecnoservice v Ulici Vidali 3 v Trstu, z za-gozdo ali drugim težkim orodjem so sneli vhodna vrata s tečajev, spet spustili roleto in nemoteno razmetali trgovino. Odnesli so najrazličnejše predmete, in sicer od 1500 do 1800 kemičnih svinčnikov, razne specifične proizvode za vzdrževanje in restavriranje umetnin, USB ključ-ke, flomastre in drugo. Iz blagajne so vzeli od 500 do 600 evrov. Skupna škoda naj bi znašala od 8 do 10 tisoč evrov. Včeraj si je prostore ogledala policija.
»Zdi se, da so kradli vsevprek brez točnega cilja,« je povedal lastnik Stefano Lorenzetto, ki je včeraj vsekakor odprl trgovino. »Morda jim je nekdo na-
ročil, naj ukradejo proizvode za resta-vriranje umetnin, krajo kemičnih svinčnikov in flomastrov po dva do štiri evre pa si je težje razložiti,« je pristavil. Blago ni bilo zavarovano, »ker svinčniki običajno niso zanimivi za tatove«.
Trgovec se je pritožil, da je območje okrog Trga Stare mitnice že najmanj poldrugo leto zanemarjeno, da tam vse pogosteje srečaš pijance in sumljive ljudi, »okrožnih« policistov pa ni več na spregled. Ti so za krajane predstavljali pomembno referenčno točko. »Nekoč je bil Trst srečen otok, zdaj pa se je slika poslabšala.« Tudi delo policistov pa se pogosto ne obrestuje, ker so tatovi že dan po prijetju včasih na prostosti, je opozoril Lorenzetto. (af)
6
Sobota, 10. januarja 2015
KULTURA
/
OBČINA TRST - Podatki za december in začetek januarja
Trst je vse bolj privlačen za turiste
Prisotnost turistov v Trstu je v lanskem decembru in v začetku letošnjega januarja povprečno zrasla za kakih dvajset odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem pred letom dni. Spodbudne, čeprav delne podatke, ki so jih posredovali nekateri krajevni hoteli, sta včeraj dopoldne na tržaškem županstvu predstavila župan Roberto Cosolini in občinski odbornik za gospodarski razvoj Edi Kraus, ki sta podatke označila za spodbudne, saj dokazujejo vedno večje zanimanje za Trst in naraščajoče zadovoljstvo obiskovalcev s splošno ponudbo tržaškega mesta, ki ne obsega le hotelskih ali gostinskih storitev, ampak npr. tudi kulturne pobude.
Zasedenost tržaških hotelov in drugih prenočišč je bila v decembru 63-odstotna (v enakem obdobju pred enim letom 49-odstotna), v prvih dneh januarja pa 68-odstotna, pri čemer tržaška občinska uprava poudarja zlasti porast števila gostov v hotelu Savoia Excelsior na nabrežju v začetku januarja letos, ko je prišlo 220 gostov, medtem ko jih je bilo v enakem obdobju lani 167. Porast beležijo tudi glede obiska muzejev: potem ko so mestni zgodovinski in umetnostni muzeji leta 2012 imeli 315.000 obiskovalcev, leta 2013 pa 309.000 obiskovalcev, je število le-teh v letu 2014 naraslo na 352.000. V primerjavi z decembrom leta 2013 pa je v lanskem decembru število obiskovalcev poskočilo za kar 60 odstotkov (11.776 obiskovalcev proti 6.923 obiskovalcem v decembru leta 2013). Porast je prav tako razviden tudi pri obisku znanstvenih muzejev, kjer beležijo 41 odstotkov obiskovalcev več kot pred letom dni.
K izrednemu tržaškemu turističnemu letu so pripomogli tako praznični dnevi kot tudi prirejanje velikih dogodkov, očitno pa je dobro deloval tudi splošni krajevni sistem, saj so se turisti počutili dobro sprejete, za kar je zaslužno celotno mesto, sta poudarila govornika. Turizem je tako dal kisika krajevnemu gospodarstvu, občinska uprava pa skupaj z operaterji že razmišlja o ponudbi v letu 2015, pri čemer sta v načrtu dve z novinarskega vidika po-
Župan Cosolini (levo) in odbornik Kraus na srečanju z novinarji
membni pobudi, zaradi katerih bi Trst postal še bolj prepoznaven, dalje bi moralo v pravkar začetem letu na krovu ladje Costa Mediterranea priti v Trst od 75.000 do 85.000 ljudi, dodaten korak za večjo prepoznavnost mesta pa bo po-
menil spletni portal Discover Trieste, ki ga bodo konec meseca predstavili tako v Trstu kot na Dunaju, medtem ko bodo prihodnji petek predstavili posodobljeni načrt za ureditev kongresnega centra v prostorih silosa. (iž)
gledališče miela - Nocoj ob 21. uri
Koncertno sezono bo uvedel Tonino Carotone
milje - Nastop godbe »Amici della Musica«
Desetletnico obeležili z raznolikim programom
Na dan, ko se slavijo Sveti trije kralji, je desetletnico svojega delovanja slavila tudi miljska godba »Amici del-la Musica«. V krajevnem gledališču Verdi so pripravili koncert, na katerem se je predstavila 60-članska zasedba glasbenikov iz Milj, Trsta in drugih kra-
jev naše regije in iz bližnje Slovenije. Ob tej priložnosti je godbo vodil Cristiano Velicogna, glasbeniki pa so se predstavili z repertoarjem, ki obsega različna obdobja glasbene zgodovine; od zgodovinskih koračnic do filmske, klasične in zimzelene glasbe.
Včeraj danes
Danes, SOBOTA, 10. januarja 2015
GREGOR
Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.41 - Dolžina dneva 8.57 - Luna vzide ob 22.10 in zatone ob 10.33.
Jutri, NEDELJA, 11. januarja 2015
PAVLIN
VREME VČERAJ: temperatura zraka 9,1 stopinje C, zračni tlak 1031,6 mb raste, vlaga 82-odstotna, veter 2 km na uro severozahodnik, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 11,1 stopinje C.
[I] Lekarne
fotodamj@n
V gledališču Miela se bo drevi ob 21. uri začela koncertna sezona, ki jo bo uvedel španski glasbenik Tonino Caro-tone. Mednarodno uveljavljeni glasbenik, ki slovi po oživljanju klasičnih italijanskih popevk iz petdesetih let prejšnjega stoletja, se bo v Trstu predstavil s širokim naborom bolj ali manj znanih skladb. Organizatorji koncerta obljubljajo veliko nostalgije in zabave, glasbenik pa bo na tržaškem odru nastopil v svojem značilnem retro slogu skupaj s triom Rumba Flamenca Trio.
Glasbenik je že od nekdaj velik ljubitelj italijanske glasbe, kulture, umetnosti kulinarike ... Zato si je za umetniško ime izbral italijansko ime, ki je mešanica imen Carosone in Buscaglione, priimkov dveh italijanskih glasbenih ikon. Antonio de la Costa alias Tonino Carotone je v Italijo prvič prišel leta 1995. Slaven je postal s svojim komadom Me cago en el amor iz albuma Mondo difficile , ki še vedno velja za njegov najuspešnejši in najbolj prodajan album. Nekoč je pevec dejal, da so doma v Pamploni vedno poslušali velike italijanske klasike, ki so ga tako zaznamovali, da je svojo kariero začel graditi na italijanski popevki. Izdal je še nekaj uspešnih albumov, v Neaplju pa je pred leti prejel nagrado Premio Carosone , ki jo podeljujejo najboljšim tujim glasbenikom. Sodeloval je tudi z bolj znanim Manu Chaom, režiser Emir Kusturica pa ga je povabil na filmski in glasbeni festival Kustendorf.
IZKUŠENA GOSPA IŠČE DELO
kot negovalka starejših oseb.
Tel. 00386 51 432632
TRGOVINA RAČUNALNIŠKE OPREME IN ELEKTRONIKE IŠČE resno in zanesljivo osebo s tehničnim znanjem.
Delovni urnik od torka do sobote.
Življenjepis poslati na naslov oglas.annuncio@gmail.com
ZAČETNA DELAVNICA TAPKANJA (EFT) v Trstu, v nedeljo, 18. januarja.
Vodi Barbara Žetko.
Informacije na www.eft-trieste.it,
prijave na info@eft-trieste.it.
H Mali oglasi
28-LETNIK išče delo. Tel. št.: 3270538277.
KROMPIR izvrstnega okusa in po zelo ugodni ceni prodam. Tel. št.: 3476741791.
a Čestitke
Prišel je ta vesel dan, ko v Bo-ljuncu MATIJA praznuje rojstni dan. V Sežani pa tudi sestrična EVA praznuje tri leta. Veliko zdravja in sreče naj ju spremlja vsepovsod, jima želi nona Anica.
Na vso moč naj zadoni da MATHIAS se svetu že smeji! Sara in Martin prekrasna dogodivščina šele na začetku je, dragi srček tebi v novem življenju lepo naj bo vse. Tvoja mala prijatelja Nika in Raffaele ter Alice in Massimiliano, Cristina in Goran, Danja in Erik, Verena in Damir.
Dan po »Befani« je MARTIN JERNAČEVprispel na trideseta, ob priložnosti mu želimo vse najboljše in veliko poskočnih špilov. Dean, Igor, Enrico in Bobo.
Danes, 10. januarja 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Bernini 4 - 040 309114, Ul. Felluga 46 - 040 390280, Milje - lungomare Ve-nezia 3 - 040 274998, Opčine - Prose-ška ulica 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. Bernini 4, Ul. Felluga 46, Oširek Pia-ve 2, Milje - lungomare Venezia 3, Op-čine - Proseška ulica 3 - 040 422478 -samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Oširek Piave 2 - 040 361655.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
S Poslovni oglasi
U Kino
AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Il ragazzo invisibile«.
ARISTON - 16.30, 18.45 »Pride«; 21.00 »Frank«.
CINEMA DEI FABBRI - 18.30 »La sto-ria di Cino«; 21.45 »Joe«; 20.00 »L'im-magine mancante«.
FELLINI - 15.00 »Paddington«; 16.30, 19.00, 21.40 »L'amore bugiardo«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 15.45, 18.00, 19.50, 22.10 »American Sniper«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 15.45, 17.45, 20.20, 22.15 »The Water Diviner«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.00, 20.10, 22.15 »Big Eyes«.
KOPER - PLANET TUŠ - 16.15, 20.50 »Annabelle«; 13.20 »Eksodus«; 18.15, 21.00 »Hobit: bitka petih vojska 3D«; 18.45 »John Wick«; 18.00, 20.40 »Neuklonljiv Jack«; 14.00, 16.00 »Noč v muzeju: Skrivnost grobnice«; 14.10, 17.00, 19.00 »Paddington«; 14.45, 15.45 »Pingvini z Madagaskarja«; 13.45 »Pingvini z Madagaskarja 3D«; 17.40, 20.00, 21.10, 22.20 »Ugrabljena 3«; 16.10, 18.20 »Veliki hipohonder«; 13.30, 16.20, 20.30 »Zgodbe iz hoste«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.00, 18.00, 20.15, 22.15 »Come ammazzare il capo 2«; 17.00, 18.45, 20.30, 22.20 »Ouija«; Dvorana 2: 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »The Imitation Game«; 21.40 »Lo Hobbit: la battaglia delle cinque armate«; Dvorana 3: 15.30 »Postino Pat«; 15.00, 16.40, 18.25, 20.10, 22.00 »I cavalieri dello zodiaco - la leggenda del grande tempio«; Dvorana 4: 15.00, 16.40 »Big Hero 6«; 18.20, 20.20 »Si accettano miracoli«.
SUPER - 15.45 »Lo Hobbit: la battaglia delle cinque armate«; 18.00, 20.00, 22.00 »Jimmy's hall - una storia d'amore e liberta«.
THE SPACE CINEMA - 16.00, 18.45, 21.30 »American Sniper«; 15.20, 17.35, 19.50, 22.05 »Si accettano mi-racoli«; 15.35, 17.50, 20.00, 22.10 »Il ragazzo invisibile«; 21.30 »Lo Hobbit - La battaglia delle cinque armate«; 15.15, 17.30 »Big Hero 6«; 19.45, 22.10 »The imitation game«; 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Come ammazzare il capo 2«; 15.20, 17.25, 19.30 »I cavalieri dello zodiaco«; 15.20, 17.40, 20.00, 22.15 »The Water Diviner«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.00, 19.45, 22.15 »American Sniper«; Dvorana 2: 16.00, 18.00, 20.10, 22.15 »Si accettano miracoli«; Dvorana 3: 16.20, 20.10, 22.15 »Come ammazzare il capo 2«; 18.15 »Big eyes«; Dvorana 4: 16.30 »Il ragazzo invisibile«; 18.15, 20.20, 22.10 »Ouija«; Dvorana 5: 16.00 »Paddington«; 17.50, 20.00, 22.15 »The Imitation Game«.
S Izleti
VZPI - ANPI BOLJUNEC prireja izlet v torek, 13. januarja, na Sv. Ano pri Starem Trgu in vabi na tradicionalno ko-memoracijo padlim borcem v NOB, med katerimi je bil tudi naš domačin Josip Maver. Odhod ob 8.30 izpred gledališča F. Prešeren. Info v klubu F. Prešeren ali na tel. 347-1573307 (Walter Maver).
/
TRST
Sobota, 10. januarja 2015
7
Župnijska skupnost in Slomškovo društvo iz Križa
vabita na
BOŽIČNO NOVOLETNI KONCERT
danes, 10. januarja, ob 20.30 v cerkvi v Križu
Nastopajo:
•	zbor in solisti Mednarodne
Operne Akademije Križ vodi Maestro Alessandro Švab
•	OPZ Fran Venturini iz Domja
vodi dir. Suzana Žerjal
Ob klavirju Jan Grbec, Desire Broggi in Fabio Zanin
a Šolske vesti
VEČSTOPENJSKA ŠOLA »VLADIMIR BARTOL« pri Sv. Ivanu sporoča, da bo informativni sestanek za vpis v prvi razred osnovne šole v ponedeljek, 12. januarja, ob 17.00 na ravnateljstvu v Ul. Caravaggio 4. Sledila bo predstavitev vzgojno - izobraževalne ponudbe na posameznih šolah: na osnovni šoli F. S. Finžgarja v Barkovljah (Ul. Cerreto 19) v ponedeljek, 19. januarja, ob 17.00; na osnovni šoli F. Mil-činskega na Katinari (Ul. Marcheset-ti 16) v torek, 20. januarja, ob 17.00; na osnovni šoli O. Župančiča pri Sv. Ivanu (Ul. Caravaggio 4) v sredo, 21. januarja, ob 17.00.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA J. PANGERC sporoča koledar informativnih sestankov in vpis v otroške vrtce in šole: 12. januarja ob 16.30 OV Mavrica - Milje; 16. januarja ob 16.15 OV Pika Nogavička - Dolina; 21. januarja ob 16.30 OV Miškolin - Boršt, sestanek v Boljuncu; 21. januarja ob 16.30 OV Kekec - Boljunec; 26. januarja ob 16.15 OV Palčica - Ricmanje; 12. januarja ob 16.15 OŠ P. Voranc - Dolina; 12. januarja ob 17.30 COŠ F. Ven-turini, sestanek v Boljuncu; 12. januarja ob 17.00 COŠ Albin Bubnič -Milje; 14. januarja ob 17.00 COŠ Mara Samsa - I. Trinko-Zamejski sestanek pri Domju; 15. januarja ob 17.30 Srednja šola Gregorčič - Dolina.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča razpored informativnih sestankov za starše, ki bodo otroke vpisali v 1. razred osnovne šole: šola A. Čer-nigoj (Prosek) v torek, 13. januarja, ob 14.45; šola A. Sirk (Križ) v ponedeljek, 19. januarja, ob 15.45; šola P. Trubar (Bazovica) v ponedeljek, 19. januarja, ob 16.00; šola F. Bevk (Opčine) v torek, 20. januarja, ob 15.00; šola A.Gradnik (Col) v sredo, 21. januarja, ob 15.30; šola P. Tomažič (Trebče) v ponedeljek, 26. januarja, ob 16.00. Urnik informativnih srečanj za starše, ki bodo vpisali otroke v prvi letnik srednje šole bodo javili naknadno.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA »VLADIMIR BARTOL« pri Sv. Ivanu sporoča, da bosta informativna sestanka za vpis v prvi razred nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu in na Ka-tinari v sredo, 14. januarja, ob 16.30 na ravnateljstvu v Ulici Caravaggio 4 in v petek, 16. januarja, ob 16.30 v šolskih prostorih na Katinari (Reška cesta 511).
VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča razpored informativnih sestankov za starše, ki bodo vpisali otroke v prvi letnik otroškega vrtca: vrtec J. Košuta (Križ) v sredo, 14. januarja, ob 16.00; vrtec A. Čok (Opčine) v petek, 16. januarja, ob 16.00; vrtec U. Vrabec (Bazovica) v ponedeljek, 19. januarja, ob 16.00; vrtec A. Fakin (Col) v sredo, 21. januarja, ob 16.00; vrtec M. Štoka (Prosek) v četrtek, 22. januarja, ob 16.00; vrtec E. Kralj (Trebče) v petek, 23. januarja, ob 16.00.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA PRI SV. JAKOBU sporoča, da bo vpisovanje za š.l. 2015/16 v vse šole in vrtce (OV Piki Jakob, OV Jakoba Ukmarja, OV v Šked-nju, OŠ Ribičič-Širok, OŠ Grbec-Ste-pančič, NSŠ Ivana Cankarja) potekalo od 15. januarja do 15. februarja in vabi na skupno predstavitev vseh šol in vrtcev, ki bo v sredo, 14. januarja, ob 18.00 na sedežu šole, Ul. Frausin 12. Po uvodnem posegu bo možnost razgovora z vzgojiteljicami, učitelji in profesorji posameznih šol in vrtcev.
ZDRUŽENJE STARŠEV COŠ M. Sam-sa in I. Trinko-Zamejski toplo vabi vse zainteresirane na obveščevalni sestanek za vpis otrok v 1. razred v sredo, 14. januarja, ob 17. uri v prostorih slovenske osnovne šole pri Domju. Bodoče prvošolčke bo uč. Biserka Cesar razveselila z branjem pravljice ob čaju in piškotih.
DIZ J. STEFAN sporoča, da bo dan odprtih vrat v petek, 16. januarja, od 18.30 do 20.00. Profesorji posameznih oddelkov vam bodo na razpolago za katerokoli pojasnilo in informacijo. Toplo vabljeni!
DAN ODPRTIH VRAT na liceju Franceta Prešerna bo v nedeljo, 18. januarja, ob 10. uri v šolskih prostorih na Vrdelski cesti - Strada di Guardiella 13/1 v Trstu. Prisrčno vabljeni starši in dijaki nižjih srednjih šol.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA »VLADIMIR BARTOL« pri Sv. Ivanu sporoča, da bo informativni sestanek za vpis v prvi letnik otroškega vrtca v ponedeljek, 19. januarja, ob 17.00 na ravnateljstvu v Ul. Caravaggio 4; sledil bo dan odprtih vrat v v sredo, 21. januarja v vrtcu v Barkovljah (Ul. Vallicula 11) in v petek, 23. januarja, v vrtcu v Lo-njerju (Lonjerska cesta 240). Starši se ga lahko udeležijo skupaj z otroki med dopoldanskim urnikom (od 10.00 do 12.00).
VEČSTOPENJSKA ŠOLA NABREŽI-
NA sporoča koledar informativnih sestankov za vpise v otroške vrtce: ponedeljek, 19. januarja, ob 15.30 OV v Gabrovcu; torek, 20. januarja, ob 15.30 OV v Devinu; sreda, 21. januarja, ob 15.45 OV v Nabrežini; četrtek, 22. januarja, ob 16.00 OV v Mavhinjah. Za vpise v šole: ponedeljek, 19. januarja, ob 14.30 OŠ V. Šček v Nabrežini; torek, 20. januarja, ob 17.00 srednja šola I. Gruden v Na-brežini; sreda, 21. januarja, ob 16.30 COŠ 1. Maj 1945 v Zgoniku; ponedeljek, 26. januarja, ob 14.30 OŠ Jurčič v Devinu; torek, 27. januarja, ob 16.30 COŠ S. Gruden v Šempolaju.
13 Obvestila
ŽUPNIJA REPENTABOR tudi letos organizira 8-dnevno popotovanje od 14. do 21. aprila v Maroko. Na razpolago je še nekaj mest. Kdor se želi pridružiti naj sporoči do danes, 10. januarja, na tel. 335-8186940.
AŠD MLADINA organizira tečaj smučanja na snegu, ki vsebuje 5 celodnevnih lekcij, s pričetkom danes, 10. januarja. Nadaljuje se 17., 24., 31. januarja in 7. februarja! Potekal bo na smučiščih FVJ. Vpis in informacije na tel. 347-0473606.
OBČINA DOLINA, K.D. F. Venturini od Domja in K.D. J. Rapotec iz Prebene-ga prirejajo tradicionalno srečanje za starejše občane danes, 10. januarja, ob 18. uri v Večnamenskem centru pri Dolgi Kroni. Vabljeni so vsi občani, ki so dopolnili 65. leto starosti. Kulturni spored: Otroški pevski zbor Fran Venturini. Priporoča se točnost.
TERAPEVTSKA VADBA PILATESA, pod vodstvom Mateje Šajna, v prostorih KRD Dom Briščiki se bo nadaljevala ob ponedeljkih in petkih ob 9.30 ter ob četrtkih ob 19.30. Vabljeni novi člani ne glede na starost, spol ali telesno pripravljenost. Info na tel. 00386 40303578 (Mateja).
TI JE VŠEČ GLEDALIŠČE? Osnovnošolska skupina SDD Jaka Štoka vabi k vpisu nove člane. Informativni sestanek bo danes, 10. januarja, ob 9. uri v Kulturnem domu na Proseku. Prijave na tel. št. 348-8278081.
AŠD SK BRDINA obvešča, da se nadaljujejo vpisovanja za tečaje smučanja, ki pričnejo v nedeljo, 11. januarja. Info na sedežu društva, Repentabrska ul. 38 -Opčine, ob ponedeljkih, od 20. do 21. ure, tel. 340-5814566 (Valentina). Ob priliki smučarskih tečajev bo ob nedeljah na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Info in prijave na tel. 335-5476663 (Vanja).
V BARKOVLJAH, v cerkvi sv. Jerneja, bo v nedeljo, 11. januarja, blagoslov otrok med mašo od 11. ure. Pel bo domači zbor. Po stari navadi bo tudi ofer za pevce.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 12. januarja, v Peterlinovo dvorano, na srečanje z bivšo županjo Fulvijo Pre-molin in novim županom Sandyjem Klunom. Začetek ob 20.30.
KRU.T IN NŠK vabita, v sklopu Vseži-vljenjskih aktivnosti, na prvo letošnje srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«, ki bo v ponedeljek, 12. januarja, ob 18. uri v čitalnici NŠK, Ul. S. Francesco 20. Prijave in dodatne info na sedežu, Ul. Cicerone 8. Tel. 040-360072.
PUSTNA SKUPINA ŠEMPOLAJ vabi vse, ki bi se ji radi pridružili na po-vorkah na Opčinah in Sovodnjah v ponedeljek, 12. januarja, od 19.30 za prijave in začetek del.
SPLOŠNO KMETIJSTVO: 150-urni osnovni tečaj za pridobitev spretnosti, potrebnih za vodenje kmetije ob ponedeljkih in sredah, od 18. do 22. ure. Vpis od 12. januarja dalje na sedežu Ad Formanduma, Ul. Ginnastica 72. Tel. 040-566360, ts@adforman-dum.org. Pričetek 2. februarja.
VODENJE AGRITURIZMA: 100-urni tečaj za pridobitev spretnosti in strokovnega znanja za vodenje agrituriz-ma ob ponedeljkih in sredah, od 18. do 22. ure. Vpis od 12. januarja dalje na sedežu Ad Formanduma, Ul. Ginna-stica 72. Tel. 040-566360, ts@adfor-mandum.org. Pričetek 2. februarja.
JUS SLIVNO vabi člane na sejo, ki bo v torek, 13. januarja, ob 20. uri na kmetiji, Slivno 6.
TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo redna pevska vaja na sedežu na Padričah v torek, 13. januarja, ob 20.45; v soboto, 17. januarja, od 14. ure bo potekal v Prosvetnem domu na Opčinah seminar za pevce.
PRAVLJICE IZ KOVČKA - Oddelek za mlade bralce NŠK prireja januarske pravljične urice, ki bodo v sredo, 14., in v četrtek, 15. januarja, v Narodnem domu, Ul. Filzi 14. Oba dneva bosta potekali dve urici, in sicer ob 16.30 za predšolske otroke in ob 17.30 za osnovnošolce. Vabljeni!
SLOVENSKA PROSVETA razpisuje štiri študijske štipendije iz Sklada Albina Ločičnika. Namenjene so slovenskim univerzitetnim študentom in študentkam inženirstva s stalnim bivališčem v FJK, ki so se v š. l. 2014/15 vpisali na študij omenjene smeri. Prošnje je treba nasloviti na Slovensko prosveto, Ul. Donizetti 3 (Trst) do 15. januarja. Razpis je objavljen tudi na www.slovenskaprosveta.org.
SKD VALENTIN VODNIK - Dolina vabi na tradicionalni večer »Pozdrav novemu letu«, v petek, 16. januarja, ob 20.30 v društvenih prostorih.
ŠC MELANIE KLEIN, Ul. Cicerone 8, obvešča, da bo urad zaprt do 17. 1. Informacije: info@melanieklein.org.
SEKCIJA VZPI-ANPI Prosek Kontovel Anton Ukmar - Miro vabi v nedeljo, 18. januarja, ob 11.00 v Kulturni dom v Štorje na komemoracijo v spomin na Marjana Štoko, ki so ga nacisti na krut način umorili 9. januarja leta 1944.
ODPRTA VRATA na gostinski šoli Ad Formandum: v ponedeljek, 19. januarja, in v ponedeljek, 26. januarja, od 14. do 17. ure v prostorih gostinskega centra na Fernetičih. Za informacije: tel. 040-566360 ali ts@adformandum.eu.
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV (Trst) in župnija Rodik vabita na spominsko sv. mašo ob 110-letnici rojstva Ubalda Vrabca in ob peti obletnici smrti dr. Zorka Hareja v nedeljo, 25. januarja, ob 15. uri v župnijski cerkvi v Rodiku.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV sporoča, da je v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 v Trstu razstava del Deziderija Švare. Ogled je možen vsak dan od 9.30 do 14. ure do 26. januarja (pozvoniti Mladika).
ZADRUGA NAŠ KRAS, KD Kraški dom in Občina Repentabor vabijo mlade pare, ki bi se poročili na Kraški ohceti (v nedeljo, 30. avgusta) naj pošljejo svoje podatke s krajšim življenjepisom ter z utemeljitvijo razlogov, zakaj bi se »vzeli« po stari navadi. Dopise, s telefonskimi številkami, na katerih so dosegljivi, naj interesenti pošljejo na Občino Repentabor, Col 37, 34016 Trst, s pripisom Kraški par 2015 (do konca januarja).
IS Prireditve
KRIŽ - ŽUPNIJSKA SKUPNOST in
Slomškovo društvo vabita na Božično Novoletni koncert Mednarodne Operne Akademije Križ. Koncert bo v cerkvi v Križu danes, 10. januarja, ob 20.30 in ga bodo oblikovali Zbor in solisti Mednarodne Operne Akademije Križ ter OPZ Fran Venturini iz Domja. Na večeru bodo sodelovali tudi mladi in študentje iz glasbenih univerz iz Italije, Slovenije, Hrvaške, Ukrajine, Rusije in Kitajske. Vstop prost.
VINCENCIJEVA KONFERENCA vabi na dva božična koncerta: danes, 10. januarja, ob 16.15 bo v domu za ostarele Ieralla, na Padričah, nastopila DPS Vesela Pomlad, pod vodstvom dir. Andreje Štucin; v četrtek, 15. januarja, ob 16.15 bo v domu šolskih sester, Ul. delle Doccie 34, v Trstu, zapela DVS Primorsko, pod vodstvom dir. Aleksandre Pertot. Ob poslušanju lepega petja bomo imeli tudi priložnost, da obiščemo tamkajšnje goste.
ŽUPNIJA SV. ROKA - Nabrežina vabi na tradicionalni božični koncert, ki bo v nedeljo, 11. januarja, ob 16.30 v cerkvi sv. Roka v Nabrežini. Nastopajo MePZ Igo Gruden (Nabrežina), MoKZ Stane Malič (Opčine) in MeCPZ Sv. Jernej (Opčine).
DEŽELNA ZBOROVSKA REVIJA NA-TIVITAS, v organizaciji ZSKD, USCI FJK in DSMO Kiljan Ferluga: koncert »S pesmijo vam želimo...« v nedeljo, 11. januarja, ob 15.00 v Stolnici v Miljah. Sodeluje Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem. Ob 15.30 v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah, koncert, v organizaciji SKRD Jadro »Božič vseokrog«, nastopajo MoVS Lipa (Bazovica) & Friends in MlVS Anakrousis (Gropada). Ob 18.00 v cerkvi sv. Jakoba v Trstu, koncert MePZ Lipa iz Bazovice in MePZ Divača »Benedic-tus qui venit«.
DRUŠTVO MARIJ KOGOJ vabi na celovečerni koncert vokalne skupine »La rosa dei venti« v nedeljo, 11. januarja, ob 21. uri v cerkvi sv. Ivana v Trstu.
PIHALNI ORKESTER RICMANJE prireja novoletni koncert v nedeljo, 11. januarja, ob 18.00 v SKD Anton Uk-mar - Miro pri Domju. Toplo vabljeni!
SKD TABOR vabi na Openska glasbena srečanja: v nedeljo, 11. januarja, ob 18.00 v Prosvetnem domu na Opči-nah Novoletni koncert s Celjskim godalnim orkestrom (dirigent Nenad Firšt).
TRADICIONALNA RAZSTAVA JASLIC
z vsega sveta v župnijski dvorani in v cerkvi v Nabrežini so na ogled ob sobotah in praznikih do nedelje, 11. januarja, od 16. do 20. ure.
FOTOVIDEOTS 80 vabi na zanimivo predavanje o »Magnetoterapiji«, v sodelovanju z New Project Medical, ki bo v torek, 13. januarja, ob 18.30 na Ul. S. Giorgio 1.
SEKCIJA VZPI-ANPI Prosek Kontovel Anton Ukmar - Miro vabi v petek, 16. januarja, ob 20. uri v Kulturni dom na Prosek, na gledališko predstavo »Sa-vina - Zgodba matere deportiranke v koncentracijskem taborišču«. Tekst in režija Giorgio Amodeo, igra Tatiana Malalan, glasbena spremljava Neva Kranjec.
DEŽELNA ZBOROVSKA REVIJA NA-TIVITAS, v organizaciji ZSKD, USCI FJK in ŽePZ Jezero iz Doberdoba: koncert »Božič v raznih pokrajinah« v soboto, 17. januarja, ob 20.30 v župnijski cerkvi sv. Martina v Doberdobu. Nastopajo MeMlPZ Neokortex iz So-vodenj, Komorni moški zbor Stane Malič iz Opčin in MePZ Pod Lipo iz Špetra. V nedeljo, 18. januarja, ob 18.00 v cerkvi sv. Jožefa v Ricmanjih, v organizaciji Noneta Primorsko, koncert »Božično skupaj«. Nastopajo OPZ Fran Venturini z Domja, DeVS Primorsko iz Mačkovelj, MePZ Mačkolje in zbor »Tita Copetti« iz Tolmezza.
SKD SLOVENEC in Župnijska skupnost iz Boršta in Zabrežca vabita v soboto, 17. januarja, na praznovanje vaškega zavetnika sv. Antona. Ob 17.00 v vaški cerkvi slovesna sv. maša. Ob 20.30 v Srenjski hiši kulturna prireditev z nastopom MePZ Slovenec-Sla-vec, dirigent Danijel Grbec, in dramske skupine SKD Slovenec z veseloigro v narečju Avia Cirkus, režija Aleksander Corbatto.
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - prireja tradicionalni Božični koncert v stolnici sv. Justa v Trstu, ki bo v nedeljo, 18. januarja, ob 16. uri. Vabljeni!
PIHALNI ORKESTER BREG prireja v nedeljo, 25. januarja, v gledališču F. Prešeren v Boljuncu ob 18. uri koncert »Pozdrav novemu letu«. Koncert spada v okvir prireditev Božič v Bregu. Vabljeni.
Prispevki
Ob 1. obletnici smrti naše predrage Daniele Birsa daruje družina 100,00 evrov za AIRC, 50,00 evrov za Sklad Luc-hetta, Ota, DAngelo, Hrovatin in 50,00 evrov za Sklad Goffredo de Banfield.
Namesto cvetja na grob Cvetke Vatovac daruje Sonja Komar z družino 30,00 evrov za SKD Slavec Ricmanje - Log.
V	spomin na Nedo Sossi Pettirosso darujejo Lea, Valentina in Mikela 30,00 evrov za MePZ Lipa iz Bazovice.
V	spomin na drago Nedo daruje družina Vidali 20,00 evrov za MePZ Lipa iz Bazovice.
Ob obletnici smrti Edija Glavine daruje žena z družino 25,00 evrov za Pevski zbor Tončka Čok.
V	spomin na pokojne iz družine Štolfa, Salež 46, daruje Marica 25,00 evrov za cerkev sv. Mihaela v Zgoniku.
V	spomin na dragega brata Daria Ska-barja in na dragega svaka Severina Sedmaka daruje Slava z družino 50,00 evrov za Kulturni dom Prosek - Kon-tovel in 50,00 evrov za MoPZ Vesna iz Križa.
V	spomin na drago teto Lauro daruje Katja z družino 50,00 evrov za CRO Aviano.
V	spomin na Pepija Carlija darujeta Marisa in Stanko 20,00 evrov za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na Stanka Korošca darujejo Claudia, David in Ivo Bandi z družino 50,00 evrov za Moški pevski zbor Valentin Vodnik.
V	spomin na Lauro Sedmak, Pepija Kralja in Mariota Cernjavo daruje Ivanka Furlan 30,00 evrov za A.I.R.C. - Združenja za rakasta obolenja.
V	spomin na Cvetko Vatovac daruje Meri Romano 20,00 evrov za SKD Slavec Ricmanje - Log.
^ Turistične kmetije
MARISA IN IGOR STA ODPRLA OSMICO v Ricmanjih.
366-5304154, 333-8979612
H Osmice
BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. št. 040-208375. OSMICO je v Mavhinjah 58/A, odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel. št. 040-2907049. OSMICO je v Prečniku odprl Šemec. Tel. št.: 040-200613.
8
Sobota, 10. januarja 2015
KULTURA
/
občina trst - Solidarnostno zborovanje po tragičnem atentatu v Parizu
Nad nasilje z vrednotami svobode, demokracije, strpnosti, spoštovanja
Govori predstavnikov občine, dežele, francoskega konzulata ter novinarske zbornice in sindikata
Proti nestrpnosti in fanatizmu, ki sta botrovala tragičnemu atentatu islamskih skrajnežev na uredništvo satiričnega časopisa Charlie Hebdo v Parizu, se je treba zediniti v obrambo vrednot, kot so svoboda, demokracija in strpnost, predvsem pa je treba gojiti spoštovanje. To je bilo rečeno na včerajšnjem opoldanskem srečanju v dvorani tržaškega občinskega sveta, ki ga je priredila občinska uprava in h kateremu sta pristopila tudi deželna novinarska zbornica in novinarski sindikat in na katerem so želeli izraziti solidarnost Franciji ter poudariti pomen demokracije, strpnosti in svobode.
V Trstu živi kakih tristo francoskih državljanov, mnogi od le-teh so se udeležili včerajšnjega srečanja, na katerem so bili prisotni tudi predstavniki krajevne politike, civilne družbe, kulture in verskih skupnosti vključno z islamsko. Prisotne so nagovorili predsednik občinskega sveta Iztok Furlanič, župan Roberto Cosoli-ni in podžupanja Fabiana Martini, predsednica deželne vlade Furlanije Julijske krajine Debora Serracchiani, dalje častna
Franciji in krajevni francoski skupnosti je izrazilo solidarnost veliko število krajevnih predstavnikov oblasti, kulture, civilne družbe in verskih skupnosti
fotodamj@n
generalna kon-zulka Francije v Trstu Christia Chiarut-tini Leggeri ter predsednika deželne novinarske zbornice in sindikata, Cristiano
občina trst - Prisotnost v mestni skupščini
Francozi v Trstu
Mnogi so potomci tržaških rudarjev v Franciji, drugi so tu zaposleni
»Svoboda je participacija,« je v sedemdesetih letih preteklega stoletja pel sin tržaškega očeta Giorgio Gaber. V dvorani mestne skupščine je bilo včeraj opoldne mnogo govora o svobodi: tiska, kritike, mnenja, izražanja. In tudi participacije ni manjkalo. Ob bolj ali manj dolžnostni prisotnosti predstavnikov oblasti, institucij in sredstev javnega obveščanja je bilo mogoče opaziti obraze, ki jih ni bilo doslej videti v palači Mihca in Jakca. Bili so Francozi v Trstu, ki jih je atentat v Parizu v bolečini združil z rojaki v domovini.
»Za nas je bila to tragedija. Kaj takega si nismo mogli predstavljati,« je v okorni italijanščini povedala Audrey Herve. V Trst je prispela šele pred štirimi meseci. Iz okolice Versaillesa. Njen soprog Stephane je bil premeščen sem, dela v zavarovalnici Generali, in z njim je se preselila vsa družina, z 10-letnim Mat-hisom, 7-letno Emmo in 10-mesečnim Valentinom, verjetno tačas najmlajšim Francozom v Trstu.
Alain Ngirinshuti je prispel šele pred tednom dni, iz Pariza. Njegov oče se je preselil v Francijo iz Ruande, Alain je francoski državljan. Tudi njega je privedla v mesto služba v zavarovalnici Generali. »Prisotnost na srečanju je doprinos k utrjevanju demokracije,« je povedal.
Linda Perugin živi v Trstu že šest let. Prihaja iz Marseilla. Zanjo atentat v Parizu zastavlja celo vrsto vprašanj. Obsodba podobnih dejanj ni dovolj; treba se je vprašati, kako naj se sami soočimo z nasiljem, poiskati vzroke, prisluhniti, soočiti se z drugim in drugačnim.
Med »tržaškimi« Francozi se je znašla tudi Giovanna Paolin, velika prijateljica pokojnega Pavleta Merkuja.
Njen sin Emiliano Fonda živi v Parizu, je francoski državljan, dela v pariškem sinhrotronu. Ko je izvedela za atentat, ga je takoj poklicala. Zaskrbljena je, največji problem pa je zanjo posploševanje, enačenje islama in muslimanov z nasiljem. Zato jo skrbijo nekateri namigi o ponovni uvedbi smrtne kazni.
Po besedah častne generalne konzulke Francije v Trstu Christie Chiarut-tini Leggeri živi v mestu kakih 250 do 300
francoskih državljanov. Največ jih ima dvojno državljanstvo, ker so potomci tistih Tržačanov, ki so se v začetku petdesetih let preteklega stoletja podali na delo v rudnike na severu Francije. Tam so se rodili njihovi otroci, številni so se nato vrnili v mesto staršev. Mnogo je narodnostno mešanih družin. Mnogo pa je tudi Francozov, ki so - kot Stephane in Alain - začasno, za dobo od treh do petih let, zaposleni v Trstu. Večinoma v zavarovalnicah, Generali in Allianz, in v znanstveno- raziskovalnih ustanovah.
M.K.
Degano in Carlo Muscatello. Tragedija, ki se je zgodila v Parizu, je prizadela tudi vse nas, je bilo rečeno na srečanju, na atentat pa je treba odgovoriti zelo odločno, enotno ter v znamenju mednarodne solidarnosti in obrambe vrednot svobode, demokracije in strpnosti, nikakor pa se ne sme zapasti skušnjavi, da se na nestrpnost reagira z nestrpnostjo, saj ne gre za vojno med zahodom in islamom, ampak med civilizacijo in demokracijo na eni ter prevratniškim in terorističnim nasiljem na drugi strani. Predvsem pa je treba poudariti vrednoto spoštovanja, ki ga je treba zahtevati tudi od tistih, ki jih je Francija sprejela ter jim nudila zatočišče in dom. Najboljši odgovor, ki ga lahko novinarji dajo na ta napad na svobodo tiska, pa je to, da svoje delo opravljajo s še večjo prizadevnostjo in intelektualno poštenostjo in to tudi na krajevni ravni. Za svobodo tiska pa si je treba prizadevati ne samo v takih tragičnih trenutkih, ampak vedno, tudi v vsakdanjem življenju, tudi ko se v italijanskem parlamentu pripravlja zakon o tisku, ki bi z grožnjo visokih glob utegnil privesti do novinarske sa-mocenzure, ali pa, ko pri časopisih pod
pretvezo krize prihaja do krčenja osebja in informativne ponudbe ter do zmanjševanja kakovosti. S solidarnostnega zborovanja je tudi izšel poziv k razmisleku o krutosti, katere je zmožen človek in pred katero ni nihče imun, zato je vsakdo poklican, da vsak dan goji spoštovanje in pozornost do drugega.
Na francosko dogajanje se je odzvala tudi tržaška federacija Stranke komunistične prenove, katere pokrajinski tajnik Peter Behrens v sporočilu za javnost svari pred nevarnostjo izkoriščanja pariške tragedije v namene, ki bi privedli do novega sovraštva in spopada med verami, kulturami in civilizacijami, saj po njegovem mnenju ni slučaj, da to že skušajo delati »najbolj nesramne sile domače reakcije« oz. »zahodni fundamentalisti«, ki predstavljajo pravo protiutež tistim, ki ubijajo pod drugo krinko. Danes si morilci nastavljajo različne maske, vendar njihova želja je samo tista, da nadzorujejo in ustrahujejo ljudi, piše Behrens, ki vse ljudi dobre volje poziva k delu za medsebojno razumevanje in proti tistim, ki na eni in drugi strani skušajo podžigati sovraštvo in delitve. (iž)
Do 15. januavja rok za prošnje za štipendije Sklada Ločičnik
Slovenska prosveta obvešča, da zapade 15. januarja rok za oddajo prošenj za štipendije iz Sklada Albina Ločičnika. Štipendije so namenjene slovenskim univerzitetnim študentom in študentkam in-ženirstva s stalnim bivališčem v FJK, ki so se v študijskem letu 2014/15 vpisali na študij omenjene smeri. Več informacij o razpisu na spletni strani www.sloven-skaprosveta.org ali na tel: 040 370846. Prošnje je treba nasloviti na Slovensko prosveto, Ul. Donizetti 3, 34133 Trst.
Pri Dolgi kroni srečanje za starejše dolinske občane
V	sklopu pobude Božič v Bregu, prirejajo Občina Dolina, KD F. Venturini od Domja in KD J. Rapotec iz Prebenega tradicionalno srečanje za starejše občane danes ob 18.00 uri v večnamenskem centru pri Dolgi kroni. Vabljeni so vsi občani, ki so dopolnili 65. leto starosti. Poskrbljeno bo za hrano in pijačo, kulturni spored pa bo izoblikoval otroški pevski zbor Fran Venturini od Domja. Vstop je brez vabil, ker pa je število mest omejeno, se priporoča točnost.
Koncerta v domu ostarelih
Slovenska Vincencijeva konferenca v Trstu prireja danes ob 16.15 v domu Je-ralla na Padričah koncert božičnih in novoletnih pesmi. Koncert izvaja MlPZ Vesela Pomlad z Opčin. Vodi Andreja Štu-cin. V četrtek, 15. januarja, ob 16.15 pa bo v zavodu šolskih sester pri Sv. Ivanu v Trstu koncert Dekliške vokalne skupine Primorsko iz Mačkolj pod vodstvom Aleksandre Pertot.
Vojne note v zavodu v Devinu
V	avditoriju Zavoda združenega sveta v Devinu bo drevi ob 20.30 na pobudo občin Devin-Nabrežina in Tržič koncert Vojna not, vojne note (pozabljena glasba 1914-1918). Nastopajo Marzia Po-stogna, Massimiliano Borghesi in Cristina Santin.
Prost vstop v mestne muzeje
Občina Trst sporoča, da bo jutri, kot vsako 2. nedeljo v mesecu, možen brezplačen obisk vseh mestnih muzejev. V Morskem muzeju (Ul. Campo Marzio) bo jutri ob 10.30 kapetan Walter Maco-vaz ponudil voden ogled.
koncert - Jutri
Perpetuum
za člane ZKB
Zadružna kraška banka za svoje člane in stranke organizira novoletni koncert, ki bo jutri ob 17. uri v Trstu v dvorani Tripco-vich. Nastopila bo slovenska vokalna skupina Perpetuum Jazzile. Skupina nastopa po celem svetu, konec novembra je zaključila uspešno nemško - belgijsko turnejo. Na vseh koncertih je vzdušje in sprejem izjemen.
Perpetuum Jazzile je vokalna skupina, kjer namesto instrumentov rabijo glasove: »ko instrument postane glas, slišiš utrip svežine ritmov in zlitje harmonij«. V njihovih skladbah so značilni močni ritmi, bogate harmonije in energični zvoki.
Na koncertu bodo ponudili svoje uspešne hite, kot so Afrika, Abba Medley, Rosanna, Titanium, Avsenik Medley in druge.
Koncert je namenjen članom in strankam banke. Vstop na koncert bo možen le z vabili, ki so jih v prejšnjih dneh delili na tajništvu in podružnicah ZKB.
la contrada - Nova produkcija za otroke
Srečen konec za Lepot ico in Zver
Nekonvencionalna odrska priredba pravljice namenjena otrokom starim od štirih do deset let
Odrska priredba pravljice o Lepotici in Zveri, ki jo je tržaško gledališče La Contrada postavilo kot novo produkcijo za niz otroških predstav, ima tradicionalno, v stare pravljične čase postavljeno ozadje, a po značaju zelo sodobna protagonista: zlasti Lepotica je samostojne mlado dekle naših dni, ki brez strahu sprejema svojo odgovornost. Priljubljeno ponarodelo pravljico, ki jo je kot prva objavila francoska dama 18. stoletja Gabrielle-Suzanne Barbot de Villeneuve, in sicer za odrasle bralce, nekaj let pozneje pa je daljšo različico za odraščajoča dekleta objavila še Jeanne-Marie Leprince de Beaumont, sta priredili Livia Amabilino in Lorella Tes-sarotto in sta jo namenili malim gledalcem, starim od štirih do desetih let. Krstna uprizoritev je bila v Bobbiovem gledališču v Trstu 2. januarja, zadnja ponovitev pa na dan svetih treh kraljev 6. januarja popoldne; seveda jo bodo odslej še uprizarjali na drugih prizoriščih, saj gre za predstavo, ki lahko gostuje kjerkoli. Lepotico igra Enza De Rose, vse ostale like, od princa in njegovega strežaja, do Lepotičinega očeta in sester igrata Francesco Godina in Giulio Set-
tudi kostume; barvito sceno s kulisami, poslikanimi v batik tehniki, je ustvarila Gisella Leone.
Contradina različica Lepotice in Zveri, s podnaslovom Vrtnica ni samo vrtnica (Bella e Bestia - La rosa non e solo una rosa), je po zapletu preprosta,
sam je godrnjač, Lepotičini sestri sta prej nekoliko sebični goski kot pa zlobni. Lepotica je odločna mlada ženska, ki ve kaj hoče in optimistično gleda na svojo prihodnost, zato poskrbi za ne-konvencionalen, a seveda srečen konec. (bov)
/
MNENJA, RUBRIKE
Sobota, 10. januarja 2015
9
SLOVENIJA TA TEDEN
Neskončna sanacija bank
Darja Kocbek
Čeprav so banke v Sloveniji po lastnih podatkih leto 2014 sklenile z dobičkom in so večinoma poslovale boljše od pričakovanj, jih v letu 2015 čaka še veliko dela. Postopke prestrukturiranja so v glavnem že zaključile, čaka pa jih nadaljevanje čiščenja bilanc, v katerih imajo še precej slabih posojil (to so posojila, za katera ne morejo pričakovati, da jim bodo vrnjena), konsolidacija in privatizacija. Država bo letos po vsej verjetnosti morala dokapitalizirati še Gorenjsko banko.
V	Banki Slovenije ugotavljajo, da proces razdolževanja in prestrukturiranje podjetij poteka počasi. Počasi zato poteka tudi čiščenje posojil, ki jih podjetja ne morejo vrniti, iz bilanc bank. Banke, ki so bile prek dokapitalizacij z davkoplačevalskim denarjem podržavljene, so precejšen del (za skoraj 5 milijard evrov) svojih slabih posojil lani prenesle na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) oziroma slabo banko. Največ največji Nova Ljubljanska banka (NLB) in Nova kreditna banka Maribor (NKBM). Kljub temu jim je v bilancah ostalo še precej slabih posojil.
Podržavljene banke na DUTB niso mogle prenesti slabih posojil, ki so jih dodelile tujim podjetjem, predvsem podjetjem na območju nekdanje Jugoslavije. Doslej so banke po podatkih Banke Slovenije z velikimi podjetji sklenile 30 dogovorov o reprogramiranju posojil, v postopku dogovarjanja so še s šestimi podjetji. To so Mer-cator, Trimo, Pivovarna Laško in druge velike družbe, ki skupaj zaposlujejo nekaj manj kot 35 tisoč ljudi.
V	NLB po poročanju STA napovedujejo, da bodo letos obseg slabih posojil znižali pod 20 odstotkov. Ključno tveganje pri tem je, opozarjajo, kako uspešno bo poslovno prestrukturiranje podjetij, ki so jih banke že rešile najhujših finančnih težav. Podobna stališča in načrte imajo tudi v NKBM.
Kot navaja časopis Dnevnik, je drug problem, ki ga banke še morajo rešiti, vedno večja izpostavljenost do malih in srednje velikih podjetij, saj so se odločile najprej reševati težave, ki jih imajo z velikimi podjetji. Medtem ko v Banki Slovenije ugotavljajo, da je stabilizacija razmer v največjih gospodarskih sistemih pozitivno vplivala tudi na majhna in srednja podjetja, iz gospodarstva prihajajo opozorila, da so banke s tem, ko so se osredotočile na največja podjetja, del težav prenesle po verigi navzdol do majhnih in srednjih podjetij. To kaže podatek, da imajo banke že 39 odstotkov vseh nedonosnih terjatev do majhnih in srednjih podjetij.
Pomembna letošnja naloga bank bo
konsolidacija. Abanka in Banka Celje, ki sta prav tako bili podržavljeni in so ju reševali davkoplačevalci, se morata združiti najkasneje do začetka leta 2016. Gorenjska banka mora po neugodnem scenariju do konca letošnjega leta zbrati 328 milijonov evrov svežega kapitala. Ker je malo verjetno, da bi ga lahko zagotovili zasebniki, tudi njo čaka dokapitalizacija z davkoplačevalskimi sredstvi in s tem podržavljenje, potem pa združitev z Abanko in Banko Celje. Združeno banko potem čaka privatizacija.
Privatizacija bo naloga bank v letu 2015, o kateri je pričakovati največ polemik v javnosti. V skladu z zahtevami evropske komisije bi morala biti že do konca lanskega leta privatizirana NKBM. Po sedanjih ocenah bi postopek njene prodaje lahko zaključili do sredine letošnjega leta. Najres-nejša kandidatka za nakup NKBM je madžarska banka OTP, ki pa se sooča z očitki o konfliktu interesov. Slovenski državni holding (SDH), ki je zadolžen za izvedbo postopkov privatizacije državnih podjetij, je za svetovalca pri prodaji NKBM najel družbo Lazard Frères. Ta družba je del skupine Lazard, ki ima 5,58-odstotni lastniški delež v banki OTP.
»SDH pri prodaji NKBM svetuje podjetje, ki je lastniško povezano s potencialnim in najresnejšim kupcem NKBM. Kako dobro se lahko svetovalna družba Lazard Frères pogaja o ceni s 'svojo mamo', družbo Lazard,« recimo sprašuje ekonomist Jože P. Damijan. Banka OTP je za NKBM najprej ponujala 300 milijonov evrov, po objavi evropskih stresnih testov, na katerih je NKBM za las padla, po neuradnih informacijah ponuja samo še 150 milijonov evrov. Vlada je konec leta 2013 NKBM dokapitalizirala s 870 milijoni dav-koplačevalskih evrov.
Merilo za določitev cene banke ob privatizaciji seveda ni znesek davkoplačevalskih evrov, ki ga je vlada vložila vanjo z dokapi-talizacijo. Kupec jo ponudi na podlagi stanja v bilancah, kakovosti komitentov in z njimi povezanimi prihodki od obresti, učinkovitosti in stroškov poslovanja. Vse to morajo slovenske banke, ki bodo letos in v prihodnjih letih na prodaj, še krepko izboljšati. Banke, ki dobro poslujejo in težave s slabimi krediti rešujejo brez pomoči davkoplačevalcev, to so zlasti Unicredit Slovenija, SKB in Banka Koper, so že v zasebni (tuji) lasti. A glede na najnovejši poziv proti privatizaciji (peticijo je doslej podpisalo več kot 10 tisoč ljudi, med njimi veliko vplivnih levičarskih intelektualcev) je mogoče pri že tako počasni privatizaciji bank pričakovati tudi hude politične zaplete.
PISMA UREDNIŠTVU ^		
Spet prilagojena učna ura m,		
Enostranskosti ni videti konca. V pismu uredništvu, ki ga je napisal gospod Alessandro Perelli, smo spet prebrali običajno učno uro zgodovine. V spominskem vzhičenju do preminulega tovariša, ki ga je v celotnem besedilu vsekakor počastil, se mu je zapisala v večinskih krogih običajna ocena, da je partizanstvo prineslo v naših krajih tragedije in globoke rane med Slovenci in Italijani. Pika. Nič drugega. Ze spet logika skregana z zaporedjem vzrokov in posledic; že spet so se rane in tragedije dogajale šele po letu 1941 in seveda enostransko.
Pod dostojno mejo inteligence bi bilo sedaj naštevanje nasprotne teze. S tako zasnovano predpostavko v bistvu pisec žali osnovne vzgibe, zaradi kate-
rih je Bogo Samsa bil tako briljanten človek, kot ga sam opredeljuje. Kakršen je bil, je bil zaradi maminega sporočila in vrednot, ki jih je vsrkal v odporu. Pisec navedenega pisma tudi ne more prehvaliti vrlin predsednika Milana Kučana. A je tudi to vprašljivo, da je bil njegov oče, sicer na drugem koncu Slovenije, partizan?
Gospod Perelli: Si tacuisses......!
Aldo Rupel
Prej do novice na naši spletni strani
www.primorski.eu
senožeče - Po začetku rušenja nekdanjega župnišča
Bo za rušenje kmalu na vrsti tudi mitnica iz 13. stoletja?
Nekdanje župnišče je župnija že začela rušiti
SENOŽEČE - Dobra dva meseca po odločbi ministrstva za kulturo, da je stavbo nekdanjega župnišča v Senožečah zaradi slabega stanja treba porušiti, je lastnik, župnija Senožeče, decembra začela z deli. »Stavba, čeprav spomeniško varovana, je statično tako dotrajana in poškodovana, da ogrožala varnost ljudi in premoženje,« so svojo odločitev utemeljili na ministrstvu.
Dve stoletji stara stara stavba, ki je doslej krasila staro vas, bo tako ostala le še spomin. »Porušilo se jo bo do polovice oziroma portala; ker bo spodnji del pročelja ostal, bomo rob zalili z betonom,« je povedal župnik Pavel Kodelja. Dela potekajo ročno. Delavci rušijo kamen za kamnom, posebej pozorno pa odstranjujejo kamnite dele, ki predstavljajo kulturno varstvene elemente. Te so v novogoriškem Zavodu za varstvo kulturne dediščine predhodno že oštevilčili. Odlagajo jih na župnijsko dvorišče za hišo, Kode-lja pa pravi, da jih bodo pred morebitno krajo zaščitili z ograjo. »Taki so pogoji zavoda za kulturno dediščino.« Rušenje bo župnijo stalo osem tisoč evrov.
»Žalostna usoda,« pravi prvi sosed Marjan Pegan. »Po vojski so prišli noter stanovalci, v hiši so živele tri družine, ki so se potem preselile v bloke. In hiša je ostala prazna. Tako se dogaja v Senožečah, kjer je veliko hiš praznih.« In posledično tudi v slabem stanju. Kaj bo po rušitvi, vprašamo Ko-deljo. Je župnija še pripravljena stavbo oziroma parcelo podariti občini Divača. »Mi to hišo ponujamo že 12 let, če jo hoče kdo prevzeti. Tudi občina je še vedno v igri, vendar če bomo mi plačali rušenje, se bomo morali zadolžit, ker nimamo denarja in potem je ne bomo več ponujali. Razen, če nam vrnejo denar.« Divaška županja Alenka Štrucl Dovgan, ki je sicer doma iz Senožeč, na to pravi: »Če je župnija še pripravljena stavbo podariti občini, bomo razmislili. Pred hišo vodi zelo prometna vaška cesta, v bližini je krajevna skupnost, ki nima parkirišča, zato bi bilo prav, da bi parcelo prevzela občina. Seveda bo o tem moral odločati občinski svet.« Po napovedih Štrucl-Dovganove naj bi se to zgodilo na januarski seji. Dodajmo, da so svetniki ponudbo enkrat letos že zavrnili, ker pa so bile v oktobru lokalne volitve, bodo morda novi svetniki razmišljali drugače.
Kot že rečeno, je v Senožečah veliko starih hiš, ki so zapuščene in jih iz dneva v dan bolj načenja zob časa. Ena teh je tudi mitnica, po nekaterih podatkih iz začetka 13. stoletja, redka še ohranjena priča o načinu življenja v Senožečah. Domačini že leta opozarjajo, da je potrebna obnove, vendar lastnika, podjetnika iz Trsta, kot da te-
ga ne slišita. »Je v izredno slabem stanju,« pravi Bruno Kocjan, »teža zidov že tako pritiska na portal, da se ta lahko vsak čas zruši.« Poklicali smo enega od lastnikov, Miroslava Cherta, da bi ga vprašali, kaj sploh namerava s stavbo, pa na pogovor ni bil pripravljen. »Absolutno bi morala država pristopiti,« pa meni Kocjan. Vendar, z ministrstva za kulturo odgovarjajo, da je mitnica že razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena. »Ta status ji omogoča ustrezno varovanje, lastniku pa sodelovanje na razpisih, kjer bi lahko pridobili denar za prenovo.« Da bi prešla pod državno zaščito, pa bo težko, še pišejo z ministrstva. »Mitnica ne dosega kriterijev za spomenik državnega pomena. Samo domnevna starost pa ni zadosten kriterij za razglasitev.«
Mitnica sicer spominja na živahen promet skozi Senožeče, saj je vas nekdaj ležala na pomembni prehodni legi med osrednjo Slovenijo in obmorskimi kraji, na naše vprašanje od-
govorijo z novogoriškega zavoda za varstvo kulturne dediščine. Da bi ji dodelili status državnega spomenika, bi morala med drugim izpolniti tudi kriterija, da gre za izrazit dosežek ustvarjalnosti in da predstavlja vir za razumevanje zgodovinskih procesov. »Za status državnega spomenika pa mitnica doslej ni bila vrednotena.«
In smo zopet pri občini. Če bi bil lastnik pripravljen stavbo ponuditi krajevni skupnosti ali občini, bi jo ta prevzela, vprašamo divaško županjo Alenko Štrucl Dovgan. »Za občino bi to bilo zelo drago darilo, ker pa je mitnica še edina tako ohranjena v Evropi, bi bilo prav, da bi jo občina prevzela in z evropskimi sredstvi obnovila.« Vendar bodo tudi o tem morali odločati svetniki. V primeru negativnega odgovora bi občina morala poiskati način, da lastnike prisili k bolj odgovorni skrbi za njihovo imetje. V občinah Pivka, Postojna in Sežana so to že uredili s posebnim aktom.
Irena Cunja (TV Koper)
ljubljana - Pobuda predsednika Pahorja
Dijaki z zanimanjem prisluhnili
•v	•	a I	• v v •
pričevanjem taborišcnic iz Ravensbrucka in Auschwitza
LJUBLJANA - Predsednik Slovenije Borut Pahor je včeraj pripravil srečanje dijakinj in dijakov Gimnazije Vič v Ljubljani z nekdanjimi tabo-riščnicami v koncentracijskih taboriščih Ravensbrück in Auschwitz. Ta-boriščnice so v pogovoru z mladimi opisovale žalostne zgodbe in mnoge krutosti, ki so jih preživele v taboriščih, pa tudi neizmerno srečo ob osvoboditvi. Strinjale so se, da je bila skupina slovenskih taboriščnic zelo solidarna med seboj. Mnogokrat so si dajale poguma, se tolažile, nikoli pa ni prišlo do izdajstva ali kraje. Nič ni bilo hujšega kot poniževanje, toda obdržale so dostojanstvo, so se strinjale.
Taboriščnica Dana Valič je izpostavila zlasti njihovo domoljubje. Ko je okupator zavzel domovino, so vedele, da se morajo za svobodo boriti in žrtvovati. In idejo svobode in osvoboditve Slovenije so imele vedno pred seboj, je poudarila. Opozorila je, da so taboriščnike hoteli uničiti, ne le fizično, ampak tudi psihično. Ravno zato je bilo tovarištvo med njimi toliko pomembnejše. Kljub mnogim bridkim doživetjem s strani taboriščnic po njenih besedah ni bilo maščevalnosti.
Kot je pojasnila, človek še najbolj škodi sebi, če v sebi goji sovraštvo. Zato sta bila zmaga in preživetje zanje največje zadoščenje. »Ko smo bili os-
vobojeni, je bil to najsrečnejši trenutek v življenju,« je poudarila. Mladim je Valičeva zaželela, da nikdar ne bi doživeli vojne. V težkih trenutkih pa naj bodo med seboj prijatelji in naj drug v drugem iščejo tisto, kar je dobro in lepo. »Držite skupaj, branite svoj narod, kajti to je največ, kar imamo,« je dejala Valičeva, ki je bila o zmagi in o svojem preživetju prepričana že od vsega začetka.
Tudi druge taboriščnice so mladim svetovale, naj se še bolje izobrazijo o grozotah koncentracijskih taborišč, zlasti pa da naj bodo zvesti v ljubezni do domovine.
Pahor je izrazil hvaležnost tako taboriščnicam, da so delile svoje izkušnje, kot tudi mladim, ki so jim prisluhnili. Sporočilo včerajšnjega srečanja naj bosta strpnost in upanje na boljši svet, je poudaril. Zavezal se je, da si bo za strpnost in sožitje prizadeval tudi kot predsednik republike.
Pogovor, ki se je začel z minuto molka v spomin na žrtve terorističnega pokola v Parizu, je sodil v okvir prireditev, ki jih bo letos zaznamovala 70-letnica zmage nad fašizmom in nacizmom ter konca druge svetovne vojne. Ze 27. januarja, pa bo minilo tudi 70 let od osvoboditve koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau. (STA)
10
Sobota, 10. januarja 2015
KULTURA
/
pogovor - Kitarist Marko Feri
V novi cd plošči »Vivo« skladbe 20. stoletja
Feri ima pripravljeno še eno ploščo in projekt sodobne glasbe
»Vivo« je naslov nove cd plošče tržaškega kitarista Marka Ferija, v kateri so zbrane skladbe 20. stoletja, ki imajo posebno mesto v njegovem repertoarju. Cd je izdalo kulturno društvo Musica Viva s podporo Dežele FJK in Fundacije Cassa di risparmio di Gorizia. Posnetki so nastali v cerkvi svetega Urha v Samatorci s tonskim mojstrom Vasjo Križmančičem, grafično oblikovanje cd-ja pa je podpisal Andrej Pisani. Naslov, ki ga je kitarist izbral, ima večstranski pomen:
»Vivo« je glasbena oznaka, ki mi je na poseben način všeč, ker mi daje vtis živahnosti, življenja. Hkrati pomeni, da ustvarjalnost živi in da delo glasbenika gre naprej, kljub vsem težavam, ki jih postavljajo današnje delovne razmere. Nenazadnje je cd nastal v posebnem obdobju mojega življenja in predstavlja zame v določenem smislu prerod.
Suite Valenciana Vicenteja Asen-cia, Variacije na temo Djanga Reinhardt» Lea Brouwerja, Jazz sonata Dušana Bogdanovica, Sonata Giorgia Tortore, Vals des loges Rolanda Dyensa, Late one night Frederica Handa so skladbe, ki jih lahko poslušamo na tem cd-ju. Kaj jih povezuje?
Načrt za cd je vezan na moja ameriška gostovanja: na koncertih sem izvajal program, ki je bil po mojem mnenju vreden snemanja. Asencia sem izbral, ker sem v svojih programih vedno zelo pozoren do španske literature, Brouwerja, ker je eklektični avtor, ki velikokrat črpa iz različnih glasbenih žanrov. Bogdanovica sem spoznal osebno in njegova Jazz sonata je že več let redni del mojega repertoarja, čeprav se je njegov slog medtem precej spremenil. Skladba Tortore nosi posvetilo meni. Dyens spada med avtorje, ki se dotaknejo vseh zvrsti, njega imam vedno v programu. Late one night pa je jazz
balada, ki se v svoji izraznosti približuje tišini, ki je zame najlepša glasba.
Amerika vas je pred kratkim, ponovno privabila z novo turnejo.
Med oktobrom in novembrom sem bil tri tedne v Ameriki. Včasih me ponovno povabijo na Univerze, kjer sem že poučeval in igral, kar me zelo veseli. V Nashvillu sem nastopil v okviru koncertne sezone v prostorih glavne knjižnice, v Texasu sem bil v žiriji na dveh tekmovanjih in sem vodil visoke tečaje. Povsod me seveda predstavljajo tudi kot profesorja na šoli Glasbene matice, kar poudarja posebnost naše kulturne stvarnosti ob meji.
V kratkem bodo izšle tudi nove cd
plošče v sodelovanju z glasbeniki in pevci.
Imam še eno ploščo, ki je že pripravljena in je lep projekt sodobne glasbe; na njej jaz in Sebastiano Zorza igrava skladbe za kitaro in harmoniko Luciana Beria. Z zborom Natissa iz Ogleja pa sem posnel »glasbeni koledar« Strolic z dvanajstimi skladbami za dvanajst mesecev. Med bližnjimi novostmi bi poleg cd-jev omenil še to, da sem prenovil svojo spletno stran (www.markoferi.net) in jo ažu-riral z novicami iz glasbenega sveta, ki se ne tičejo samo moje dejavnosti. Želel sem, da bi tudi moja spletna stran bila čim bolj živa.
ROP
TOMIZZEV DUH
Mediteran - zibelka nove civilizacije
razstava - Odprtje v petek v Trstu
Rudolf Saksida, slikar pravljičar
V palači Costanzi progled njegovega opusa
Rudolf Saksida, Muzikant (1971)
V petek, 16. januarja, bo v dvorani Umberto Veruda v Palači Costanzi v Trstu odprtje retrospektivne razstave »Saksida, pittore cantastorie / slikar pravljičar«. Razstavo organizira Društvo za umetnost Kons s prispevkom Avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine in Tržaške občine ter podporo Goriške pokrajine. Kustos razstave je Giulia Giorgi. Razstava bo na ogled od 17. januarja do 15. februarja vsak dan od 10. do 13. ter od 17. do 20. ure.
Razstava bo ponudila vpogled v zgodovino likovne produkcije Rudolfa Sakside (1913-1984), goriškega slikarja, ki je še premalo poznan širši publiki. Ob tridesetletnici smrti leta 2014 se je porodila zamisel, ki je omogočila uresničitev ob-
Milan Rakovac
Grška in španska (pa slovenska tudi) nova, svobodomiselna, parlamentarna in demokratična levica utirata nove evropske poti. Treba bo stopiti za mavrico in poskusiti hoditi pod njo .. V zasičeni in amerikanizirani evropski kulturi profita je bančniško - menedžerski koncept neoliberalizma padel na vseh izpitih: kolesca kontinentalnega mehanizma resno škripljejo. EU pa, kot da ne ve, kako naj si pomaga. Se pa zato prebuja zibelka Evrope, upirati se je začelo Sredozemlje. Aha, utegnete reči, glej ga, starega marksista, trockista, anar-hosindikalista; ne more iz svoje kože, sedaj se bo začel sklicevati še na Sparta-ka! Toda ne: trije mladi intelektualci, aktivisti in vodniki nove ideje in gibanja niso spartakovci. Ne Pablo Iglesias Tur-rion ne Luka Mesec ne Alexis Tsipras ne kličejo »Ze se ljudstvo je zbralo, v zadnjo borbo že hiti«, ne stopajo na barikade, ne zahtevajo diktature proletaria-ta temveč demokratični socializem, demokratično ekonomijo. Pablo, Luka in Alexis niso Spartak, so - Periklej. Tvorec starogrške demokracije, vladar Aten (461-429 pred našim štetjem), je med drugim, revežem odprl pot v državno upravo, parlament pa popolnjeval z -žrebom! Znana je njegova maksima: »S
plemenitimi dejanji stojimo nasproti večini, ker pridobivamo prijatelje, ne da bi od njih prejemali, temveč zanje delali dobro .. .Ni sramota biti siromašen, ampak ne znati napredovati z lastnim delom ...«.
Se prebuja plemeniti, človečen duh Mediterana, svobodna misel za svobodne ljudi, kritični odnos do stvarnosti in napor, da bi se ta spremenila? V oceanu birokratsko-monetarnih sleparij mlada trojica (uh, trojka!) dviga ljudi: tako kot še en prvovrstni Meditera-nec, Evropejec Srečko Kosovel, pred skoraj sto leti: »Civilizacija je brez srca./ srce je brez civilizacije./ Izmučena bor-ba./ Evakuacija duš./ Večer peče kot ogenj./ Smrt Evrope!/ Usmiljenje! Usmiljenje!/ Gospod profesor,/ Razumete življenje?«
Luka Mesec: »Stranke evropske levice se večinoma nagibajo k drugi strategiji, poskusu reforme EU ... Najbolj proti so 'finančni trgi' - torej velike banke in investicijski skladi, ki mastno služijo, ko po visokih obrestnih merah (8,88 odstotka v primeru Grčije) posojajo denar državam v krizi. Dalje, to ni v interesu državam evropskega centra, zlasti Nemčiji, ki so si v taki konstelaciji močno okrepile svoj položaj ... Ne bi pre-
tiraval, če bi rekel, da gre za neke vrste kolonizacijo evropske periferije. In kar je najhuje, na periferiji ni odpora, saj jo večinoma vodijo vlade, kakršne smo v zadnjih letih izkusili v Sloveniji ... Široka fronta perifernih držav, ki se soočajo s podobnimi problemi, kakršni sta Grčija in Španija, ter široka fronta naprednih strank, gibanj in sindikatov iz vse Evrope. Z drugimi besedami: levico lahko reši samo mednarodna solidarnost«.
Srecko Horvat, sveža moč leve filozofije in aktivizma: »Nove leve stranke se soočajo z naslednjimi protislovji: čeprav se še kako zavedajo, da je bila socialna država rezultat zgodovinskega kompromisa med delovno silo in kapitalom, so prisiljene v boj za socialno državo, saj je ta še poslednji branik zdravstvenega, izobraževalnega, pokojninskega sistema in socialne varnosti. Kronsko vprašanje je: kako se izogniti napakam nemških Zelenih ali britanske 'tretje poti'? Kako ohraniti najboljše pridobitve socialne države in se hkrati ne ujeti v past krepitve kapitalizma?« .V namišljenem pogovoru zmagovitega Tsiprasa z Joschko Fiscerjem, ki Evropo danes svari pred nevarno novo levico, Horvat dialog postavlja takole: »Če
levičar iz '68 (un vero sessantottino, op. MR) grškega liderja obtožuje za 'napeljevanje drugih držav na nevarne levičarske poti', ali si ne bi mogli predstavljati Tsiprasovega odgovora: Ampak to bi ti moralo biti ljubo.' Ko Fischer začudeno reče: 'Zakaj?', bi Tsipras preprosto odgovoril: 'Zato, ker jaz uresničujem sanje iz tvoje mladosti'.«
Belska, krščanska, liberalna (predvsem nemška, po ameriškem vzoru) ideja je na najboljši poti, da uniči pridobitve Francoske revolucije in dosežke ra-cionalistične filozofije: razgrajuje družbo kot tako. Na Severu imamo sicer učinkovito politično in ekonomsko prakso, ampak na Skandinavijo se nihče ne ozira, ona sama pa je dvignila roke od vseh ostalih in kot da je vse skupaj ne zanima kaj dosti. Na Jugu, v zibelki civilizacije, se zarisuje nova struktura arhajskega sredozemskega bitja, ki išče izhod in preprosto ne pristaja na poraz. Tisoči beguncev pred bedo in vojno se utapljajo na vratih Evrope, tisočem se uspe dokopati do zbirnih centrov: ek-sodus brez primere. Ti ljudje so nova magma Mediterana, njihova tragedija je naša tragedija. Razumeti in povezati nove resničnosti, to čaka nove Perikleje Mediterana, Evrope in sveta.
sežnejše retrospektive v Pokrajinskih muzejih v Gorici, kjer je bila na ogled poleti; tej sledi pričujoča razstava. Trst je mesto, kjer je živel in ustvarjal več let in ga želi zato na ta način počastiti ter mu tako priznati zasluženo čast, ki so jo dolgo pričakovali vsi, ki so ga poznali, med temi so desetine bivših dijakov slovenskih ter italijanskih šolskih zavodov v Gorici, Kopru in Trstu.
Nekatera Saksidova likovna dela so bila na ogled na obsežnejši skupinski razstavi Razprta obzorja leta 2012 med Trstom in Ljubljano ter je bila nato na ogled še v Čedadu in Gorici leta 2013, medtem ko so bile zadnje retrospektive leta 1994 v Gorici in leta 1995 v Trstu ter na Opčinah. Lanska goriška razstava je bila najobsežnejša doslej postavljena retrospektiva, ker so bila prvič na ogled v javnosti dela iz družinske zbirke in številnih zasebnih zbirk, ki so dopolnjevala dela iz javnih zbirk.
Ob slednji razstavi je nastala zamisel o splošnem katalogu, ki ga je bilo mogoče pripraviti s pomočjo številnih zasebnikov, ki so posredovali dokumentacijo o svojih delih med goriško razstavo. Tako je prišel na dan bogat popis likovnih del, za katera so kustosi goriške razstave prvotno mislili, da so izgubljena. Število poznanih del je tako naraslo, zato lahko ocenjujemo, da gre dejansko za glavnino Saksidove produkcije. Zbrani podatki so omogočili kronološko razvrstitev del ter povezavo z biografijo in likovnim razvojem umetnika.
Razstava v palači Costanzi bo zaob-jela kompleksno raziskovalno delo in predstavila pomembne novosti, med temi so prepoznavna temeljna obdobja Sak-sidovega slikarskega razvoja, obravnavane tematike in razlikovanje izraznih oblik, ki se jih je posluževal. Pomembno vlogo je imelo namreč grafično načrtovanje, dejavnost, ki mu je omogočila oblikovanje številnih plakatov in pomemben primerek poštne znamke. Njegovo slikarstvo pa označuje eklekticizem, ki ga vodi od začetnega futurizma, ko občuti vpliv magičnega realizma, mimo postopne poenostavitve oblik po drugi svetovni vojni, vse do zadnjih abstraktnih del.
Rudolf Saksida je bil eklektični umetnik, ki je povezal slovensko in italijansko umetnost, je doživel obdobje fašizma, drugo svetovno vojno, čas obnove in ekonomski boom tako da se je včasih zatekal v pravljično oazo ekstravagantnih fantastičnih bitij, včasih pa je odločno izrazil svoje nasprotovanje vojni in nasilju, ki od vedno prizadevata človeštvo.
/
ITALIJA, SVET
Sobota, 10. januarja 2015
1 1
atentat v parizu - Včeraj popoldne krvav razplet dvojne drame s talci
Policija ubila tri teroriste, življenje izgubili štirje talci
Brata Kouachi v televizijski izjavi potrdila, da sta teroristično akcijo uskladili Al Kaida in Islamska država
pariz - Predsednik
Hollande:
Nacionalna
tragedija
Francois Hollande
PARIZ - Francoski predsednik Francois Hollande je včerajšnji dve krvavi drami s talci označil za nacionalno tragedijo. Dramo v pariški trgovini s košer hrano, v kateri so poleg napadalca umrli še štirje talci, je označil za antisemitsko dejanje. A istočasno je opozoril, da je Francija po napadih še vedno ogrožena. V nagovoru narodu, ki ga je v živo prenašala televizija, je Hollande poudaril, da dejanja islamističnih fanatikov v zadnjih dneh nimajo ničesar skupnega z islamsko vero. Francoski predsednik je pohvalil varnostne sile, ki da so zajetje talcev končale profesionalno in učinkovito.
Hollande je prav tako potrdil svojo udeležbo na solidarnostnem shodu enotnosti v Parizu v nedeljo, s katerim se bodo poklonili žrtvam tragedij v zadnjih dneh in na katerem se mu bodo pridružili številni evropski voditelji, med drugim pre-mierja Velike Britanije in Italije David Cameron in Matteo Renzi, nemška kanclerka Angela Merkel in vodilni evropskih institucij. Hollande je ob tem Francoze pozval, naj se pridružijo shodu in se zavzamejo za svobodo, demokracijo in pluralizem.
PARIZ - Francija je bila včeraj v primežu dvojne drame s talci - severno od Pariza je policija obkolila napadalca, ki naj bi stala za sredinem pokolom na sedežu tednika Charlie Hebdo, v vzhodnem delu mesta pa napadalca, ki je v četrtek ubil policistko. Po več urah napetosti je policija v obeh krajih skoraj hkrati posredovala. Ubiti so bili vsi napadalci, umrli pa so tudi štirje talci.
Včerajšnja drama se je začela zapletati zjutraj, ko je policija severovzhodno od Pariza prestregla osumljenca za sredin napad na uredništvo satiričnega tednika Charlie Hebdo, v katerem je bilo ubitih 12 ljudi, 11 pa ranjenih. Brata Cherif in Said Kouachi sta neki ženski odvzela avtomobil, ta pa ju je prepoznala in naznanila policiji.
Med lovom sta se napadalca zatekla v tiskarno v industrijskem območju kraja Dammartin-en-Goele, kjer živi 8000 ljudi in je kakih 12 kilometrov oddaljeno od mednarodnega letališča Charles de Gaulle. Pri tem sta zajela enega talca, šefa tiskarne Michela Catalana. Toda v tiskarni se je nahajal še en uslužbenec, po imenu Lilian, ki se je skril v 1. nadstropju in je prek mobilnega telefona pomagal policiji.
Policija je nato na območje poslala močne sile in tudi več helikopterjev. Območje je obkolila in zaprla, tamkajšnjim prebivalcem pa naročila, naj ne zapuščajo hiš. Kasneje so evakuirali učence iz več okoliških šol.
Policija je z napadalcema vzpostavila dialog za mirno rešitev položaja, a naj bi brata dejala, da želita "umreti kot muče-nika".
Sredi te akcije pa je v četrti Vincen-nes na vzhodu Pariza prišlo do novega incidenta - napadalec je v judovski trgovini zajel več talcev, med njimi tudi ženske in otroke. Videli so ga z dvema strojnicama.
Za ta napad naj bi bil odgovoren isti moški, ki je v četrtek na jugu Pariza ubil policistko, še enega človeka pa huje ranil. Pariško tožilstvo je objavilo, da v povezavi s tem napadom iščejo 32-letnega Ame-dyja Coulibalyja in njegovo 26-letno dekle Hayat Boumeddiene. Oba naj bi bila oborožena in nevarna.
italija - Notranji minister Alfano
V načrtu ustanovitev protiterorističnega urada
RIM - Po napadu na francosko satirično revijo Charlie Hebdo je notranji minister Angelino Alfano pred poslanci napovedal ostre protiteroristične ukrepe. Med drugim naj bi ustanovili protiterori-stični urad, ki bi se ukvarjal z nevarnostjo skrajnega terorizma, je zatrdil Alfano. Urad bi deloval po zgledu protimafijskega državnega tožilstva. Med novimi protite-rorističnimi potezami bi bil tudi ukrep, s katerim bi lahko terorističnim osumljencem, ki bi želeli zapustiti Italijo, odvzeli potni list. Poleg tega bi policija dobila več pristojnosti, da blokira spletne strani, ki jih za propagando uporabljajo teroristi.
Italijansko notranje ministrstvo ni izključilo možnosti terorističnih napadov v Italiji, čeprav trenutno ni znakov, ki bi na to namigovali. Varnostne ukrepe so v Italiji tako ali tako zaostrili. Po navedbah Alfana oblasti trenutno nadzorujejo 53 domnevnih terorističnih borcev, od tega naj bi bili trije italijanski državljani. Italijanske varnostne sile bodo v prihodnje natančneje opazovale mošeje po državi, da bi tam preprečile širjenje islamistične propagande. Al-
Coulibaly naj bi bil povezan tudi z napadalcema na tednik Charlie Hebdo. Po navedbah neimenovanega policijskega predstavnika za francoski časnik Le Figaro je zagrozil, da bo pobil talce, če bodo posebne enote napadle poslopje v Dam-martinu, kjer sta bila brata.
Coulibaly naj bi bil povezan tudi s Cherifom Kouachijem, s katerim naj bi leta 2010 naj bi sodelovala pri poskusu pobega iz zapora v Franciji, in je bil zaradi tega leta 2013 obsojen na pet let zapora.
Dvojna drama se je nato zelo hitro razpletla okoli 17. ure. Po poročanju AFP sta napadalca v Dammartinu sama sprožila spopad s policijo, pri tem pa sta bila ubita. Talec je bil rešen nepoškodovan, je bil pa v akciji še en policist ranjen.
Skoraj istočasno je policija sprožila akcijo proti napadalcu v pariški četrti Vin-cennes. Tudi tam je bil napadalec ubit. A pri tem so po navedbah medijev umrli tudi štirje talci. Po nekaterih virih naj bi jih ugrabitelj ubil že ob napadu na judovsko trgovino. Poleg tega naj bi bili štirje ranjeni. Policija je potrdila še, da je bil napadalec Amedy Coulibaly. Ob posredovanju policije je sicer iz trgovine prišlo več talcev. Po nekaterih virih naj bi Coulibaly imel
Tiskarna v Dammartin-en-Goele, v katero sta se zatekla brata Cherif in Said Kouachi
pajdaša, a ni znano, kako naj bi končal.
Francoska televizija BFM-TV je včeraj prišla v stik z bratoma Kouachi, ki sta bila kasneje ubita v posredovanju policije in je po njuni smrti objavila pogovor
Napadena judovska trgovina v pariški četrti Vincennes in džihadist Amedy Coulibaly
z njima. Govorili so s Cherifom Kouac-hijem, ki je med drugim dejal, da ga je poslala teroristična organizacija Al Kaida v Jemnu, Coulibaly pa, da je prejel navodila s strani Islamske države. Četudi naj ne bi prihajala iz iste organizacije, je Couli-baly zatrdil, da je bil glede napadov v stiku z bratoma Kouachi. "Da, za operacije smo bili usklajeni," je dejal po poročanju televizije.
V Parizu je sredi protiterorističnih akcij vladalo dobesedno obsedeno stanje. Na ulicah so bili številni policisti in žan-darji. Vrstila so se tudi poročila o dodatnih napadih, ki pa so se izkazala za lažne preplahe.
Sredi policijskih protiterorističnih akcij so se vrstila tudi politična prizadevanja za rešitev krize, ki jo je povzročil sredin napad na Charlie Hebdo. Kot je dejal francoski premier Manuel Valls, je Francija v vojni proti terorizmu in ne religiji ali civilizaciji.
Valls je še dejal, da bodo zagotovo potrebni dodatni ukrepi za odgovor na teroristične grožnje. V skladu z dosedanjimi ukrepi so sicer od avgusta 2013 po njegovih besedah preprečili pet terorističnih napadov.
fano je še razkril, da je bil eden od osumljenih napadalcev na Charlie Hebdo v Parizu italijanskim oblastem poznan zaradi povezav s skrajneži. Medtem so okrepili varnost na rimskih letališčih ter na območju francoskega veleposlaništva in Vatikana.
Ravno papež Frančišek pa je postal tarča kritik Severne lige zaradi svojega dialoga z islamom. Stranka je sicer ob tem opozorila na nevarnost "vojaške in kulturne zasedbe" Zahoda s strani islamskih fun-damentalistov. Vodja Severne lige Matteo Salvini je papeža napadel, ker je v sredo v Vatikanu sprejel štiri francoske imame. "S tem ko poziva k dialogu z islamom, papež Frančišek katolikom ne počne nič dobrega," je povedal Salvini. Severna Liga je sicer pozvala k takojšnjemu odvzemu dovoljenj za prebivanje in izgonu vseh terorističnih osumljencev. "V Italiji živi dva milijona muslimanov. Bomo videli, če bodo po napadu v Parizu organizirali solidarnostne shode," je povedal Salvini. "V teku je vojna. Bilo bi samomorilsko odreagira-ti s toleranco," je še poudaril Salvini.
Džihadisti naj bi v Nigeriji pobili dva tisoč ljudi
ABUJA - Iz Nigerije poročajo o novem grozovitem pokolu, ki ga je v mestu Baga na severovzhodu države izvedla skrajna islamska skupina Boko Haram. Ubitih naj bi bilo več sto ljudi, po nekaterih virih celo dva tisoč. Skrajneži so Bago najprej napadli že konec tedna, ko so od tam zbežali vojaki, potem ko je Boko Haram zasedel bližnje vojaško oporišče. Tisti, ki jim je uspelo zapustiti mesto, pripovedujejo, da so skrajneži brezglavo streljali na prebivalce in zažigali hiše. Visoki predstavnik oblasti na tem območju Musa Al Hadži Bukar je za BBC povedal, da mesto z 10.000 prebivalci skoraj ne obstaja več.
Na ulicah Bage, ki leži na robu jezera Čad, ležijo trupla civilistov, ki jih svojci niso mogli pokopati, saj so morali bežati pred fanatičnimi borci skrajne skupine, ki že več kot pet let ustrahuje sever Nigerije v svojih prizadevanjih za oblikovanje islamske države. Kot je dejal Bukar, ki se sklicuje na pričevanja domačinov, bi lahko bilo ubitih okoli dva tisoč ljudi, kar je toliko, kot jih je skupina ubila v celem lanskem letu. Druga poročila govorijo o nekaj sto žrtvah.
Uporniki na vzhodu Ukrajine okrepili napade
KIJEV - Proruski separatisti so okrepili obstreljevanje na položaje ukrajinskih sil na vzhodu Ukrajine, so včeraj sporočile ukrajinske vojaške oblasti. Ukrajinski zunanji minister Pavlo Klimkin je medtem za ponedeljek napovedal srečanje s kolegi iz Nemčije, Francije in Rusije na temo ukrajinskega konflikta. V valu obstreljevanja in raketnih napadov na vojaške baze naj bi bili ubiti štirje ukrajinski vojaki in dva civilista. Ukrajinske oblasti so še sporočile, da je v četrtek v regijo prispel ruski konvoj humanitarne pomoči, ki pa je po njihovem mnenju služil le kot krinka za prevoz vojaške opreme upornikom. Do spopadov prihaja pred mednarodnim srečanjem na temo Ukrajine, ki naj bi se ga 15. januarja v Kazahstanu udeležili ruski, ukrajinski in francoski predsednik Vladimir Putin, Petro Porošenko in Francois Hollande ter nemška kanc-lerka Angela Merkel. Ze pred tem pa se bo v ponedeljek Klimkin v Berlinu sestal z zunanjimi ministri Nemčije, Francije in Rusije.
I
I
I
ZLATO
(999,99 %%) za kg
33.010,00 +206,23 SOD NAFTE
(159 litrov)
49,70 $ -2,47
EVRO
1,1813 $ +0,40
EVROPSKA CENTRALNA BANKA
9. januarja 2015		
valute	evro (povprečni tečaj) 9. 1. 8. 1.	
ameriški dolar	1,813	1,1768
japonski jen	140,81	141,00
bolgarski lev	1,9558	1,9558
češka krona	28,062	27,865
danska krona	7,4393	7,4398
britanski funt	0,77990	0,7811
madžarski forint	31 7,39	317,05
poljski zlot	4,2699	4,2902
romunski lev	4,4892	4,4878
švedska krona	9,4883	9,4340
švicarski frank	1,2010	1,2010
norveška krona	9,0605	9,2080
hrvaška kuna	7,6780	7,6745
ruski rubel	72,8910	72,3732
turška lira	2,7154	2,7181
avstralski dolar	1,4506	1,4518
braziljski real	3,1389	3,1 774
kanadski dolar	1,3963	1,3905
kitajski juan	7,3321	7,3152
indijska rupija	73,6233	73,6300
mehiški peso	17,3190	17,3087
južnoafriški rand	13,6655	13,6912
1 2 Sobota, 10. januarja 2015
ow
APrimorski
r	dnevnik
n ° ki
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
gorica - Ministrica Gianninijeva pohvalila goriški višješolski model
Slovenščina na italijanskih
V I I	• VI ••	4	• •
šolah »uresničljiva utopija«
»Medkulturna izmenjava je pomembno sredstvo, da se dolgoročno izognemo t.i. "spopadu civilizacij" in dramatičnim dogodkom, kot so tisti, ki so se v prejšnjih dneh zgodili v Franciji. Zato mora biti spodbujanje medsebojnega spoznavanja, ki ga omogoča tudi znanje jezikov, odgovornost in vrednota naše šole.« Tako je povedala italijanska ministrica za šolstvo Stefania Gian-nini in v isti sapi pohvalila goriški višješolski model, ki se odlikuje ravno po velikem poudarku na jezikovnemu pouku, internacionalizaciji in medkulturnemu zbliževanju. Obmejno šolsko stvarnost, tako italijansko kot slovensko, je predstavnica vlade pobli-že spoznala med včerajšnjim obiskom v Gorici, kjer je med drugim pojasnila, da je naklonjena uvedbi pouka slovenščine na italijanskih šolah.
Ministrico, ki je v Gorico prišla na pobudo senatorjev Laure Fasiolo in Alessandra Marana, so dijaki, šolniki in predstavniki oblasti najprej pričakali v dvorani klasičnega liceja Dante Alighieri, drugi del srečanja pa je potekal na sedežu umetniškega liceja Max Fabiani. Glavno besedo so imeli dijaki posameznih višješolskih smeri, ki so opisali inovativne projekte, pri katerih sodelujejo v šoli. Med temi izstopajo ravno jezikovne delavnice in druge izmenjave, ki jih nekatere italijanski liceji imajo celo s Kitajsko. Ministrica je pazljivo prisluhnila tudi predstavitvam slovenskih dijakov, ki so izpostavili, kako jim šole s slovenskim učnim jezikom omogočajo nabiranje izkušenj na obeh straneh slovensko-italijanske meje, njeno preseganje in posledično obvladovanje širšega čezmejnega prostora. »Prevzeli ste me,« je dijakom dejala ministrica, po kateri iz dijaških predstavitev »razvidno, da se tu uresničuje projekt, ki združuje dve kulturni dimenziji. Kaže se želja po ovrednotenju prostora, ki je znal mejo na novo interpretirati ter v večjezičnosti in večkultur-nosti najti bogastvo, ne pa vzrok ločevanja«.
K še večjemu ovrednotenju goriške večjezičnosti bi prav gotovo prispevala uvedba pouka slovenščine na italijanskih šolah. Na to željo in potrebo je ministrico opozoril Livio Semolič, predsednik SKGZ za Goriško, ki je bil med udeleženci srečanja v dvorani liceja Alighieri. Semolič je najprej izpostavil »konkurenčno prednost«, ki jo dijakom ponuja slovenska šola, v njene težave in pričakovanja pa se ni spustil, saj se bo priložnost za to ponudila že februarja, ko bo Gianninijeva obiskala Trst. Semolič pa je poudaril, da ima slovenska šola pomembno vlogo za manjšino in za mesto nasploh. »V tem okviru želim izraziti željo, da bi tudi italijanske šole lahko ponujale večjezični in več-kulturni predmetnik že od prvih stopenj iz-
obraževanja ter slovenščino kot izbirni predmet na višješolski ravni. Slovenščina je namreč sestavni del mesta, jezik sosednje države in tudi ključ za razumevanje širšega slovanskega sveta,« je dejal Semolič. »Ta predlog bom prav gotovo preučila,« je odgovorila ministrica, po kateri je uvedba slovenščine na italijanskih šolah »konkretna in uresničljiva utopija«. »Na območjih, kakršno je Gorica, je neposredna izmenjava s slovensko narodno skupnostjo - tako z manjšino kot s sosedi čez mejo - vsakdanja stvar. Zato se mi zdi pravilno, da vlada vzame v poštev tudi možnost pouka slovenščine v italijanskih šolah. Jasno je, da bi potrebovali učno osebje in sredstva za spremembo didaktične ureditve, do tega predloga pa sem odprta. Več kot ponujamo mladim na področju jezikov in medkulturnega spoznavanja, bolje je,« je povedala Gianninijeva. Ministrico je na potrebo po vključitvi slovenščine med redne predmete na goriških in tržaških italijanskih šolah vseh stopenj opozorila tudi podpredsednica pokrajine Mara Černic, ki je gostjo nagovorila med srečanjem na liceju Max Fabiani. »Ob tem, da bi znanje dveh jezikov ponujalo naši mladini več priložnosti za zaposlitev, bi iz Go-ričanov naredilo prave večjezične in več-kulturne evropske državljane, ponosne na svojo goriško in posoško identiteto,« je povedala Černičeva. Podpredsednica pokrajine je spomnila na trud, ki ga je pokrajina vložila v izboljšanje in varnost šolskih objektov na Goriškem, dalje pa je poudarila, da geslo reforme šolstva La buona scuola (Dobra šola), ki jo bo vlada kmalu predstavila parlamentu, uteleša vsakdanje sodelovanje in prizadevanja goriških institucij, šolnikov, občanov, združenj in staršev za dobrobit šolske mladine.
Med udeleženci včerajšnjih srečanj z ministrico so ob organizatorjih bili tudi goriški župan Ettore Romoli, deželna odbor-nica Mariagrazia Santoro, slovenski ravnateljici Elizabeta Kovic in Sonja Klanjšček (ravnatelj Primož Strani je bil zaseden drugje, prišli pa so njegovi sodelavci), načelnik Urada za slovenske šole Igor Giaco-mini in vodja Deželnega šolskega urada Pie-tro Biasiol, ki je spregovoril o izzivih nove reforme šolstva pri nas. »Reforma upošteva specifiko vašega prostora in šolstva ter daje velik poudarek tujim jezikom, ki jih je italijanska šola predolgo zanemarjala. Tu ne mislim le na angleščino, ampak tudi na druge jezike, ki so v nekaterih okoljih, kot je vaše, naravna danost in bogastvo. V naše šole je treba uvesti jezikovno kulturo, ki bo iz mladih naredila državljane sveta, hkrati pa jim bo zagotavljala tudi sodoben pogled na svet,« je zaključila Stefania Giannini. (Ale)
Livio Semolič med posegom na liceju Dante (levo); ministrica Stefania Giannini, ob njej senatorka Laura Fasiolo (desno)
bumbaca
gorica - Predstavitev slovenskih dijakov
Ministrica spoznala tudi slovenske šole
S predstavitve slovenskih šol
bumbaca
Med obiskom v Gorici je ministrica za šolstvo Stefania Giannini marsikaj izvedela tudi o značilnostih in poslanstvu višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom. Zaslugo za to imajo štirje dijaki licejskega pola Trubar-Gregorčič in tehniškega pola Cankar-Zois-Vega, ki so predstavnico vlade nagovorili tudi v imenu svojih sošolcev.
Klasični licej Trubar je predstavil Cristian Visintin, po katerem je ta šola živ izraz »večstoletne zgodovine, sestavljene iz sporov in srečanj.« »Tu izraza meja niso dojeli v občem pomenu besede, po katerem je meja politična črta, ki ločuje več narodnih skupnosti, ampak v etimološkem smislu oz. iz latinščine. Meje so črte, kjer se teritoriji stikajo in srečujejo,« je dejal dijak, po katerem je zgodovina liceja Trubar »sad teh srečanj.« Licej Trubar, je dodal, nudi dijakom ob klasični kulturi tudi trdne večjezične temelje, ki omogočajo nadaljevanje študija tako v Italiji kot v Sloveniji: »Pomaga pa nam predvsem pri razumevanju mišljenja in kulture tistega, ki živi onstran ločnice in ki ga zato nekateri še vedno imajo za sovražnika.« Dijakinja znanstvenega liceja Gregorčič Sanja Vogrič je izpostavila sodelovanje z Univerzo v Novi Gorici in projekt delovnih praks, ki jih dijaki lahko opravljajo tako v Italiji kot v Sloveniji. »To
nam omogoča, da se preizkusimo tako v slovenskih kot v italijanskih podjetjih, razširimo svoja obzorja, stopimo v stik z različnimi kulturami ter tako postanemo pravi evropski državljani,« je povedala Vogričeva. Med raznimi prednostmi, ki jih dijakom ponuja sodelovanje z novogoriško univerzo, je dijakinja omenila tečaj robotike. Ministrici sta Visintin in Vogričeva poklonila tudi knjige Rac-contare il confine, Gli sloveni in Nekropola.
Tehniški pol Cankar-Zois-Vega sta predstavili Sofia Semolič in Lucija Lango. »Cilj izobraževalne ponudbe naših šol je predvsem razvoj podjetniške občutljivosti dijakov na raznih gospodarskih področjih. Dokaz so številne izvenšolske dejavnosti, med katerimi lahko dijaki nadgradijo šolsko znanje ter spoznajo, kako se razvije podjetniški načrt, na katere urade se je treba obrniti, ipd. Dijaki 3. in 4. razredov utrjujejo svoje znanje med delovnimi praksami, ki potekajo pri podjetjih na obeh straneh meje,« je povedala Se-moličeva in naštela projekte, pri katerih sodeluje tehniški pol (Conoscere la borsa, Il gior-nale in classe...), ter obiske na sedežih podjetij. Slovenska višješolska pola sta včeraj ob dijakih in osebju zastopala še predsednika obeh zavodskih svetov, Marjeta Kranner in Julijan Čavdek.
gorica - Ministrica
»Univerzam namenili 150 milijonov«
Italijanska ministrica za šolstvo Stefania Giannini je včeraj obiskala tudi univerzitetni sedež v Ulici Alviano v Gorici, kjer sta jo ob študentih pričakala rektorja Univerze v Trstu in Univerze v Vidmu Maurizio Ferme-glia in Felice De Toni. Giannini-jeva je spregovorila o državnem načrtu za spodbujanje raziskovanja, ki ga bo vlada predstavila v prihodnjih mesecih, ob tem pa je izpostavila, da je vladi v letu 2014 uspelo nameniti univerzitetnemu sistemu »150 milijonov evrov, kar ni od muh«.
Gianninijeva se je dalje zaustavila pri sredstvih, ki jih je vlada namenila šolskim gradnjam in delovanju šol. Vsak ravnatelj, je dejala ministrica, bo letos imel na voljo okrog 8000 evrov več za delavnice in druge projekte, pa tudi za papir in druge potrebščine.
Opozorilo priseljencu
Goriški policisti so po nalogu sodišča izdali opozorilo 20-letnemu afganistanskemu državljanu N.S., ki mu pripisujejo odgovornost za nerede, do katerih je pred dnevi prišlo v središču Faidutti v Gorici in na sedežu skupnosti Arcobaleno. Mladenič je najprej dražil goste v središču Fai-dutti, nato je skupaj z nekaterimi sodržavljani vdrl v sedež skupnosti Arcobaleno. Medtem je več deset prosilcev za azil, ki so jih med prazniki gostili pri Madonini, ostali brez strehe nad glavo, saj so po ponovnem začetku pouka župnijski prostori spet na razpolago otrokom za pošolske in druge dejavnosti. »Če se ne bo našla rešitev, bomo prebežnike odpeljali na Travnik pred palačo prefekture,« je povedala pokrajinska odbornica Ilaria Cecot.
Neuspela goljufija
V	Ronkah se je spet pojavil goljuf, ki je skušal nategniti starejšega občna pod pretvezo razbitega vzvratnega ogledalca. Uglajen moški se je približal priletnemu paru in trdil, da sta razbila ogledalce na njegovem avtomobilu znamke BMW. Rončan se goljufa ni prestrašil, vzel je meter, izmeril višino svojega vzvratnega ogledalca in dokazal, da nikakor ne more biti odgovoren za nastalo škodo. Spričo tako jasnega dokaza in odgovora je goljuf pobral šila in kopita ter odšel neznano kam.
Voden ogled razstave
V	palači Attems v Gorici bo jutri ob 15.30 voden ogled razstave del, ki so nastala v okviru projekta »Tempesta nel Museo.« Ogled bosta vodila Luciano De Gironco-li in Enzo Valentinuz, ki sta izpeljala likovno delavnico z varovanci terapevtske skupnosti La Tempesta.
Pohod na Korado
Planinsko društva Brda prireja jutri 11. Pohod Vrhovlje-Plave-Korada. Začetek pohoda bo ob 8. uri pri informacijski tabli na Vrhovlju pri Kojskem. Odpravili se bodo v smeri Sabotina, se spustili proti Soči in zatem skozi Prelesje bodo prišli v Plave, kjer bo daljši postanek. Sledil bo vzpon na Korado, od koder se bodo po postanku spustili do Vrhovlja, kjer bo cilj pohoda. Skupne hoje je okrog pet ur in pol, običajno se vračajo na Vrhovlje okrog 16. ure. Informacije na tel. 0038631-393776 (Bojan).
/
GORIŠKI PROSTOR_Sobota, 10. januarja 2015 1 3
tržič - Mestni redarji podali obračun
Lani našteli 8364 prekrškov
Iz mestnega središča odpeljali preko devetdeset zapuščenih koles
Našteli so preko osem tisoč kršitev prometnega zakonika, iz mestnega središča so odpeljali preko devetdeset zapuščenih koles, pregledali so petintrideset stanovanj in preverili dokumente 200 tujih državljanov. Obračun dela v lanskem delu so podali tržiški mestni redarji. Njihov poveljnik Walter Milocchi pojasnjuje, da se je lani znižalo število kršitev prometnega zakonika; našteli so jih 8364, medtem ko jih so jih leta 2013 obravnavali 9545. »Zahvaljujemo se našim občinskim redarjem. Tržič je kompleksno mesto, zato pa si njihovo delo toliko bolj zasluži pohvale,« poudarja tržiški podžupan Omar Greco.
Mestni redarji so lani naložili 197 glob zaradi kršitve hitrostnih omejitev (leta 2013 jih je bilo ugotovljenih 110); skupno so odvzeli 21 vozniških dovoljenj, od katerih štiri zaradi vožnje pod vplivom alko-
hola. Skupno so z vozniških dovoljenj 643 voznikov odvzeli 3956 točk. Tržiški mestni redarji so obravnavali tudi 166 prometnih nesreč, med katerimi jih je bilo 61 s ponesrečenci. Iz mestnega središča so zaradi parkiranja na nedovoljenih mestih odpeljali 64 avtomobilov, 30 pa so jih zasegli. Največ kršitev prometnega zakonika -kar 561 -so mestni redarji obravnavali na Drevoredu San Marco. Ostale prekrške so obravnavali v ulicah Duca D'Aosta - 361, Caboto
-	325, Fratelli Rosselli - 324, Boito
-	227, Barbarigo - 204, XXV Aprile - 162 in Toti - 154. Lani so mestni redarji pregledali tudi več tovornih vozil; pri tem so ugotovili 103 prekrške, med katerimi so najbolj pogoste kršitve urnikov dela in počitka.
Iz mestnega središča so lani odpeljali 92 zapuščenih koles. Opravili so štiri posege zaradi ne-
dovoljenega bivakiranja v mestnem središču, obiskali pa so tudi nekaj nezakonito vseljenih stanovanj v stanovanjskem bloku Tonon v Ulici Rossini in na območju nekdanje diskoteke Hippodrome; nekaj stanovalcev so ovadili sodišču. Mestni redarji so pregledali tudi petintrideset stanovanj in preverili dokumente 200 tujih državljanov; enega
izmed njih so aretirali v sodelovanju s policijo.
Med lanskim letom so posebno pozornost namenili tudi nezakonitemu odlaganju odpadkov, ki je na Tržiškem problem. Zasačili so 26 ljudi, ki so nezakonito odlagali svoje odpadke, in jih seveda oglobili. Število kršitev se je sicer v primerjavi z letom 2013 nekoliko znižalo,
kar je verjetno posledica ravno poostrenega nadzora mestnih redarjev in drugih sil javnega reda. Mestni redarji so tudi povečali število ur prisotnosti v posameznih rajonih. Skupno so jih opravili 1510. Na trži-ški občini je sicer zaposlenih 34 mestnih redarjev, vendar jih je med njimi operativnih le 28, saj jih je šest na čakanju.
gorica - Gurmanska srečanja v desetih gostilnah
V znamenju goriške rože
fara - Avtocesta
V trčenju trije poškodovanci
Pojasnili bodo značilnosti goriškega rdečega radiča in opozorili, po čem se razlikuje od podobnih sort Voznik izgubil nadzor nad vozilom
Na avtocesti A34 med Gradiščem in Faro se je včeraj ob 8.15 zgodila prometna nesreča, v kateri so se poškodovali trije ljudje. Iz še nepojasnjenih razlogov je 82-letni A.T. iz Tržiča izgubil nadzor nad avtomobilom Toyota Avensis, s katerim je bil namenjen proti Gorici. Z njim sta se v avtomobilu peljala še 67-le-tni F.Z. in 47-letna C.O., ki sta oba iz Tržiča. Najhuje se je poškodovala ženska, ki so jo v nezavesti odpeljali v videmsko bolnišnico s helikopterjem, vendar njeno življenje naj ne bi bilo ogroženo. Oba moška so z lažjimi poškodbami sprejeli na zdravljenje v goriški bolnišnici. Zaradi nesreče je bila avtocesta nekaj časa zaprta, med zaporo se je ustvarila en kilometer dolga kolona. Na kraj so poleg reševalcev iz službe 118 prihiteli še prometni policisti in goriški gasilci.
Del sodelujočih gostincev na goriškem županstvu
Goriški gostinci, včlanjeni v združenje »Gorizia a tavola«, prirejajo niz desetih gurmanskih srečanj, protagonist katerih bo znameniti goriški rdeči radič, ki mu pravijo goriška roža.
»V zadnjih časih je vse več takih, ki različne vrste radiča prodajajo kot goriško rožo. V resnici gre za povsem drugačne sorte, ki jih tudi pridelujejo povsem drugače. Zaradi tega bomo na naših srečanjih pojasnili, kakšna je prava goriška roža in zakaj je tako posebna,« pravi Michela Fabbro iz restavracije Rosenbar, ki je včeraj skupaj z goriško občinsko odbornico Arianno Bellan in predsednikom združenja »Gorizia a tavola« Anto-niom Devetagom predstavila letošnji niz gurmanskih srečanj z goriško rožo. Fabbrova je tudi razložila, da občutijo goriški gostinci močno konkurenco na slovenski strani meje, tudi zaradi tega pa prirejajo niz večerij s posebnimi jedilniki, saj se želijo na najboljši način predstaviti najprej Goričanom in zatem tudi prebivalcem sosednjih in bolj oddaljenih krajev.
Prva večerja iz niza, posvečenega goriški roži, bo v četrtek, 15. januarja, ob 20. uri v restavraciji Rosebar, zatem pa bodo goriško rožo na najrazličnejše načine pripravili gostilna Turri (16. januarja ob 20. uri),
gostilna Ca' di Pieri (17. januarja ob 13. uri), restavracija Hendriclks (22. januarja ob 20. uri), gostilna Primožič (23. januarja ob 20. uri), gostilna Tre amici (24. januarja ob 20. uri), gostilna Pri Luni (25. januarja ob 13. uri), gostilna Al Sabotino (29. januarja ob 20. uri), gostilna Vecia Gorizia (30.
fotop.a.
januarja ob 20. uri) in gostilna Pri Mirkotu - Al ponte del Calvario (31. januarja ob 20. uri). Večerja oz. kosila bodo stala od 24 do 35 evrov; ponekod so v ceno že vključena vina. Za udeležbo na srečanjih - ponekod bo poskrbljeno tudi za glasbo v živo - je priporočena rezervacija.
gorica - Župan
Občinska uprava prireja baklado za žrtve v Franciji
»Gre za napad na svobodo tiska in hkrati na demokracijo. Odločno obsojamo dogodke v Franciji, zato pa kot občinska uprava prirejamo baklado, na katero so prav vsi vabljeni.« Goriški župan Ettore Romoli je včeraj spustil na pol droga v spomin na žrtve atentatov v Franciji zastave pred županstvom, obenem je napovedal, da goriška občina prireja v torek, 13. januarja, ob 18. uri baklado. Zbirališče bo pred županstvom, od koder se bodo udeleženci s svečami v rokah podali do Travnika in postali pred prefekturo.
»Vsi skupaj moramo obsoditi, kar se je zgodilo v Franciji. Ljudje morajo čutiti, da so jim institucije ob strani, da se skupaj z njimi zgražajo nad dogodki v Franciji in da nameravajo braniti demokracijo in svobodo. Tudi iz Gorice moramo odposlati v svet sporočilo "Je suis Charlie',« poudarja goriški župan. Zastave so včeraj v znak žalovanja spustili na pol droga tudi v Ronkah in še v nekaterih občinah po goriški pokrajini.
gorica - V Kulturnem domu 18. januarja
Otroke pričakuje Zvezdica Zaspanka
V Kulturnem domu v Gorici bo v nedeljo, 18. januarja, ob 16. uri tretje srečanje iz niza gledaliških predstav za otroke »Komigo baby 2014/15 - Mama, očka... gremo v gledališče!«. Na vrsti bo gledališka predstava Frana Milčinskega - Ježka v priredbi Mini Teatra Ljubljana Zvezdica Zaspanka v režiji Roberta Waltla. Je zvezda na nebu, ki uspava otroke, vodi mornarje po morju in pesniku pomaga najti pravilne rime. Ima dolge zlate lase in kličejo jo Zaspanka. Toda ker pogosto zaspi in v službo zamuja, na Zemlji povzroča zmedo. Otroci jokajo, mornarji ne
najdejo poti, pesnik pa ne rime na besedo lonec. Za kazen jo Mesec zato pošlje na Zemljo in na nebo se lahko vrne šele, ko dokaže, da je dovolj pametna. Ko jo komet Repatec pripelje na Zemljo, se zvezdica Za-spanka znajde sama med neznanimi ljudmi. Pot jo vodi čez semenj in mesto, kjer se potika tudi strašni razbojnik Ceferin, ki ima kamen namesto srca. Ko Ceferin izve, da ima deklica zlate lase, ji jih hoče ostriči in tako obogateti. To se ne zgodi, ker mu zaradi Zaspankine nedolžne dobrote namesto kamna v prsih začne biti srce. In komet Repatec Zaspan-
Zvezdica Zaspanka
ko odpelje nazaj na nebo. Kultna in nepozabna Ježkova pravljica za otroke vseh starosti. Ena najpriljublje-nejših slovenskih pravljic z univerzalnim sporočilom, da lahko z dobroto, ljubeznijo in s čisto mislijo premagamo zlo.
Za podrobnejše informacije se lahko zainteresirani obrnejo na urad Kulturnega doma v Gorici (tel. 048133288, naslov elektronske pošte in-fo@kulturnidom.it). Redna vstopnina znaša pet evrov, znižana (starši, spremjevalci) pa tri evre.
1 4 Sobota, 10. januarja 2015
GORIŠKI PROSTOR
/
nova gorica - Podjetje Arctur bo zgradilo nov superračunalniški center
Zaletavanje z avtomobili v zid je stvar preteklosti
Notranjost kompleksa Mebla A+A (levo); Tomi Ilijaš pred opuščeno proizvodno halo (desno) in njenim vhodom (spodaj)
foto k. m.
Novogoriško podjetje Arctur je vodilni izmed treh partnerjev (poleg njega še šempetrski 4 Design in novo-goriški Vitanest), ki so lanskega avgusta na stečajni dražbi za 1,3 milijona evrov kupili 7.000 kvadratnih metrov kompleksa propadlega Mebla A+A. V opuščene hale nekdanjega paradnega konja slovenske in še pred tem jugoslovanske industrije se bo vrnilo življenje. »Do jeseni želimo objekte obnoviti in se vseliti, kar je tudi izvedljivo, če bodo seveda upravni postopki zaključeni v razumnih rokih. Poleg vpisa v zemljiško knjigo potrebujemo samo še gradbeno dovoljenje za fasado,« poudarja ustanovitelj in direktor Arctur-ja Tomi Ilijaš.
Arcturjev del zajema 700 kvadratnih metrov pisarniških prostorov in 850 kvadratnih metrov površin v industrijski hali. Lokacija je ena redkih na Goriškem, kjer je na voljo dovolj električne moči, kar je za njihovo dejavnost ključnega pomena. V sklopu sanacije bodo nekdanje proizvodne hale in upravne prostore preuredili po svojih potrebah, vsi trije kupci pa bodo zamenjali azbestno streho in uredili enotno fasado na celotnem kompleksu.
V preurejenih prostorih bo podjetje Arctur imelo nov sedež s prostori za razvoj in raziskave, lastni inkubator za visokotehnološka start up podjetja in prostore za prototipno tridimenzionalno proizvodnjo predmetov, vključno s proizvodnjo novih izdelkov, v katerih je vključeno znanje, ki ga pridobivajo skupaj s partnerji. »Arctur se namreč iz strogo računalniškega podjetja spreminja v podjetje, ki bo proizvajalo izdelke z visoko dodano vrednostjo. Ti pa so iz branž, ki so blizu našim partnerjem, s katerimi delamo na področju superračunalništva,« pojasnjuje Tomi Ilijaš. Na novi lokaciji pripravljajo tudi data center, kjer bo postavljen nov superračunalnik. Prvega so pred štirimi leti postavili na Gorjan-skem na Krasu.
»S pomočjo superračunalnika lahko na podlagi fizikalnih zakonov simuliramo dogajanje v naravi. Avtomobilska industrija, na primer, trkov ne preučuje več tako, da se s prototipi novih avtomobilov zaletavajo v zid kot nekoč, temveč to naredijo s pomočjo računalniških simulacij in s tem prihranijo veliko časa in denarja. Z uporabo računalniških simulacij lahko marsikatero podjetje bistveno izboljša svoje izdelke in zviša svojo konkurenčno prednost,« pojasnjuje Ilijaš. Primere takega razvoja izdelka najdemo tudi v lokalnem okolju: s pomočjo Arcturjevega superračunalnika je ajdovsko podjetje Pipistrel lani prejelo nagrado IDC, ki se podeljuje za izjemne dosežke na področju uporabe superračunalniških tehnologij. Podjetje Pipistrel jih je uporabilo za aerodinamične analize, s po-
Mirko Špacapan
gorica - Danes
S koncertom se spominjajo Špacapana
V cerkvi sv. Ivana v Gorici bodo danes ob 20.30 počastili spomin na Mirka Špacapana, potem ko je novembra minilo sedem let od njegove smrti. Na Božičnem dobrodelnem koncertu bodo nastopili otroški pevski zbor F.B. Sedej iz Števerjana pod vodstvom Martine Hlede, Aleš in Jurij Lavrenčič z violino in violončelom ter oktet Vrtnica iz Nove Gorice, ki mu je umetniški vodja Marko Munih. Sanja Vogrič iz gledališke skupine O'Kla-pa bo z božičnimi mislimi povezovala nastope skupin. Slavnostni govornik bo pesnik in novinar Marij Čuk. V imenu organizatorjev in duhovnije sv. Ivana bosta na začetku dobrodelnega večera spregovorila Damijan Terpin in župnik Marjan Markežič. Izkupiček koncerta bo namenjen društvu Palia-tivna oskrba - Mirko Špacapan ljubezen za vedno iz Vidma, ki nudi pomoč pri negi onkoloških bolnikov; človekoljubno ustanovo vodi Špacapanova vdova Manuela Quaranta.
močjo katerih je v rekordnih petih mesecih izvedlo načrtovanje in razvoj letala Taurus G4. Poenostavljeno povedano: s superračunalnikom omogočajo simulacije za najrazličnejše naročnike. »Naš superračunalnik en dan poganja simulacije klimatskih sprememb za center za teoretsko fiziko iz Trsta, drugi dan ga potrebujejo kozmologi iz Berkleya, spet tretji dan znanstveniki iz Mehike računajo genetske spremembe na koruzi,« našteva sogovornik. »Nekateri bolj izkušeni uporabniki zakupijo samo del stroja, večina pa potrebuje tudi našo pomoč. Če primerjamo super-računalnik s helikopterjem: mi damo lahko kupcu v najem helikopter, če ga le-ta seveda zna pilotirati, večina uporabnikov pa bo najela helikopter in pilota. Prav v tem se razlikujemo od drugih in postajamo zelo prepoznavni v širšem Evropskem prostoru.«
V Evropi je sicer 90 odstotkov su-perračunalnikov v lasti državnih inšti-tucij. Pri Arcturju se osredotočajo na to, da storitve ponujajo malim in srednjim podjetjem. Pred petnajstimi leti so bili superračunalniki dosegljivi le največjim sistemom kot so vojska ali vesoljske agencije, danes z njihovo pomočjo izdelke razvijajo tudi mala in srednja podjetja. Veliko podjetij iz okolice, med njimi so IMR iz Vileša, Ergolines iz Trsta, Xlab iz Ljubljane in drugi, so uspeli vključiti v evropske projekte, ki pomagajo podjetjem premagati prvo stopnico na poti do razvoja produkta, ki je najvišja in najtežje premagljiva.
»Evropa zelo podpira uporabo superračunalništva pri sodobnih simulacijah prav v malih in srednjih podjetjih, tako lahko ta postanejo bolj konkurenčna na svetovnem trgu, hitreje pridejo do rezultatov, ceneje izvedejo proizvodnjo ... Ker je prva stopnica tako visoka, Evropa daje subvencije takim podjetjem, da s pomočjo centrov, kot je Arctur, akademij in s pomočjo sofinanciranja njihovih inženirjev preplezajo to najvišjo prvo stopnico na poti do uspeha. Evropa je zelo dobra na področju uporabe superračunalništva v znanosti in zelo slaba na področju upo-
rabe superračunalništva v mali in srednji industriji. Ta prepad skušajo premostiti s programi kot je I4MS in drugimi projekti. Tako postajamo konku-renčnejši ZDA, Japonski, Kitajski, Indiji ... Naše delo torej ni pomembno samo za 25 zaposlenih v Arcturju, ima predvsem veliko stranskih pozitivnih učinkov na industrijo okoli nas oziroma za tisoče zaposlenih in seveda tudi na vse končne uporabnike,« poudarja Ilijaš.
Pred časom je v podjetje Arctur z 10-odstotnim lastništvom vstopilo kitajsko podjetje Inspur. Gre za državno podjetje, ki je največji proizvajalec su-perračunalnikov na Kitajskem. »To je podjetje, ki je naredilo trenutno največji superračunalnik na svetu, Tianhe 2. Doslej so prisotni na t.i. kitajskih trgih: v Afriki, Kubi, Venezueli ... Želijo pa si prodreti v Evropo in zato so iskali in tudi našli najprimernejšega partnerja, ki pozna trg in ima znanje - to je podjetje Arctur. Stvari so se sprva odvijale dokaj hitro: podpisali smo memorandum, manjka le še izvedba. Potem pa je prišlo z njihove strani do zavlačevanja, ki ga je doživelo že marsikatero podjetje, ki je imelo opravka s Kitajci. Gre namreč za veliko državno firmo, ki je ni enostavno 'premikati'. Za prodor na evropski trg nismo dovolj le mi, prestrukturirati morajo namreč še njihovo obstoječe stanje, vzpostaviti nov oddelek za evropski trg, ki se bo odzival v 24 urah. Sedaj njihovo odzivnost merimo v tednih ali meseci, kar ni tempo, ki je primeren Evropi. Ko smo ugotovili, da stvari pri njih toliko trajajo, smo razumeli, da čeprav so partnerji in solastniki 10 odstotkov Arcturja, je to samo ena izmed opcij našega razvoja. Če bi do izvedbe dogovora prišlo, bi, namesto, da bi Arctur kupil superraču-nalnik za 3 milijone evrov na trgu, opremo pripeljal kitajski partner, ki je, kot rečeno, največji proizvajalec superra-čunalnikov na Kitajskem,« pojasnjuje Ilijaš. Možnosti na tem področju so torej še odprte.
Pri Arcturju se bodo najprej lotili investicije v obnovo prostorov nekdanjega Mebla A+A, za kar bodo predvidoma odšteli med 1,5 in 2 milijona evrov. Drugi del investicije, nakup superračunalnika, pa je odvisen od opisanih okoliščin. »Tudi če se ta nakup ne uresniči, bomo našo dejavnost kljub temu lahko širili. Če ne drugače, pa z najemanjem takšnih zmogljivosti pri drugih partnerjih,« zaključuje Ilijaš.
Katja Munih
gorica - V Kulturnem domu
Flamci z dudami, vendar brez kilta
1	"v
rw i
Ml
Flamski glasbeniki v Kulturnem domu
»Dude brez kilta!« Tako bi lahko poimenovali koncert, ki je bil med prazniki v Kulturnem domu v Gorici. Lepemu sončnemu prazničnemu dnevu navkljub se je v torek v dvorani zbralo kar lepo število poslušalcev, rekli bi, takih poslušalcev, ki jih bolj poredkoma videvamo na drugih prireditvah. Na srečanje z glasbeniki iz Belgije so prišli ljudje, ki prisegajo na nekoliko drugačna glasbena sporočila, v tem primeru na dude, instrument z mehom in raznimi piščalmi. Vsem so najbolj poznane škotske dude, ki jih igrajo dudaši v škotskih krilih oz. kiltih, vendar je ta preprost instrument poznan po vsej Evropi, še najbolj v zapadnih deželah stare celine. Znane so na Irskem, v Franciji, Španiji in v Italiji - »zampogne« v Abrucih. Naj -brž smo dude poznali tudi na Slovenskem. Spomnimo se znane pesmi Josipa Murna Aleksandrova, Vlahi, ki pravi: Z mehovi pod pasko gredo in s piščalmi na ustnih gredo..
Tokrat smo v Gorici lahko spoznali značilen melos dud na koncertu, ki ga je uprizoril zelo simpatičen Trio Griff iz Belgije. Glasbeniki prihajajo iz flamskih območij Belgije, to je severovzhodnih pokrajin, kjer govorijo holandščini podoben jezik. Kot so sami povedali v neki mešanici francoščine, angleščine in italijanščine s kako rusko besedo vmes, so se z ustanovitvijo tria želeli otresti ukoreninjenega stereotipa, da so dude zgolj škotska zadeva. Njihova želja je bila usmeriti se v mnogotere značilnosti glasbila, ki do sedaj še ni našlo ustreznih vključitev v razne glasbene zvrsti in glasbene ansamble. Ker pa
gre za preprosto glasbilo z omejenimi možnostmi izvajanja zahtevnejših skladb, je flamski trio znal iz ljudskega izročila potegniti najbolj značilne glasbene korenine, jih predelati v sodobnejše oblike in jim vtisniti nov in za poslušalca bolj prijeten pečat. Trio Griff je vse to zelo dobro opravil, saj je program večera pripravil zelo domiselno, kajti pri takih koncertih se zelo rado pripeti, da večer izpade enoličen. Dudam so flamski prijatelji dodali razne vrste piščali, zvončkov, male dromlje in pa veliko petja, v katerega so vpletli tudi publiko. Skratka, šlo je za večer v družbi z glasbenim instrumentom, ki zelo poredkoma zaide na koncertne odre, ki pa zaradi svojega neobičajnega in nekoliko skrivnostnega zvoka, v ušesu poslušalca porodi svojevrsten glasbeni užitek.
Uvodoma sta belgijske goste in publiko pozdravila predsednika Kulturnega doma Igor Komel in Marco Miconi, gonilna sila Buttrio Folk kluba, ki zna v naše kraje privabiti pevce in glasbenike iz raznih koncev sveta. Medtem ko je Miconi predstavil in obrazložil večerni program, je Komel z veseljem ugotovil, da so prireditve v božično-novo-letnem obdobju naletele na dober odziv publike. Posebno se je spomnil na tri koncerte z nekoliko »eksotičnim« pridihom. Najprej je Kulturni dom gostil skupino Egschi-glen iz Mongolije, nato trio Insingizi iz Zim-babweja, na koncu pa še trio dudašev Griff iz Belgije. Temu grejo dodati še dobro obiskani otroški popoldnevi v okviru predstav Komigo Baby. (vip)
GORIŠKI PROSTOR_Sobota, 10. januarja 2015 1 5
/
Chiara Gatta razstavlja
V	galeriji Art Open Space v Ulici Diaz v Gorici bo danes ob 18.30 odprtje likovne razstave »Costellazioni«; svoja dela bo postavila na ogled goriška li-kovnica Chiara Gatta.
Furlani po cesarstvu
V	palači Palazzetto Veneto v Tržiču je še danes med 9. in 12. uro ter med 15.30 in 18.30 mogoče obiskati razstavo o furlanskem izseljevanju za časa nekdanjega avstroogrskega cesarstva. Na ogled so fotografije in gradivo o prisotnosti Furlanov v Avstriji, Madžarski, Češki in Nemčiji pred prvo svetovno vojno.
Občni zbor Bezjakov
V	župnijski dvorani v Romjanu bo jutri ob 10.30 občni zbor bezjaškega kulturnega združenja - Associazione culturale bi-siaca.
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
DUDINE, Trg Sv. Frančiška 4, tel.
0481-530124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel.
0481-40497.
DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU
ZANARDI, Ul. Trieste 31, tel. 0481481252.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio
70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU
CINQUETTI, ul. Manzoni 159, tel.
0481-69019.
Gledališče
ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN: v nedeljo, 11. januarja, ob 17. uri v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu bo komedija »Dan Oddiha« (Valentin Katajev), gostuje KD Jožef Virk iz Dob. V soboto, 24. januarja, ob 20. uri bo premierna predstava v izvedbi gledališke skupine PD Štandrež »Mrtvi ne plačujejo davkov« (Nicola Man-zari), v režiji Jožeta Hrovata; ponovitev bo v nedeljo, 25. januarja, ob 17. uri. Organizira PD Štandrež; informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj).
»ZIMSKI POPOLDNEVI« v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: 17. januarja »Lumi dall'alto« (Gyula Molnar in Gigio Brunello); informacije v uradih CTA, Ul. Vittorio Veneto 7, v Gorici 10.00-14.00 (tel. 0481537280, 335-1753049, info@ctagori-zia.it, www.ctagorizia.it).
GLEDALIŠKA REVIJA »A TEATRO CON LARMONIA« ob 16. uri: 11. januarja v župnijskem gledališču Pija X. v Ul. De Amicis 10, v Štarancanu, prireditev »Bobolar d'oro«. 18. januarja v gledališču San Nicolo, Ul. 1. Maggio 84, v Tržiču »Uonted Musical "ce-lestiale"«, nastopa gledališka skupina Bandablanda iz Trsta; več na www.teatroarmonia.it.
V	KULTURNEM DOMU V DESKLAH bo danes, 10. januarja, ob 20. uri komedija Gorana Vojnovica »Tak si« v izvedbi SiTi Tatra BTC in Kreker iz Ljubljane; informacije in rezervacije kd.svoboda@siol.net.
V	KULTURNEM DOMU V GORICI bo danes, 10. januarja, ob 20.45 gledališka predstava iz niza festivala furlanskega komičnega gledališča »Teatri Comic Furlan«, ki ga prireja združenje Terzo teatro« iz Gorice. Uvodna predstava bo »Une sblancjade di pasche« (Velikonočno pleskanje) v priredbi furlanske gledališke skupine Baraban iz Vidma; vstop le z vabili, ki
jih lahko zainteresirani dvignejo v knjigarni Antonini ali v Kulturnem domu v Gorici (tel. 0481-33288).
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU bo v nedeljo, 11. januarja, ob 16. uri gledališka predstava »Bianca-nave e i sette mari« (Andrea Varnier) v sklopu niza »Spazio Ragazzi«; informacije po tel. 0481-969753 in na www.artistiassociatigorizia.it.
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: danes, 10. januarja, ob 21. uri plesna predstava »Magic Shadow«, nastopa plesna skupina Catapult; informacije in predprodaja vstopnic po tel. 0481-532317, več na www.artistias-sociatigorizia.it.
V	SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 9. januarja, ob 20. uri pravljična satira »Zmaj« (Jevgenij Švarc); informacije in predprodaja vstopnic na blagaj-na.sng@siol.net ali 003865-3352247.
U Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 19.45 -22.15 »American Sniper«.
Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Si ac-cettano miracoli«.
Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Big Eyes«.
DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 19.45 -22.15 »American Sniper«.
Dvorana 2: 16.00 - 18.00 - 20.10 - 22.15 »Si accettano miracoli«.
Dvorana 3: 16.20 - 20.10 - 22.15 »Co-me ammazzare il capo 2«; 18.15 »Big Eyes«.
Dvorana 4: 16.30 »Il ragazzo invisibi-le«; 18.15 - 20.20 - 22.10 »Ouija«.
Dvorana 5: 16.00 »Paddington«; 17.50 - 20.00 - 22.15 »The Imitation Game«.
il Razstave
V	GORICI: v muzeju Sv. Klare na Verdijevem korzu je na ogled razstava fotografij »Dolgo stoletje«, ki jo je pripravilo združenje Isonzo Soča; do 25. januarja ob petkih, sobotah in nedeljah 10.30-12.30, 16.00-18.00
V	GORICI: v Kulturnem domu v Ul. Brass 20 je na ogled likovna razstava »Arrigo Tonutti - Poklon umetniku«; do 20. januarja od ponedeljka do petka 9.00-12.00, 16.00-18.00 ter med prireditvami.
V	NOVI GORICI: v Goriški knjižnici knjižnici Franceta Bevka na Trgu Edvarda Kardelja 4 bo do 10. januarja na ogled fotografska razstava »Drevesa umrejo z lepim srcem: Fotografije in refleksivno lirični utrinki Darka Ko-maca«. Več na www.ng.sik.si.
V	TRŽIČU: v beneški palači, Ul. S. Am-brogio, je na ogled razstava »L'emi-grazione friulana verso gli imperi centrali«; še danes, 10. januarja, 10.0012.00 in 16.30-18.30.
NA SVETI GORI: v frančiškanskem samostanu bo do 11. januarja na ogled razstava jaslic. Sodelujejo tudi vrtec in osnovna šola Josip Abram iz Pevme in vrtec iz Doberdoba.
V	GORICI: v pokrajinskih muzejih v grajskem naselju 13 sta na ogled dve razstavi: o pisanih uniformah evropskih vojsk z naslovom »Belle époque in divisa« in »Sarajevo 1914 - Nepoznani dokumenti grofa Maria Attem-sa Svetokriškega«; do 25. januarja od torka do nedelje 9.00-19.00.
V	GORICI: v Kulturnem centru Lojze Bratuž je na ogled razstava Muzeja novejše zgodovine Slovenije »Preko-morci«; do 30. januarja ob prireditvah in po domeni (tel. 0481-531445).
~M Koncerti
V	NOVI GORICI: V Kulturnem domu bo 12. januarja ob 20.15 koncert Ruskega komornega orkestra St. Petersburg, solist bo violinist Dmitri Ber-linsky; informacije in predprodaja vstopnic vsak delavnik 10.00-12.00, 15.00-17.00 in uro pred pričetkom prireditev, sobota in nedelja uro pred
pričetkom prireditev (tel. 0038653354016, blagajna@kulturnidom-ng.si).
NA PALKIŠČU: v večnamenskem središču Pavlina Komel na Palkišču bo danes, 10. januarja, ob 20. uri novoletni koncert. Nastopili bodo moški in mladinski pevski zbor prosvetnega društva Kras Opatje selo in solist David Croselli, ki ga bo na harmoniki spremljal Vilijem Gergolet. Koncert bo tudi priložnost za poravnavo društvene članarine. Prireja Športno kulturno društvo Kras Dol-Poljane.
V	KROMBERKU: v Domu kulture bo danes, 10. januarja, ob 19. uri tradicionalni božično-novoletni koncert. Nastopili bodo MoPZ Kromberški Vodopivci, MePZ Slavec Solkan in mladinski pevski zbor OŠ Frana Erjavca.
V	TRŽIČU: v lokalu Il Carso in Corso na Korzu del Popolo 11 bo danes, 10. januarja, ob 21. uri koncert skupine I Virtuosi del Carso skupaj s skupino HisTrio. 23. januarja ob 21. uri iz niza »Jazz in Progress 2014-15« koncert skupine Mingus in Wonderland; vstop prost. Informacije in rezervacije po tel. 0481-46861; več na www.ilcar-soincorso.it.
»BOŽIČ VS EOKROG«: koncert v sklopu deželne zborovske revije Nativitas v organizaciji SKRD Jadro, ZSKD in USCI FJK bo v nedeljo, 11. januarja, ob 15.30 v cerkvi Sv. Lovrenca v Ron-kah. Nastopata MoVS Lipa iz Bazovice in MlPZ Anakrousis iz Gropade.
»BOŽIČ V RAZNIH POKRAJINAH«: koncert v sklopu deželne zborovske revije Nativitas v organizaciji ZePZ Jezero iz Doberdoba, ZSKD in USCI FJK bo v soboto, 17. januarja, ob 20.30 v župnijski cerkvi Sv. Martina v Doberdobu. Nastopajo MeMlPZ Neo-kortex iz Sovodenj, MoPZ sv. Jernej iz Opčin in MePZ Pod Lipo iz Špetra.
V	SOVODNJAH: novoletno glasbeno srečanje bo v nedeljo, 18. januarja, ob 17.30 v občinski telovadnici. Nastopajo solisti, zbori in plesalci domačih društev, Kraški muzikanti, moška vokalna skupina Sraka in pihalni orkester Kras. Prireja občina Sovodnje.
H Šolske vesti
ODPRTA VRATA na gostinski šoli Ad Formandum v Gorici: v torek, 20. januarja, in v torek, 27. januarja, od 14. do 17. ure v prostorih gostinskega centra Best Western Gorizia Palace; informacije po tel. 040-566360, ts@adformandum.eu.
SLOVENSKE VIŠJE SREDNJE ŠOLE V GORICI vabijo na »Dan odprtih vrat« licejskega pola (Humanistični in Znanstveni licej S. Gregorčič, Klasični licej P. Trubar) in tehniškega pola (Nova tehniško-ekonomska smer za turizem I. Cankar, Tehniški zavod upravna smer, finance in marketing Z. Zois, Tehniški zavod informatika in telekomunikacije J. Vega) v sredo, 14. januarja, od 18. do 20. ure v šolskem centru v Ul. Puccini 14 v Gorici. Obiskovalci si bodo lahko ogledali šolo, profesorji bodo nudili informacije o študiju in bodo na razpolago za individualne pogovore.
DNEVE ODPRTIH VRAT za starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca, prireja Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici v vrtcu Mavrica v Bračanu v torek, 13. januarja, ob 17. uri; v vrtcu Pikapolonica v Pevmi v sredo, 14. januarja, ob 17. uri; v vrtcu Kekec v Števerjanu v torek, 20. januarja, ob 17. uri; v vrtcu Pika Nogavička v Štandrežu v četrtek, 22. januarja, ob 17. uri; v vrtcu Ringaraja, Ul. Brolo v Gorici, v torek, 27. januarja, ob 17. uri; v vrtcu Sonček, Ul. Max Fabia-ni v Gorici, v sredo, 28. januarja, ob 17. uri.
DNEVE ODPRTIH VRAT za starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole, prireja Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici v osnovni šoli Erjavec v Štandrežu v po-
nedeljek, 12. januarja, ob 17. uri; v osnovni šoli Zupančič, Ul. Brolo v Gorici, v četrtek, 15. januarja, ob 17. uri; v osnovni šoli Gradnik v Števerjanu v ponedeljek, 19. januarja, ob 17. uri; v osnovni šoli Abram v Pevmi v ponedeljek, 26. januarja, ob 17. uri; v osnovni šoli Zorzut v Bračanu v četrtek, 29. januarja, ob 17. uri.
»PRISLUHNEMO POUKU - DANES SMO OTROCI«: Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca, da prisluhnejo pouku v otroškem vrtcu Mavrica v Bračanu v sredo, 14. januarja, od 10.30 do 11.30; v otroškem vrtcu Pikapolonica v Pevmi v četrtek, 15. januarja, od 10.30 do 11.30; v otroškem vrtcu Ke-kec v Števerjanu v sredo, 21. januarja, od 10.30 do 11.30; v otroškem vrtcu Pika Nogavička v Štandrežu v ponedeljek, 26. januarja, od 10.45 do 11.45; v otroškem vrtcu Ringaraja, Ul. Brolo v Gorici, v sredo, 28. januarja, od 10.30 do 11.30; v otroškem vrtcu Sonček, Ul. Max Fabiani v Gorici, v četrtek, 29. januarja, od 10.30 do 11.30.
»PRISLUHNEMO POUKU - DANES SMO UČENCI«: Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole, da prisluhnejo pouku v osnovni šoli Erjavec v Štandrežu v torek, 13. januarja, od 8.30 do 10.00; v osnovni šoli Zupančič, Ul. Brolo v Gorici, v petek, 16. januarja, in v ponedeljek, 19. januarja, od 8.30 do 9.30 (predhodna najava v vrtcu Ringaraja); v osnovni šoli Gradnik v Števerjanu v torek, 20. januarja, od 8.15 do 9.30; v osnovni šoli Abram v Pevmi v torek, 27. januarja, od 8.15 do 9.30; v osnovni šoli Zorzut v Bračanu v petek, 30. januarja, od 10.30 do 12.00.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB vabi starše otrok, ki bodo v šolskem letu 2015-16 obiskovali 1. letnik vrtca, na informativne sestanke: vrtec Čriček v Doberdobu v četrtek, 15. januarja, ob 17. uri; vrtec Barčica, Ul. Capitello v Romjanu, v ponedeljek, 19. januarja, ob 17. uri; vrtec Ziv Zav na Vrhu v sredo, 21. januarja, ob 17. uri; vrtec Čira Čara v Sovodnjah v torek, 27. januarja, ob 17. uri.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB vabi starše otrok, ki bodo v šolskem letu 2015-16 obiskovali 1. razred osnove šole na informativna srečanja: v OŠ Prežihovega Voranca v Doberdobu v torek, 20. januarja, ob 17. uri; v OŠ Petra Butkoviča Dom-na v Sovodnjah v sredo, 14. januarja, ob 17. uri, v OŠ na Vrhu v sredo, 21. januarja, ob 17.45.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB prireja v šolskih prostorih v Doberdobu informativni srečanji za starše učencev, ki bodo v šolskem letu 201516 obiskovali 1. razred nižje srednje šole. Za starše OŠ Voranca v torek, 13. januarja, ob 17.30, za starše OŠ Ljubke Šorli v četrtek, 15. januarja, ob 17.30.
VEČSTOPENJSKA DVOJEZIČNA ŠOLA V ŠPETRU prireja informativno srečanje za starše učencev, ki bodo obiskovali 1. razred nižje srednje šole, v ponedeljek, 12. januarja, ob 18. uri na nižji srednji šoli v Špetru. Večer odprtih vrat bo v petek, 16. januarja, od 18. ure dalje v prostorih vrtca in osnovne šole v Špetru: učenci in učno osebje vseh šolskih stopenj tudi nižje srednje šole bodo predstavili nekatere še posebno zanimive dejavnosti. Informativno srečanje za starše učencev, ki bodo obiskovali 1. razred osnovne šole, bo v četrtek, 22. januarja, ob 18. uri v prostorih osnovne šole v Špetru in za malčke, ki bodo obiskali 1. letnik vrtca, bo v ponedeljek, 29. januarja, ob 18. uri v vrtcu. Šola nudi možnost obiska šolskih prostorov s tem, da starši lahko prisostvujejo pouku in si pridobijo potrebne informacije v naslednjih datumih: 19., 20. in 21. januarja od 10.30 do 11.45 v vrtcu in od 10.30 do 12.00 v osnovni šoli.
SI Poslovni oglasi
TRAMOVI, LETVE, DESKE,
obloge, ladijski pod, brune, lesene fasade, lepljenci
IŠČEMO PREDSTAVNIKA IZ GORICE
Tel.:00386 41648116
0 Mali oglasi
PRODAJAM akacijeva drva in Ekstra deviško oljčno olje tel. 0481-390238 ob uri obedov.
V	ŠTEVERJANU oddamo 80 kv.m veliko opremljeno stanovanje; informacije po tel. 329-7265005.
& Izleti
PD RUPA-PEČ vabi na izlet od 19. do 25. avgusta v Normandijo in mistični Mont St. Michel; informacije in vpisovanje po tel. 0481-882285 (Ivo Kovic).
□ Obvestila
OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH bo odprta od ponedeljka, 12. januarja, po običajnem urniku: ob ponedeljkih od 10. do 13. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob četrtkih od 15. do 18. ure in ob petkih od 8.30 do 10.30.
ONAV GORICA - Vsedržavna organizacija pokuševalcev vin organizira tečaj v pokušanju vin v Enoteki v Krminu. Prvo od 18 srečanj bo 9. februarja; vpisovanje in informacije na markovic-daniela@yahoo.com.
ALCI obvešča, da bo danes, 10. januarja, od 15. do 18. ure na sporedu januarska delavnica Družinskih postavitev. Prijave: marisa@zskd.eu, tel. 0481-531495 (pon. - pet. 9.00-13.00), ali SMS na tel. 327-0340677.
0 Prireditve
V	GORICI: v Kulturnem domu bo v torek, 13. januarja, ob 18. uri projekcija filma »Trieste racconta Basaglia« tržaške režiserke Erike Rossi, ki bo sodelovala na večeru, z njo se bo pogovarjal goriški novinar Andrea Bellavite. Prireja Forum iz Gorice v sodelovanju s Kulturnim domom.
V	KROMBERKU: v gradu bo v sklopu muzejskih torkovih večerov v torek, 13. januarja, ob 20. uri predstavitev knjige Jožeta Šušmelja »Andrej Baron Winkler 1825-1916«. Predstavitev in pogovor z avtorjem bo vodil Branko Marušič. Prireja Goriški muzej.
V	GORICI: v Kulturnem centru Lojze Bratuž bo v četrtek, 15. januarja, ob 20. uri novo srečanje pod lipami. Gostja večera bo Ljudmila Novak, predsednica stranke Nova Slovenija - Krščanski demokrati, poslanka v Državnem zboru Republike Slovenije, bivša ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu ter nekdanja evropska poslanka. Prirejata Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek Anton Gregorčič.
Pogrebi
DANES V RONKAH: 11.00, Giovanni Valeri (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca in na pokopališču; 12.30, Raimondo Pozzato žarni obred v cerkvi Sv. Lovrenca in na pokopališču.
DANES V TRŽIČU: 10.50, Raffaello Fabbro s pokopališča v baziliko Sv. Ambroža in na pokopališče; 12.15, Giovanna Oliano vd. Pacor iz bolnišnice v baziliko Sv. Ambroža, sledila bo upepelitev; 12.20, Tarcisio Zoia iz bolnišnice v cerkvi Sv. Odrešenika in na pokopališče v Škocjanu.
DANES V ROMANSU: 11.00, Cesare Marini (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi v Fratti in na tamkajšnjem pokopališču.
1 6 Sobota, 1G. januarja 2G15
APrimorski
r	dnevnik
Ob Rimu tudi Boston
DENVER - Združene države Amerike so v boj za organizacijo poletnih olimpijskih iger 2024, za katere je Italija že napovedala kandidaturo Rima, poslale Boston. Tako se je odločil ameriški olimpijski komite (Usoc). Boston je v borbi za kandidaturo premagal Washington, San Francisco in Los Angeles. ZDA so poletne igre nazadnje organizirale leta 1996 v Atlanti. Konkurenti bodo tudi Nemci, ki bodo 21. marca odločili med Hamburgom in Berlinom. Poleg tega bi se lahko za te igre potegoval še Pariz in tudi kakšno mesto iz Južnoafriške republike in Avstralije.
Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E
Mazejeva za Vonnovo
BAD KLEINKIRCHEIM - Tina Maze (na fotografiji ANSA) je na drugem treningu smuka v Bad Kleinkircheimu dosegla četrti čas. Daleč najhitrejša je bila Italijanka Daniela Merighetti. Mazejeva je zaostala še za Regensburgovo in Vonnovo, ki jo je prehitela za sedem stotink. Ženski smuk bo danes ob 11.30, superveleslalom pa jutri ob 11.15. Moški pa bodo danes tekmovali v Adelbodnu v veleslalomu: ob 10.30 in 13.30, jutri pa jih čaka na istem prizorišču še slalom (10.00 in 13.00).
jadranje - Pogovor s slovenskima potnicama na OI v Rio Tino Mrak in Veroniko Macarol
»Tudi doma se da jadrati«
Med slovenskimi potniki v olimpijski Rio de Janeiro bosta tudi slovenski jadralki v olimpijskem razredu 470 Tina Mrak in Veronika Macarol, ki sta normo osvojili lani septembra s 5. mestom na SP v Santanderju. Olimpijska zgodba bo za Portorožanko Tino Mrak druga v karieri, saj je prvič nastopala v Londonu s Tejo Černe, Veronika Macarol, ki se je na krov jadrnice pridružila po olimpijskih igrah v Londonu, pa bo prvič okusila olimpijski duh. »S Tino sva pred leti že jadrali in bili uspešni. Že takrat mi je bilo žal, da nisem izpeljala olimpijskega ciklusa, raje sem se posvetila študiju, da bi ga zaključila. Zdaj pa ko nimam več teh skrbi, bi se res rada posvetila temu,« je pojasnila Veronika. V Braziliji pa ne nameravata le opazovati tekmic, v morju pred Riom želita biti protagonistki. »Ciljava visoko, želiva stopiti na stopničke,« brez dlak na jeziku prizna Veronika, leto starejša flo-kistka. »Seveda je cilj dosegljiv,« poudarja krmarka Mrakova. »Pred nama je še ena sezona, v kateri morava odpraviti še nekatere pomanjkljivosti. Trenutno največjo pozornosti posvečava kondicijski pripravi, da bo med sezono lažje. Izpiliti pa morava tudi nekaj detajlov v jadranju, da bova tako bližji cilju,« napoveduje krmarka. V minuli sezoni sta se z dobrimi rezultati prebili na tretje mesto na svetovni jakostni lestvici: »Kdor je že osvojil kolajne na olimpijadi, ima zagotovo več izkušenj, seveda tudi veliko let skupnega treniranja, ampak če bova odpravili nekaj pomanjkljivosti, sva konkurenčni,« je prepričana Veronika. Obe jadralki sta zdaj zaposleni v vojski, Veronika zaključuje fakulteto za arhitekturo, Tina Mrak pa je že diplomirala na fakulteti za šport.
Čas pred začetkom sezone je povečini namenjen kondicijski pripravi, če ni premrzlo, pa tudi jadrata. »Po končani sezoni celo jesen ostaneva doma, sredi januarja pa planirava odhod v Miami. Če ni premrzlo, doma tudi jadrava, v veliki večini pa se posvečava kondiciji,« razlagata. Kilometrino nabirata najraje na prizorišču regat, kjer trenirata s konkurenco in tako nabirata lahko največ izkušenj in znanja. Vselej pa jadrata tudi doma. Četudi imata na razpolago samo 15 kilometrov morja, nudi slovenska obala dobre možnosti za jadranje. »Dobro je, da imaš čas tudi zase, da opraviš treninge na morju, da se posvetiš tistemu, kar si zadaš tisti dan. Mislim, da imava doma, v Portorožu, dobre razmere, saj tu vedno piha, ali piha burja ali maestral, poleti pa jugo. Skratka, vedno se da jadrati, če je volja. Ni nama treba na drugo stran sveta,« pravi Tina. Individualnemu treningu dodajata tudi vadbo s sparring partnerji: »V Sloveniji sicer ni veliko jadralcev v razredu 470. Letos na primer nismo imeli niti državnega prvenstva, ker nas je premalo. Včasih se zmeniva z bližnjimi posadkami, da se zberemo na pripravah. Večinoma so to moške. Oktobra sva bili na primer na hrvaškem prvenstvu, ki sva ga izkoristili kot priprave.« S slovenskima jadralcema Simonom Sivitzem Košuto in Ja-šem Fanretijem, ki prav tako tekmujeta v olimpijskem razredu 470, pa še nista jadrali. »Mogoče bi se tudi z njima lah-
Tina Mrak (prva z leve) in Veronika Macarol sta septembra na svetovnem prvenstvu v Santanderju s 5.
mesto dosegli normo za nastop na olimpijskih igrah v Riu De Janeiru. Na stopničke sta se povzpeli lani na evropskem prvenstvu v Atenah, kjer sta se okitili z bronasto medaljo
ko kdaj uskladili, sigurno sta tudi onadva dobra jadralca in skupen trening bi nama pomagal,« priznava Veronika. Kakšne pa so sploh razlike med moškim in ženskim jadranjem v razredu 470? »Moški so fizično močnejši. V močnem vetru nas moški spustijo zraven, da bolj napredujemo. Lovimo jih in se moramo bolj potruditi, da jih prehitimo. V lažjem vetru pa smo ženske posadke bolj konkurenčne in moškim pomagamo, da napredujejo. Obojestranski trening torej koristi obema.«
Veronika je doma iz Kopra, Tina pa živi v Portorožu. Jadralki sta vedno v
kontaktu, tudi ko ne jadrata. »Vedno morava kaj urejati,« pravi Veronika. V ekipi, ki jo ob njiju sestavlja še trener Tomaž Čopi, trikratni udeleženec olimpijskih iger in srebrn na SP leta 1998, ni drugih figur. »Nimava menedžerja, zato je vse skupaj utrudljivo, je pa urejanje vseh potovanj že neka stalnica. Gotovo pa bi bilo lažje, ko bi imeli že vnaprej vsa potrebna sredstva.« Največ težav imata prav s pridobivanjem finančne pomoči, zato velikokrat ne moreta načrtovati dolgoročno, kar ju obremenjuje. Ker pa je cilj skupen, gre vse lažje. Tudi v dvoje. (vs)
deskanje
Žan Košir do prve zmage in vodstva
BAD GASTEIN - Slovenski deskar Žan Košir je po dveh drugih mestih na začetku sezone zmagal v paralelnem slalomz v avstrijskem Bad Gasteinu. To je njegova druga zmaga v svetovnem pokalu, prvič je bil najboljši pred dvema letoma na istem prizorišču, ki mu očitno leži. Eden od slovenskih olimpijskih junakov z olimpijskih iger v Sočiju, kjer je osvojil dve kolajni, je z zmago prevzel vodstvo tako v seštevku paralelnih slalomov kot v skupnem seštevku svetovnega pokala, v obeh je prehitel Italijana Rolanda Fisch-nallerja. V finalni vožnji paralelnega slaloma je za 23 stotink premagal Italijana Christopha Micka. Tretji je bil Nemec Patrick Bussler.
BIATLON - Čehinja Veronika Vitkova je prvič v karieri zmagala na biatlonski tekmi za svetovni pokal v Oberhofu. Drugo in tretje mesto v šrpintu sta osvojili Italijanki Wie-rer in Gontier, Slovenska Gregori-nova je bila 34.
tenis - ATP
Bedene napredoval v polfinale
ČENAJ - Slovenski teniški igralec Aljaž Bedene nadaljuje odlične igre na turnirju v Čenaju, saj se je prebil že v polfinale. Španca Guillerma Garcio Lopeza, 36. na lestvici ATP, je premagal z 2:6, 6:3 in 6:2.
EVROLIGA - Barcelona - Panathi-naikos 80:76, Žalgiris - Berlin 75:62, Ana-dolu Efes - Unicaja Malaga 74:70, Novgorod - Fenerbahče 60:78.
DAKAR - Portugalec Helder Rodrigues (Honda) je dobil šesto 688 km dolgo etapo vzdržljivostnega relija Dakar med motociklisti. Edini slovenski predstavnik na reliju Miran Stanovnik (KTM) je končal na 36. mestu. Skupno vodi Španec Joan Barreda Borta (Honda).
ODBOJKA - Danes bo na vrsti polfinale pokala Italije: ob 16.00 Trentino - Perugia, ob 18.30 Modena - Macerata, jutri pa še finale ob 17.00 (vse po Rai sport 1).
ČETRTIČ ZAPORED - Yaya Toure je postal prvi igralec, ki je bil štirikrat zapored izbran za najboljšega afriškega nogometaša leta.
ZA CAGLIARI - Nogometni napadalec zagrebškega Dinama Duje Čop bo kariero nadaljeval pri prvoligašu Caglia-riju, ki je trenutno na robu nazadovanja. Na posodo bo pri Cagliariju igral tudi igralec Udineseja Srb Željko Brkic.
Vikend »Tržačanov«
Košarkarji Pallacanestro Trieste bodo jutri ob 18.00 v PalaRubini gostili Casale, ki ima zmago več. V prvem delu so doživeli visok poraz, zdaj pa se zanj želijo oddolžiti. Začetek ob 19.00. Košarka-rice SGT bodo jutri gostovale v Orvietu, kjer bi lahko osvojile drugo prvenstveno zmago, Miljčanke Querciambiente pa bodo danes igrale v gosteh v Cagliariju. Va-terpolisti Pallamano Trieste bodo igrali 7. krog prvega dela A2-lige proti Camogli. Rokometaši bodo še ta vikend prosti.
odbojka - Trener Sloge Tabor Gregor Jerončič pred nedeljsko tekmo proti vodilni Villafranci
V drugem delu igramo boljše ...
Niso optimalno pripravljeni, zato bo treba pokazati zobe - Kakovost lige ni bistveno drugačna kot v preteklih letih
Gregor Jerončič
fotodamj@n
Začetek novega leta bo za odbojkarje Sloge Tabor Televita v znamenju izjemno pomembne domače tekme proti moštvu Villafranca, ki že od vsega začetka vodi na prvenstveni lestvici B2-lige in ga je prvi favorit za napredovanje Valsugana dohitel na vrhu lestvice šele v prejšnjem krogu. Slogaši so v zadnjih petih krogih dosegli štiri zmage, s čimer so se tudi sami povzpeli tik pod vrh lestvice. Poleg tega so v Rep-nu še nepremagani. A daljši premor zanje ni prišel ob pravem času, ker so praznični dnevi, odsotnosti in bolezni precej upočasnile trenažni proces. Tako je na primer korektor Ivanovic med prazniki odšel domov v Srbijo, že prej pa ni treniral zaradi poškodbe, tako da že precej časa neredno vadi in bo v nedeljo na mestu korektorja
Zaletovke v Štarancanu in doma
Združena ekipa odbojkaric Zaleta Sloge bo sezono drevi nadaljevala v bližnjem Štarancanu, kjer bo na preizkušnji predvsem stopnja motiviranosti igralk. Staranzano je sicer njihov neposredni zasledovalec, torej vsega spoštovanja vreden nasprotnik, ki pa ga morajo naša dekleta nujno premagati, da se še naprej potegujejo za uvrstitev v deželni pokal (vsaj 4. mesto po prvem delu), kar je zdaj njihov vmesni cilj.
Pred lahko nalogo bodo v dvorani Ervatti odbojkarice Kontovela, ki se bodo pomerile s tržaškim Libertasom. Ta je še povsem brez točk.
Pomemben nastop v deželni D-ligi čaka drevi Olympio (8 točk), ki bi si z zmago proti San Vitu (12) precej opomogla tudi moralno. Mladinci združene ekipe Soča (13) bodo jutri gostovali v Vidmu pri Aurori (5), ki je ne smejo podcenjevati.
najbrž spet začel Vasilij Kante, ki mu sicer prehajanje iz položaja blokerja na položaj glavnega tolkača ne povzroča preveč težav.
Trenerja Gregorja Jerončiča smo vprašali, ali je nedeljska tekma prelomna.
»Tekma pomeni ogromno, nismo pa se nanjo pripravili optimalno. Na tej tekmi bodo morali fantje predvsem pokazati agresivnost, nasprotniku bo treba pokazati zobe. Zdaj se mora pri nas spet vse poklopiti, da se vrnemo v pravo formo in konstantnost. Bolj nam bo v tem pogledu prišel odmor med prvim in drugim delom, ko bomo trenirali vsi.
Nedeljski nasprotnik je doživel v zadnjih krogih nekaj spodrsljajev (gladko je izgubil proti 3. in 2. na lestvici, op.ur.), zato pričakujem, da bo prišel v Repen trdno odločen, da zmaga. Oni zagotovo računajo na napredovanje. Valsugana (proti njej je Sloga Tabor že igrala in doživela gladek poraz, op.ur.) ima v svojih vrstah izstopajoče igralce, v vseh pogledih pravega korektorja in sprejemalca-napadalca, ki je tudi lider, a Villafranca prav tako ni od muh, čeprav je lahko vtis, ki si ga ustvariš le preko ogleda video posnetkov tudi varljiv. Ti dve ekipi resno razmišljata o napredovanju?
Dejstvo je, da vodi v play-off tudi 3. mesto. Se lahko tudi vi potegujeta za ta cilj?
Tako bom povedal. Odkar sem pri Slogi je vedno bilo tako, da smo v drugem delu prven-
stva vedno igrali bistveno boljše kot v prvem. Lahko samo upam, da gremo s to tradicijo naprej. Vsi naši fantje imajo velik potencial, a ni rečeno, da vsi istočasno pridejo na površje, nekaterim to celo nikoli ne uspe. To je dolg in počasen proces.
Prevladuje, da je liga letos slabša? Je res tako?
Ne vem, ali je to res. Lani smo bili potisnjeni v neko drugo skupino s tremi odličnimi ekipami iz pokrajine Ravenne, tako da je bilo kakih pet, šest ekipe, zaradi katerih je bila raven prvenstva visoka. Letos spet nastopamo v nekdanji skupini, Prate je napredovala v višjo ligo, zelo oslabljen pa je Cordenons, ki je zadnja leta krojil vrh. Po drugi strani pa slabih ekip, kot so bile Ferroalluminio, Gemona in Loreggia letos ni. Zato menim, da bistvenih razlik ni. To je pač ta liga.
Se lahko za visok končni položaj poteguje tudi Olympia?
Na začetku se je govorilo, da so novinci, pepelka. To nikoli niso bili. Ekipo sestavljajo zelo temperamentni igralci. Zagotovo lahko še dosti napredujejo v tehničnem in taktičnem pogledu. Kako bo odslej, je dosti odvisno od njih samih, a seveda tudi od nasprotnikov. Imajo pa vse možnosti, da se obdržijo v vrhu. (ak)
Olympia ta konec tedna ne bo igrala, ker je bilo gostovanje v Trevisu preloženo na četrtek, 29. januarja.
/
ŠPORT
Sobota, 10. januarja 2015 1 7
nogomet - D-liga: jutri pred domačimi navijači
Kras stavi na šibko obrambo tekmecev
Trener Žlogar bo jutri imel na razpolago tudi vratarja Mosettija
fotodamj@n
Domači šport Danes
Sobota, 10. januarja 2015 ODBOJKA
ŽENSKA C-LIGA - 20.30 v Štarancanu: Staranzano
-	Zalet Sloga
MOŠKA D-LIGA - 20.30 v Gorici, Špacapan: Olympia - San Vito
ŽENSKA D-LIGA - 20.30 pri Briščikih: Zalet Kontovel - Libertas TS
1.	MOŠKA DIVIZIJA - 20.00 v Štandrežu: Val -Prevenire
2.	ŽENSKA DIVIZIJA - 17.45 v Dolini: Zalet Breg Bor - Virtus
UNDER 16 ŽENSKE - 18.00 v Nabrežini: Zalet Sokol
-	Altura
UNDER 14 ŽENSKE - 15.30 na Opčinah: Sloga
Dvigala Barich - OMA
KOŠARKA
MOŠKA B-LIGA - 20.30 v Trstu, PalaRubini: Jadran Franco - Arzignano
MOŠKA C-LIGA - 18.30 v Trstu, 1. maj: Bor Radenska - San Daniele
MOŠKA D-LIGA - 15.00 v Čedadu: Kontovel - Alba; 19.00 v Čedadu: Monfalcone - Sokol
UNDER 15 DEŽELNI - 15.30 pri Briščikih: Jadran
-	Starenergy
UNDER 14 DEŽELNI - 16.00 v Trstu, 1. maj: Bor -
Azzurra
NOGOMET
DRŽAVNI MLADINCI - 14.30 v Miljah: Kras Repen
-	Union Ripa La Fenadora
DEŽELNI MLADINCI - 17.00 v Križu: Vesna - Ism Gradisca
HOKEJ NA ROLERJIH
A1-LIGA - 20.30 v Monlealeju: Sportleale Monleale - Polet ZKB Kwins
ŠAH
ZAMEJSKO PRVENSTVO - 15.00 v Samatorci, agriturizem Žbogar: nastopajo naši šahisti
Jutri
Nedelja, 11. januarja 2015 NOGOMET
D-LIGA - 14.30 v Repnu: Kras Repen - Sacilese
ELITNA LIGA - 14.30 v Guminu: Gemonese - Vesna
PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Štandrežu: Juventina - Aurora Buonacquisto
1.	AMATERSKA LIGA - 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Breg; 14.30 v Trebčah: Primorec -Gradese
2.	AMATERSKA LIGA - 14.30 v Bazovici: Zarja -Moraro; 14.30 v Zagraju: Sagrado - Primorje; 14.30 na Opčinah, Ul. Alpini: Opicina - Mladost ODBOJKA
MOŠKA B2-LIGA - 17.00 v Repnu: Sloga Tabor Televita - Villafranca
MOŠKA D-LIGA - 18.00 v Vidmu, Bellavitis: Aurora - Soča
UNDER 18 ŽENSKE - 11.00 v Mošu: Mossa - Soča Lokanda Devetak
UNDER 16 ŽENSKE - 18.00 v Trstu, Visintin:
TimMusic - Zalet Breg
KOŠARKA
UNDER 14 DEŽELNI - 9.00 v Trstu (Da Vinci): Azzurra - Kontovel
Tako kot pred tednom dni bosta tudi jutri tako Kras kot Triestina znova igrala pred domačim občinstvom (ob 14.30). V obeh taborih si nadejajo, da bi končno zbrisali tisto bolečo ničlo v stolpcu domačih zmag. Na papirju bo naloga lažja za Triestino, ki bo na Roccu gostila zad-njeuvrščeno Mezzocorono, medtem ko bo bolj trda predla Krasu, ki bo v Repnu sprejel četrto silo prvenstva Sacilese.
Kljub temu da imajo zahtevnega nasprotnika, so pri Krasu prepričani, da se bo z začetkom povratnega dela v repenskem taboru vse spremenilo. Predsednik Goran Kocman se sicer pritožuje nad številnimi poškodbami, ki pestijo belordeče vrste. Odsotni bodo Ranič, Cvijanovič, Grujič in Božič, medtem ko je Rondinelli kaznovan. Vsaj gripa ni dodatno ohromila vrste, saj je vročino prebolel Del Nero, medtem ko so vsi ostali zdravi.
Pri Krasu so se v četrtek okrepili še z vratarjem Filippom Mosettijem - s to okrepitvijo se je za Kras tudi zaključila kuporpodajna borza, med katero so se Repenci okrepili na vseh področjih. Zaradi poškodb izkušenih igralcev imajo namreč pri Krasu še preveč mest na razpolago za mlade igralce, tako da si lahko privoščijo izkušenega igralca v vratih. Sacilese je dokaj kakovostna ekipa, vendar prihaja v Repen zdesetkan. »To moramo nujno izkoristiti,« pravi Kocman. »Sacilese bo igral brez štirih izkušenih obrambnih igralcev, tako da priložnosti ne smemo zapraviti. V obrambi bodo zato nekoliko bolj ranljivi, saj bodo v tistih vlogah igrali sami mladi. Moramo pa biti pozorni na napadalno trojico ekipe iz Sacileja, saj tu ne bo nihče odsoten.« Jutri bo na repenskem igrišču odprta tudi pokrita tribuna.
Pri Krasu še vedno upajo v neposreden obstanek: »Menim, da smo zdaj povsem konkurenčni. Gotovo pa bomo morali odigrati vrhunski povratni del prvenstva. Zlasti bomo morali na najboljši način izkoristiti osem domačih nastopov. Zmage moramo začeti zbirati že jutri proti Sacileseju, čeprav bi si zaslužili zmago že prejšnji konec tedna, saj je šlo verjetno za naš najboljši nastop doslej,« pravi Kocman.
Obratno je v taboru Triestine gripa glavni problem. Zaradi povišane temperature je moral na prisilni počitek tudi trener Ferazzoli, ki so mu delali družbo Bedin, Spadari in Gusella. Ob odsotnosti trenerja je tako še težje napovedati, katera bo začetna postava Triestine, a skoraj gotovo bodo Tržačani tekmo začeli z zelo napadalno postavo. Po neodločenem izidu 4:4 pred šestimi dnevi bo pod drobnogledom zlasti obramba. (I.F.)
elitna liga
Za Vesno prvi izpit po spodrsljajih
Po novoletnem premoru se bo jutri nadaljevalo prvenstvo elitne lige. Vesna bo po slabšem zaključku prvega dela prvenstva, kjer je v zadnjih petih krogih doživela prav toliko porazov, nastopila v Guminu. Pričakuje jo moštvo, ki se želi otresti položaja na dnu lestvice in morebitnega play-outa. Guminčani so doslej zbrali kar sedem porazov, pet neodločenih izidov in le tri zmage. Sezono so začeli ravno v Križu, kjer jo je prvič ugnalo Zannutigovo moštvo s končnim 2:0.
Vesna se drugega dela prvenstva loteva brez večjih okrepitev. Ob odhodu Božiča se je ekipi pridružil le drugi vratar Markovic. Cilj pa ostaja še vedno obstanek v ligi, za katerega bodo morali Križani zbrati še približno dvanajst točk. Prvo uradno srečanje v novem letu pa bo tudi pokazalo, ali so Vesnini igralci dobro prebavili novembrski in decembrski spodrsljaj, ki jih je od prvega mesta potisnil na tretje mesto v družbi Cordenonsa. Reakcijo bodo morali dokazati predvsem v špici napada, kjer sta Muiesan in Colja zadnjič zatresla mrežo ravno proti Cordenonsu 16. novembra lani.
Med premorom je Vesna nabirala kondicijo, trenirala je tudi med vikendi. Zelja po zmagi je namreč velika. V Gumin bodo odpotovali v popolni postavi. Zaradi prekoračene dovoljene vsote rumenih kartonov pa bo na tribuni ostal branilec Gianluca Potenza. Sodil bo Lorenzo Ret iz Vidma. (mar)
nogomet
V	ospredju derbi prve amaterske lige
Po božično-novoletnem premoru se nad deželnimi amaterskimi prvenstvi spet dviga zastor. V ospredju prvega nogometnega vikenda v novem letu bo jutrišnji derbi 1. amaterske lige med So-vodnjami in Bregom. Ker je derbi vedno posebna tekma, je kakršenkoli rezultat težko napovedati. Sovodnje, ki bodo igrale pred domačimi navijači, bodo zmago lovile v popolni postavi. »Izkazati se moramo v vseh elementih, pozorni pa moramo biti predvsem v obrambi in po prekinitvah, saj smo tu imeli v prejšnjih krogih največ težav,« je pojasnil predsednik Sovodenj Zdravko Kuštrin. Med premorom so trenažni proces popestrili tudi s prijateljskima tekmama proti Isontini (2:2) in Juventini (1:5): na obeh so nogometaši Sovodenj zaigrali zadovoljivo. Pri Bregu pa so pred jutrišnjim nastopom zelo previdni, čeprav imajo boljše izhodišče na lestvici: »Nasprotnikov ne smemo podcenjevati, v prvem delu smo jih premagali šele z enajstmetrovko v zadnji sekundi. Skratka, ne bo lahko. Prav gotovo pa bo na igro ekip vplival tudi dolg praznični premor,« je dejal odbornik Brega Marko Bandi. Med prazniki je Breg vsekakor treniral precej, odigral je tudi dve prijateljski tekmi: proti Zaulam (izgubil 0:3) in San Luigiju (izgubil 4:1). Jutri gotovo ne bo Martura-na, ki ima težave z vezmi v gležnju.
Tudi drugouvrščeni Primorec (31 točk) ne bo imel lahkega dela, saj ga po premoru čaka Gradese, ki deli tretje mesto (29 točk). Pred prekinitvijo je Primorec gladko premagal San Vito, Gradese pa igral neodločeno s Sovodnjami.
V	promocijski ligi želi Juventina (31 točk) spet stopiti na zmagovito pot.
V	prvem krogu drugega dela prvenstva bo igrala proti Aurori (17 točk). Nasprotnikom se želi pošteno oddolžiti za začetni poraz. »Takrat še nismo bili pripravljeni, pestile so nas poškodbe, ekipa pa se je morala še ujeti,« je razloge za prvi poraz navedel športni direktor Gino Vin-ti. Juventina je namreč v nadaljevanju prvenstva pokazala drugačno igro, ki jo bo skušala uveljaviti tudi tokrat. Zaradi poškodovanega gležnja ne bo Dornika.
V	2. amaterski ligi bo jutri Zarja (22) igrala proti Moraru (20), Mladost (28) na gostovanju pri Opicini(16), Primorje (25) pa pri Sagradu (18). (vs)
košarka - Deželna C-liga
Bor Radenska lovi prvo domačo zmago
Bor Radenska ima v letošnji sezoni še neporavnan dolg z domačimi navijači. V telovadnici pri Sv. Ivanu varovanci trenerja Oberdana še niso zmagali, zato se bodo gledalcem skušali oddolžiti že danes (ob 18.30). Po božično-novoletnem premoru bo Bor Radenska (8 točk) v predzadnjem krogu prvega dela deželne C-lige gostil San Daniele, ki deli deli četrto mesto na lestvici (14 točk). Tokratni nasprotnik razpolaga predvsem z zelo močno in izkušeno prvo peterko, ki jo sestavljajo kapetan in play-maker Pellarini, branilec Bortoluzzi, krilo To-soni in krilna centra Ellero ter Polo. S klopi pa vnaša dovolj svežine skupinica perspektivnih mladih trenerja Sgoifa. »To ni klasična ekipa. Igrajo hitro. Čaka nas zato težka naloga, a volje po zmagi ne manjka,« je pred tekmo povedal trener Oberdan. Med prazniki so borovci dobro trenirali, vprašljiva pa sta nastopa Pizzige in Bocciaia, ki sta zbolela za gripo.
Jadran ob 20.30
Jadran Franco bo v PalaRubini ob 20.30 gostil predzadnjeuvrščeni Arzignano.
Sinoči: Cervignano - Breg49:56 (Ci-gliani 15, Pigato 13).
hokej in-line
Polet v gosteh v okrnjeni postavi
Hokeljisti Poleta ZKB Kwins bodo danes začeli s tekmami drugega dela rednega dela. Čaka jih gostovanje pri Monlealeju, ki je zbral le zmago več od Poleta. Openski hokejisti so v prvem delu zmagali samo enkrat (proti zad-njeuvrščenemu Rimu), nasprotniki pa dvakrat.
Čeprav se varovancem trenerja Rusanova ponuja danes priložnost za revanšo, pa jim bo na gostovanju trda predla. Zaradi gripe in delovnih obveznosti se Openci odpravljajo na tekmo v zelo zdesetkani postavi. Trener Rusanov ne bo mogel računati niti na standardnega vratarja Ga-lessija. V vratih bo zato Biason.
elizabeta klede
Pilates, TRX, kolesarstvo in lokostrelstvo
Sovodenjka Elizabeta Klede skrbi za svoje zdravje in tudi za zdravje drugih. Potem ko se je v otroških letih preizkusila v kotal-kanju pri Vipavi in celih dvajset let trenirala karate, je na inštruktor-skem tečaju za učitelja karateja spoznala pilates. Leta 2009 je opravila dveletni tečaj pilatesa v Milanu v prestižni šoli Covatech in ga zdaj nudi tudi svojim strankam. Prav tako je preko poznanstev spoznala še TRX - vadbo s pasovoma, ki visita na višini okoli dveh metrov in na katerih med vadbo visiš, tako da izvajaš gibe samo s težo svojega telesa. Pred nekaj meseci pa je opravila še tečaj za car-diolates, ki je v bistvu pilates na trampolinu: »S skakanjem delaš tudi na aerobnem delu, ki ga pri pi-latesu ni,« je pojasnila Elizabeta. »Vse seveda izvajam tudi sama, vadbo pa izbiram po občutku in po potrebi. Vsak dan naredim nekaj vaj, včasih pa vadim tudi dvakrat dnevno,« pravi 36-letnica, ki je sicer po poklicu uradnica. Pilates, TRX in cardiolates izvaja kar na domu, ta vadba pa je zelo primerna predvsem za posameznike, ki imajo težave s hrbtom ali pri rehabilitaciji po operacijah. »Taka vadba omogoča, da telo trenira harmonično brez travm. Pilates je podoben jogi, je pa bolj dinamičen. S tako vadbo krepiš predvsem vse mišice okrog hrbtenice. Sama, kljub diskus herniji, lahko vse to izvajam,« je še dodala.
Ob temu Elizabeta tudi rada kolesari, lani pa je spoznala tudi tridimenzionalno lokostrelstvo. »Kolesarim v prostem času, torej ob vikendih. S prijatelji največkrat kolesarimo po Krasu, včasih pa organiziramo tudi dvodnevne ture. Lani smo prevozili Parenzano, pred dvema letoma pa smo se povzpeli na Čaven.« Za tridimenzionalno lokostrelstvo pa so jo navdušili prijatelji: »Pri tej vrsti lokostrelstva ne streljaš na navadno tarčo, ampak na tarče v obliki živali. Sprehajaš se po gozdu in na tarče streljaš z določene postojanke,« razlaga Elizabeta. »Veseli me, ker v Ločniku, kjer razvijajo ta tip lokostrelstva, lahko vadim, kadar želim. Tja se odpravim tudi dvakrat na teden, vadba pa traja približno uro in pol.«
Raznolike in pestre dejavnosti rekreativke pa se bodo najbrž v naslednjih letih še povečale. »Seveda bom opravila še kak tečaj, nikoli nisi na cilju. Eno vleče drugo.« (vs)
Mi
gremo naprej!
Ob 70-letnici časopisa nudimo naročnikom poleg običajnih ugodnosti še vrsto novosti.
Naročnina za leto 2015 ostaja nespremenjena, 230€, z zapadlostjo 31.1.2015.
Vsak izvod stane le 0,76 evra. Naročnino lahko poravnate v enem (230€) ali v dveh obrokih (po 120€) na način, ki vam najbolj ustreza:
•	z vnaprej izpolnjeno poštno položnico, ki jo bodo vsi naročniki prejeli na dom;
•	z bančnim nakazilom;
•	v gotovini na blagajni Primorskega dnevnika;
•	preko trajnega bančnega naloga za plačilo po sistemu SDD.
Kdor se odloči za ta način plačila, bo lahko poravnal naročnino
v enem obroku (230€), v dveh obrokih (po 120€) ali v štirih obrokih (po 60€).
Za popolnejše informacije naj zainteresirani pokličejo naše tajništvo do 31.12.2014.
Naročniki na Tržaškem in Goriškem prejmejo časopis na dom v jutranjih urah. Naročniki lahko brezplačno objavljajo male oglase in neuokvirjene čestitke.
if
Naročnikom na tiskano izdajo Primorskega dnevnika, nudimo brezplačen dostop do spletne verzije časopisa. V prihodnjem letu bodo naročniki lahko prebirali dnevnik na treh različnih digitalnih platformah: računalnikih, pametnih telefonih intabličnih računalnikih.
Novi naročniki bodo prejemali Primorski dnevnik brezplačno do konca leta 2014.
RIJATELJA. Vsem, ki nam bodo predstavili novega naročnika, bomo ob sklenitvi naročnine za leto 2016 priznali 15% popust.
<Zndh$a APrimorski
r	dnevnik
	za informacije:
	S Trst: 040 7786300
	—S Gorica: 0481356320
• •	www.primorski.eu
	
/
RADIO IN TV SPORED
Sobota, 10. januarja 2015
19
RAI3bis
SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Utrip evangelija 20.55 Sprehodi, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
RAI1
23.25 Luciano Ligabue
RAI2
RAI3
RAI4
RAI PREMIUM
7.00 8.00, 9.00, 13.30, 17.00, 20.00 Dnevnik, vreme in šport 8.25 Show: UnoMattina in famiglia 10.30 Buongiorno benessere 11.05 Linea Verde Orizzonti 12.00 Talent show: La prova del cuoco 14.00 Easy Driver 14.30 Linea Bianca 15.40 Nad.: Legami 16.25 A Sua immagine 17.45 Passaggio a Nord Ovest 18.50 Kviz: L'Eredita 20.35 Igra: Af-fari tuoi (v. F. Insinna) 21.15 Show: Cosi lon-tani cosi vicini
11.45 Serija: Fidati di me 13.50 Nad.: L'isola 15.30 Aktualno: Anica - Appunta-mento al cinema 15.35 GranPremium 15.45 Nad.: Orgoglio 17.30 0.45 Novice 17.35 Autoritratti 18.20 Rai Player 18.25 Serija: Un caso di coscienza 20.15 Serija: Il capitano 21.15 Film: Dove la trovi una come me? (dram., '11) 23.05 Serija: Crossing Lines
RETE4
K \
6.001 fatti vostri 6.30 Nautilus 7.00 Nan.: Due uomini e mezzo 7.45 Serija: Lassie 9.00 Sulla Via di Damasco 9.30 Dok.: Nati per migrare 10.15 Dok.: I leoni di Makalolo 10.45 Cronache animali 11.30 Show: Mez-zogiorno in famiglia 13.00 20.30, 22.40 Dnevnik 13.25 Dribbling 14.00 Serija: Marvel Agents of S.H.I.E.L.D. 15.40 Serija: Squadra speciale Colonia 16.25 Serija: Squadra speciale Stoccarda 17.10 Sereno Variabile 18.05 Serija: Sea Patrol 19.35 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 21.05 Serija: Castle 21.50 Serija: Elementary 22.55 23.50 Rubrike 23.00 Sabato Sprint
7.10 Nad.: Ai confini dell'Arizona 7.55 Serija: La signora del West 8.40 Film: I due or-fanelli 10.10 Nad.: Ai confini della realta 11.00 12.25, 14.45 Rubrike 12.00 14.00, 18.55, 0.05 Dnevnik, vreme in šport 14.55 Tv Talk 16.30 Report 17.55 Rai Player 18.00 Serija: Squadra speciale Vienna 20.00 Blob 20.10 Che fuori tempo che fa 22.00 Nad.: Gomorra 0.25 Un giorno in pretura
11.55 Film: Ong-bak 2 (akc.) 13.30 Nad.: Orfani 13.55 Film: La foresta dei pugnali vo-lanti (akc.) 15.55 Nad.: Robin Hood 17.35 Novice 17.40 Nad.: Haven 19.10 Rai Player 19.15 Film: Piramide di paura (krim., '85) 21.15 Film: Nell'occhio del ciclone (triler)
23.15 Film: Birth - Io sono Sean (dram., '04, i. N. Kidman)
_RAI5_
14.10 Oceani 15.10 Wild Italy 16.00 Cinque buoni motivi 16.05 Gledališče: Re Lear 19.35 Novice 19.45 23.35 David Let-terman Show 20.30 Rai Player 20.35 Cult Book 21.15 Gledališče: Giocando con Orlando 22.50 Teatro delle Briciole di Parma
RAI MOVIE
11.05 Film: Scent of a Woman - Profumo di donna (dram.) 13.45 17.35 Rai Player 13.50 Film: The Code (akc., '09, i. M. Freeman) 15.40 Film: Mr. 3000 (kom.) 17.30 Novice 17.40 Film: Miracolo italiano (kom.) 19.30 Film: Agenzia Riccardo Finzi... pra-ticamente detective (kom., It., '79) 21.15 Film: Tigerland (voj., '00, i. C. Farrell) 23.05 Film: Costretto ad uccidere (ve-stern)
LAZD
TELEQUATTRO
6.30 Le ricette di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 8.30 Dok.: Borgo Italia 11.15 Ring 13.20 17.3G, 19.3G, 2G.3G, 23^ Dnevnik 13.45 Voci in piazza 18.00 21.TO Qui studio a voi stadio 19.05 Tg Confartigianato 19.28 Meteo 20.00 La parola del Signore 23.30 Trieste in diretta
LAEFFE
7.40 Film: Indovina chi viene a merenda? (kom.) 9.45 Nad.: I carabinieri 10.45 Ricette all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportel-lo di Forum 15.30 Show: Come si cambia Celebrity 16.10 Ieri e oggi in Tv 16.45 Film: Poirot - Delitto in cielo (krim.) 19.35 Film: Comandante Florent - Traffico di clande-stini (det.) 21.30 Film: True Justice - La vendetta (akc., '11)
11.50 Jamie - Menu in 15 minuti 13.20 Jamie Oliver - Il mio giro d'Europa 14.15 Bourdain - Cucine segrete 16.05 Film: Liam (dram.) 17.50 Dok.: The Summit K2 19.35 Dalla A a laeffe 20.00 Il cuoco vaga-bondo 22.00 Fischia il vento 22.55 Film: Anime erranti (dram., Fr., '03)
CIELO
14.0015.15 Júnior MasterChef Italia 15.00 Novice 16.15 MasterChef USA 18.15 Cu-cine da incubo (v. A. Cannavacciuolo) 20.15 Affari di famiglia 21.10 Film: La chia-ve (dram., '58, i. S. Loren)
DMAX
23.25 Film: Il tocco del male (triler, '97, i. D. Washington)
_CANALE5_
6.00 8.00, 13.00, 19.55 Dnevnik in vreme 7.55 Prometne informacije 8.45 Il forma -Dimensione benessere 10.10 Supercinema 11.00 Forum 13.40 Nad.: Beautiful 14.15 Amici 16.00 Nad.: Il segreto 16.30 Verissi-mo 18.45 Kviz: Avanti un altro! 20.40 Show: Striscia la notizia - La voce dell'indecenza
21.10 Film: Ti amo in tutte le lingue del mondo (kom., It., '05, i. L. Pieraccioni)
23.10 Film: Perdiamoci di vista (kom., It., '94, i. C. Verdone)
_ITALIA1_
7.0518.00, 19.00 Risanke 12.2518.30 Dnevnik in vreme 13.00 Šport 14.00 Film: Agente Smart - Casino totale (kom., '08, i. S. Ca-rell) 16.10 Film: Mai dire ninja (kom.) 19.20 Dok. film: La marcia dei pinguini 21.10 Film: Happy Feet 2 (anim.) 23.05 Sport Night
_IRS_
12.40 Film: The Kingdom (triler) 14.45 Film: Bandits (akc.) 17.05 Film: Hudson Hawk - Il mago del furto (krim.) 18.55 Film: Tutta colpa del paradiso (kom., It., '85) 21.00 Film: La casa stregata (kom., It., '82, i. R. Pozzetto) 23.00 Film: Non piu di uno (kom., It., '89, i. R. Pozzetto)
_laz_
7.30 13.30, 20.00, 0.15 Dnevnik 7.55 Omnibus 9.45 Coffee Break 11.10 L'aria che tira - Il diario 14.00 Dnevnik: Kronika 14.35 Serija: Jack Frost 16.15 Film: Smith, un cowboy per gli indiani (vestern) 18.15 Serija: L'ispettore Barnaby 20.30 Natale nel Paese delle Meraviglie (v. M. Crozza) 21.10 Film: Anatomia di un omicidio (dram., '59)
6.301 menù di Benedetta - Ricetta Sprint 7.35 The Dr. Oz Show 8.30 12.55, 18.55 Dnevnik 9.00 12.00, 15.55 I menù di Benedetta 10.0019.00, 20.05 Chef per un giorno 11.0013.00 Cuochi e fiamme 14.00 Serija: Jane Doe 17.55 Talk show: Le invasio-ni barbariche (v. D. Bignardi) 21.10 Nad.: Sex and the City 23.30 Film: Il mio nuovo strano fidanzato (kom., '04)
11.45 19.05 Bad Dog 14.15 Te l'avevo det-to 15.05 0.40 Dynamo: magie impossibili 15.55 Houdini 16.45 David Blaine: magia o realta? 18.15 Tricked: ci sei cascato! 19.55 Rimozione forzata 20.45 Banco dei pugni 21.10 Top Gear 23.45 Supercar: auto da sogno
SLOVENIJA1
6.05 Kultura 6.10 Odmevi 7.00 Zgodbe iz školjke 7.2018.40 Risanke in otroške odd. 9.20 Kviz: Male sive celice 10.05 Infodrom 10.20 Razred zase 10.55 Dok. serija: S Tre-vorjem McDonaldom po mogočnem Mi-sisipiju 11.55 Tednik 13.00 17.00, 18.55, 23.40 Poročila, šport in vreme 13.25 Na vrtu 13.50 O živalih in ljudeh 14.20 Serija: Komisar Rex 15.15 Dok. film: Privlačnost (s)pola 15.50 Dok. serija: Po Braziliji z Michaelom Palinom 17.20 Dok. serija: Village Folk 17.30 Igralci brez maske 18.35 Ozare 19.25 Utrip 20.00 Cirque du Soleil 21.45 Film: Preden umrem (dram., '12, i. D. Fanning)
SLOVENIJA2
8.35 Polnočni klub 10.15 Studijska oddaja 10.30 Alpsko smučanje: SP, veleslalom (m), 1. vožnja, prenos 11.25 Alpsko smučanje: SP, smuk (ž), prenos 11.55 Biatlon: SP, sprint (m), prenos 13.25 Alpsko smučanje: SP, veleslalom (m), 2. vožnja, prenos 14.10 Nordijsko smučanje: SP, smučarski poleti (m), prenos 16.05 Nordijsko smučanje: SP, smučarski teki, skupinski start 10 km (ž), vključitev v prenos 16.30 Nordijsko smučanje: SP, smučarski teki, skupinski start 15 km (m), pon. 16.55 Rokomet: mednarodni turnir, Slovenija - Švedska, prenos 18.40 Deskanje na snegu: paralelni slalom, pon. 19.20 Športni izziv 20.00 Film: Teorija kaosa 21.25 Koncert: Sence - Prvo srečanje preživelih po koncu sveta 22.40 V spomin koreografinji Majni Sevnik 23.30 Dok. odd.: Vrnitev v Homs
_KOPER_
13.00 Alpsko smučanje: veleslalom (m) 14.00 Čezmejna TV - Deželne vesti 14.30 Boben 15.30 Čezmejna Tv - Deželne vesti 15.50 Kino premiere 16.00 Webolution 16.30 Arhivski posnetki 17.15 23.30 Aktualno 18.00 O živalih in ljudeh 18.25 Dok. serija: Village Folk 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes -Dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - Svet 19.40 Jutri je nedelja 19.50 Tednik 20.20 Sladka samostojnost (kom.) 22.15 Vrt sanj 23.00 Dok.: Spust v temo
_POP TV_
6.50 Risanke in otroške serije 10.45 Film: Ljubezensko pismo 12.45 Nad.: Downton Abbey 13.45 Film: Jesse Stone (triler) 15.20 Film: Anna in kralj (dram., '99, i. J. Foster) 18.00 Odd.: Skriti šef 18.55 Vreme in novice 20.00 Film: Avatar (fant., '09) 22.45 Film: Zbiralec kosti (krim., '99, i. D. Washington, A. Jolie)
_KANAL A_
7.00 Risanke 8.1518.40 Serija: Pod eno streho 9.10 15.15 Serija: Snowboarderji 10.20 Serija: ŠKL - šport mladih 10.55 Serija: Semafor 11.20 14.50 Serija: Blažen med ženami 11.45 Nad.: Dva moža in pol 12.35 19.30 Serija: Nepraktični šaljivci 13.05 Film: Čudežni kamen 16.10 Film: Izgublje-
Sobota, 10. januarja Rai movie, ob 11.10
VREDNO OGLEDA
Scent of a woman -Profumo di donna
ZDA 1992
Režija: Martin Brest Igrajo: Al Pacino, Chris O'Don-nell, James Rebhorn in Gabriel-le Anwar
Charlie je marljiv študent, ki bi si želel nadaljevati študij na uglednem Harwardu. Žal pa je cena take izobrazbe daleč previsoka in kljub požrtvovalnosti,
Charlie nima vseh adutov, da bi lahko dobil denarno podporo. V upanju, da mu bo pomagal, se ponudi za spremljevalca slepemu polkovniku, ki odhaja v New York. Priletni gospod pa odloči, da se bo v družbi iznajdljivega Charlija posvetil zabavi...
no in najdeno 18.00 Pazi, kamera! 20.00 Film: Očka po sili (kom., '99, i. A. Sandler) 21.35 Film: Osamljeni (kom., ^2) 23.05 Serija: Povračilo
PLANETTV
10.10 Novozelandski Top Model 11.05 Res-nič. show: Piflar in lepotica 12.00 Nan.: Spet zaljubljena 12.55 Nan.: Ženska kot trofeja 13.30 Nan.: Gospod Selfridge 14.30 Film: Mali vohuni (akc.) 16.15 Film: Inga Lindström: Sanje o Siljanskem jezeru (dram.) 18.00 Dok.: Galileo 18.55 Danes 20.00 Razred talentov 21.20 Film: Ko je Harry srečal Sally (kom., '89, i. B. Crystal, M. Ryan) 23.05 Film: Skrivnostna smrt (krim.)
RADIJSKI PROGRAM
RADIO TRST A
7.GG, 13.GG, 19.GG Dnevnik, sledi Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.GG, 1G.GG,
14.GG,	17.GG Poročila; 8.1G Kulturni dogodki; 9.GG Radioaktivni Casino'; 9.5G, 14.4G, 18.55 Music box; 1G.1G Prva izmena - Glasbena srečanja, sledi Music box; 11.15 Studio D - Pogled skozi čas; 12.GG Ta rozajanski glas; 12.3G 3G minut country glasbe; 13.2G Glasba po željah; 14.GG Poročila in deželna kronika; 14.1G Nediški zvon;
15.GG	Mladi val; 17.1G Jazz odtenki; 18.GG Mala scena: Oscar Wilde: Slika Doriana Graya - radijska igra, režija Igor Pison, 1. del; 19.2G Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (slovenski program)
5.GG	Jutro na RK; 5.3G, 5.5G, 7.GG Kronika; 6.3G, 8.3G, 9.3G, 1G.3G, 14.3G Poročila; 8.GG Pregled tiska, vreme; 8.4G Pesem tedna; 9.GG Sobota in pol; 9.1G Prireditve danes; 1G.GG Torklja; 1G.4G,
15.GG,	18.55 Pesem tedna; 1G.45 Osebnost 2G14; 12.GG Kulinarični kotiček; 12.3G Opoldnevnik; 13.GG Glasba po željah; 14.GG O morju in pomorščakih; 15.3G DiO; 16.16 Svežemodra selekcija; 19.GG Radijski dnevnik in kronika; 2G.GG Legende; 22.GG Zrcalo dneva; 22.3G Za železno zaveso; G.GG Nočni program.
RADIO KOPER (italijanski program)
6.GG	Dobro jutro; 6.15, 7.GG, 8.3G, 9.3G, 1G.3G, 11.3G, 12.GG, 12.28, 13.3G, 14.3G, 15.28, 16.3G, 17.3G, 18.3G, 19.28 Dnevnik, vreme in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.GG Calle degli orti grandi; 8.G5 Horoskop; 8.4G, 15.GG Pesem tedna; 9.GG Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti; 1G.15, 19.15 Sigla single; 1G.25 Televizijski in radijski programi; 1G.35, 13.35, 19.GG, 2G.3G, 22.GG, 23.GG Glasba; 11.GG L'alveare; 12.G1 Ora musica; 12.3G Dogodki dneva; 13.GG Santi patroni; 14.GG Slot Para-de/Anteprima classifica; 14.35 Play Music Like; 15.3G Dogodki dneva;
16.GG	Pomeriggio ore quattro - Hot Hits; 18.GG London Calling; 19.3G Večerni dnevnik; 2G.GG La radio a modo nostro (enkrat na mesec); 21.GG Tutti i topi vogliono ballare; 22.3G Sonori-camente Puglia; G.GG Nottetempo.
APrimmki
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
2 0 Sobota, 10. januarja 2015
VREME, ZANIMIVOSTI
/
vremenska slika
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. ^
^ c
980
990
1000
1020 7 DUBLINO' '
Nad severno polovico Evrope je obsežno in globoko ciklonsko območje z več frontami, ki se pomikajo čez Evropo severno od Alp in nimajo večjega vpliva na vreme pri nas. Od zahoda k nam doteka bolj topel in vlažen zrak.
V hribovitem svetu bo ponekod oblačno in megleno. Nad 3500 metri bo zmrzovalo, medtem ko ob morju in po nižinah je predviden močan veter iz severozahoda. Še bo oblačno z občasnimi padavinami. Ponekod se bo ob večernih urah pojavila tudi kratkotrajna megla.
Večinoma sončno bo, pihal bo jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do 5, ob morju okoli 7, najvišje dnevne od 8 do 15, v zatišnih legah severne Slovenije okoli 5 stopinj C.
Jutri bo dopoldne v hribovitem svetu še spremenljivo z občasno oblačnostjo. Popoldne se bo poslabšalo in meja sneženja bo med 600-800 metri. Po nižinah bo še občasno deževalo, pihal bo zmeren veter iz severa. Proti večeru se bo poboljšalo. K nam doteka suh zrak.
Oblačno bo. Dopoldne se bodo začele pojavljati manjše padavine, ki se bodo popoldne krepile in postopno razširile nad vso Slovenijo. Hladilo se bo, meja sneženja se bo ob koncu padavin ponekod spustila do nižin. Zapihal bo okrepljen severni do severovzhodni veter, na Primorskem zmerna burja.
TRBIŽ O
-4/7
^CELOT
KRANJSKA G.
O-1/5
O TRŽIČ
1/7
S. GRADEC
O -1/6
ČEDADo"
3/10
,KRANJ O
CELJE
1/7 O

N. GORICA
G?/11C^5/12 c
LJUBLJANA
o 5/6
PORTOROŽ O
5/13
^pjO UMAG POREČ
POSTOJNA
O 7/8
pTQpnQ
¡Yr5-^
OPATIJA
REKA
9/13
N. MESTO
2/6
KOČEVJE O	,»•>
ČRNOMELJ O
jutri
i= £ Sonce vzide ob 7.44 in zatone j g ob 16.41 i Dolžina dneva 8.57
Luna vzide ob 22.10 in zatone ob 10.33
Vreme večini ljudi ne bo povzročalo opaz-^ nih težav, le pri najbolj občutljivih bodo o možne manjše težave.
Danes: ob 0.18 najvišje 88 cm, ob 6.16 naj-H	nižje 38 cm, ob 11.22 najvišje 79 cm,
g	ob 18.09 najnižje 13 cm.
2 Jutri: ob 0.49 najvišje 87 cm, ob 7.03 najnižje čl	39 cm, ob 11.55 najvišje 72 cm, ob
18.38 najnižje 19 cm.
Morje je skoraj — mirno, temperatura morja 11,1 stopinje C.
■M t" mg Z M
Kanin - Na Žlebeh Vogel..............
Krvavec . Cerkno . . Rogla . . . .
90	Piancavallo...... .	30
50	Forni di Sopra......	. . . 40
45	Zoncolan...........	. . . 40
60	Trbiž................	. . . 40
60	Osojščica...........	50
55	Mokrine............	55
Balotelli zbira prometne globe, plačuje jih pa ne
BERGAMO - Nogometni zvezdnik Mario Balotelli je neločljivo povezan z incidenti. Podobo samovšečnega in nezrelega nogometaša redno dopolni s kakšno novo prigodo, ki ga ponavadi na koncu tudi udari po žepu. Zelo verjetno se bo podobno končala tudi zadnja zgodba, saj je italijanska davkarija vrgla strogo oko na njegove kazni zaradi prekrškov. Mario Balotelli si s svojimi zaslužki brez težav privošči drage in zmogljive avtomobile, ki jih rad tudi hitro vozi. Zdaj pa njegovi stari cestni grehi prihajajo za njim. Napadalec Liverpo-ola je namreč v letih 2012 in 2013, ko je še igral na Apeninskem polotoku, "pozabil" plačati za približno 10.000 evrov kazni. Pravzaprav so ga radarji in kamere ujeli na istem odseku avtoceste 18-krat, vedno je vozil Ferrarija. (STA)
Rusija transvestitom in transseksualcem prepovedala voziti
indonezija - Letalo je izginilo 28. decembra s 162 ljudmi na krovu
Zaznali signal črnih skrinjic ponesrečenega letala AirAsia
DŽAKARTA - Indonezijske ekipe so včeraj v Javanskem morju zaznale zvočni signal črnih skrinjic ponesrečenega potniškega letala AirAsia. Ta teden so sicer našli rep letala, v katerem sta običajno shranjeni črni skrinjici s podatki o letu in posnetki v pilotski kabini, ki sta ključni za ugotovitev vzroka nesreče.
Da so iskalne ladje zaznale zvočni signal, je potrdil predstavnik reševalne in iskalne ekipe S.B Supriyadi, ki je dodal, da so na območje že poslali potapljače. Povedal je še, da signal prihaja kakih 300 metrov od območja, kjer so v sredo na morskem dnu našli rep letala, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Potapljači so od najdbe repa iskanje osredotočili na njegovem območju, a doslej repa niso mogli podrobneje preiskati zaradi močnih tokov in ker je rep deloma pokopan na morskem dnu. Z iskanjem črnih skrinjic bodo nadaljevali, oblasti pa tudi načrtujejo, da bi skušali rep dvigniti z morskega dna.
Črne skrinjice, ki so narejene tako, da 30 dni po nesreči oddajajo signal, sicer beležijo pogovore v pilotski kabini in hranijo tehnološke podatke motorja.
Supriyadi je še povedal, da so včeraj našli še en del letala. Verjetno gre za nos letala, a to morajo šele potrditi na terenu.
A črnih skrinjic za zdaj še niso našli. Vodja indonezijske vojske Moeldoko je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa sporočil, da so "pod vodo poslali sedem potapljačev, našli so razbitine letala, a črnih skrinjic tam ni bilo". Po oceni dpa, bi se lahko črni skrinjici od zadka ločili.
Letalo je z radarjev izginilo med neurjem 28. decembra, ko je iz indonezijskega mesta Surabaya letelo v Singapur s 162 ljudmi na krovu, večinoma Indonezijci.
Kljub veliki mednarodni reševalni operaciji so doslej dosegli majhen napredek zaradi slabega vremena, ki ovira iskanje. Nesreče ni preživel nihče, doslej pa so našli trupla 46 ljudi. (STA)
Na območje so že poslali potapljače
ansa
šrilanka - Izvoljen dosedanji minister za zdravje
Predsednik nepričakovano poraženec predsedniških volitev
KOLOMBO - Šrilanški predsednik Ma-hinda Rajapaksa, ki je bil na čelu države zadnjih deset let, je nepričakovano izgubil na četrtkovih predsedniških volitvah. Zmagovalec volitev je dosedanji minister za zdravje, 63-letni Maithripala Sirisena, ki je po končnih rezultatih prejel 51,3 odstotka glasov podpore in je včeraj že prisegel kot novi predsednik.
Dosedanji predsednik Rajapaksa je prejel 47,6 odstotka glasov. Rajapaksa je že priznal poraz in se hkrati zahvalil za podporo vsem, ki so ga podprli.
V predvolilni bitki je Sirisena kritiziral
kopičenje oblasti v rokah Rajapakse in napovedal demokratične reforme. Podpira tudi mednarodno preiskavo domnevnih vojnih zločinov, ki naj bi jih zagrešila šrilanška vojska proti tamilskim tigrom. Eden od njegovih prvih večjih nastopov bo srečanje s papežem Frančiškom, ki ga prihodnji torek pričakujejo v šrilanški prestolnici Kolombo.
Rajapaksa je veljal za favorita predsedniških volitev na račun svoje priljubljenosti med državljani, saj mu je uspelo leta 2009 končati dolgoletno državljansko vojno s tamilski tigri in zagnati gospodarstvo. (STA)
MOSKVA - Rusija je v tem tednu sprejela sporen zakon, ki transvestitom in transseksualcem prepoveduje voziti avtomobil. Zakon je že deležen ostrih kritik aktivistov za človekove pravice, pa tudi vidne svetovalke Kremlja Jelene Mas-juk, po mnenju katere gre za kršenje človekovih pravic ruskih državljanov. Zakonodaja, ki je stopila v veljavo v tem tednu, vsem, ki imajo kakršno koli diagnozo o osebnostih motnjah, ali motnje v spolni identiteti, prepoveduje, da sedejo za volan. Seznam vključuje transvestite in transseksualce, pa tudi ljudi s spolnimi fetiši, vojerje, in pedofile. (STA)
zdravila - V Bostonu
Odkrili prvi novi antibiotik po 30 letih, obeti veliki
LONDON - Ekipa znanstvenikov je z revolucionarnim pristopom odkrila antibiotik, ki bi lahko prinesel rešitev vedno večjega problema odpornih bakterij. Odkritje, o katerem je ta teden poročala revija Nature, je prvo na področju antibiotikov v skoraj treh desetletjih.
Zdravilo, ki bi lahko odprlo novo fronto v vojni proti bakterijskim boleznim, so doslej testirali na miših, sedaj pa ga je potrebno preizkusiti še na ljudeh. Na voljo naj bi bilo v petih ali šestih letih. Znanstveniki so z novo metodo gojenja prišli do 25 novih antibiotikov, najbolj obetaven pa je teixobactin. Ta je pri miših uničil odporne seve tuberkuloze in stafilokokov - virov kožnih, krvnih in pljučnih infekcij, pa tudi vraničnega prisada in bakterije Clostridium difficile, ki povzroča diarejo. Teixobactin je pozdravil tudi miši, okužene z visokimi dozami seva super bakterije Stap-hylococcus aureus - povzročitelja smrtonosne bolnišnične okužbe Mrsa. Kot navaja francoska tiskovna agencija AFP, se je teixobactin odrezal tako dobro kot vankomicin. Ta močan antibiotik običajno uporabijo za zdravljenje okužb z bakterijami, ki jih ni mogoče pozdraviti z drugimi zdravili, a se je tudi že nanj pojavila odpornost. Znanstveniki so poudarili, da miši pri zdravljenju s teixobactinom niso pokazale nobenih stranskih učinkov.
Ekipa znanstvenikov z univerze Northeastern v Bostonu se je v iskanju novega zdravila obrnila na zemljo, vir skoraj vseh antibiotikov. Zemlja je prepolna mikrobov, a le odstotek jih je mogoče vzgojiti v laboratoriju. Znanstveniki so zato razvili posebno orodje, iChip. Kot navaja britanski BBC, so ustvarili neke vrste podzemni hotel za bakterije. V vsako "sobo" so postavili eno bakterijo, vse skupaj pa zakopali v zemljo. To je omogočilo, da je edinstvena kemična sestava zemlje pronicala v sobo, hkrati pa je bila bakterija lahko na voljo za preučevanje. Ekipa, ki je sodelovala pri odkritju, je prepričana, da lahko vzgoji skoraj polovico vseh zemeljskih bakterij.
Prav tako so prepričani, da je le malo možnosti, da bi bakterije razvile odpornost na teixobactin. Ta namreč cilja na maščobe, ki so ključne za izgradnjo bakterijskih celičnih sten - torej preprečuje nastajanje celičnih sten - na to pa naj bi bilo težko razviti odpornost. Teixobactin ima tudi omejitve. Deluje namreč le na Gram-pozitivne bakterije, ne more pa prodreti dodatne plasti zaščite, ki jo imajo Gram-negativne bakterije, kot je E. coli. (STA)