List 15. Gospodarske stvari. 0 pokonćevanji logov. Spisal A. Dergane. Veselja moralo je slehernemu srce igrati, kdor spre-hajaje se pred nekoliko leti v logih naših, zagledal je na vsaki korak sama močna, zdrava in velikanska drevesa. Ako pogledamo pa dandanes loge, moremo s teškim srcem zdihniti ter vprašati se, kaj bode nam prihodnost prinesla? Logi naši so tako iztrebljeni, da v celem logu ne najdeš tretjine zdravih, močnih in mladih dreves, le sem ter tje naletiš na kako na pol zdravo drevo, katerega ni posekala še neusmiljena roka nespametnega kmetovalca. Pri tej priliki vsili se slehernemu, kdor le nekoliko na prihodnost misli, važno vprašanje, s čim bodo pa potomci naši čez 40 ali 50 let kurili, ako se le seka, za zarod pa nič ne skrbi? Pa ne samo za potomce bilo bi neusmiljeno pokon-čevanje logov zelo občutljiva nesreča; danes kažejo se uže žalostni nasledki nespametnega ravnanja, nad nam maščuje se uže prestop naravne postave. Komu niso znane nevihte in plohe, ki vlivale so se uže pred nekoliko leti zlasti na Dolenjskem skoraj vsako leto, ter čisto pokončale nado vinorejca in sploh kmetovalca; kdo ni slišal še, da vsako leto usahnejo tu ali tam studenci, kar poprejšnja leta ni bilo v navadi, in da nastajajo v močvirnih krajih bolezni, na priliko mrzlica, jeterne in vrančne bolezni , katerih vzrok iskati moramo le v izparici močvirjev, da! primorani so prebivalci teh krajev preseliti se v druge dežele. V žalostnih od Človeka skoraj čisto zapuščenih teh krajih bilo je nekdaj, ko obdajali so jih najlepši logi, bogato in obilno življenje, ko začeli so ljudje loge pokončevati, pokončali so si tudi sami sebi srečo in blagostanje in zadnje življenje. Človek sam je enakotežje gospodarstva narave razdrl; nasledki ti so pa strašni, neizrekljivo strašni za-nj. Da je temu v resnici tako, hočemo stvar na tanko preiskati in dokazati, da le nespametno pokonČe-vanje logov je tista šiba, katera v krajih tacih ne tepe samo krivične, ampak ž njimi tudi nedolžne in previdne, ki obvarovali bi ter ohranili, ako stalo bi v njih moči, loge v najlepšem stanu. Znano je, da voda pada iz vzračja kakor rosa, megla, dež itd. na zemljo. List za listom košatih dreves v gozdu prestreže kapljice dežja, katere zopet padajo počasi na gosti mah, ki pokriva gozdno zemljo, ter obdržuje jej dolgo časa vlažnost. Na tla goratih gozdov pridši, preceja se voda skozi zemljo in kamenje ter se pokazuje drugej kakor studenec, zbira se potem v potocih, rekah, jezerih in naposled v morji, od koder se zopet v sopar spremenjena vzdiguje v zrak. Pomislimo, ako posekali bi na enkrat vse loge, kaj bilo bi z našimi studenci? Deževne kapljice padale bi na gola, ali pa na tla pokrita sicer s travo, ali žali-bog od solnčnih žarkov posušeno travo, katera pustila bi kapljice izjpuhteti in veda bi ne mogla precejati se skozi zemljo in kamenje. Kaj sledilo bi pač iz tega? Nič druzega, da vsahnili bi studenci in ž njimi tudi potoci in reke, kar zgodilo se je uže na Spanjskem, Grškem, Indiji in drugod. To zgodilo bi se pri pohlevnem dežji; ako bi pa pridrla ploha in prehudi naliv, vlekel bi golo zemljo z gord in hribov se sabo v dolino, tukaj oddal jo kot blato, ž njim napolnil reke in potoke, njih vodo skalil, voda stopila bi Čez bregove in na ta način seno-žeti zatopila, blato bi potem poprijelo se trave, s tem seno poškodovalo in za hrano domače živine nesposobno storilo, in ako bi se nalivi ti ponavljali, posuli bi celo dolino s peskom in hribskim nasipom. Najlepši seno-žeti spremenile bi se potem v siromaške pašnike, kmetovalec ubožal bi, blagostanje in bogastvo bi zginilo in krasno dolino morali bi prebivalci njeni zapustiti za vselej. Druga zelo važna naloga logov je ta, da služijo kot naravni regulatorji vetrov, vremena in vlažnosti. Ako vetrovi priženć oblake od morja do kacega loga, spremene se tukaj v dež. Megle in oblaki sostav-ljeni so namreč iz mnogo neizrečeno drobnih, votlih vodenih mehurčkov. Akoravno so ti mehurčki težji od zraka, vendar ne padejo brž in hitro potem, ko so se naredili, na zemljo doli, ampak enako, kakor se to godi z rajilnim mehurčkom, jih drže zračni toki mnogokrati dalje časa v višavi in jih gonijo od kraja do kraja. Potem še le, ko pridejo do zraka, ki ima toliko para v sebi, kolikor je primerno njihovi toplini (temperaturi) — taki zrak imenuje se z vodno paro nasiten — ali pa do zraka, ki ima nižjo toploto, kakor oni, se povečajo mehurčki s tem, da se v vodo zgoste novi parni delki, dokler se nazadnje narede kapljice, ki padajo potem hitro proti tlam, in pri tem vedno debeleje postajajo. — Taki zrak najdejo oblaki pa ravno v logih, kajti voda, ki nahaja se vedno v logih, naj bode uže kot rosa na drevji in druzih rastlinah, naj bode kot vlažnost maha itd., izpuhti ali izhlapi se, znano je pa, da ako se kapljivo telo spremeni v hlap ali puh, bode gorkota vezana ali vta- jena, to je, ta toplota se bližnji okolici odvzame in pomanjša s tem njeno temperaturo, zarad tega je v logih zmiraj hladneje, kakor zunaj logov, in ker se vedno voda izhlapi, je gozdni zrak skoraj vedno z vodno paro nasiten. Mi rečemo vsled tega, da logi vlečejo oblake na-se, ter jih potem počasi v dež spremenijo in na lah-koma čez celo deželo razdele. Ako ne bilo bi pa logov, spustili bi se zračni toki napoj eni z vodno paro , prignani od vetrov, na enkrat in hitro v podobi naliva in plohe na tla. Iz tega sledi pa, da tem več logov tem mrzleje podnebje mora imeti taki kraj ali taka dežela. Za gorke kraje bila bi to velika sreča in dobrota, v zmernotoplem pasu bilo bi podnebje pa tem mrzleje. Tako na priliko imela je stara Germanija za časa Cezarja, ko raztegal se je hercinski log 60 dni hoda do Švice, podnebje današnje Švedije. V teh logih živel je divji petelin, los, severni jelen in druge severne živali. Tako imela je tudi za časa Homerja grška dežela podnebje današnje nemške dežele, dandanes rodi pa najlepši plod Hespe-ridov, najboljše plodove južnih krajev; to pa vse zarad tega, ker posekali so mnogo logov. Ko bi pa v teh deželah trebili se logi še dalje, zgodilo bi se to v nesrečo in pogubo prebivalcev. (Kon. prih.) ------ 116 ------ 16. 0 pokončevanji logov. Spisal A. Dergane. (Konec.) Pokončevanje logov mora toraj tudi gotovo mejo imeti in to mejo kaže nam sama naravna postava, in ako ravnali bi zoper to postavo, nastale bi v krajih poprej najbogatejih smrtne puščave. Samo dežele z otoškim podnebjem zamorejo brez kazni postavo to prestopiti. Angleška dežela je veliko več logov pokončala, kakor nemška, pri vsem tem so pa njeni se-nožeti najlepši cele Evrope. Od kod to? To pride od tod, ker ima dežela angleška vlažno podnebje, ker je obdana od morja, čegar voda se vedno izhlapi. Ravno tako je tudi v deželah severnega in vshodnega morja (Nord- und Ostsee). V teh deželah bili bi logi ne samo nesreča prebivalcem , ampak tudi poguba celemu ljudstvu, kot v krajih kontinentalnih premalo logov. 124 v Se eno važno nalogo imajo logi in ta je, da čistijo zrak. To svojo nalogo spolaijo pa s tem, da zamorejo pline sprejemati, kot vsaka rastlina, ter spremeniti jih v rastlinske snove, to je, da služijo jim plini za hrano. Pred vsem velja to o oglenčevi kislini. Oglen-čeva kislina je poglaviten živež rastlinski. Rastlina sprejema iz zraka oglenčevo kislino skozi reže svojega listja, katero potem razkroji, njeni oglenec za-se porabi, njeni kislec pa skoz svoje listje zopet izdiha. Ravno tako razkroji tudi rastlina veliko v-se vsrkane vode, v vo-denec in kislec; vodenec porabi za sebe, kislec pa zopet izdiha. Znano je pa, da je kislec za dihanje človeku in živali neobhodno potreben plin, ki je tudi zmešan z dušcem v zraku. Temveč človek tega plina v se diha, tem hitreje pospešujejo se telesna menja snove in bolj si ohrani zdravje in podaljša življenje svoje. — Ne samo oglenčeva kislina, ki služi rastlini za hrano, Človeku pa, ako bi jo mesto čistega zraka v-se dihal, zelo škoduje, še drugi za d hanje zelo škodljivi plini se znajdejo v zraku, tudi od teh se hrani rastlina; tem prištevamo posebno amonijak. To po svojem tako posebno ostrem smradu znano telo se v vodi zel6 rado razpusti in pride v rastlino z vodo, katero rastline v sebe srkajo. V močvirnih krajih delajo se pa še drugi plini; najbolj važni izmed teh je oglovodenec. Ako so ti kraji obdani z logi, odvračajo smrad in škodljive pline od prebivališč Človeških. Logi čistijo po tem takeai zrak na ta način, da pline človeku zelo škodljive vse srkajo, naj bode uže z listjem, naj bode s koreninami, in dobri plin kislec izdahajo. In v resnici, kjer pokončani so logi, razsa jajo tudi nevarne, kužne bolezni, ki pomorile so ljudi uže na tisuče. Tako so apeuinske planine skoraj čisto gole, gorati kraji enaki starim razvalinam in nerodovitni, najlepše doline pa z vodo zalite. Ni Čuda, da je še okolica rimskega mesta dandanes tako okužena, da vsak, komur pripuste denarne razmere, v poletnem času zapusti omestje, ter hiti na vhočeje kraje. Se začetka 18. stoletja bile so razmere tu drugačne, za tega časa obdajal je mesto Velletri proti jugu Rimskega mesta ležeče velikanski, košati log se samimi najlepšimi pin-jami (pinus pirnea) , drevo, ki ga prištevamo k iglastim drevesom k. n. pr. naš bor. — ki je branil in zadrževal močvirni zrak, ter mesto obvaroval kužnih bolezni. Ko je pa papež Benedikt XIV. ta gozd posekati ukazal, pokazale so se tekoj strašne bo ezni, in ko sta papeža Gregor XIII. in Sikst V. to ponavljala, pokazala se je strašna bolezen, katero imenujejo na Laškem „malaria'. Prebivalci teh krajev z bledimi in rumenimi obrazi, z upadenimi lici, s temnimi očesi, z zatečenim trebuhom, vlačijo se senci enaki nekoliko časa, potem strese jih mrzlica, poslednjič pokosi jih pr^d časom nemila smrt. — Ravno taki kazni zrak pride tudi iz moč-virjev pri Viareggio, Lentini v Siciliji, na spodujem delu reke Pada. Tudi tik močvirnih bregov Provence povra-čuje se ta mrzlični zrak in znano je, da je celo mesto Arles, ki štelo je na tisoče prebivalcev, tu imelo najlepše palače, od ljudi sedaj skoraj čisto zapuščeno. Od kod to? Reka Rona, ob kateri mesto to leži, je namreč čisto posuta s peskom, ki ga nalivi iz golih hribov pripeljejo v dolino , zarad tega stopi voda te reke čez bregove, ter spremeni celo deželo v veliko močvirje. Ako bi ljudje dobro premislili vse te in druge nesreče , ki zamorejo nastati po neumnem pokončevanji 1 gov, ne priteknili bi se drevesa, ako bi pa uže gozde trebili, skrbeli bi pa gotovo potem, da nadomestili bi stara drevesa z mladimi drevesci. Prepričanje to bilo bi slehernemu kmetovalcu lahko vcepiti, ko bi v mladih letih le nekoliko učil se v umnem kmetijstvu. Toraj šole, ljudske šole naj pomagajo pospeševati blago- stanje IjucUtva na vse strani, slasti pa s podučevanjem: mladine v neodhodno potrebnem pa žalibog cisto zanemarjenem umnem kmetovanji.*) *) Res, čisto zanemarjenem!